POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXIV, ŠTEVILKA 20, 17. MAJ 2002, CENA 259,00 SIT OSREDNJA KNJIŽNICA TOMAŽ GUČEK Zelo sem zadovoljen, da sem zašel v to dolino: vaši fantje in dekleta so originalni ŠTEVILKA stran 9) GODI KRIVICA (stran 12) ISSN 0351-8140 STANKA ROZENSTEIN 770351 814014 ŽNIDAR Kdor opravlja osebno dopolnilno delo, mora izdati račun za vsako opravljeno storitev Se podaljšuje do 31.5.2002 KPC Mozirje - Ljubija, tel. 837-07-20 Železnina Ljubno, tel. 584-12-41 Železnina Luče, tel. 584-40-24 Železnina Radmirje, tel. 584-13-72 Železnina Gornji Grad, tel. 839*44-20 mozlrje Zagorje Laško Fragmat Izollrka Sodražica Termo Škofja Cinkarna Celje Kerna Puconci Wienerberger opekarna Ormož 4**_■ M»_____Sbméo? I' . Ät Schiedel Prebold Pflelderer Novoterm Novo mesto ytondach Križevci 'm * POSEBAJ UGODNO Golf Edition. Golf z brezplačno klimo. Slika vozila je simbolna. Že imate vozilo, ampak brez klime? In to vas vedno znova spravlja v slabo voljo. Obiščite nas ter poskrbite za ravno pravšnjo temperaturo in dobro počutje med vožnjo. Izplača se! Enkrat Golf, vedno Golf. *Cena v SIT je informativna in odvisna od valutnih razmerij. Število vozil in modelov je omejeno. Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 - PVC okna - vhodna vrata - senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel./faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 Kkbe OKENSKI SISTEMI 10 let garancije % RENAULT www.rsl.si Pri nakupu RENAULT Mégane ali RENAULT Scéme pri menjavi staro za novo SUPER POPUSTI! Renault poskrbi za vaše počitnice tudi v Levcu (popust od 100.000 do 250.000 SIT). Omejeno število vozil letnik 2001 popust do 450.00 SIT. NAGRADNO KUPCE MEGANOV IN SCENICOV! Hiša dobrega nakupa Levec 56 c, 3301 Petrovče tel.: 5452 515, 425 45 12, 425 45 50 išm LEVEC GSREBfs KNJIŽNIC Tretta stran Po osnovnih šolah v tem mesecu informirajo sedmošolce o možnostih nadaljevanja šolanja, običajno pa na tovrstne predstavitve povabijo tudi njihove starše, saj imajo slednji velik vpliv na končne odločitve. Spominjam se časa pred več kot dvajsetimi leti, ko sem bil tudi sam v položaju, da sem se moral odločati o smeri nadaljnjega izobraževanja. Danes vem, da takrat še nisem bil dovolj dozorel, da bi se odločal samostojno, zato sem poslušal predvsem ljudi iz moje neposredne okolice, ki so me nagovarjali, naj si izberem smer z možnostjo zaposlitve v neposredni bližini doma. Tako sem tudi storil. Posledica moje odločitve je bila, da sem briljiral pri predmetih, ki so bili razmeroma nepomembni, bistveno težje pa sem shajal pri nosilnih, strokovnih predmetih, ki so predstavljali tudi težišče učnega programa. Nelagoden občutek, da nisem tam, kamorspadam, si takratnih nisem znal razlagati, mnogo bolj očiten pa je leta postal po zaposlitvi. Delovno okolje s prijetnimi sode lavciga je sicer ublažilo, ko pa so se ekonomske razmere v podjetju začele zaostrovati, je v meni dozorela odločitev: potrebujem spremembo! Še danes sem ponosen na pogum, s katerim sem sprejel omenjeno odločitev. To je bila pote za v stilu »vse ali nič«, katero sem kmalu zatem še enkrat ponovil in obe sta se mi izjemno obre štovali. Ko sedaj gledam nazaj na svojo poklicno odločitev, si kar ne morem predstavljati, kako bi bilo, če bi moral še enkrat prehoditi isto pot. Ke liko več koristnega bi lahko postoril, če bi bila pot krajša! A hkrati se zavedam tudi tega, da je bila moja pot natančno takšna, kakršno sem potreboval, da sem postal to, kar sem danes. Rezultati ene izmed raziskav med ameriškimi podjetniki so pokazali, da so bili med njimi najuspešne-jši1isti,kisoopravljalipoklic, podoben njihovi najljubši igrivčasunjihovegaotroštva.Zatotopiopriporočam vsem, ki zaključujejo osnovno šolanje, da se odločite za smer, ki vas resnično veseli. S samozavestnim pristopom boste zmogli premagati vse ovire na poli do končnega cilja, pri lem pa se morate zavedali, da nobena genialnost ne more nadomestili vztrajnosti. Naloga staršev pri tem je zlasti prava motivacija, o kateri se zadnje čase v Sloveniji veliko govori na račun Smiljana Morija. Moje vtise z njegovega motivacijskega seminarja lahko preberete na deveti strani današnje številke Savinjskih novic, v njej sicer lahko najdete še kopico drugih informacijotem,kajsejeinkajsešebozgodh lo v naši dolini ter izven nje. Privoščim vam nepozabno lep majski vikend, kije pred nami, zgornjesav-injski časopis pa bo z vami spet čez teden dni! IZ VSEBINE: (20 Aktualno: Naši godbeniki ponovno zlati.....4 Srečanje županov: Država zavira skladen regionalni razvoj... 4 Ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev: Kakovost želodcev se izboljšuje......5 BSH Hišni aparati Nazarje: Ena najlepših slovenskih tovarn odpira svoja vrata............7 Intervju: Stanka Rozenstein-Žnidar.............8 Gornji Grad: Počistili z odsluženimi vozili...9 Problematika klavnic: Klavnice se bodo zapirale............9 90 let Ivanke Čeplak: Pozitivno energijo nehote prenaša na druge . tl Helena Klemenšek iz Solčave: Vodovodni priključek si želi v hiši.12 Zdravko Gregorc: Ljubiteljski rezbar. Šport: "Heli" vztrajno niza uspehe..........20 Na naslovnici: Katrca delux na Ljubnem težko pričakuje prihajajoče poletje ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št 20,17. maj 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za '■^naslednje trimesečje. GODBENIKI S TOMAŽEM GUČKOM PONOVNO ZLATI »Sedaj ste Zgornjesavinjčani izvedeli, da ste najboljši. Boljših ni!« Godba Zgornje Savinjske doline se je 12. maja v Ilirski Bistrici udeležila tekmovanja godbenih ansamblov. Z izvedbo štirih skladb so si priigrali 88,3 točk in s tem zlato priznanje. Priznanje jih naslednja štiri leta uvršča med najelitnejše slovenske godbene ansamble. Poleg njih sta se zanj v prvi kategoriji potegovali tudi Rudarska godba Hrastnik in Pihalni orkester Prevalje. Dosežen uspeh je dokazal, daje bila izbira dirigenta, ki je zamenjal pokojnega Francija Goljufa, več kot odlična. Po doseženem uspehu v Ilirski Bistrici je s svojo odločitvijo, da prevzame zgornjesavinjske godbenike, Tomaž Guček izredno zadovoljen. Takoj po tekmovanju je priznal, da je zelo presenečen, in navdušeno izjavil: »Sedaj ste Zgornjesavinjčani izvedeli, da ste najboljši. Boljših ni!«. V telefonskem pogovoru je še dejal, da se v glasbi ne tekmuje: »Glasba je stvar, ki jo imaš rad. Samo to še rečem, da sem zelo zadovoljen, da sem zašel v Zgornjo Savinjsko dolino. Vaši fantje in dekleta so originali, tako in drugače.« Na vprašanje, kaj priznanje zanje pomeni, je pripomnil: »Lahko bi rekel, da ta uspeh pomeni še več dela. Jutri gremo s še več elana naprej. Čeprav mislim, da bomojutri malce zaspani, bomo pa veseli. Vsi bodo veseli. To je tudi velika vzpodbuda za naprej.« Benjamin Kanjir Godba na pripravljalnem nastopu v Mozirju za tekmovanje v Ilirski Bistrici (foto: Ciril M. Sem) ŽUPANI CELJSKE STATISTIČNE REGIJE OBTOŽUJEJO DRŽAVO, DA ZAVIRA SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ Država je centralizirana Na srečanju predstavniškega telesa županov Savinjske regije in županov Zgornje Savinjske in Šaleške doline so znova stopile v ospredje kritike na račun vlade in gospodarskega ministrstva, ki, po mnenju županov, ne izpolnjujeta z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja sprejetih obveznosti in zavirata regionalni razvoj. Ni slučaj, da se Savinjčani in Šalečani hudujejo nad odnosom države do regionalne politike, saj je pred časom državna agencija za regionalni razvoj zavrnila regionalni razvojni program, ki ga je obravnavalo in potrdilo vseh 31 občinskih svetov celjske statistične regije. Župani savinjskih in šaleških občin na okrogli mizi v Mozirju o regionalnem razvoju (foto: Ciril M. Sem) Predstavniki regionalne razvojne agencije in lokalnih skupnosti so bili enotnega mnenja, da je razmišljanje o konkretnih načrtih in projektih brez vlaganj povsem nesmiselno, pri tem pa se soočajo s slabim sodelovanjem med ministrstvi in celo med resorji znotraj enega ministrstva. Letos so se preko regionalne razvojne agencije prijavili na štiri razpise (regijska infrastruktura, mali projekti ter sofinanciranje pripravljalnih del in izvedba regionalnega razvojnega-programa), vendar država v štirih mesecih po izteku razpisnega roka ni uspela poslati odgovora. Skupna masa prijavljenih projektov znaša preko 9 milijard tolarjev, za katere naj bi po besedah direktorja Regionalne razvojne agencije Celje Borisa Klančnika država prispevala 470 milijonovtolarjev. Razmerja vloženih sredstev postavljajo pod vprašaj smiselnost celotnega projekta, predvsem pa bi morala država rezultate razpisov objaviti v predpisanih 45 dnevih. V nasprotnem primeru projektov ni mogoče realizirati vtekočem letu, kljub temu, da so sredstva v proračunih občin velikokrat planirana. Po mnenju celjskega župana Bojana Šrota so poleg kratkih časovnih rokov velikokrat vprašljive tudi vsebine razpisov. Izpostaviti bo potrebno vprašanje strokovnosti ljudi, ki razpise pripravljajo, je dodal Šrot, ki, ob vseh kritikah namenjenih državi, dvomi, da gospodarska ministrica Tea Petrin ve, kaj delajo v sektorju za regionalni razvoj. Očitnoje torej, da so predstavniki savinjskih in šaleških občin z odnosom države do regij povsem nezadovoljni. Po nameravani izvedbi analize stanja v regiji, bodo poskušali še pred dopusti organizirati razgovor z, po njihovem mnenju, najodgovornejšim človekom v državi, predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in mu med drugim sporočiti, da se državna sredslva delijo na podlagi političnih in osebnih poznanstev. Zaradi tega se razvojne razlike med regijami povečujejo, od predsednika vlade pa pričakujejo konkretne odgovore in odgovornost vseh, ki na državnem nivoju delajo neodgovorno. Savinjčan DR. RENČELJ: "ZGORNJESAVINJSKI SUHOMESNATI IZDELEK DOSEGA NA ČRNEM TRGU DVAKRATNO CENO KRAŠKEGA PRŠUTA" Kakovost ponudbe želodcev se izboljšuje Turistično društvo Rečica ob Savinji je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo iz Mozirja pripravilo že dvanajsto ocenjevanje zgornje-savinjskih želodcev. Suhomesnati izdelek se ponaša z zaščitenim geografskim poreklom, kar je bil prvi tovrstni primer v Sloveniji. Komisija, ki jo že vrsto let vodi dr. Stanko Renčelj, ni imela lahkega dela, saj od enainštiridesetih ocenjenih želodcev samo eden ni zadovoljil kriterijem kakovosti. Na razglasitvi najboljših zgornje-savinjskih želodcev so lastniki izdelkov, kijimje komisija dodelila nad petnajst točk, prejeli priznanje za kakovosten zgornjesavinjski želodec, štirinajstim pridelovalcem je komisija • dodelila bronasto plaketo, Franc Kramer in Ivan Atelšek iz Šmihela ter Vida Dešman iz Luč so pridelali srebrne želodce, zlato plaketo pa je komisija prisodila želodcu, ki gaje na ocenjevanje prinesel Peter Resnik iz Podvolovljeka. Plakete in praktične nagrade bodo člani TD podelili na Večeru pod trško lipo, ki ga pripravljajo v okviru tradicionalne prireditve Od lipe do prangerja. "Dvanajstletna tradicija kaže in-■ - - Jeres pridelovalcev, da sledijo navodilom komisije," pravi dr. Renčelj, kije prepričan, da bo treba izdelek še bolj kot doslej poenotiti po okusu, vonju in videzu. V prihodnjih letih naj bi sev polnosti uveljavil zaščitni logotip s prašičkom, saj ima večina pridelovalcev za izdelovanje želodcev vse bolj Turistično društvo 3332 REČICA OB SAVINJI Tel.: 041-827 451 Datum : 11. maj 2002 REZULTATI OCENJEVANJA ZGORNJESAVINJSKIH ŽELODCEV 2002 DOSEŽENO ODLIČJE PODATKI O IZDELOVALCIH Priimek in ime Domače ime Naslov Telefon ZLATA PL. RESNIK PETER OBOR PODVOLOVLJEK 18 83841 03 SREBRNA PL. KRAMER FRANC RASTOČNIK ŠMIHEL 19 5832396 SREBRNA PL ATELŠEK IVAN RŽENIČNIK ŠMIHEL 3 5831 510 SREBRNA PL DEŠMAN VIDA DEŠMAN RADUHA 11 5844 029 BRONASTA PL. KRSNIK RUDI HREŠAN SP. POBREŽJE 1 5835 505 BRONASTA PL. PEČOVNIK FRANC SP.NADLUČNIK RADUHA 30 5844 612 BRONASTA PL. ŠPEH FRANC ZG.JEZERNIK KRNICAH 5844 060 BRONASTA PL. GRUDNIK DANIJEL PAH ER MOZIRJE 21 5833125 BRONASTA PL. HUDEJ FRANC POČINIK LEPA NJIVA 18 5832 151 BRONASTA PL. ZAVRATNIK ELA STRMEC 37 5844 676 BRONASTA PL. MATKO IVAN KONČNIK DOBROVLJE 11 5831 228 BRONASTA PL. DRSTVANŠEK MARIJA RADUHA 64 838 40 20 BRONASTA PL. GOLIČNIK FRANC HRIBERŠEK ŠMIHEL 14 5831 507 BRONASTA PL. POTOČNI K ANA VOLOVŠEK TIROSEK18 5847 563 BRONASTA PL. ŽUNTAR JANKO DOBROVC ZG. POBREŽJE 29 041 783 506 BRONASTA PL. KLEMENŠEKALEŠ LOZEKAR LOG. DOLI NA 27 8389060 BRONASTA PL. PETEK ALOJZ SELIŠNIK PODVOLOVLJEK 14 5844 103 BRONASTA PL. T.K. KLEMENŠEK LOG. DOLI NA 29 83890 24 PRIZNANJE MLAČNIK JOŽE LUČE 50 A 5844 309 PRIZNANJE PETEK MARTIN DOM PLANINCEV LOG. DOLI NA 5837 006 PRIZNANJE KUMER ANTON SP.JEROVČNIK KRNICA 52 5844 087 PRIZNANJE PODBREŽNIK MARIJA NA TRATI RADUHA 59 5844 417 PRIZNANJE BENDA ALOJZ ŠIMEN ŠENTJANŽ 31 5841 244 PRIZNANJE MAROLT JOŽE BRECEL BREZJE 17 5831 620 PRIZNANJE SELIŠNIK ANTON FALANTIN REČICA 81 5835 170 PRIZNANJE JERAJ MIRAN KOBALE ZG. POBREŽJE 13 5835 473 PRIZNANJE PRESEČNIK JANEZ KNEBL LENART 2 838 30 60 PRIZNANJE FRICEU IRENA KOSI VN EK OKONINA41 031 366 241 PRIZNANJE KORENJAK STANKO KRONC POLJANE 32 5835 256 PRIZNANJE ŠTORGELJ JOŽE ŠTORGELJ VAR POLJE 40 5835 479 PRIZNANJE PLAZNIK RAJKO RIHAR PODVOLOVLJEK 24 5844 108 PRIZNANJE BRGLES JOŽE KOGELNIK SAVINA 76 5841 520 PRIZNANJE VENINŠEK SLAVKA KOSMAČ REČICA 86 5835 409 PRIZNANJE ŠIMENC ALOJZ REČICA 93 83881 86 PRIZNANJE ROBNIKALBIN METULJ KRNICA 34 5844 089 PRIZNANJE VELAM SLAVKO ŽUPON JUVANJE 11 838 1300 PRIZNANJE MIKEK LEOPOLD ACMAN LEPA NJIVA 28 5831 156 PRIZNANJE JERAJ ANTON KOBALE ZG. POBREŽJE 13 5835 473 PRIZNANJE ŠKRUBEJ SREČKO PREŠTER RADUHA 13 5844 326 PRIZNANJE POTOČNIK ALOJZ DOBROVC POLJANE 13 041 716210 PRIZNANJE KUMPREJ VERA SEDOVNIK TER 63 5841 189 Vodja projekta: Predsednik ocenjevalne komisije: Silvo ZDOLŠEK Dr. Stanko RENČELJ Poznavalsko pokušanje zgornjesavinjskega Želodca (foto: Ciril M. Sem) ekonomski interes. "Napredek je bil dosežen, vendar ni znanja nikoli dovolj, saj je treba kupca negovati in ohranjati. Proizvodnja želodcev je zanimiva, tržno spodbudna, zato bo treba vlagati v razvoj," je prepričan dr. Renčelj, ki priporoča vsem, ki se bodo odločili za gradnjo hladilnice ali sušilnice, da se predhodno posvetujejo s strokovnjaki. Razstavljene zgornjesavinjske specialitete (foto: Ciril M. Sem) V rečiškem turističnem društvu se zavedajo, da je ocenjevanje želodcev v določenem delu že preseglo strokovne zmožnosti drušlva, zato bodo ustanovili sekcijo izdelovalcev zgornjesavinjskih želodcev. "Po dvanajstih letih je čas, da dobi stvar v roke stroka. Želimo, da se vsi, ki izdelujejo želodce še bolj kot doslej seznanijo s pogoji klanja, predelave in sušenja izdelka, kije pri potrošnikih vse bolj cenjen," dodaja vodja projekta Silvo Zdolšek. To zadnje je zaveza, da bodo Rečičani v prihodnje skupaj z ostalimi slovenskimi pridelovalci izdelkov z zaščitenim poreklom vse sile vložili v promocijo zgornjesavinjske mesne specialitete. Savinjčan OBMOČNI ODBOR DEMOKRATIČNE STRANKE UPOKOJENCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Želijo v občinske svete Vobmočnem odboru stranke ugotovljajo,da se jevenem letu število članov skoraj potrojilo. Najuspešnejši so bili v občinah ljubno, Nazaije in Moziije, v ostalih treh občinah, kjer je izrazitejše kmečko poreklo z močnim verskim nabojem, je pristopilo k stranki manj ljudi. Te dni namreč mineva leto dni, ko se je stranka organizirala na območju Zgornje Savinjske doline. V tem času so si prizadevali predvsem za vzpostavitev stikov z društvi upokojencev, čeprav je, po besedah predsednika območnega odbora Petra Habjana, DeSus stranka, ki ni namenjena samo upokojencem, ampak vsem, ki podpirajo socialno in pravično državo. trditev, da se bo DeSus čutil v slovenskem prostoru bolj kot včeraj in neprimerno bolj kot danes. Kar nekaj besed je namenil pokojninam, ki so prikazovane kot socialnovarstvena pravica in zakonsko premalo varovane, zato bodo v DeSusu storili vse, da bo zaslužena pravica do pokojnine Predsednik območnega odbora DeSusa Peter Habjan (levo) in Anton Rous, novoizvoljeni predsednik stranke (foto: Ciril M. Sem) Po uvodnem kulturnem programu, ki so ga članom skupščine in gostom pripravili pevci kvarteta KD Jurij iz Mozirja, je Peter Habjan v izčrpnem poročilu podal dosedanje delo odbora. Stranka želi v Zgornji Savinjski dolini doseči pomembnejšo veljavo, kar bo mogoče samo preko dela v občinskih svetih, zato bodo v prihodnjih mesecih vložili ves trud za pridobitev ustreznih kandidatov. V vsakem občinskem svetu želi biti stranka zastopana vsaj z enim svetnikom, v občinah Nazarje in Mozirje bodo poskušali to številko celo preseči. Doslej ima DeSus svoje predstavnike v 80 odstotkih slovenskih občin, po jesenskih lokalnih volitvah naj bi pridobili vsaj po en mandat še v preostalih občinah. Novoizvoljeni predsednik stranke Anton Rous je izkoristil priložnost za zapisana v ustavo. "Če država ni sposobna izvajati pravic iz minulega dela, seje treba vprašati, kako deluje ta država." Rous seje energično dotaknil tudi kongresa v Postojni in poročanja medijev, ki so novemu vodstvu stranke očitali korupcijsko ravnanje. Dejal je: "Če je v Sloveniji samo toliko korupcije kot v Desusu in v odnosu do Zavarovalnice Triglav, potem korupcije ni. Nihče nima pravice z osebnimi problemi obremenjevati stranke. DeSus ni obljubljal ničesar in od Triglava ni sprejemal denarja. Dobro delo je vezano na denar, vendar v okviru zakonov in predpisov. Dobro seje pogovarjati o skupnih vprašanjih, vendar ne bomo dopuščali, da se druge stranke preveč ukvaijajoznami." Savinjčan Oblast je dobra in pravična, dokler se nje-SNICKE ni predstavniki zavedajo, daje opozicija še boljša in sposobnejša. Savinjčan D E O S Družba za izgradnjo in ttpravjjanje oskrbovanih stanovanj d.o.o. Družba DEOS d.o.o. gradi Center starejših občanov v Gornjem Gradu. V centru, ki bo predvidoma začel z delom 1. decembra 2002, bo potekalo institucionalno varstvo starejših občanov. Zato vabimo: starejše občane, ki bi želeli bivati v domu, da oddajo prošnjo za sprejem v dom in si s tem zagotovijo mesto. Za delo v centru bomo potrebovali večje število sodelavcev. Zato v svojo sredo vabimo sodelavce za naslednja delovna mesta: Vodjo (direktorja) centra (vsaj VI stopnja izobrazbe), Socialne delavce (VII stopnja izobrazbe), Višjo medicinsko sestro (vsaj VI stopnja izobrazbe), Za računovodska in administrativna dela (vsaj V stopnja izobrazbe), Fizioterapevte (VII stopnja izobrazbe), Srednje medicinskih sester (vsaj V stopnja izobrazbe), Delavne terapevte (vsaj VI stopnja izobrazbe), Negovalke in strežnice (vsaj II stopnja izobrazbe), Ekonoma (vsaj V stopnja izobrazbe), Kuharje in kuharske pomočnike (vsaj IVstopnja izobrazbe), Strežnice in servirke (vsaj II stopnja izobrazbe), Receptorja (vsaj II stopnja izobrazbe), Perice in šivilje (vsaj IV stopnja izobrazbe), Hišnika kurjača (vsaj IV stopnja izobrazbe), Čistilke. Od kandidatov pričakujemo: Ustrezno izobrazbo, Čut za delo s starejšimi, Samoiniciativnost in komunikativnost. Začetek delaje predvidoma od t. decembra 2002 dalje - odvisno od dokončanja objekta in napolnjenosti. Vse zainteresirane vabimo, da pošljejo svojo vlogo za bivanje v domu ali za zaposlitev (s priloženim življenjepisom) na naslov Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad. ^Stììh DEMENTNINARSTVO 50 let TRADICIJE STREŠNIKI ZIDAKI DIMNIKI Polak Štefka s.p. Gorenje 16a, 3327 Šmartno ob Paki, tek 5885-065 —H—— BSH HIŠNI APARATI D.0.0. NAZARJE Ena najlepših slovenskih tovarn odpira svoja vrata V nazorskem podjetju BSH Hišni aparati so z rezultati poslovanja v prvih štirih mesecih letošnjega leta nadvse zadovoljni. Januarski plan proizvodnje so presegli za celih 60 odstotkov, februarskega za 40, marčnega pa za 27 odstotkov. Tudi mesec april je bil boljši od pričakovanj, dobri obeti pa se kažejo tudi v prihodnje. Ob ugodnem razpletu dogodkov na trgu bodo Hišni aparati letos dosegli »magično mejo« stotih milijonov evrov realizacije. Po besedah direktorja Matjaža Lenassija in njegovega pomočnika Rainerja Kaschte v Munchnu prav sedaj potekajo končna usklajevanja glede integracije celotnega trga bivše Jugoslavije v sklop prodaje Hišnih aparatov. To je po eni strani veliko priznanje nazorskemu podjetju s strani matičnega koncerna, po drugi strani pa tudi izjemna tržna priložnost, ki jo želijo izkoris- sirajo na trg tri do pet novih aparatov in za enega izmed njih so bili letos nagrajeni s strani območne gospodarske zbornice. Ožemalnik, ki so ga oblikovali v nemškem Porscheju, ima vgrajenih kar petnajst različnih patentno zaščitenih tehničnih rešitev in se odlično prodaja po celem svetu. Novo linijo za proizvodnjo sesalnikov, za katero so v BSH-ju prav Matjaž Lenassi in Rainer Kaschta sta zadovoljna s trenutnim poslovanjem Hišnih aparatov (foto: Franci Kotnik) titi v kar največji možni meri. Edini resnejši problem, s katerim se trenutno ubadajo v Nazarjah, je razkorak med visoko inflacijo v Sloveniji oziroma rastjo stroškov in nespremenjenimi cenami izdelkov. »Dobro za nas pa je, da smo izkoristili težave enega od naših tako prejeli zlato priznanje za inovacije gospodarske zbornice, sije v zadnjih mesecih ogledala vrsta uglednih delegacij od vsepovsod. Linijaje nastala v sodelovanju med nazorsko tovarno in razvojnim centrom za sesalnike v nemškem Bad Neustadtu in po mnenju strokovn- Matjaž Lenassi: »Naš odnos do okolja se začne na delovnih mestih in se skozi pozitivno filozofijo zaposlenih prenaša na zunanjost tovarne.« neposrednih konkurentov in bistveno povečali tržni delež tako na, pogojno rečeno, domačem trgu v Nemčiji kot na nekaterih drugih trgih, kot sta na primer angleški in ruski,« pojasnjuje Matjaž Lenassi. V Hišnih aparatih se zavedajo, da kljub dobremu tekočemu poslovanju ne smejo niti za trenutek zanemariti razvoja. Vsako leto pla- jakov predstavlja trenutno najboljšo tovrstno linijo v Evropi. Vodstvo koncerna Bosch Siemens jo je s ponosom predstavilo na bonski univerzi, saj je kar za sto odstotkov bolj produktivna kot primerljive linije v Nemčiji. Šest ljudi skupaj z enim preddelavcem na površini 480 kvadratnih metrov dnevno izdela več kot dva tisoč aparatov. Potrditev, da so v Nazarjah sposob- ni uspešno izdelovati tudi še kaj drugega kot male gospodinjske aparate, je očitno pripomogla k razmišljanju vodilnih mož BSH-ja, da podjetju Hišni aparati,zaupajo še odgovornejše naloge. Prodajni sektorje pred nedavnim drugo leto zapored pripravil hišni sejem na gradu Otočec. V štirinajstih dneh gaje obiskalo skoraj sedemsto kupcev iz Slovenije in Hrvaške, ki so si ogledali celoten proizvodni program, pokazali pa so jim tudi novitete, ki prihajajo na trg. Male gospodinjske aparate so lahko preizkusili v praksi, nazorski tržniki pa so poskrbeli tudi za sproščeno večerno druženje z viteškimi igrami in ognjemetom. Med največjimi uspehi Hišnih aparatov v zadnjem obdobju direktor Matjaž Lenassi in pomočnik Rainer Kaschta izpostavljata prvo mesto v koncernu pri merjenju števila odpovedi aparatov v garancijskem roku. Kot prva Bosch Siemensova tovarna so se spustili pod prag enega odstotka, kar je še posebej odličen rezultat ob dejstvu, da seje medtem garancijski rok podaljšal z enega na dve leti. Nazorska tovarna se je v letu 2001 izkazala tudi na področju varstva okolja. Porabo elektrike in vode je v primerjavi z letom prej zmanjšala za petino in se tudi po tem kriteriju povzpela na prvo mesto v koncernu. Vzporedno s tem so v Hišnih aparatih pridobili okoljski certifikat ISO 14001, kat- erega jim bo v soboto, 25. maja, uradno podelil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk. Omenjeno soboto bodo v BSH-ju izkoristili tudi za dan oprtih vrat, na katerega bodo povabili družinske člane in prijatelje zaposlenih ter ostale prebivalce Zgornje Savinjske doline. Matjaž Lenassi: »Lokalnemu okolju želimo nazorno pokazati, kje in pod kakšnimi pogoji delajo naši delavci. Proizvodnja bo sicer obratovala le nekaj ur, zgolj toliko, da bomo lahko opravili ogled, potem pa bo sledila podelitev certifikata, nastop otrok naših zaposlenih, predstavitev delovanja naših aparatov in družabno srečanje.« Urejen odnos do okolja, ki ga sicer v Hišnih aparatih gojijo že dolga leta, potrjuje nekaj dni staro priznanje Turistične zveze Slovenije za drugo mesto v letošnji akciji Moja dežela - lepa in urejena. Nanj so v podjetju zelo ponosni, saj se za ocenjevanje sploh niso posebej pripravljali, ampakje komisija ocenila urejenost podjetja v vsakdanji podobi. »Naš odnos do okolja se začne na delovnih mestih in se skozi pozitivno filozofijo zaposlenih prenaša na zunanjost tovarne,« je prepričan Matjaž Lenassi, ki ga prijetno preseneča tudi odločitev turistične zveze, da podeli tako visoko priznanje podjetju, ki je stoodstotno v tuji lasti. Franci Kotnik TRGOVINA ITVO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 AKCIJA v mesecu MAJU: MASIVNI PODBOJI NOTRANJIH VRAT IZ ZALOGE 10% popust za plačilo z gotovino. © STANKA ROZENSTEIN - ŽNIDAR, VODJA ODDELKA ZA KMETIJSTVO, REGIONALNI RAZVOJ IN NEGOSPODARSTVO Z novo zakonodajo opredeljene dopolnilne dejavnosti V Upravni enoti Mozirje, na Oddelku za kmetijstvo in negospodarstvo, se vodijo postopki za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (postopki za dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji se vodijo na Oddelku za okolje in prostor ter gospodarske dejavnosti), od maja letos pa tudi postopki za pridobitev potrdila o vpisu v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Ob naraščajoči gospodarski krizi se za dopolnilno dejavnost odloča vse več ljudi, o pogojih, ki jih prinaša nova zakonodaja, in tudi sankcijah smo se pogovarjali s Stanko Rozenstain - Žnidar, vodjo oddelka za kmetijstvo, regionalni razvoj in negospodarstvo. dopolnilnega dela naštevata le no dopolnilno delo, mora opravljanje primeroma in jih delita v dve osnovni tega dela priglasiti upravni enoti, kjer skupini.Prvavključujeobčasnopomoč ima stalno oziroma začasno bival-V gospodinjstvu in pomoč pri išče. Priglasitev se opravi na poseb- Stanka Rozenstein - Žnidar (foto: Ciril M. Sem) -Koko bi opredelili razliko med dopolnilno dejavnostjo na kmetiji in osebnim dopolnilnim delom? Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah točno določa, katere vrste dopolnilnih dejavnosti se lahko opravljajo na kmetiji. Gre za dvanajst različnih vrst, naj naštejem le nekatere: storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, vrtnarslvo, čebelarstvo, perutninarstvo, ribogojstvo, pridobivanje in prodaja energije iz vodnih, vetrnih in drugih virov itd. Postopki potekajo tekoče. Pozimi smo obravnavali največ vlog za pridobitev dovoljenja za storitve s kmetijsko dejavnostjo, predvsem za pluženje snega, v zadnjem času pa se ljudje odločajo za opravljanje dejavnosti perutninarstva. Popolna novostje osebno dopolnilno delo, ki je vezano na zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Delo na črno je opravljanje kakršnekoli dejavnosti, ki jo opravlja pravna oseba ali zasebnik in je nima vpisane v sodni register ali če nima z drugim zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane oziroma priglašene dejavnosti ter tudi če se registrirana de-javnostopravlja kljubzačasni prepovedi. Za delo na črno se šteje tudi opravljanje kakršnekoli dejavnosti ali dela, če ga opravlja posameznik, ki ni vpisan ali priglašenskladnozzakoni,omogočanje dela delavcev v nasprotju zdelovno-pravno zakonodajo ali v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev. -Ali je potem še kakšno delo, ki ni "na črno"? Zakon določa dejavnosti, kijih nešte-jemo za delo na črno. To so predvsem medsebojna sosedska pomoč, opravljanje dela v lastni režiji izključno za osebne potrebe, opravljanje nujnih del za preprečevanje nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč, opravljanje humanitarnega, karitativnega, prostovoljnega ter dobrodelnega dela in osebno dopolnilno delo. - Katera dela se štejejo za osebna dopolnilna dela? Zakon in pravilnik vrste osebnega vzdrževanju stanovanja, hiše, vzdrževanje zunanjih površin, delo na kmetiji, občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu. Nadalje izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, ter prodaja teh izdelkov. V prvo skupino sodi tudi nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen način, občasno lokalno vodenjeskupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način. Druga skupina zajema izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz gline, keramike, stekla, volne, bombaža, lana, konoplje in drugih naravnih vlaken, šibja, ličja, slame, lesa, voska, naravnega usnja, kovin in kamna. Pri tej skupini je treba poudariti, da jihje mogoče opravljati kot osebno dopolnilno delo le, če gre za izdelke, za katere je pridobljeno predhodno pozitivno mnenje Obrtne zbornice Slovenije. To mnenje je treba predložiti pri priglasitvi opravljanja dopolnilnega dela. -Marsikomu veijetnoni povsem jasno, kako poteka postopek priglasitve in kateri so še drugi pogoji... Posameznik, ki želi opravljati oseb- nem obrazcu, kije že na razpolago. Osebe, ki stalno ali začasno prebivajo v Zgornji Savinjski dolini, lahko priglasitev opravijo na mozirski upravni enoti, pri Andreji Marolt, soba številka 30. Na osnovi pravilne priglasitve se bo izvedel vpis v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Za opravljanje osebnega dopolnilnega dela mora biti izpolnjen tudi pogoj: letni prihodek iz tega naslova ne sme presegati minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta (za leto 2001 znaša minimalna plača 1.051.856,00 sit). Po vpisu v seznam se izda potrdilo. - Kaj je naloga zavezanca po vpisu v register? Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora izdati račun za vsak posamično opravljen promet blaga oziroma storitev, ki predstavlja osebno dopolnilno delo. Vsebina računaje podobna, kot velja za druge davčne zavezance. Na podlagi izdanih računov bo posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, davčnemu uradu trimesečno dostavljal podatke o doseženih prihodkih. Prejemki, pridobljeni iztega naslova, so obdavčeni z davkom od osebnih prejemkov. Osnovo za davek predstavlja vsak posamezni bruto pre- jemek, zmanjšan za normirane stroške v višini desetih odstotkov. Zavezanec lahko namesto normiranih uveljavlja dejanske stroške, ki se mu na podlagi dokazil priznajo največ do višine, določene s posebno uredbo. Stopnja davka je 25-odstotna. - Kakšne kazni so predpisane za opravljanje osebnega dopolnilnega dela brez formalno urejenega statusa? Če bodo osebe opravljale dejavnost tako, da ne bo vpisana, kot določa zakon in drugi predpisi, se bo štelo, da opravljajo delo na črno in bodo sankcionirana. Zagrožena kazen je od 50 tisoč do 450 tisoč tolarjev. Poleg denarne kazni se lahko izrečetudi varslve-ni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni pri prekršku. - Oddelek, ki ga vodite, je po krivici premalo poznan po posebnih projektih, ki ne spadajo povsem v specifiko vašega dela. Pred štirimi leti je izšla monografija Kulturni in naravni spomeniki v Zgornji Savinjski dolini, letos ste predstavili brošuro z naslovom Demografsko ogrožena območja v Zgornji Savinjski dolini in pregled infrastrukture, ki je bila zgrajena s pomočjo nepovratnih sredstev države v letih od 1991 do 2000. Ali pripravljate še kakšno novo presenečenje? Zavedamo se, daje največja izguba časa iskanje posameznih podatkov. Zato stremimo za tem, da je čim več uporabnih podatkov zbranih na enem mestu in so pri roki, kojih potrebujemo. V zadnji brošuri so vsi najpomembnejši podatki o demografsko ogroženih območjih in vseh investicijah v infrastrukturo na teh območjih, kjerje država pomagala z nepovratnimi sredstvi. Iz priloženih kartje nazorno prikazano, kje in katere investicije so se izvajale. Trenutno zaključujemo oblikovanje gradiva za brošuro, v kateri bodo prikazani podatki o zaščitenih kmetijah v Zgornji Savinjski dolini. Za primerjavo naj navedem, daje bilo po prejšnji zakonodaji 814 zaščitenih kmetij, po novem zakonu pa je zaščitenih le 535 kmetij. Savinjčan GORNJI GRAD Počistili z odsluženimi vozili Občina Gornji Grad se je v času spomladanskega čiščenja lotila obsežne akcije poiskati in iz naravnega okolja odstraniti čim več odsluženih vozil. Akcijo so izvedli skupaj s podjetjem Dinos, ki je staro pločevino spravilo na odlagališče za posebne odpadke, in nekaterimi lastniki, ki so bili pripravljeni za odvoz odsluženega avtomobila seči v žep in prispevati minimalno 2,5 tisoč tolarjev. Ostalo je prispevala občinska blagajna. Akcija je pokazala daje bilo največje "pokopališče" starih vozil na območju Nove Štifte, na območju celotne občine pa je bilo odpeljanih preko 50 vozil. Vsekakor pomembna ekološka pobuda ki bo trajala do 24. maja, čeprav se na občini Gornji Grad zavedajo, da jim tudi tokrat ni uspelo odstraniti vse stare pločevine, ki sojo neodgovorni lastniki odložili po gozdnih jarkih in raznih zakotjih, zato bodo v prihodnje v skladu s pravilnikom o odstranitvi zapuščenih vozil primerno ukrepali. To pomeni, da bodo v prihodnje zapuščena vozila znanih lastnikov po predhodnem postopku odstranjevali na stroške lastnika. Savinjčan Na območju gornjegrajske občine je bilo odpeljanih preko 50 vozil (foto: Savinjčan) SE BODO RAZMIŠLJANJA 0 KLAVNICAH RAZBLINILA? Klavnice se bodo zapirale Za občino Solčava, kjer so bili konkretni koraki za izgradnjo klavnice že storjeni, so o lastnem klavniškem obratu začeli razmišljati tudi v Gornjem Gradu. Župan Toni Rifelj je na zadnji seji občinske svetnike seznanil, da jim kmetje iz Sel na avstrijskem Koroškem za nizko ceno ponujajo kompletno dokumentacijo, klavnice avstrijskega tipa pa naj bi dovoljevala tudi slovenska zakonodaja. Mozirska Zadruga je vse zgornje-savinjske župane pozvala naj poenotijo interese in poskušajo postaviti klavnico, ki bi enakovredno služila vsem zainteresiranim uporabnikom. Andrej Presečnik, vodja komerciale na Zadrugi, je prepričan, da bodo v primeru večjega števila klavnih obratov, ti ostali neizkoriščeni in nefunkcionalni. "Glede na slovenske pravilnike in zakon o veterini so tako imenovane regijske aii komunalne klavnice praktično neizvedljive. Kmetijski minister Franci But sicer obljublja določene spremembe pravilnika, vendar trenutno veterinarska uprava ni pripravljena odstopati od določil pravilnika. Obstoječi pravilnik je usklajen s predpisi Evropske unije, zaradi česar je direktor Veterinarske uprave Zoran Kovač večkrat jasno povedal, da nima namena spreminjati usklajenega dokumenta. Po njegovem bodo morali tudi Avstrijci, ki so si v fazi vključevanja očitno izpogajali določene olajšave, prilagoditi zakonodajo zahtevam EU." Andrej Presečnik (foto: Ciril M. Sem) V prihodnje naj bi v Sloveniji delovalo pet industrijskih klavnic. Zaradi izredno strogih določil pravil- nika bo morala cela vrsta manjših klavnic prenehati z dejavnostjo. Na Zadrugi, tudi zaradi preteklih izkušenj, razmišljajo o kmetijskih obratih. Preko Kmetijsko gozdarske zbornice bodo poskušali spremeniti pravilnik, tako da bo lahko lastnik obrata izvajal storitev klanja tudi za sosede in da se bo sprostila zgornja določena meja dovoljenega zakola živine. "Podobni obrati se v Zgornji Savinjski dolini že gradijo," pravi Presečnik, "in so registrirani z ustrezno odločbo veterinarske inšpekcije za klanje prašičev." "Z omenjeno sprostitvijo bi bilo treba narediti podoben obrat za govejo živino in, po mojem mnenju, bi bila zadeva tako ekonomsko kot operativno najbolj učinkovita," je prepričan Presečnik. Savinjčan OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE Nove označevalne table Svetniki občine Nazarje so na 27. redni seji obravnavali letno poročilo Javnega podjetja Dom Nazarje in sprejeli njegov statut. Soglasno so menili, da Olga Klemše vse od ustanovitve leta 1993 nadvse uspešno vodi Javni zavod Glasbena šola Nazarje, zato so podprli njeno ponovno imenovanje na funkcijo ravnateljice. Družba z omejeno odgovornostjo JPDom Nazarje, kije vstoodstotni lasti Občine Nazarje,je statusjavnega podjetja pridobila s 1. januarjem letošnjega leta, lani pa je poslovala kot običajno podjetje. Njene dejavnosti so upravljanje z nepremičninami, dobava toplotne energije, upravljanje s športno dvorano in opravljanje finančnih storitev za krajevni skupnosti Nazarje ter Šmartno ob Dreti. Podjetje Dom je lani prigospodarilo nekaj manj kot milijon tolarjev čistega dobička, del njegove dejavnosti pa naj bi se letos zaradi novih priključkov na toplovod- no omrežje razširil. Člani občinskega sveta so potrdili tudi vrstni red izvedbe projektov CRPOV, pri čemer so na prvo mesto postavili kakovostno oskrbo s pitno vodo in varovanje vodnih virov na Dobrovljah ter Menini. Najkasneje do letošnjega občinskega praznika naj bi po občini Nazarje postavili table za označevanje turističnih in športnih objektov, kmetijska svetovalna služba pa se bo lotila izvedbe projekta trženja kmetijskih izdelkov in dopolnilnih dejavnosti. KF GORNJI GRAD Nadaljevali z delom Po precej dolgem zastoju bo v Gornjem Gradu vendarle prišlo do izgradnje druge faze daljinskega ogrevanja. Težave so bile predvsem finančne, sedaj so pogodbe usklajene, tako da so zagotovljena sredstva iz programa Phare in od ministrstva za okolje in prostor. Za 140 milijonov vredno naložbo je občini uspelo pridobiti kar 80 odstotkov nepovratnih sredstev Po zagotovilih župana Tonija Riflja naj bi začeli z gradbenimi deli vteh dneh in, v kolikor ne bo nepredvidenih zapletov, razpeljavo toplotnega omrežja zaključili do začetka letošnjega oktobra. Od takrat naprej bodo imela vsa gospodinjstva v Gornjem Gradu možnost priključitve na daljinsko ogrevanje. Savinjčan MOTIVACIJSKI SEMINAR SMILJANA MORIJA »Nehajte si že enkrat govoriti, kaj vse bi morali storiti, ampak to dejansko storite!« Če Boris Vene, soavtor mednarodne knjižne uspešnice Iz dnevnika milijonarja ali bogastvo je v nas, nek seminar označi za revolucijo, nad katero je navdušen, potem zadeva ne more biti povsem »nedolžna«. Prvega motivacijskega seminarja Smiljana Morija se je v Zrečah udeležilo nekaj manj kot tristo ljudi, v Celju jih bo vsaj še enkrat toliko, so zagotavljali organizatorji. Da vidim, kaj zares zmore Smiljan Mori, sem si dejal pred vstopom v dvorano Celjskega sejma, kjer je potekala druga izvedba motivacijskega seminarja v Sloveniji. Vznemirljivega pričakovanja sam sebi nisem mogel prikrivati... Živahen vrvež, nasmejani obrazi članov organizacijske ekipe, bučna glasba, svetlobni efekti - mar sem res prišel na seminar? Da ni to morda kakšen slovenski Jerry Springer Show? Ko napoči ura, se ugasnejo luči, glasba se stopnjuje v pričakovanju voditelja... In končno na oder priteče motivator številka ena vSIov-eniji-Smiljan Mori! Deluje nabit z energijo, v celoti obvladuje položaj. Obljublja nepozaben dan in zagotavlja, da bomo udeleženci seminarja vsi po vrsti spremenili svoja življenja na bolje, če bomo le hoteli. Kajti življenje nam vedno daje točno toliko, kolikor vanj vložimo. Je to res? Razmislite in spoznali boste - resje. V uvodnem delu seminarja nam Smiljan Mori razloži, kako se v življenju zavestno ali podzavestno odzivamo na posamezne zvoke, slike, vonjave... Nanje reagiramo pozitivno ali negativno, v resnici pa je naša reakcija popolnoma odvisna od naše odločitve. Primer: znano je, da zvonjenje telefona marsikoga spravlja ob živce, udeleženci seminarja pa smo se na Smiljanov predlog odločili, da bomo ob vsakem zvonjenju reagirali navdušeno, kotda bi slovenska nogometna reprezentanca na svetovnem prvenslvu zabila gol! Predstavljajte si, kako se je tresla dvorana od našega vriskanja in skakanja! In to vsaj dvakrat na uro! »Razvijajte vsa področja vašega življenja: zdravje, čuslva, medsebojne odnose, finance, poslovno kariero in osebnostno rast, če želite, da vam bo kolo življenja teklo gladko,« nas je poučil Smiljan Mori. Njegovi primeri iz prakse delujejo vsakdanje in so tako presneto prepričljivi. Tako kot on sam, kije bil še pred petimi leti povsem podoben vsem, ki živijo iz dneva v dan, iz meseca v mesec, iz limita v limit... Potem pa seje odločil, da bo preučil, kako so uspeli uspešni ljudje, in danes je tudi on - uspešen! In kar je najbolj pomembno: recept za uspeh z veseljem deli z drugimi ljudmi! Toda vživljenjuje vse odvisno od nas samih. Čeprav nam nekdo zelo nazorno pokaže pravo pot, jo moramo prehoditi sami. Spremembe, ki so potrebne, moramo narediti sami, nihče drug jih ne more narediti namesto nas. Morda natančno vemo, kaj bi morali v svojem življenju spremeniti, da bi dosegli želene cilje, toda brez tega, da bomo to tudi zares naredili, se ne bo spremenilo nič. Kaj je torej potrebno? Akcija! »Nehajte si že enkrat govoriti, kaj vse bi morali storiti, ampakto dejansko storitele odločen v svojih nasvetih Smiljan Mori. Bolj ko se motivacijski seminar približuje svojemu vrhuncu, bolj odločnega se počutim. Ko gledam voditelja na odru in ko čutim pozitivno razpoloženje ostalih udeležencev, imam občutek, da mi odslej nič več ne more spodleteti. Ko nam Smiljan pokaže, kako si ustvarimo sidro, preko katerega lahko vedno znova preidemo v vrhunsko stanje, se moje razpoloženje še izboljša, moja samozavest se še dvigne. To je torej tisto, o čemer govori Boris Vene. Uauuu, pa je res dobro. Kaj dobro, počutim se fenomenalno! Nepopisno srečen sem! Zdajle bi lahko premikal gore, če bi bilo treba! In potem pride preizkušnja dneva. Ko Smiljan opazi navdušenost večine udeležencev, malce provokativno vpraša, če se kdo počuti kot popolna zguba. Iz množice se dvigne Jasna, čedno dekle dvajsetih let, in pove, da vživljenju ne vidi več nobenega smisla. Poskušala je že s samomorom, pa so je rešili. Iz njenega pogovora s Smiljanom izvemo, dajo bremeni spomin na spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njen stric. Dvorano zajame mučna tišina, zdaj je voditelj v neprijetni poziciji, iz katere sta samo dva izhoda: pot v prihodnost ali konec življenja. Kako seje vse skupaj razpletlo, najbolje pove delček pisma, ki ga je Jasna poslala Smiljanu po seminarju: »Tisti dan, ko sem prišla na seminar - na katerega mimogrede nisem niti smela iti - sem premišljevala, kako lepo bi bilo videti človeka s toliko energije inživljenja,te spoznati in potem v miru umreti. Tisti večer sem želela oditi. Ko si vprašal, kdo se počuti kot popolna zguba, sem ti povedala, da jaz. Zakaj ti ne bi priznala, ko je že tako ali tako napočil moj konec. Ati si naredil nekaj, kar nisem pričakovala. Pogovarjal si se z mano. Z mano, ki nisem nihče in nič. Zakaj? Ne vem. Ampak s tem si me vrnil. Vrnil med žive. Nisem še posebno močna. Imam pa to, kar sem že davno izgubila - upanje. Nikoli, nikoli te ne bom pozabila. Hvala, Smiljan. Rada te imam, Jasna.« Kot bi se od šeststotih src odvalilo šeststo kamnov, seje po dvorani razleglo olajšanje, ko je Smiljan objel Jasno. Nekateri so se smejali, nekateri so ploskali, nekateri smojokali od sreče, nihče pa ni ostal ravnodušen. Kakšen naboj čustev in kakšen uspeh - rešiti človeško življenje! Ko bi le imel pred dnevi možnost Smiljana pripeljati v našo dolino... Prepričan sem, da bi bil danes moj kolega še živ. Ampak tistega dne seje odločil drugače... »Veliko ljudi ne uspe vživljenju in ne doseže svojih ciljev iz preprostega razloga, ker nikoli ne naredijo prvega koraka,« je prepričan Smiljan Mori. Če čutite premalo energije in volje, da bi storili prvi korak, potem se udeležite motivacijskega seminarja. Tveganja ni: čeznjim ne boste zadovoljni, vam Smiljan Mori vrne denar. Brez vprašanj. Na svidenje med uspešneži! Franci Kotnik Smiljan Mori, motivator številka ena v Sloveniji, bo gost radia Goldi - Savinjskega vala v ponedeljek, 20. maja, ob 9. uri dopoldne. Odgovarjal bo tudi na vprašanja poslušalcev in enemu izmed njih podelil brezplačno vstopnico za motivacijski seminar. Dvorana Celjskega sejma se je tresla od vriskanja in skakanja 90 LET IVANKE ČEPLAK Pozitivno energijo in optimizem nehote prenaša na druge 3. junija bo minilo devetdeset let odkar je pri Lipičniku v Bočni no svet privekala Ivanko Čeplak, Očetu splavarju in materi gospodinji se je rodilo pet hčera in trije sinovi. Vse do svojega osemnajstega ieta je Ivanka pomagala doma na majhni kmetiji, pozneje pa se je zaposlila v zdravilišču Topolšica kot kuharica. Tisti čas je bila Topolšica ugledno zdravilišče za bogate goste, ki so bivanje v hotelu za en dan plačali toliko, kot je mlada Ivanka zaslužila v celem mesecu. Kmalu je spoznala Jožeta Čeplaka iz Florjana pri Gornjem Gradu, iskrica ljubezni, ki je preskočila med mladima, je botrovala zakonu, v katerem so se rodili Franc, Zdravko, Cirila, Marija, Stanko, Jože, Matija In Peter. Vojna vihra, ki ni prizanesla niti mladi družini, je prinesla veliko trpljenja. Zgornje Jame, kjer so Čeplakovi živeli, so bile odmaknjene od vasi, tako da sojih obiskovali partizani in Nemci. Le po zaslugi prastrica Antona in strica Matije, ki sta obvladala nemško, so Čeplakovi odnesli celo kožo. Leta 1944 so SS-ovci odgnali Jožeta v Stari pisker, kjer so ga mučili, ker je pomagal partizanom. Dva meseca mučenja v zaporu sta bila dovolj, da seje pozneje Jože podal v hosto in pustil ženo in otroke. Po vojni seje družina preživljala s kmetovanjem, Jože pa je popravljal ure. Te mojstrovine seje naučil od prastrica Toneta, kije v svojem bogatem življenju izumil številne priprave, ki so lajšale drobna dela na kmetiji. Povojno pomanjkanje in živilske karte so zaznamovale življenje v številni družini Čeplakovih na Zgornjih Jamah. »Na šiht nisem nikoli hodila, saj meje skrb za številno družino preveč okupirala. Veliko skrbi sta mi povzročila hčerka Cirila s svojo boleznijo, kije naredila samomor, in sin Peter, ki seje rodil z napako. Cirila nam je zapustila v varstvo hčerko Andrejo, ki je zrasla pri nas in pozneje prevzela kmetovanje v Zgornjih Jamah,« se spominja tistih dni Čeplakova. A leta so tekla. Otroci so si ustvarili družine in počasi odhajali z doma. Na kmetiji sta ostala le še Jože in Ivanka z vnukinjo Andrejo. Čeplakova sta skrbno čuvala tudi zapuščino prastrica Antona, ki je našla svoj prostor v domači kašči. Muzej so pomagali postaviti Savinja Mozirje ter publicist Aleksander Videčnik. Po smrti Jožeta Čeplaka so muzejsko zbirko prenesli v gornjegrajski Štekl. »Mojstrovine Antona Jamnika sem pokazala številnim obiskovalcem. Moja naloga je bila, da jih seznanim z razstavljenimi eksponati, medtem ko je mož sedel pred kaščo in jih zabaval z igranjem na harfo. Bila sem navajena ljudi. Vendar se je po moževi smrti vse spremenilo. Vnukinja seje poročila in preselila, jaz pa sem ostala sama. Pogrešala sem ljudi,« pripoveduje o življenju Ivanka in nadaljuje, »samote nisem mogla prenesti, zato so otroci začeli iskati prostor v domovih za starejše. Že pred tremi leti sem tako Ivanka Čeplak (foto: Marija Sukalo) prišla v Šentjur, kjer danes prebivam. Moje življenje je v domu dobilo nov smisel. Zjutraj, ko vstanem, se odpravim h kapelici k molitvi, nato pa obiščem po sobah nepokretne in jim krajšam čas ter pomagam. Olupim pomarančo ali jabolko, nalijem čaj... Vsi me imajo radi, prav tako pa tudi jaz brez njih ne morem. Zvečer pa vedno rečem hvala Bogu za današnji dan. Nobena težava me ne obremenjuje.« V sivolasi ženici je še vedno veliko pozitivne energije in optimizma, ki ga nehote prenaša tudi na druge. Na prehojeno življenjsko pot zre z optimizmom, brez kančka grenkobe. Rada se šali z vsemi, pa naj so to varovanci ali pa osebje doma. Vsi poznajo Ivanko kot dobro-voljnega človeka, ki kljub svojim devetim križem rada pomaga, kjer le more. Z ostalimi varovanci doma se večkrat poda na izlet ali prireditev. Ob koncu meseca pripravijo tudi praznovanje rojstnih dni s torto in kozarčkom rujnega za vse, ki praznujejo v tistem mesecu. Ivanka bo nazdravila in rezala torto junija. Želimo ji, da bi ji vsi dnevi tekli tako polno kot do sedaj v obilici zdravja in dobre volje, ki jo prenaša na vse okrog sebe. Marija Šukalo FLORIJANOVA NEDELJA Po blagoslov svojega zavetnika Prostovoljni gasilci društev iz Grušovelj, Pobrežij in Rečice ob Savinji so se 12. maja zbrali pred gasilskim domom v Grušovljah. V povorki so se nato podali do cerkve v Šentjanžu, kjer jim je mašnik podelil slovesni blagoslov njihovega zavetnika sv. Florijana. Prostovoljni gasilci iz društev Grušovelj, Pobrežij in Rečice ob Savinji so se zbrali pred gasilskim domom v Grušovljah (foto: Benjamin Kanjir) Grušoveljski gasilci so bili med prvimi, ki so uvedli tradicijo praznovanja praznika zavetnika, kateremu se priporočajo v pomoč ob intervencijah v raznih nesrečah. Pridružili so se jim tudi člani ostalih krajevnih gasilskih društev in sedaj se že več kot desetletje srečujejo, da obeležijo praznik. Po slovesni maši so se gasilci napotili v rečiški gasilski dom, kjer so se okrepčali in se tako pripravili na naloge, ki so pred njimi. Benjamin Kanjir