Leto LIX. številko ZJ5.
V Unlillonl, v soboto i. decembra 19Z6.
Ceno Din rso
Ifthaja vsak dan pcji.tte, izvxemsi nedelje 10 praznike. — .nserail: do 60 petit a 2 D, do 100 vrst •D 50 p, vcCji fnseiati petii vista 4 D; notice, poslano, izjave, icklame, preklici Deseda 2 D. — Popust po dogo-foru. — tnseratni davek pcsebej —    Slo venski Warod-  velja letno v Jugoslaviji 240 D, a inozemstvo 420 D
UpravnlStvo; ünailova ulica stov. 5, pritličje, — Talalon Sta«. 304. uredništvo  ünailova oll ca št. 5, L nadstropje.  — Telelon star. 34
MT      Poitnina plačana v gotovini.
Italijanske-afaski pakt
Italija je sklenila z Albanijo pakt prijateljstva, ki pa je več nego običajne prijateljske pogodbe med evropskimi državami. Pogodba, podpisana v Tirani, ne more utajiti osti, ki je naperjena proti nam in če jo bo Italija skušala Olepšati in nas prisiliti, da jo tudi mi ocenjujemo kot navadno prijateljsko in garancijsko pogodbo, se ji vendar tak poskus ne more posrečiti.
Nikakor se ne bo moglo prikriti, da Italija s svojim albanskim paktom ni delala v skladu in smislu obstoječega, dobrega razmerja med nami in njo. Prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo poglavitna korist se je gledala v tem, da nas Italija podpira v mednarodnem pogledu, da naših diplomatskih korakov ne ovira in da ne otežuje našega nastopa napram inozemstvu. Nova albansko-italijanska pogodba je na nedoumen način pokazala, da se tudi na to diplomatsko podporo dr. Ninčič ne more zanašati. Nasprotno; tiranski pakt priča zgovorno, da se Italija ne ženira, na očiten način širiti in večati nezaupnosti napram Jugoslaviji.
Italijansko-albanski  pakt je porušil enakopravnost naše in italijanske države napram Albaniji.   Albanija. ležeča med Jugoslavijo in Italijo, ima prav poseben pomen za obe državi. Za nas je prvovrstnega pomena, da ostane Italija izven Albanije; nikakor se ne bi mogli sprijazniti s stanjem, ki bi nastalo, ako bi se polastila kakega dela albanskega obrežja, ker se zavedamo, da bi to pomenilo bazo za nadaljna prodiranja na balkanskem polotoku. Italija ima dozdaj v posesti samo otoček Saseno ob obali nasproti Valoni, na kopnem njene teri-torijalne posesti ni.   Albanija si je v spremembah po   svetovni   vojni svoj teritorijalni obseg in politično neodvisnost rešila s tem. da so se razveljavile mednarodne pogodbe, sklenjene med svetovno vojno, s katerimi se Italiji dovoljujejo koncesije na jugu, a nam na severu. Obe strani sta morali popustiti, da je ostalo v deželi tako imenovano ravnotežje; celo Skadra nismo dobili, dasi se je to mesto moglo šteti med srbsko nacijonalno posest in dasi tvori S svojo okolico  zemljepisno enoto z južno Črno goro. S stališča ravnotežja so obveljale dotedanje meje in Albanija se je ohranila med obema, ali če računamo zraven še Grčijo, med vsemi tremi prizadetimi interesenti.
Italija in Jugoslavja sta se smatrali odslej kot skupni protektorici Albanije in sta si v pogodbi postavili tud: točko, da skupno garantirata nedotakljivost albanske države. To je običajna formula za slučaje, kjer je politična neodvisnost dežele posledca tekme za vpliv med konkurenti; tekmeci računajo za svojo poglavitno dolžnost, čuvati, da nasprotnik ne dobi mimo njega večjih pravic v deželi.
Ta naša briga se je slabo obnesla: Italija nam je izpodmaknila osnovo za naše stališče do Albanije s svojo najnovejšo pogodbo. Albaniji se pač ne bo zdelo vredno sklepati slične pogodbe z nami, ker v Tirani smatrajo goro/o za dovcl' veMko varnost, da so podDisal' pakt z Italijo. Ako bi se ipak storilo kaj takega, bi to kazalo, da je Ahrrned beg Zogu zelo spreten taktik, ki zna spretno izrabljati antagonizem med obema konkurentoma.
Italijansko-albanski pakt je nedvomno izdatno poslabšal pozicijo našega vnanjega ministra, ne le napram inozemstvu, marveč tudi napraiti domači kritiki. Ono, na kar se je vedno skliceval pri obrambi svoje italofilske politike, se je obneslo sila slabo in kadar bo svoje popustljivo stališče spričo italijanskih nasilstev zagovarjal zopet s povdarjanjem prijateljstva, ki se je v našo korist razvilo med našo in italijansko državo, mu bo mogla kritika odgovoriti že samo s citiranjem itaV-janskega pakta. Diplomacija, ki tega ni znala preprečiti, mora stvar vttnjižiti kot svoj neuspeh in bilo bi normalno, da se iz tega izvajajo primerne posle-dice.___
POVRATEK RUMUNSKE KRALJICE
— Beograd, 3. decembra. Ob 10. dopol« dne je prispela rumunska kraljica Marija v Bukarešto. Na postaji so jo pričakovali vi* šoki dostojanstveniki. Kraljica se je odpe* Ijala na dvor kjer je takoj odšla k postelji svojega bolnega soproga rumunskega kralja Ferdinanda.
ZOPET ZAROTA V ŠPANIJI
— Madrid, 3. decembra. Policija je od* krila zaroto proti Primo de Riveri in proti ministru notranjih zadev. Policija je areti* rala nekega anarhista, ki je bil član vlo* milske tolpe. Tolpa se je pečala samo z velikim vloma v banke. Tekom preiskave 00 našli velik zaboj z bombami
Radič se zopet omika
Vpliv včerajšnje avdijence. — Poročilo anketnega odbora ni
važno in je mogoč o njem kompromis.
— Beograd, ö uccembra. Včeraj popoldne je bil vodja HSS Stepan Radič spre-iet v poldrugourni avdijenci od kralja. Po končani avdijenci je bil Stepan Radič vidno nervozen in nezadovoljen. Novinarjem je izjavil samo: cJaz sem storil svojo dolžnost ter povedal Ni. Veličanstvu, kar sem smatral za potrebno.* Nato so ga novinarji •'prašali, ali vztraja še dalje pri svojih zahtevah glede poročila anketnega odbora Radič je odgovoril kratko: «To se razume!» Nato se je hitro odpeljal v poslanski klub HSS v Narodno skupščino, kjer se je dolgo časa posvetoval s svojimi prijatelji. Vse kaže. da le bil uspeh avdijence precej nepovoljen za Stepana Radiča. Po končanem sestanku s svojimi prijatelji je namreč Radič sprejel nevinare ter jim podal že pomirljivejše   izjave.    Izjavil je
»Kralju nisem izročil nikakega memo---anda V zavitku pod pazduho sem nosil fotografije in beležeke o svojem potovanju po Bosn  m Hercegovini. Kralj rad posluša
s tožbami, popi a grešniki, zdravniki z bolniki, prav* politiki ji vladarji pa morajo imeti posla z zdravim narodom. S prijatelji smo ugotovili, da je težišče položaja v anketnem odb.ru. Klub stoji na stališču, da se mora o korupciji govoriti odkrito. Priznati je treba javno, da je bila pri nas korupcija in da so krivci. Šele nato se bo težišče preneslo na zakon o pobijanju korupcije. Zato Lc po vsej priliki potrebno, da se podaljša rok anketnega odbora In da se na ta način celo stvar temeljito prouči. Med radikali sta dve struji Prva trdi, da sploh krivcev ni in da Je kriva uprava. Druga struja predlaga, naj vlada določi krivce in da se kot bistvo tega vprašanja donese zakon o pobijanju korupcije. To pojmovanje se približuje našemu, tako da bo mogoče sestaviti skupen predlog To stvar pa bo treba prepustiti rekonstruirani vladi. Zato smo iskali na današnji seji izhod Ln formulo, ki bi združila stranke današnje vladine večine in po možnosti celo stranke opozici
poročila, da stanje naroda ni obupno Jaz ie, tako da bi bil v tej stvari ves parlamen I ^em izjavil  da se morajo odvetniki pečati ' entga mnenja.*
Uzunouič napoveduje nouo ulatfo
Radičeve popustljive izjave še niso zadostne* — Ministrski predsednik ne ve, kaka vlada bo prihodnji teden stopila pred
Narodno skupščino.
— Beograd, 3. decembra. Listi priobču jejo izjave, ki jih je podal snoči Stepan Radič novinarjem pred odhodom v Zagreb Politični krogi ugotavljajo, da so te izjave popustljive in da pripravljajo v neki vrsti novo kapitulacijo voditelja HSS Radič govori o zakonu za pobijanje korupcije, ki je važnejši kakor porodilo anketnega odbora. Zdi se pa, da te izjave niso povsem zadovoljile radikalov, kar izhaja tudi iz razgovora, ki ga je imel predsednik vlade Uzu-novič z novinarji. Novinarji so opozorili Uzunoviča na popustljive izjave Štepana Radiča in ga vprašali za njegovo mnenje. Uzunovic je odvrnil, da so mu te izjave znane, da pa niso take, da bi se lahko govorile o pravi popustljivosti.
Ob 11. dopoldne se je vršil v radikal uem poslanskem klubu v Narodni skupščini sestanek     ugledne jšib     prvakov radikalne stranke.    Sestanku so prisostvovali predsednik vlade Nikola  Uzunovič, predsednik Narodne  skupščine  Marko Trifkovič, pod predsednik radikalnega  kluba  Ilija Mihajlo-vič  in  uglednejši Slani  anketnega odbora Po sestanku je izjavil Uzunovic novinarjem da so na seji pretresali vprašanje, ali sme anketni odbor   delovati preko določenega roka. Nato se je med novinarji in predse-l nikom vlade Uzunovičem razvil sledeči razgovor:
»Ali bo vlada povodom poročila anket uega odbora postavila vprašanje zaupnice?*
>Na to vprašanje ne morem odgov riti. ker ne vem kakšna bo vlada, ki bo stopi-a
pred parlament, ko bo skupščina razpravljala o poročila anketnega odbora.«
S to izjavo potrjuje UzunoviČ prav resno domnevo političnih krogov, ki napovedujejo, da bo prišlo še pred sestankom Narodne skupščine 0e sestave nove, odnosno •1o rekonstrukcije sedanje vlade.
>Raj mislite g. predsednik o si nočni h izjavah  Stepana Radiča?«
»Ne vem kaj naj mislim. Vidi se vsekakor, da Stepan Radič popušča. Če se pa njegove izjave natančno pregledajo, pa niso te izjave baš popustljive.«
Tudi ta odgovor je značilen za predsednika vlade, o katerem je znano, da bi rad za vsako ceno obdržal sedanjo koalicijo, ki pa mora upoštevati Radiču sovražno razpoloženje med ostalimi radikalnimi prvaki.«
_ Beograd.    3. decembra.    Z odhodom
Stepena Radiča v Zagreb je nastopilo izve stno politično zatišje. Sodi se, da ni pričakovati do konca tega tedna nobenib važnejših dogodkov. Anketni odbor se je sestal ob pol 11. ter razpravljal o poročilu za plenarno sejo Narodne skupščine. Drugih dogodkov ni bilo.
— Beograd. 3. decembra. Tudi včeraj so se v Pašičevem stanovanju nadaljevala posvetovnja Nikole Pašiča z radikalnimi voditelji. Dalj časa se je mudil pri njem predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. Pomočnik zunanjega ministra Jo-vo Markovic je poročal Pašiču o albansko-'talijansk: pogodbi.
Nemci in Madžari pri oblastnih volitvah
— Zemun, 3- decembra. Glavni odbor nemške stranke je izdal po enodnevni razpravi komunike, v katerem ugotavlja, da bodo Nemci sodelovali pri razpisanih volitvah v oblastne skupščine ter postavili pn možnosti povsod svoje kandidate Namen nemške stranke je, da sodeluje pri oblastni samoupravi in pošlje v te samoupravne enote sposobne ljudi, ki bodo pomagali narodu iz sedanjih težav ter mu omogočali napredek. Volilni nastop Nemcev ni naperjen proti nobeni stranki in bodo Nemci tudi pozneje v oblastnih samoupravnih skupščinah sodelovali z vsemi strankami brez političnih pretenzij Potrebne volilne sporazume in aranžmane bodo sklepali srezki in oblastni odbori nemške stranke v soglasju z glavnim odborom.
— Beograd, 3. decembra. Kakor poročajo iz Vojvodine, so Madžari sklenil', da se bodo aktivno udeležili volitev v -plastne skupščine. Ne bodo pa nastopili samostojno, ampak skupno z drugimi strankami, najbrž z radikali in radičevci.
ANLIJA IN RUSIJA
— Pariz, 3. decembra. Iz Moskve poro« čajo, da je imel minister zunanjih poslov, čačerin pred odhodom v Nemčijo na skup* ščini sovjetov v Ljeningradu povodom smrti Krasina velik govor o odnosa jih med Rusi« jo in Anglijo. Kljub vsem formalnim žago* to vi lom angleške vlade nadaljuje angleška diplomacija z vsem naporom svoje težnje, da izolira sovjetsko Rusijo in da ustvari protisovjetski blok. Zato je Rusija pri si« Ijena, da sklepa zaščitne pakte s Turčijo, Nemčijo, Afganistanom, Litvo in Perzijo.
Ninčič o Madžarih
— Budimpešta, 3. decembra. Listi objavljajo razgovor z jugoslovenskim ministrom zunanjih del dr. Nin či če m O jugo-slovenskih odnošajih je izjavil dr Ninčič med drugim sledeče:
^Madžarski naroc je kavalirski narod, ki je več stoletij s »deloval s Srbi o skupni usodi. Madžari so toliko trpeli in se toliko mučli kakor Srbi, za te muke niso bili krivi niti eni niti drugi. Ker sta se oba naroda tekom stoletij borila za skupne cilje, ni pač sedaj nobene zapreke, da sodelujeta enako v sedanjosti in v bodočnosti*
Izjava ministra dr. Ninčiča je bila sprejeta v političnih in diplomatičnih krogih z osobitlm zadovoljstvom. Misli se, da bo ministrski predsednik grof Beethlen izkoristil prvo priliko in odgovoril na dr. Nln-čičevo izjavo.
Obnova Francije
— Pariz, 3. decembra. Tekom proračunske razprave o odrešnih pokrajinah Severne Francije v poslaniški zbornici Je poročevalec navedel zanimive statistične poda tiče o izdatkih vlade. Vlada je doslej potrošila za obnovo opustošenih pokrajin v Severni Franciji preko 70 milijard. S tem denarjem je bilo obnovljenih 541.000 stavb in hiš, 53.165 cest, 2361 km železnic 9816 šol ra 2,000.000 ha plodne zemlje. Tekstilne, mineralne, metalu-rgične, sladkorne in kemične Industrije opustošenih pokrajin so bile zopet obnovljene ter zavzemajo prva mesta v evropski proizvodnji. Obnova teh pokrajin bo končala najdalje v petin letih. Zbornica Je odobrila predloženi proračun glede nadaljevanja obnovitvene akcije.
Italijansko-albniska zoeza
Italija prevzema Protektorat nad Italijo. — Polom italoBlske politike dr. Ninčiča. — Soglasna obsodba v vsem, tudi vladnem
časopisju.
— Rim, 3. decembra. Pogodba, ki je bila podpisana 27. novembra v Tirani med Albanijo in Italijo, nosi naslov: »Pakt prijateljstva rn varnosti« in poudarja v uvodu, da ie namen nove pogodbe poglobiti medsebojne prijateljske odnosa je med obema državama in ohraniti teritorijalni status quo v Albaniji. Pogodiba sama se glasi:
čl t. Italija in Albanija priznavata, da nasprotuje vsaka izprememba, naperjena proti politinčemu, juridičnemu ali teritorialnemu statusu quo v Albaniji, medsebojnim političnim interesom obeh držav.
Cl. 2. V svrho zaščite teh, ravnokar navedenih interesov se obe pogodbeni stranki obvežeta, da si bosta nudili medsebojno pomoč in bosta v to svrho prisrčno sodelovali. Obenem se obvezujeta, da ne bosta sklepali z drugimi državami političnih ali vojaških pogodb, ki bi Škodile interesom druge stranke.
Člen 3. Obe pogodbeni stranki se obvezujeta, da bosta predložili specijalni proceduri arbitraže vsa vprašanja, ki bi izzvala nesoglasja in ki bi se ne mogla rešiti z običajnimi diplomatičnimi postopki. Način te procedure mirnega urejevanja bo predmet posebne konvencije, ki bo sklenjena v najkrajšem času.
Člen 4. Ta pakt bo trajal jet let in bo lahko odpovedan ali obnovljen leto dni, predno poteče.
Člen 5. Ta pakt bo ratificiran in nato registriran pri Društvu narodov. Radifika-cijske listine  bodo  izmenjane v Rimu.«
— Beograd, 3. decembra. Zanimanje političnih krogov je danes krenilo na zunanjepolitično polje Povsod se komentira pogodba, ki je bila sklenjena med Albanijo in Iralijo rn ki pomeni pravcati Protektorat Italije  nad   Albanijo. S  tem   protektora tom
je udarjena naša država, ki :e na pca'agi pakta prijateljstva z Italijo «mitraia, da pristoja varstvo in zaščita integritete albanske repulike v enaki meri Italiji, k^kor Jugoslaviji. Vsi beogradski listi koTitnt'ra-jo albansko - italijansko pogodbo in obsojajo postopanje Italije. »Vreme«, ki je dos'ej odločno branilo Ninčičevo italijansko politiko, imenuje italijansko - albansko pog >d-bo nevaren dogodek za mednarodni mir ter naglasa nelojalnost italijanske vlade nanram Jugoslaviji. Članek »Vremena«, ki ie capo! službeno glasilo zunanjega nfabsarstva, ie napravil na diplomatska kroge in zastopnike tujih držav v prestolicf prav močan vt.s.
— Beograd, 3. decembra. Vest o italijansko - albanski pogodbi ie vzbudita v vseh političnih krogih veliko razburjenje !n to tembolj, ker je ta pogodba v popolnem nasprotju z italijansko - jugoslovensko pogodbo o nezavtsnosti Albanije. Itaujanski-albanska pogodba znači v bistvu pokroviteljstvo Italije nad Albanijo, ker bo Albanija v bodoče popolnoma pod vplivom Italije. O pogodbi razpravljajo vsi beograjski listi, ki prinašajo dolge komentarje. »Reč« piše, da pomeni ta pogodba obenem težak poraz naše zunanje politike. Nezavisnost Albanije je ena glavnih točk politike dr. Ninčiča. List očita vladi, da ni ničesar storila, da prepreči novo pogodbo.
Zunanji minister dr. Ninčič je bil včeraj opoldne nad eno uro v avdijenci pri kralju Na povratku v ministrsko predsed-ništvo je izjavil novinarjem, da je pogodba, sklenjena med Italijo in Albanijo, dale-kosežnega pomena in predstavlja zelo veliko stvar, o kateri, kakor ie pristavil oči-vidno zelo razburjen, brez podrobnejših informacij ne more še ničesar reči.
Nezadovoljni italijanski novinarji
Rim, 2. decembra- o. Že nekaj časa vlada v italijanskih novinarskih krogih precejšnje nezadovoljstvo, ker so bili novinarji po določbah novega sindikalnega zakona uvrščeni v sindikalno zvezo induartrijcev. Te dni pa je začel izražati svoje nezadovoljstvo celo fašistovski cTevere», ki pravi, da novinarji ne izgotavljajo opank ali drugih industrijskih stvari, marveč da pišejo v liste in da so torej javni delavci Radi tega bi jih bilo
treba uvrstiti v sindikalno zvezo svobodnih poklicev, oziroma intelektualcev, nikakor pa ne v sindikalno zvezo industrijcev. V zadevo je sedaj posegel sam Mussolini, ki je naročil, naj se uetreže upravičenim zahtevam novinarjev
Izpred sodišča
Osličke je kazala.
Francelj iz Babne gorice ima velik, pro» stran sadni vrt. katerega pa nima zagraje« nega, čeprav se tako boji zanj, da ustavi vsakega, ki gre skozi Tako je tudi sose* dova Angela šla 27. avgusta čez vrt. Ker pa Francelj Angelce že tako ne more trpeti, je še z večjo vnemo skočil na vrt in jo ustavil Za Angelo je pa možato koracal po vrtu tudi njen mož Ahac Ne Angela, ne mož se nista zmenila za razjarjenega Franceta in sta jo mahala kar dalje Sosed je bil zelo hud; a vse ni nič pomagalo Ko sta bila že koncem vrta, se pa Angelca le ni mogla premagati, kar jo bo stalo 100 dinarjev Ženica se je namreč koncem vrta obrnila, se Franceta zaničliivo zasmejala. pokazala «voj jeziček in potem še osle. —* France je mirno gledal Angelo in namignil še ženi: »Le poglei kako mi Angela na flavto svira, pa ne bo dolgo!» In Francelj je šel res tožit Angela ie šla po sodniiskem hodniku k blagajni, da plača globo, a Fran» celj je stal za njo in polglasno žvižgal milo pesemeo:
Včasih sem vesela bla, danes sem pa žalostna.*
Žganje ie gorelo.
«Gori. gori,» je vpil pijani Simen izpod Limbarske gore pred kozolcem kmeta Ah* čina. Kö ie videl, da se za njegovo kriča* nje nihče ne zmeni, je jel zmerjati Ahčina In njegova sinova Toneja m Andreja. Od» še! je pred svoto kočo v bližini in rjul da« lje, a vmes vzklikal, da gori. Minula je cela ura, a pijanec je še vedno ležal pred kočo in vpil.
Stari Ah čin se je vpitja naveličal m dejal je sinovoma: «• Stopi ta, stopita k Si« in vzemite s seboj keblico vode pa pogasita njegov Sganjarski ogenj; saj lahko gort^ bog ve koliko spiritovega je popil. Tonej in Andrej ata ree šla nad Simna in ga pošteno zmočila, šimen je kričal še da» lje, rogovilil okoli hiše, kjer je skalnat breg m se je najbrže tam tudi potolkel. Drugi dan je pa naznanil oba Ahčinova, da sta ga ona dva pretepla. Pri sodni ji na Brdu sta bila res obsojena vsak na 24 ur, a vzkHcni senat je zaslišal par prič, ki so dobro videle, da sta fanta Simna samo po* m« in bilt sta oproščen*.
Razorožitev Nemčije
— London, 3. decembra. »Daily Tele-graph> je objavil včeraj doslej še talno noto od 12. januarja t. L, v kateri sporoča nemška vlada svoje stališče k inveetigacijskemn protokolu od septembra 1924. Ta nota pravi: «Nemska vlada je pripravljena podvreči se v smislu Člena 213. versailleeke pogodbe vsaki kontroli, ki jo sklene DruStvo narodov s sklepom večine.    Pripravljena je
tudi dovoliti vsakršno olajšavo za izvedbo teh korakov v okviru vereailleske pogodbe.
Možnost take investigacije daje nemški vladi gotovo zaščito zoper neupravičene dol-žitve.> Nota pravi nadalje: <Po vsebini in besedilu more člen 213. kontrolne ukrepe upravičiti le v gotovih primerih, zlaeti ako
izvestne okolnosti upravičujejo domnevo, da Nemčija ni izvrševala svojih obveznosti, ki jih ji nalagajo določbe o razorožitvi. Ta člen pa nikakor ne more upravičiti trajnega ali perijodičnega nadzorovanja.»
London. 2. decembra, d. Belgijska vlada je včeraj odgovorila na angleško spomenico glede nadzorovanja razorožitve. Nota izraža bojazen zaradi tesnega sodelovanja med nemško državno hrambo in nacijonalistie-nimi zvezami, sicer pa se strinja z Anglijo v tej stvari.
NOVA GRŠKA VLADA
— Atene, 3. decembra. Med petorico šofov največjih strank je bil dosežen vse« stranski sporazum. Zato je predsednik re* publike sprejel ostavko Kondilisovega ka» bineta, na kar je Zaimis predložil predsed* niku novo listo ministrov, ki je bila takoj podpisana Vlada je sestavljena na parla* mentarni podlagi
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti: 2K% drž. rente za voino škodo 338, 7% i rtv es t. pos. 1921 77—79, Celiska posojilnica 195—198, Ljubljanska kreditna banka 140, Merkantilna banka 100, Prva hrvatska štedionica 870—875. Kreditni zavod 170—180, Strojne tovarne In livarne 100, Trboveljska premogokopna družba 320, Združene papirnice 110, Stavbena družba dd. Ljubljana 55—65, šeSir 104, 4H% kom. zad. dež. bke. 20—22. 434% kom. zad. dež. bke. 20—22.
/ACIRhKSkA HORZA Devize: Wien 798.10—801.10, Berlin 13.47—13.50, Budimpešta 793.50—796.50, Italija 241.96—243.96, London 274.75—275.55, Newyork kabel 56.675—56.875, Curih 10.9275 do 10.9575. Valute: Newyork ček 56.34 do 56.74, Paris 215.33—217.33, Praga 167.75 do 168.55.
Efekti: Ljubljanska kreditna 141, Hrv. eskomptna banka 100—100.5, Hipotekama banka 56—57, Praštediona 882.50— 887.25, Drava dd. Osijek 380. šečerana 438 —442.5. Gurman 250, Trboveljska 325. Vevče 110.
INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.145. Pariz 19.825, London 25.14, Newyork 518JO, Mttac 22J0, Praga 15.36, Dunaj 7150.
MnsnryK o aktualnih problemih ČSR
Nujnost češko-nemškega sporazuma« — Kompromis med centralizmom in avtonomijo. — Skrajšanje vojaškega roka« — Ločitev cerkve od države.
Predsednik CSR dr. Masaryk je sprejel 1. decembra zastopnika nemškega krščansko-socijalnega tiska in se ž njim razgovarjal o celi vrsti aktualnih političnih vprašanj. Razgovor, ki ga objavljajo listi, je potekel v glavnem nastopno:
«Kaj sodite, g. prezident, o vstopu Nemcev v vlado ?»
«To je začetek onega, kar sem si želel že predvojno, med vojno in po vojni stalno in dosledno. Razmerje Cehoslo-vakov do Nemcev je od nekdaj velika politična zadeva. To izhaja iz geogra-fičnega položaja Cehoslovakov v Srednji Evropi, sosedstveno razmerje do Nemčije in Avstrije. To sledi naposled iz številične. gospodarske in kulturne moči naših nemških sodržavljanov. Nemško vprašanje je najvažnejši problem republike.»
«Kaksna kulturna, umetniška in humanitarna sredstva treba priporočati, da se doseže sporazum obeh narodov?«
«Vi pravilno tolmačite razliko med državo in narodom. Država ne more storiti vsega za svoje narode. Kulturni zastopniki narodov se morajo medsebojno seznaniti in stremeti za kulturnim sodelovanjem na vseh poljih.»
«Kaj lahko izjavite, g. prezident. o Šolski avtonomiji ?»
«Niso mi še poročali o novih reformnih načrtih šolske uprave. Stojimo tik pred dosledno izvedbo pokrajinske uprave, ki bo dovoljevala na vseh poljih uprave izvestno avtonomijo. Sem načeloma za avtonomijo, v kolikor je v skladu z modernim državnim ustrojem.
Avtonomija  in  centralizacija  sta dve
veliki, stalno učinkujoči polrtičrn sili. Naloga vodilnih politikov je. da najdejo med obema silama nujno harmonijo.*
cKaj je 2 vestmi o ohranitvi 18-me-sečne vojaške službe?*
•Vprašanje skrajšanja vojaškega roka se je pojavilo pri vseh narodih v Evropi. Povsod obstojajo težnje, da se ublažijo vojna bremena in skrajša službeni rok. Gre za to, da se prehod iz 18 mesecev na 14 ali celo 12 mesecev vojaškega službovanja izvede previdno in stvarno. Prehitra redukcija bi zadela številno uradništvo. na stotine inženjer-jev in tisoče delavcev, ki so zaposleni v vojaški organizaciji države. Osebno sem za skrajšanje vojaškega roka.»
«Kai pa menite g. prezident o ločitvi države od cerkve?»
«O tem sem že onetovano jasno izjavil. Sem za ločitev države od cerkve. Tega pa ne zasrovarjam morda iz na-sprotstva do verstva, marveč obratno v interesu religije. Zgodovina vseh držav in posebej zgodovina katoliških držav nas uči, da pristopajo povsod v najnovejšem času k ločitvi cerkve od države na najraznovrstnejše načine. Vem. da cerkev, odnosno Vatikan 5e ni priznal nobene ločitve od države praktično pa je mogoč položaj, ki se izraža s terminom «tolerari posse». Poznam težkoče, ki obstojajo v tem vprašanju, n. pr. glede zakonskega pra^a kljub temu pa smatram, da ie mogoča rešitev te naloge brez takozvanega kulturnega boja.»
Zanimivosti iz nasuti kraten
Razbojništvo v južnih krajih. — S staro obleko dobö 250.000 dinarjev« — Pretep radi Radiča.
fCTjub vsemu prizadevanju oblasti se doslej še ni posrečilo povsem zatreti razbojništva v nekaterih južnih krajih, zlasti v obmejnih pokrajinah, kjer lahko razbojniki po izvršenih zločinih pobegnejo preko meje. V večini slučajev gre za odmetnike. ki so radi kakih drugih zločinov ali deliktov pobegnili v gore, da se izognejo zasledovanju oblasti. Bodisi iz maščevanja, bodisi radi pomanjkanja začno ropati. Kmalu se jih zbere več in tako nastanejo roparske tolpe, ki ogrožajo s svojimi zločini cele okraje. Domače ljudstvo se jih zelo boji in jim gre za to še celo na roko. Dasi marsikdo ve, kjer imajo razbojniki svoja skrivališča, je vendar !e redko kdaj slišati, da bi jih kak domačin izdal; nasprotno jim daje prebivalstvo cesto celo zavetje pred zasledovalci. Zato je boj proti njim zelo otežkočen. Žrtve, ki si jih izbirajo razbojniki, so najrazličnejše. Kaj radi napadejo kak urad, kjer upajo, da bodo dobili večji plen. Dobrodošli so jim tudi trgovci in bogati potniki, katerim* odvzamejo cesto vse in jih puste popolnoma nage. Kdor se jim ne protivi, ga puste pri življenju, ako ni nevarnosti, da bi jih izdal. Cesto zasleduje tako ronarsko tolpo cel bataljon orožnikov. Orožniška služba v južnih krajih je zelo naporna Po cele dneve in noči stikajo za razbojniki po velikanskih gozdovih in skalnatih gorah, a le redkokdaj se ihn posreči, da ujamejo kakega nevarnega tolovaja. Večkrat nalete orožniške Datrtilie na cele roparske tolpe. V takih slučajih se običajno vname pravcati boj. Razbojniki so vsi dobro oboroženi in založeni z municijo in celo bombami.
Tak boj se ie odigral v noči dne 1. decembra v okolici Golubovaca pri Po-žarevcu. Orožniki so na zasledovanju naleteli na tolpo zloglasnega odmetnika Mitrovica. ki je strah cele tamošnje okolice, ker je zelo drzen in krvoločen. Cela tolpa broječa 6 mož, je prenočevala pri nekem seljaku. ki jim je dal zavetje. Orožniki so zvedeli za to pri raziskovanju nekega drugega zločina. Dotični seljak. neki Grujič je namreč s svojo ženo živel v prepiru. Da bi ga ne
izdala, je od vedel ženo prejšnjega dne v sosednjo vas. Spotoma sta se vnovič sprla. Grujič ie potegnil nož in io zabodel v prsa da ie obležala na mestu mrtva. Ko so orožniki morilca še istega dne prijeli, ie pri zaslišanju priznal da se skrivajo v niegovi hiši razbojniki. Oblasti so takoi odredile zasledovanje in so odposlale na lice mesta vod orožnikov Cim so iih razbojniki zapazili so se v hiši zabarikadiraü ter pričeli strahovito streljati Orožniki so iim seveda takoi odgovorili Borba te traiala ves dan. Izmed orožnikov je eden ranjen v obe roki dočim žrtve razbojnikov niso znane Zvečer ko ie nastopil mrak. so se skušali razbojniki rešiti z izpadom, kar pa se rim ni posrečilo. Nato so se ponovno zabarikadirali v hiši. Orožnikom ni preostalo dnizega kot da napravijo krog hiše strelne jarke in tako traja miniaturna vojna že dva dni. Na lice mesta sta dospela veliki župan in okrajni glavar ki vodita borbo. Ako se razbojniki ne bodo kmalu udali bodo morali hišo kratkomalo zažgati Prebivalstvo ie v vsei okolici zelo razburjeno ker se boji maščevanja razbojnikov ako se jim posreči, da pobegnejo.
Vsak je svoje sreče kovač1 Tako si je mislil siromašni drvar iz Bosne ko je pred enim mesecem kupil eno če-trtinsko srečko državne razredne loterije. V Brodu na Savi ie Drišel k prodajalcu srečk g. Vasiču siromašno oblečen možakar ter si dolgo izbiral med srečkami, končno pa se je odločil za srečko Št. 5S.938 Ker ni imel dovoli denarja, da bi jo plačal ie zastavil svo-io najboljšo obleko, ki pa bi komai krila stroške, če bi jo moral prodajalec prodati. Toda drvar je bil tako prepričan da bo imel pri loteriji srečo, da ni odnehal prej. dokler se nista pobotala. Pripovedoval ie o svojem težkem življenju v gorah, o svoji rodbini in bolni ženi, kateri ne more nuditi primerne oskrbe in nege ker se mora dan za dnem pehati po gorah in gozdovih, da prisluži vsaj za najpotrebnejšo hrano in obleko. »Poskusil bom še to, morda
pa se mi enkrat vendar le nasmeje srečale je zatrjeval prodajalca. In ni se varal. V torek se je vršilo v Beogradu žrebanje In na srečko št. 58.938 je odpadla premija v znesku 1 milijon Din. Človek si lahko predstavlja veselje siromašnega drvarja, ko bo zvedel, da je zadel četrt milijona Din. Konec bo pomanjkanja in bede, konec trpljenja* Imel je pač srečo, da je dobil ravno ono »drugo« srečko, ker vsaka druga zadene. Mnogi so kupili kar po več srečk, toda imeli so smolo, da so si zbrali same »prve«, ki so ostale brez dobitkov.
Radič ne dela preglavice samo radikalni in vladi, marveč tudi svojim lastnim pristašem. Vsekakor nenavadno in čudno zmešnjavo pa je povzročil te dni v Konjiči. Njegova dva zvesta pristaša in oboževatelja Pero Gajngo in Simon Ivkovič sta se radi njega sprla. Začela sta se namreč prepirati, kdo ima večjo pravico, da kliče «Zivio Radič*. Vsak je trdil svoje. Ivkovič se je hvalil, da on osebno pozna Radiča in da za to gre ta čast njemu. To je Gajnga tako ujezilo, da je potegnil nož in ga zabodel svojemu prijatelju v prsa. Težko ranjen se je zgrudil Ivokovič na tla Njegovi prijatelji so se nato maščevali nad Gajngo ter tudi njega tako premikastili. da so ga morali skupno z Tvkovičem prepeljati v bolnico. Na kak način se jtma bo Radič zahvalil, kronika ne poroča.
Prva pomoč pri nezgodah po električnem toku
Mestni fizik dr. Mavrici j Rus je snoSi ob 18. predaval v dvorani Mestnega doma o prav   akutni temi,   o prvi pomoči pri
nezgodah po električnem toku Za predavanje je cladalo veTPco zanimanie. kar je pokazala tudi mnogoštevilna udeležba. Prisotni «0 bili zlasti električni monterji, delavci, ki so uslužbeni pri raznih električnih obratih in nodietiih. kakor tudi v prav lepem Številu obrtniki in podjetniki, ki delajo z električnim pogonom. Poveljnik žandarmerifske 5oTe ie po?lal na predavanje vse moštvo §ole. kar je prevadavatelj pohvalno omenil, kajti orožniki so v svoji službi primorani. da poznajo pravila giede prve pomoči pri nezgodah. V uvodu svojega predavanja je g. nrednvatelj očrtal delovanje elektrike na človeka, naglašuioč. da električni tok ni vselej smrtonosen Smrto-!>o?en je lahko že tok 50 voltov, to je minimum, dočim včasih tok napetosti več tisoč voltov ne povzroči smrti. Pri nesrečah po električnem toku se tudi dogodi, da natopi le dozdevna smrt. Zgodi se tudi, da od to ka za deti človek vstane, srre dalje, a se potem čez nekaj minut zgrudi mrtev na tla Koncem svojega predavanja je g. dr Rus omenjal vse mere. ki jih je treba ukreniti pri reševanju ponesrečene;- O predavanju priobčimo jutri dnljse poročilo.
Prosveta
lz gledališke pisarne. Danes je op^-ra radi prehlajenja nekaterih članov zaprta; *Zidinjo< pojejo rndi tega jutri zvečer. V nedeljo popoldne bo v operi *Orofica Marica« na korist združenja gledaliških igralcev, v drami pa zvečer ljudska predstava »Skopuha«. Jutri popoldne igrajo v drami  >Joy« kot dijaško predstavo.
Dijaške predstave. Tretja dijaška predstava v letošnji sezoni bo v soboto dne 4. t m popoldne ob 16 uri. Vprizori se ljubka Galsworthyjeva igra «Joy» Pred stave se udeleži lahko tud: osralo občinstvo in veljajo za njo izredno zn:žane cene. Predprodaia  pri  dnevni  blagajni  v operi.
Nedelja v mariborskem gledališču V nedeljo, dne 5 decembra se uprizorita v Mariboru dve predstavi' popoldne velezanimi va in efektna Mol na r jeva cBajka o volku>. ki je tudi igralsko »zredno uspela v režiji gosp prof Šesta. Zvečer se ponovi priljub Ijena opereta i Veseli kmetica. Popoldne veljajo znižme cene.
Mladinsko    mtizikalno    predavanje • letošnji sezoni se vrši v sredo, 8. t. m. dopoldne ob pol 11   uri v dvorani Filharmo-nične  družbe. Na tem  predavanju nam bo podal  višji vojaški k.-ipelnik dr. Josip C * r i n zgodovino in ustroi vojaških,  jo nosno takozvanih   turških  godb.  Ntegevo nredava-nje ima  sledeče oddelka: N^jprvo govori o splošni  zgodovini   voinsW   godb do ianaš-ajib dni. Za tem obravnava  janičarske ali turške muzike in končno zgodovino teh sodb špecijelno v Ljubljani.    Po predavanju zaigra celotna muzikn dravske (jiv oblasti pod vodstvom g. dr. CerirfÄt posamezne -skladb**, ki spadajo v različne    zgodovinske dob** Vstop k muzikalnim predavanjem je prosi Vsak  posetnik  si  mora  nabaviti  le podro ben spored predavanja, ki se dobi v Matični knjigarni na  Kongresnem trgu za ceno 3 Din.
G. Gnjedič:
Ljubezen v pusiinii
Roke so mu omahnile. Oči so bile polne solz.
— Saj vem, kaj me čaka. Kmalu se vrnete domov, k nrnžu, k svojcem — in zopet bom sam v tej pustinji.
Pokleknil je kraj nje na seno in krčevito zaplakal.
Ona je hitro vstala in razpela solnč-nüc
— Potolažite se — ie dejala razburjeno in stopla dva koraka naprej, da bi jo videla iz koče stara kozakinja.
— Ako bi vedela, da se bo najin razgovor tako končal, bi ne prišla k vam. N kar me ne spremite, prosim — to je odveč
Težko je zadrževala krčevito dihanje in odšla čez dvorišče na ulico.
Vse to se je zgodilo naglo, nepričakovano. — Ne, takih vročekrvnih ka-valrjev se je treba bati Te kavkaške strasti niso niti naimanj podobne onim severnih prebivalcev. Tu je potrebna največja prev;dnost.
In nehote so prešle njene misl; na njegovo pripovedovanje o damah, ki so
ostale v Kabardi. Pa vendar ni vse to res? Zapustiti vse — rodbino, dom in od ti v gore! Odreči se za vedno vsega prejšnjega in začeti tako-Ie azijat-sko življenje — piti iz čajnika vodo ali ono buzo, o kateri je on govoril? Dobro je pokramljati s tem lepim Kabar-dincem, pokoketirati z njim, to še gre, toda živeti vedno sredi teh s'njih gora, ki se dvigajo tam daleč na obzorju pod oblake in ki so lepe samo od daleč ali na dekoracijah — to je grozno!..
A zopet j? ;e nehote vstala pred očmi prispodoba Jasno je videla v duhu svojega moža. zavzemajočega tako odlični družabni položaj in poglobljenega vedno samo v opravke. Vzame dopust za dvajset osem dni in pride sem, da se napije mineralne vode in okoplje v Narzanu. Mlad ie Še — komaj štirideset let ie star — in ljubi jo. Pusti io je na Kavkaz z zanesljivo sobarico in za njeno zdravje skrbi njihov stalni zdravnik Čihisov, ki stanuje v isti krčmi v drugem nadstropju On jI piše redno dvakrat v tednu pisma, ki se začenjal brez izjeme z uvodom «Draga Tonia» in končajo vedno s podpisom- »Poljublja te vroče Tvoi liubeč' mo? Viktor.»
Točno čez deset drv ga prižene bi-rokratična vestnost sem.   V*ak večer
bo igral z znanci na galeriji karte, vozil se bo na zapravljivčk h in trdil, da se udeležuje konjskih dirk. Zdravnik Čibisov pravi o njem, da Je «trhel mož». In res je nekam trhel. To je zelo posrečena opredelitev.
A Kolja... Cisto jasno se je zavedala, da bi ne mogla zamenjati moža s Koljo. da za življenje v Kabardi ni ustvarjena. Vendar pa — zakai bi ne Šla s tem gorcem v aul? Nu, v najslabšem slučaju ji še dvakrat ali trikrat poljubi roko In kaj za to? Potem odpotuje, a on bo «trpel». Sicer pa tudi trpljenje pri teh Kavkazcih najbrž kmalu mine.
Mračilo se je že. ko je sobarica obvestila Antonino Mihajlovno. da se je Čibisov, po katerem je že opetovano povpraševala, vrnil in da bi rad govoril z njo. Odšla je po stopnicah v drugo nadstropje in potrkala na vrata, kjer je bil na vizitki lakonični napis: «Cibisov ordinta od 7 zjutraj.« Dok-tor je sedel po turško na divanu. Njegova majhna okrogla glava ie bila pokrita s fesom, v ustih ie držal jantarno cev čibuka in malomarno srkal dim. Sodeč po gladko obrite« podbradku in ravno pristriženih, nekoliko sivih za-liscih bi človek deial da ima ored se-
Sokol
Sokoiska akademija v Union»
Poleg notranjih društvenih proslav narodnega praznika so tri ljubljanska iokol-ska društva priredila letos v bratski »logi skupno telovadno akademijo, ki se je vršila na predvečer narodnega in sokolskega praznika v dvorani hotela »Union«. Prireditve, ki je uspela v vsakem pogledu lepo in dostojno, so se udeležili razen številnega ljubljanskega Sokotetva, gen konzul česk> elovaške republike dr. Resi, francoski konzul g. Flache, predstavniki naših civilnih in vojaških oblasti z velikim županom dr. Bsltičem in komandantom dravske divizije generalom Kalafatovičem. zastopana ie bila Ljubljanska univerza, navzoči predstavniki raznih kulturnih, narodnih in gospodarskih organizacij. Sodelovali eo na prireditvi telovadci in telovadke vseh treh ljubljanskih društev, orkester Sokola I. in odlični pevski sokolski zbor pod vodstvom brata Ju-vanca.
Takoj po odsvirani sokolski koračnici je ime starosta JSS brat Gangl kratek, zanosit in lep govor o značaju, veličini in lepoti našega narodnega in sokolsketra praznika in konfca! je s pozdravnim vzklikom:
»Pozdrav njemu, ki je naš junaški sokolski brat! Tudi on je te domovine sin, ker |e rudi on z nami i«=te krvi! Na5 ponos, nas up. naä vojvoda, ki ga čaka kameniti prestol na Gosposvetskem polju! Naj živi kralj Aleksander LI Naj živi njegov dom in rosi! Naj  »prejme  naš bratski   sokolski Zdravo!«
Temu govoru je sledila po navdušenem odobravanju državna himna, ostali spored so tvorile telovadne točke. Sokoisko društvo Ljubljana — Matica ie nastopilo s prostimi vajami za Pokrajinski zlet letn 1997 v Liub-Ijni (\2 članic), z »Dvanafstorico« - prostimi vajami moškega naraščaja (12 nara-ščjnikov). z  vajami  na konju  in bradi ji. kt
iih je izvajalo 9 člnnov. ter z dr. Murniko vo >Turško koračnico:.    Sokolsko društvo Ljubljana T. je nastopilo z vzornimi  prosi i mi vajami brata SveHiČn   (11   telovadcev). Z
»Vajami s tamburini* (9 narnsčainic) ter t vajami na visoki bradlji (9 telovadcev). So kolsko društvo Ljubljana TI. je nastopilo ■ nekaterimi svoiimi člani skupno v vrsti društva matice. 5 članic pa ie izvajalo izvrstno težke io lepe vaje s kiji. Nastop vseh telovadnih oddelkov je bil zelo dob**.-, izvedba nekaterih telovadnih točk vzorna Sokolski pevski zbor ie dovršeno znn^l ^Slovansko zemljo* (F. Juvanec) in »Ju-tro< (Vazilij Mirk). Vsem trem Hubljanskim društvom posebno pa nastopi vši m bratom in sestram, se toplo in bratska zahvaljujemo na lepem užiiku te prireditve. Vaše vztrajno, požrtvovalno in nesebično delo naj bo opomin onim bratom in sest rani-Sokolom in SokoJieam. ki na prireditvi niso bili navzoči. — Zdravo!
Emil Tšida umrl. V sredo ponoči ie umrl v praškem sanatoriju član starešinstva COS in dolgoletni starosta plzenske 50-kolske župe Emil Tšida. Star je bil 56 let Že v zgodnji mladosti ie bil navdušen za sokolsko delo. dasi je bila njegova rodbina v nemškem taboru. Peščine se ie naučil Šele v Soli, ko je prišel v stik s češko deco: doma so govorili namreč samo aeniško. Kljub temu ie postal mladi Emil odličen narodnjak in se je z vso vnemo lotil zlasti dela v Sokol^tvu. Od leta 1892 do 1899 je bij podstarosta plzenske sokol^ke župe. L. 1895 je bil pvič izvoljen v starešinstvo ČOS, v katerem je požrtvovalno in uspežno deloval nad 30 let. Bil je dolgo časa urednik >So-kola< za češki znpnd Kot govornik je slovel po vsej Cehoelovaški L. 1920 je bil izvoljen v predsedstvo COS Češko Sokolstvo ie izgubilo v  niem enega  n-'iho'isih delavcev.
Pro-vetna šola pri Sokolu I na Ta bora. V soboto, dne 4. decembra, bo na Taboru šesto predavanje iz cikla sokolske prosvetne šole. Na vräti je tema: Sokoiska načela (stališče Sokolsrva do držive. vojske, šole. vere. politike itd ). Predaval bo br. Ambroža, ki je znan dolgoletni sokolski delnvec. Tudi ta tvarina soada v poglavje sokolske »Meje in ie iste važnosti kakor id«j-ia sama. ker je od pravilnega pojmovanja sokotskih nnČel odvisno pravo zadržanje so-kolskega članstva v iavnem živlienju. Zato aaj Članovo Sokola T ne 7inudi te^a predavanja, ki bo gotovo enako zanimivo kakor vsa dosedanja. — Drugo predavanje bo sledilo takoj nato. in sicer nadaljnje g. Ir. Vrtovec svoja izvajanja o alkoholu in nikotinu v zvezi s telovadbo. — Pred n vanje začne točno ob S zvečer in se vrši v novi zgradbi kakor zadniič. vhod iz VrhovČeve ulire pri stranskih vratih Prosvetna šola. ki je bila zaradi otvoritve dvorane prekanjena, se odslej zopet redno vrši ob sobotah ter vabimo vse Članstvo, da io v isti meri poseča kakor prej.
»Soko Dušana silnog«, glasilo beograjske sokolske župe ima v 10 številki tole vsebino: dr. V K : U Pragu — Dr B. C: Zajedni£ka komanda — Sodnica zbora društvenih načelnikov in načelnic — 2up-skl glasnik: Delo poedinih društev v 2upi; društvene skupščine
eieznica
KOLEDAR
Danes: Petek, 3 decembra 1926; k»to* ličani; l" ran jo Ksaveri>ki; pravoslavni' 20 novembra. Giigorije; muslimani: 27 džus mad*elsula 1345, Žid je: 27  kisleva 5687
Jutri: sobota, 4 decembra 1926; katoli» Čani: Barba; pravoslavni: 21. novembra. Vaved. Bogord., muslimani: 28. džuniad? el=ula 1345; židje: 28  kisleva 5687
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gtedatišča: Drama: «Slaba vest» A. — Opera: Zaprto.
Kinematografi: Matica: «Pri belem ko* njicku»; Dvor: «Carjev qlavnik» II <Jrl; Ideal: <*Katastrofa»
Pra\rljice za deco ob 17. v mali dvorani Narodnega doma
DEŽURNE LEKARNE Danes: Bohinc. R"mska cesta: Levstek, Resljeva cesta  Jutri: Piccoh. Dunajska ce* sta; Bakareič  Karlovska cesta.
Solnce zaide danes ob 16.20, vzide jutri ob 7.21  in zaide ob 16.10
Mesec zaide ob 15.32. vzide jutri ob 6.10 in     de ob 16.03
Miklavž darove ttike nosi,
otrokom pridnim jih nafros:,
š& mamica   \~esdja rata,
her je dob8a dozr,  *RntIIiha* 9ak0
SI © £
II oksa nJer
Duma«?
1
TE
KRISTO
„Potdo gospod^K-a nad svetom"
John Gilbert
Esiefle Taylor
Senzacija dneva.'      P B I D E) ELITNI KINO MATICA
Sport
— Važen sklep JNS. Na ponedeljkovi seji Ju^osiovenskcga nogometnega naveza v Zagrebu je bil storjen sklep, da smejo odslej poslovni odbori podsavezov verižici* rati samo one nogometaše, ki bodo predlo« žili potrdilo svojega starega kluba, da so sc tamkaj predpisano odjavili in izpolnili napram klubu \\>e obveze. S tem sklepom, ki ga bodo pozdravili vsi funkcijenarji no# £ometnih klubov, bo po vsej priliki precej <j.-tro zaščiten status igralcev vsakega kiti* ba. tako da bodo prehodi igralcev iz envga kluba v drugega mogoči v načelu samo s pri Stankom matičn. kluba, ker je vsak igralec več ali manj obvezan napram svojemu klu» bu Zato bo s tem načelnim sklepom JNS storjen konec nepravilnemu in večinoma ti'di nemoralnemu preseljevanju nogomet* nih igralcev.
— Hajduk v slabi formi. V nedeljo se jo vršila v Splitu pokalna tekma med Haj* dukom in Borcem, ki je končala s pičlo zmago 1 i* 0 za Hajduka, ki je igral slabo in raztrgano, dočim je Borac iznenadil z zelo lepo igro V prvem polčasu je bil ceHp v lahki premoči, dočim je v drugem pol* času omagal. Igra sama je bila tempera» mentna, sodnik objektiven Rezultat kaže« da tudi v splitskem podsavezu nastopajo-močni ^mkurenčni klubi, ki ogrožajo dose* danje trajno prvenstvo Hajduka V inte» resu pravega športnega razvoja je ta poiav le pozdraviti, ker je praksa pokazala, da šport povsod nazaduje, kier je vodilni klub osamljen in nima konkurentov
— Haiena Zagreb — Ljubljana. Za ne* deljsko reprezentančno medmestno tekmo je določena sledeča postava: Jermol I, Šap* I;a, Tratnik I, Vider, Jermoi II, Privšek, Bernik Rezerve: Zanner, Sch.ifrcr I, Er* bežnik. Ta družina se je v tekmi proti Ma* riboru i zborno obnesla Pokazala nam je prvorazredno igro ter je zlasti v kombina* tornem oziru prišla do popolne veljave. Nadejati se je. da bo tudi v tej, za nas ta* ko važni tekmi častno zastopala ljubljanske barve. Sestava zagrebške družine nam do sedaj še ni znana, sigurno pa je, da nam pošlje Zagreb svoje najboljše, v mnogih bojih preizkušene moči, ki bodo skušale tu* di tokrat odnesti zmago, ter s tem dok-j* mentirati svoje vodilno mesto v državi — Tekma se vrši na igrišču Ilirije ob 14 Sle* dila ji bo ob 15 zanimiva nogometna tek» ma med Ilirijo in timom diačke čete iz Ma» ribora, v katerem je več reprezentativnih igralcev iz Zagreba, Beograda in Suhotice
boj Nemca, ne pa oriientalca. Sicer mu pa tudi ni bilo ležeče na tem. da bi ga smatrali orijentalcem. Preživel je dvajset let na Kavkazu in zato je bil vajen čibuka, fesa in mehkih preprog.
Ko je vstopila dama. je spustil svoje kratke nožice na tla, napravil dva-tri kratke korake in oblizal celo njeno roko.
— Po nasvet prihajam k vam. AH vas ne mot'm?
Odkimal je z glavo, popravil zeleni senčnik na svečan in sedel zopet v prejšnjo pozo pred njo.
— Oprostite — je dejal iz uljudno-sti, — tako navado imam.
—Kar sedite. — saj vas ne vidim prvič tako ...
Radovedno jo je pogledal in čakal, da mu pojasn* vzrok svojega poseta.
— Zakaj vas ves dan ni bilo? — dolgčas mi je sami.
— V naselbini sem bU. Babo sem rezal. Tako-!e bulo je imela. Vse sem moral odrezati. w^
— Je šlo do sreči?
Prikimal je z glavo in zamežikal.
— Andrej Andreievič — dolgčas mi je. N'kogar nimam da bi pokramljala z njim Generali in moskovski trgovci me ne zanimajo — drugače pa ni tu nikogar
— Potrpite: kmalu pride mož.
— To bo pa res veselje!
Njegove oči so zasmejale, dasi je ostal obraz resen
— Nu da seveda, — je dejal ironično. — Peto leto sta že poročena, hvala bogu. Čas bi le bil pomisliti na spremembo in raz\edrilo Žal vam ne morem tu nikogar priporočiti.
— Kakšne grdobije pa govorite, kako se drznete! — ie vzkliknila
Naenkrat se ie iztegnil z divana čez mizo. — Dajte vašo žilo. Oho! Drobovje kar poskakuje. Kaj pa jc z vami?
— Kaj?
— Nč nič. Mar sem iaz kriv, da ste mladi Življenje kipi v vas in hoč' na prosto Tu ni nobene pomoči.
.  — Poznam   vas že od mladih no-dragi doktor pa še vedno ne razumen kaj mislite o življenju, o meni. o mož Očividno ga ljubite, a sami..
Doktor se je pogreznil   v sivkas tobačni dim tako, da njegovega obraz nekaj sekund ni bilo videti  Ko se ji dim razkadil, je bil njegov obraz zopet miren in ciničen.
— Gledani v skrivnosti kakor indijski jogi. lečim bolnike, s filozofijo se pa ne ukvarjam. — je odgovoril mirno.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 3. decembra /926
— Proslava našega narodnega praznika t Pragi. V sredo zvečer je vprizorilo praško Narodno gledališče v proslavo ju-goslovenskega narodnega praznika svečano predstavo Libuše. Predstavi so prisostvovali ministra dr. Srdinko in dr. Hodža, jugoslovenski poslanik v Prasi Lazarevič, poslanik Bogdan Pavlu, predsednik parlamenta Malypetr, praški župan dr. Ba.\a in Stcvibri drugi javni funkcijonarji. Povodom osme obletnice ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev se je vršila v sredo v Pragi tudi svečana izročitev jugoslovenskih odlikovanj nekaterim zaslužnim Cehoslova-kom Kralj Aleksander je odlikoval generala Weinereka, načelnika MNO gen. Vo-ženilel-a, prezidijalnega šefa v zunanjem ministrstvu dr Sebesto, strokovnega svetnika v zunanjem ministrstvu dr. Skalicke-ga in še nekatere druge funkcij on arje. Odlikovanja je izročil s primernim nagovorom naš poslanik Lazarevič.
— Odliko Tanje dr. Reisa v Beograda. V vili >Dobro poljec v Beogradu je bila dne 1. decembra t. 1. svečanost, prirejena na čast Švicarju dr. Reisu, ki je kot iskren prijatelj našega naroda priskočil na pomoč v najtežavnejših Časih svetovne vojne. Kralj je dr. Reisa imenoval za Častnega kapetana naše vojake. Zastopniki ministrstva vojske in mornarice, zunanjega ministrstva, rezervnih oficirjev in dobrovoljcev so 1. decembra t. 1. v znak priznanja in spoštovanja izrodili dr. Reisu dragoceno sabljo.
— Volitve v oblastne skupščine v Sloveniji. »Uradni liste objavlja ukaz, s katerim se razpisujejo volitve v oblastne skupščine za 23. januar 1927 in sklicujejo skupščine za 23. februar 1927. Obenem objavlja »Urad ni liec< razglas upravnega sodišča za Slovenijo v Celju, ki določa Število članov za volilne edinice v ljubljanski in mariborski oblasti. Skupščina ljubljanske oblasti bo štela 53 poslancev, od katerih izvolijo: mesto Ljubljana 5, srez Brežice 3, Črnomelj 2, Kamnik 3, Kastav 1, Kočevje 4, Kranj 5, Krško 5, Laško 3, Litija 4, ljubljanska okolica 7, Logatec 3, Novo mesto 5 in Radovljica 3. — Skupščina mariborske oblasti bo štela 64 poslancev, od katerih volijo srezi: mesto Celje 1, Celje-okolica 6, Dol. Lendava 4, Dravograd 3, Gornji grad 2, Konjice 2, Ljutomer 3, mesto Maribor 3, Maribor levi breg 5, Maribor desni breg 5, Murska Sobota 5. Ptuj 7, Slovenjgradec 3, Šmarje 5; k temu volita še oba medjimurska sreza Cakovec in Prelog 10 poslancev.
— Odbor Zveze trgovskih gremijev. Na državni prazuik se je v Ljubljani sestal na celjski skupščini novo izvoljni odbor Zveze trgovskih grem i je v in zadrug. Najvažnejše funkcije so razdeljene tako-le: Vilko W e i x 1, Maribor, predsednik; Josip J. Kavčič, Ljubljana, I. posle vodeči podpredsednik; I. Strmecki, Celje, II. podpredsednik; Ernest II i e n g, Ljubljana; III. podpredsednik; Fran Z e b a 1, Ljublja na, tajnik, in Jurij Verovšek, Ljublja na, blagajnik.
— Tolmač za ruski jezik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Nikolaja Preobraženskega, lektorja ruskega jezika na univerzi v Ljubljani, stanuiočega v Ljubljani, Gradišče štev. S-B II, za tolmača ruskega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani.
— Most čez Soro v Medvodah so zadnji čas v toliko popravili, da ga lahko pešci že uporabljajo. S čolnom ee zato ne prevaža več.
— Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. Uradui izkaz navaja podatke o nalezljivih boleznih v mariborski oblasti za čas od 15. do 21. novembra t. 1. Po tem izkazu je bilo 21. novembra: 16 slučajev da vice, 25 slučajev tifuznih bolezni, 9 slučajev griže, 58 slučajev škrlatinke, 2 slučaja ošpic in 1 slučaj dužljivega kašlja. Naveden je tudi 1 slučaj povratnega tifusa.
— Konkurzne zadeve. Deželno sodišče v Ljubljani je odpravilo konkurz nad premoženjem trgovca Miloja Repiča v Domžalah. Razglašen je konkurz o imovini sTextilie;, trgovske in industrijske družbe v Ljubljani. Prijavni rok do 1. februarja 1927 na deželno sodišče v Ljubljani. — Mariborsko okrož no sodišče je odpravilo konkurz proti trgovcu Ljudevitu Petroviču v Ptuju. Razglašen je konkurz proti trgovcu Pavlu Szere-dyju v Dobrovniku, Prekmurje.
— Vladna podpora treznostnim društvom. Finančni minister je odredil, da se vstavi v državni proračun za leto 1927—1928 kredit 100.000 Din kot podpora vsem društvom, ki gojč treznost in vodijo borbo proti alkoholizmu.
— Inozemsko priznanje našta znanstvenim delavcem. Češkoslovaška akademija za agrikulturo je imenovala profesorje zagrebške univerze dr Ulmanskega, dr. Ugrenoviča, dr. Levakoviča in dr. Koudel-ko za svoje dopisne člane.
— Na drž. kmetiski šol* na Grmu pri Novem mestu se odda mesto služitelja vinarske, odnosno kmetijske stroke. Prosilci moralo bit* odsluženi vojaki. Če so oženjem" in rmajc kmetljsko-šolsko izobrazbo ali so veiči kakemu obrtu. zlasti sodarskemu, imajo prednost
— Proračun splitske mestne občine. P.oračua splitske mestne občine za leto 1927 izkazuje 58,851.312 Din izdatkov, ki se bodo krili z občinskimi davščinami in posojilom v znesku 2,200.000 Din. Predvidena so razna regulacijska dela in olepšave mesta.
— Ukinitev osnovnošolskih izpitov za nradn'ke. V smislu ministrskega odloka O. N. br 25.445 z dne 16 oktobra 1926 je ukinjeno polaganje izpitov čez osemrazredno osnovno šolo za reguliranje položaja po uradniškem zakona«
— Železniška nesreča v Somborn. V Somboru se ie pretila v sredo zvečer ob
8 železniška nesreča. Vsled goste megle in napačno postavljenih kretnic je zavozil tovorni vlak z vso silo v osebni vlak, ki je stal na postaji. Obe lokomotivi In več vozov je močm poškodovanih. Izmed potnikov se ni nikdo ponesrečil, pač pa sta vla-
kovodja osebnega vlaka in vjrojevodja tovornega vlaka dobila težke notranje poškodbe ter so ju morali prepeljati v bolnico.
— Prilike pr? železnem mostu v Tacnu
tekom včerajšnjega dopoldneva v toliko poslabšale, da je treba promet preko mostu popolnoma zapreti. Asanacijska dela so v teku in bo najbrže obstoj mosta tekom štirih dni zasiguran.
— Konferenca železničarjev. Konferenca odsekov nadzornikov proge, signala, telefona i mostova UJN2B bo v nedeljo dne 5. decembra dopoldne v Slavonskem Brodu. Konference se udeleže tovariši iz cele države. Pozivamo vse službe proste nadzornike progovne službe, da se konference zanesljivo udeleže, da pokažejo javnosti in upravi organizatorično zmožnost in pravO smisel nastopa železničarjev za svoje pravice. — Odsek nadzornikov progovne službe UJNŽB, Ljubljana.
— »Naša otacbina». Ministrstvo prosvete je odobrilo, da šolske uprave lahko priporo-če dijakom in tudi naroče za dijaške knjižnice mladinski časopis »Naša otačbinac, ki že četrto leto izhaja v Karlovcu. Urejuje ga profesor Dušan Jakšič.
— Dva velika požara v Skoplju. V Skoplju je divjal v noči od 29. na 30. novembra strahovit požar, ki je upepelil tovarno bonbonov in znano Sinan-džamijo in minaret. Požar je nastal iz neznanega vzroka v rvornici ter se je bliskovito razširil na bližnjo džamijo Oboje poslopij je zgorelo do tal. Le z velikim naporom se je posrečilo obvarovati ostala sosednja poslopja. Škoda je zelo velika in je le deloma krita z zavarovalnino.
— Sokolsko društvo v Radovljici priredi v nedeljo, dne 5- t. m., svojega običajnega ^Miklavža-, in sicer ob 17. za deco in ob 20 za odrasle. 1078-n
— Šaljiv konec policijske racije na Sušaku. Te dni je orožnišrvo na Sušaku in v okolici izvršilo policijsko racijo. Prijeli so 17 oseb, vse brez posla in stalnega bivališča. Ob 1. zjutraj so orožniki pYignali celo družbo na policijo, toda ta številnih «go-stov» ni marala sprejeti, ker nima primer nih zaporov ali kakih drugih sličnih pro štorov. Orožnikom ki so se vso noč pehali po okolici, ni preostajalo drugega, kot da so vse aretirance zot»ct izpustili.
— V vlaku okradon. Trgovec Ivan Mau-ce iz zagrebške okolice je minuli torek nakupil v Zagrebu za 5000 Din manufakturne-ga blaga. Ko se je vračal z večernim vlakom domov, je položil zavoj na polico ter odšel na stranišče. Ku se je vrnil, je zavoj izginil. Obvestil je o tatvini takoj orožni-štvo in policijo, ki pa tatu doslej še nista mogla izslediti.
— Zaroka Tina Pattiere z Ossi Oswal-do. Dunajski listi poročajo iz Berlina, da se je znanj tenor, naš dalmatinski rojak Tino Pattiera zaročil z znano nemško filmsko igralko Ossi Oswaldo.
Iz Ljubljane
—lj Današnja operna predstava odpo-vedaua. Ker so trije čiani-solisti prehlajeni, je uprava prisiljena današnjo operno predstavo «2idinja-> odpovedati. Prihodnja vpri-zoritev «Z^dinjev je jutri v soboto zvečer za abonente reda D Abonenti reda E dobe svojo predstavo prihodnji teden.
—lj Uprava \arodnega gledališča vljudno prosi p. a. abonente, da poravnajo četrti obrok abonmaja najkasneje do 10. t m.
—lj Abonenti reda E prosijo gledališko upravo, naj jim po možnosti ce daje tolikih predstav na sobote in dneve pred prazniki.
—lj Miklavžev večer na Taboru. Kakor poroča radio postaja, prispe v nedeljo ob 4. popoldne z aeroplanom v glavno dvorano na Taboru Miklavž s svojim spremstvom. Na Taboru se vršijo velike priprave za dostojen sprejem Visokega gosta, ki se letos prvikrat oglasi v novih, krasnih prostorih, kjer bo tudi za Miklavža in njegovo spremstvo na novo opremljeno. Miklavž prinese tudi obilo daril za mladino in odrasle. Da ne bo prevelike gneče, zato je naprošen Miklavž, da se zglasi dvakrat, in sicer popoldne ob 4. posebej za mladino in zvečer ob 8. za odrasle. Obakrat je pred prihodom Miklavža na sporedu več pevskih in telovadnih točk, tako da bo poleg svečanosti slvrbljeno tudi za zabavo. Večerna prireditev se vrši tudi v spodnjih stranskih dv<> ninah pri pogrnjenih mizah, po odhodu Miklavža bo pa ples. Za okrepčila bo vse-strans4$ preskrbljeno. Vstopnina popoldne znaša za odrasle po 6 Din, za otroke do 14. leta pa 3 Din, zvečer 10 Din za osebo. Otroci brez spremstva odraslih nimajo pristopa. Vstopnice se dobivajo pri blagajni. Darove sprejema društvena pisarna (vhod nasproti vojašnice) in sicer za mladino v nedeljo od 10. do 12. in popoldne od 1. do 3.; za odrasle v istem času in od 6. do 8. zvečer.
—lj Miklavžev večer priredi Olepševalno društvo v Rožni dolini v nedeljo na Strelišču pod Rožnikom. Po sporedu prosta zabava in ples.  Vstopnina prosta.
—lj Grofice Marice sliko dobi za Miklavža vsak posetnik nedeljske popoldanske predstave pri blagajničarki. Tudi >Pe-nižek« obljublja to pot svojevrstna — darila.
—lj Črno boo je v sredo zvečer izgubila na potu od Gradišča skozi Frančiškansko ulico do Uniona ali pa na novinarskem koncertu uboga delavka Posten najditelj se naproša, da odda boo proti nagradi v upravi »Slov. Naroda«:. 1079-n —lj Potovanje princa Viljema Švedskega v Srednjo Afriko. Ta izredno poučen kulturni film, katerega predvaja Zveza kulturnih društev v nedeljo v prostorih kina Matice, nam prikazuje ekspedicijo Švedskega princa v Centralno Afriko. V lepih slikah vidimo težavno prodiranje v divje kraje A? rike. opasne boje z divjinli zvermi, z levi. sloni, krokodili in vodnimi konji. Zanimivo je videti veselje in rajanje črncev okrog
ubitega leva, njihovega najhujšega sovražnika. Vstopnice se dobe pri blagajni kina Matice po 4 D in za vsak prostor; priporočamo občinstvu v lastnem interesu, da si jih takoj nabavi, ker vlada za film že sedaj veliko zanimanje. Predstavi sta v nedeljo ob 9.15 in 10.30 dopoldne, šolska predstava je v soboto ob 14. Dijaške vstopnice se dobe danes po 2 Din v tajništvu ZKD, Kazi no, II. nadstropje.
—lj Z ljubljanskih ulic. Poročajo nam: Ko se pomladi obnove regulacijska dela mestnih ulic, bo ena prvih nalog, da se že končno razširi spodnji del Škofje ulice, kakor je to že dolgo projektirano. Razširjenje je nujno, ker je sedaj v tesni ulici promet zelo oviran in združen z velikimi nevarnostmi Nadejati se je, da se upravitelj-stvo župnijskega vrta ne bo upiralo prodaji za regulacijo potrebnega dela vrta, da ne bo prišlo do neprjetne razlastitve. — Del Komenskega ulice med Povšetovo vilo in Turkovo šupo dobi nov hodnik iz kamnitih plošč. Z delom so že pričeli. — Prebivalci Ilirske ulice se pritožujejo, da prižiga uslužbenec elektrarne v ulici mesto vseh pet, najčešče le po 2 žarnici, dasi že vseh pet ulico Ie nezadostno razsvetljuje.
—lj Zanimivosti z ljubljanskega trga. Petkov trg je bil danes precej mrtev, ker dež zelo ovira promet. Poznati je na trgu, da se bliža Mfklavž. Kmetice iz ljubljanske okolice. Gorenjske in Dolenjske so prinesle na trg obilo domačega, lepega sadja, trpežnih zimskih jabolk in hrušk. Cene sadju so neizpremenjene. Tudi ribji trg danes ni bil baš bogato založen. Precej je bilo na trgu lepih in težkih postrvi po 60 Din. Mnogo je bilo žabjih krakov.
—lj Miklavžev trg, žeparji in drugI. Tradicijonalni Miklavžev trg na Kongresnem trgu je tudi letos zelo živahen in zvečer valove tam množice mladine, dece, mamic in drugih dobrih ljudi. V splošni drenj pa se mešajo tudi drzni in premeteni žeparji. Prijet je bil snoči na trgu neki profesionalni žepar, ki ima na vesti mnogoštevilne žepne tatvine. Danes dopoldne je prišla na Miklavžev trg lOletna Gabrijelca, tam z Vidovdanske ceste. Prezebajoča je ogledovala po stojnicah različne stvarce, parklje, Miklavže in sladkarije. Pri neki stojrric: jo ie premamil duh skušnjave in segla je z ročico po zavoju sladkarij. Prijeli so jo in odvedli na policijsko ravnateljstvo.
—lj Damski česalni saloni bodo v nedeljo 5. t. m. radi Miklavževih zabav cel dan odprti. 1082n MIKLAVŽEV VEČER priredi Olepševalno društvo v Rožni dolini v nedeljo dne 5. decembra na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 6. uri zvečer. Po sporedu prosta zabava in p 1 e s. Vstopnina prosta. —lj Sokolsko društvo Ljubljana II priredi v nedeljo 5. t. m. svoj Miklavžev večer in 6i-cer za deco in naraščaj od 16. do 18. are na Šentjakobskem gledališkem odru v Florijan-ski ulici, za članstvo pa od 20. ure dalje v salona gostilne pri >Lozarja< v Kožni ulici. K obilni udeležbi vabimo vse stariše naše mladine kakor tudi vse ostalo, SoVolstvu naklonjeno občinstvo. Dobitki se oddajo isti dan dopoldne od 10. do 12. ure na odru Šent jakobakega naprednega društva proti pristojbini 1 Din od paketa. Zdravo!
—lj Ljubljanski Sokol priredi v nedeljo o. t. m. običajnega ^Miklavža« v telovadnici v Narodnem domu. Deco obdari ob 3. popoldne, odrasle ob 8. zvečer. Igra godba Dravske divizije. Darila se sprejemajo v odbo-—1] Miklavžev večer S K. Ilirija. SK. Ilirija priredi v torek 7. t. m. v areni Narodnega doma Miklavžev večer za svoje članstvo in po njem vpeljane goste-prijate-Ije Ilirije. Prireditev je združena s plesom, ki bo trajal do 3. zjutraj. Poskrbljeno bo tudi za okrepčila. Darila se sprejemajo isti dan. to je v torek od 14. do 19. v areni Narodnega doma. lOSln —lj Miklavžev večer se vrši 5. decembra ob pol 5. popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Legitimacije po 10 Din za osebo v soboto od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 6. popoldne v mali dvorani Narodnega doma, kier se bodo tudi sprejeli mali zavitki za otroke.
—lj Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj ponovno vabi vse svoje člane in prijatelje, da se udeleže Miklavževega večera dne 5. t m. od 16.—18. ure v kazinski dvorani. Prijave sprejema dvorska knjižnica med poslovnimi urami do sobote. — Odbor.
—Ii Nezgode in poškodbe. Gostilničar-ka v Mavrarjevi ulici v Šiški Zofija Miklič je včeraj okoli 12.45 hotela prekoračiti železniški tir pri skladišču gorenjskega kolodvora. V tem trenotku je privozil čez cesto premrkalni stroj s petemi vozovi. Stroj je Mikličevo prijel in vrgel na tla. Strojevodja Adolf Venier je k sreči stroj hitro zavrl, tako da je žena pri padcu dobila le lahke poškodbe. Na ulici je neki ponočnjak udaril uslužbenca mestenega fizikata. Po več krajih so bili pretepi, pri katerih . so bile tri osebe več ali manj težko poškodovane.
—lj Tatvine. Kleparskemu pomočniku Valentinu Dolinarju ie bil ukraden dežni plašč, vreden 250 Din. — Delavcu Josipu Majcenu ie neznan tat izmaknil iz Zidanove šupe, kjer je stanoval, nekaj obleke. — Zasebni uradnici Antoniji MurŠičevi je v Wol-fovi ulici izpred Kleinove prodajlne neznan tat odnesel s kolesa acetilensko svetiljko, vredno 120 Din.
—lj Vreme, Včeraj 2. decembra je ob 21. kazai barometer 757.9, termometer + 5.4° C. Danes ob 7. zjutraj barometer 757, termometer + 4° C. Opoldne barometer 756, termometer + 6° C. Deževno.
—lj Drobna policijska kronika. Snoči je bilo izvršenn nekaj aretacij, dve radi tatvine. Danes je bila aretirana neka natakarica Melenca. ki je zapustila svojega gospodarja, ne da bi položila račun o svojem to-čaistvu Baje je oškodovala gospodarja za 5200 Din. _ Prijavljena je poneverba 850 Din. goljufija 352 Din. tatvian premoga na glavnem kotidvoru. Po noči so bili na ulici med tremi ponočnjaki hudi pretepi, eden ie bil precej krvav. Sedem ženic se je med
seboj huao skregalo In prepiralo. Eni so raztrgale obleko. Ima škode 900 Din. Na Krakovskem nasipu so se vnele v torek zvečer saje. G* ognju obveščena gasilska postaja ni stopila v akcijo, ker so ogenj že prej pogasili.
—lj Čegav je konj? Kakor smo že poročali, so na konjskem sejmišču pri mestni klavnici včeraj okoli 17. opazili pod kostanji starega konja brez lastnika, čeprav je sejem že ob 14. končal. Konj je star okoli 15 let in rjav z belimi lisami. Kakor domnevajo, je najbrže prišlo med prodajalcem in kupcem že po sklenjeni kupčiji do kakega prepira in nesoglasja in ni hotel nato noben konja prevzeti. Konja so spravili k posestniku Francetu Vrhovcu na Po-janski cesti št. 50.
Iz
—c Podporno društvo za revne otroke v G ab er.i u priredi v ponedeljek, ob 17. v dvorani Kina Gaberje Miklavžev večer.
—c Miklavžev večer Sokolskega društva se vrši v nedeljo ob 20. v dvorana Narodnega doma.
^ —c Truplo izginolega davčnega upravitelja Gorinšeka, katerega so pogrešali že od 22. septembra t. 1. so našli že 1. oktobra na obrežju Save v bližini Samobora. Istega dne so najdeno truplo pokopali pri Sv. Nedelji. Po iz Celja vposlani fotografiji so sedaj spozuali, da je bilo naplavljeno truplo pogrešanega Gorinšeka iz Celja Najbrže si je pokojnik v duševni zmedenosti v takrat narasli Savinji poiskal smrt ali pa ce je ponesrečil.
—c Sinfonični koncert godbenega društva ▼ Celju bo, kakor smo že poročali, v soboto 4. t. m. v veliki dvorani Celjskega doma. Koncertne točke so izbrane ih je upati, da bo občinstvo koncert v velikem številu posetilo ter s tem podprlo to mlado in prepotrebno celjsko društvo.
Iz Maribora
—m Smrtua kosa. Dne 30. t. m. je preminul po daljši bolezni g. Aleksander Stari v starosti 08 let. Pokojni je znan mariborski trgovec ter je bil dolgoleten predsednik mariborskega trgovskega gremija, katerega podpredsednik je bil tudi do 9voje smrti. Za napredek trgovstva vedno vnet, je užival vsestransko zaupanje in spoštovanje.
—m ProraČnn okrajnega zastopa v Mariboru za leto 1927 je dogotovljen ter je strankam na vpogled med uradnimi urami. Eventuelne ugovore je vložiti najkasneje do 15. decembra pri okrajnem zastopu.
—m Razstava Ante Trstenjaka je dosegla doslej že lep uspeh. Razstavljena dela vzbujajo splošno pozornost. Obisk je zadovoljiv in tudi gmotni uspeh 113 bo izostal. Doslej je bilo prodanih že 15 del.
—m 251etnica mariborskega vodovoda. 1. decembra 1926 je poteklo 25 let, odkar je bil zgrajen in otvorjen mariborski vodovod. Od takrat do danes so se naprave večkrat modernizirale, vendar pa današnji vodovod radi povečanja mesta že dolgo več ne odgovarja vsem potrebam. Okoliške občine bi se že davno rade priključile na mestni vodovod, kar bo postalo še tem bolj pereče, ker je v kratkem računati z inkorpo-racijo okoliških občin. Občinski svet se jo že večkrat bavil z vprašanjem razširjenja vodovoda, toda do sklepov doslej še ni prišlo, ker je predvsem treba rešiti finančno vprašanje.
G0SQ0MUQ
Splošna obrtna zadruga v Mariboru
V sejni dvorani mestnega magistrata v Mariboru se je vršil v nedeljo občni zbor Splošne Zveze obrtnih zadrug. Načelnik zveze g. Bureš je otvoril zbor, pozdravil navzoče, posebej zastopnika vel. župana g. Založnika ter zastopnika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, tajnika g. dr. Plessa.
Po pozdravu je načelnik Bureš vročil nestorju slovenskega obrtništva g. Ivanu Rebeku umetniško izdelano diplomo častnega predsednika zveze.
Pred prehodom na dnevni red se je tajnik zbornice g. dr. Pless v izčrpnem govoru dotaknil najaktualnejših vprašanj, ki bi morala tvoriti glavne predmete zveznega delovanja. Zahvalil se je g Burešu za laskave besede priznanja glede zborničnega delovanja. Ce se ni zbornica po volitvah še konstituirala, kar je g. Bureš v uvodnih besedah grajal, so temu krivi vzroki, o katerih se na zboru strokovne orga-nlzacje ne more govoriti. Neglede na to pa je zbornica tud! v tej perijodi vršila niz anket v vseh perečih vprašanjih in ne-konstiUtiranje zbornice ni moglo motit; ini-cijativno   delavnost zborničnega tajništva.
Obširno poročilo Je podal zvezni tajnik g. Stanjko Iz poročila je bilo posneti, da Je izvršila zveza v pretečenem letu dokaj važnih akcij. Blagajniško poročilo je podal g. Kumerc Na predlog g. Novaka se je dalo odboru absolutorij.
Sledilo je poročilo g Novaka o ustanovitvi vSemopomoc». Sklenilo se je, da se ustanovi »Samopomoč* po vzorcu ljubljan-
ske, vendar samostojno za mariborsko oblast.
Referat o Obrtni banki je fmel g. 'dr. Plcss. Izvajanja so bila soglasno odobrena. G. Rcbek, Zadravec L d. so navzočim delegatom toplo priporočali, da vršijo v obrtniških krogih najživahnejšo agitacijo za to ustanovo.
O ustanovitvi samostojnega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru je poročal g. Zadravec iz Središča.
Med slučajnosti so se razpravljala še nekatera obrtnopravna vprašanja, nakar je načeln;k g. Bureš po štiriurnem razpravljanju zaključil občni zbor.
—g Državne tovarue svile. Trgovinsko ministrstvo je v sporazumu s poljedelskim in finančnim ministrom predložilo osnutek zakona, po katerem bi spadale državne tovarne svile odslej v kouipeteneo poljedelskega ministrstva.
—g Seja beogradske industrijske zbornice. V sredo se je vršila v Beogradu plenarna seja industrijske zbornice, na kateri je poročal predsednik Bajloni o industrijski ti obveznicah, industrijalec Konda o problemu dobave na račun reparacij, industrijalec Jovanovič pa o uradu za zavarovanje delavcev. Glede zakona o valorizaciji bilančnih vrednosti je bilo sklenjeno priporočiti trgovinskemu ministru 9 izvedencev, ki naj osnutek tega zakona temeljito prouče. O železniškem omrežju bo razpravljala zbornica podrobno na prihodnji aeji.
—g Povečanje kolodvorov. V prometnem ministrstvu izdelujejo načrte za povečanje nekaterih trgovskih kolodvorov. V poJtOT pridejo v prvi vrsti gospodarsko važni kolodvori, ki imajo zdaj premalo tirov.
—g Likvidacija sarajevske podružnice Slavenske banke. Te dni prispe v Sarajevo državni sekvester Slavenske banke Bašič, ki bo vodil pogajanja radi likvidacije sarajevske podinižnice. Upniki menijo, da bi bilo najbolje, ako se prepusti podružnica njim, da jo sami likvidirajo. Podružnica se peča zdaj samo s svojimi terjatvami.
—g Proračnni naših mest. V proračunu zagrebške občine za tekoče leto bodo dosegli izdatki 105—108 mil., dohodki pa 80 do 85 mil. Primanjkljaj bo krit s posojilom. Proračun Splita znaša 38,885.212.18 Din. Redni dohodki zmušajo 23.788.375.d9, občinske doklade 4,577.137, trošarine 1,185 000. posojilo 2,200.000, pristojbine pa 7,104-699 Din.
—g Povečanje kapitala. Jugoslovensko-ameriška plovidba d. d. v Splitu je povečala osnovno glavnico za 3,250.00 zlatih dinarjev z emisijo 130.000 novih delnic po 25 Din.
—g Sprememba predloga o kontroli izvoza poljskih pridelkov. Trgovinski minister je spremenil prvotni načrt zakona o kontroli izvoza poljskih pridelkov v toliko, da so mnoge odredbe omiljene in falrotta-tivue, ne pa obvezne.
_g Seja beegrradske trgovske tborniee.
V torek se je vršila plenarna seja beograd-ske trgovske zbornice, na kateri je podpredsednik Stanojevič poročal o bodoči plovbi na Dunavu, o našem rečnem brodar-stvu in o pristaniščih. Ena najstarejših id-3j srednje Evrope je zveza Črnega morja z rekama Majn in Ren. S tem bi bila omogočena neposredna plovna zveza med Črnim in Severnim morjem. Po izjavah tehnikov in finačnikov se bo ta direktna plovba pričela čez tri leta. Z regulacijo Dunave i a graditvijo kanalov se peča posebna delniška družbo, ustanovljena leta 1921. Glavni del-uičarji so nemška podjetja. Izdatki bodo zelo velild. En kilometer kanala je prora-čunan povprečno na 11 mu. Din tako, da bi bilo treba za vso akcijo nad 15 milijard. Z remilacijo in kanalizacijo Dunava bi se pa dobilo tudi nad 400 tisoč HP električne energije, ki je že vnaprej razprodana. Dolžina poti med Dunavom in Renom znaša 3437 km.
—g Znižanje obestne mere. Na zadnji plenarni seji uprave Narodne banke je bilo sklenjeno, da se skliče 15. decembra velika konferenca zastopnikov vseh denarnih zavodov, na kateri se bo razpravljalo o znižanju obrestne mere. V zvezi s tem so pozvani vsi denarni zavodi, da odrede za to važno konferenco svoje delegate.
SOKOLU L na
p O I I t I
Miklavž
v nedeljo popoldne ob 4. uri ter bo s svojim veličastnim spremstvom obdaroval mladino. Odrasle pa obdari ob 8. uri zvečer. —
Ha Tabor po M
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za eventualne dolgove, katere bi napravila moja hčerka Anica Müller; ravno tako ne prevzamem nikake odgovornosti za njena dejanja,
RUDOLF MÜLLER, hotelir hotela «Lloyd»
1060/a
YD
To in ono
Lek proti nesrečni ljubezni
Število samomorov radi nesrečne ljubezni se je zadnje Čase zelo pomnožilo. Tc dni se je ustrelila v Parizu neka mlada, lepa odvetnica. K sreči ni dobro pomerila in ostala je živa. Ko se Je zavedla, so jo vprašali po vzroku lx>skušenega samomora. Odgovorila je, da jo je gnala v smrt nesrečna ljubezen. Pariška javnost se je čudila, da more radi nesrečne ljubezni izgubiti duševno ravnotežje celo odvetnica, ki je dovolj izobražena, da bi mogla drugače pojmovati življenje. Pariški listi bo obširno poročali o tragediji mlade bdvetnice. Neka dama, ki je radi nesrečne ljubezni tudi mnogo trpela, je poslala uredništvu «Matina» pismo, v katerem pravi med drugim:
«Za vse, ki trpe radi nesrečne ljubezni, poznam lek: delajte! Delajte dvanajst ali pa še več ur na dan, da vas delo telesno in duševno popolnoma Izčrpa, pa bo konec fantazije o nesrečni ljubezni. Saj je na svetu dovolj pametnih stvari, s katermi se človek lahko peča. Delo prežene vse mračne m»i-sJi, a čas zaceli tudi srčne rane.»
V    Fakirji so goljufi
Znane so Čarovnije indijskih fakir-jev, med katerimi pa morda ni niti polovica pravih Indijcev. Vse mogoče stvari počenjajo. Po ostrih žebljih hodijo z golimi nogami, plešejo na zdrobljenem steklu, prebadajo se z iglami in Še mnogo sličnega, kar se zdi navadnemu zemljanu nemogoče.
Ko se je lani v Parizu ia sličen način produciral sloviti fakir Tahra beg, je vzbujal posebno senzacijo s tem, da se je dal za 10 minut v zabiti krsti pokopati v zemljo. To njegovo slavo so strokovnjaki kmalu uničili s tem, da so izračunali, da je mogoče z zrakom, na-hajajočim se v krsti, pri previdnem dihanju živeti ne samo 10 minut, ampak poldrugo uro. In res je neki fakir v Ameriki kmalu nato naredil eksperiment, da so ga za poldrugo uro potopili v reko. Prvič se je poskus ponesrečil, drugič je uspel. Kljub temu pa izjavljajo strokovnjaki, da ni izključeno, da se je fakir pri tem posluževal goljufije. Zahteval je namreč, da ga morajo pogrezniti z vrvmi, ki jih je prinesel sam, in nikomur ni pustil, da hi te vrvi pregledal. Zato sumijo, da so bile v nj«h napeljane tanke zračne cevi, ki so fakirju dovajale zrak tudi glo-Jooko pod vodo.
V Ameriki se je osnovala posebna družba, ki si je nadela nalogo, da razkrinkava fakir je.   Nedavno je izšla o
tem cela knjiga, ki poskuša vse fakir-ske čarovnije razložiti kot navadne trike, ki so preračunani na naivnost in lahkovernost publike. Knjiga prihaja do zaključka da so vsi fakirski triki navadne sleparije in da ne more b'ti govora o nadnaravnih močeh.
Ounajske zanimivosti
Avtomobilna cesta na Semmering. — Lov za zločincem po strehah. — Po* narejavalci lOOšillnskih bankovcev.
Dunajčairi se zadnje čase resno ba-vijo z zgradbo avtomobilske ceste Dunaj—Semmering!,* Nova cesta, za katero so že izgotovljeni načrti, bo služila izključno avtomobilskemu prometu in bo dolga prilično 65 in pol km. Izhodišče ceste bo v 10. okraju.
Vlada namerava pri zgradbi ceste zaposliti okoli 1000 delavcev, kar bi znatno omililo brezposelnost. Cesta bo tako solidno in lepo zgrajena, da jo bodo lahko avtomobili pasirali brez truda v 45 minutah.
Brezposelnost je na Dunaju še vedno zelo velika. Meseca novembra je število brezposelnih zopet narastlo za 2241 oseb in znaša sedaj 79.117. Povečanje števila brezposelnih gre pred vsem na račun omejitve zidanja.
V zvezi z brezposelnostjo je seveda velika beda. paralelno s tem pa se tudi množe zločini. Dunajska kronika prinaša dan za dnem poročila o roparskih napadih, vlomih in sličnih dogodkih. V sredo popoldne je vzbudil na Dunaju veliko senzacijo lov za nevarnim zločincem, ki je pobegnil na streho sredi prvega okraja. Na vrata nekega stanovanja je potrkal neki moški, vprašal po gospodarju in. ko ie slišal, da je gospodinja sama doma. udaril ženo s težkim ključem tako močno no glavi, da se je zgrudila na tla vendar pa je še zakričala na pomoč. Napadalec je nato pobegnil. O dogodku obveščena policija je takoj zasedla vse dohode k sosednim hišam v bližnji okolici. Začela se je gonja za vlomilcem čigar sledovi so vodili na streho Da jim ptiček ne uide. je policija pozvala na pomoč tudi gasilce. Po enournem iskanju so kontno našli napadalca skritega za nekim dimnikom. Privedli so ga iz hiše na ulico, kjer ga je hotela množica linčati in ga je policija le s težavo obvarovala Pri zaslišanju je napadalec izjavil, da že več dni ni imel grižljaja v ustih in da je imel namen dorično stanovanje oropati, izročili so ga sodišču.
Že avgusta in oktobra 1. 1925. so se na Dunaju v prometu pojavili ponarejeni bankovci do 100 Šilingov Poizvedovanja za ponarejalci so ostala brez-
uspešna. V torek pa se je pojavil v neki trafiki VI. okraja neznanec, ki je kupil par cigaret ter jih plačal z bankovcem za 100 SUnigov. Prodajalki se je zdel bankovec sumljiv in skrivaj je obvestila policijo. Elegantnega neznanca so prepeljali na policijski urad, kjer se je legitimiral kot Evgen Happel, zastopnik neke papirne tvrdke. Delal se je zelo razžaljenega in glasno je protestiral proti aretaciji. Navajal je, da je sam postal žrtev ponarejevalcev in da mu je bil bankovec podtaknjen. Policija pa mu ni preveč verjela, ker je našla pri njem še več ponarejenil bankovcev in sumljivih listin. Odredila je preiskavo njegovega stanovanja. Preiskava je sum v polni meri potrdila in policiji se je posrečilo razkrinkati celo falzifikator-sko družbo in odkriti tudi njeno delavnico.
Stepanek naslov inženjerja in ponaredil letnico. Stepanek je imel rudi legitimacijo za režijske karte, Čije veljavnost je Železniško ravnateljstvo podaljšalo na L 1925 in 1926. Legitimacija je bila v resnic: last njegovega pokojnega očeta, oficijala državnih železnic. Poleg tega je ponaredil še več drugih legitimacij in oškodoval železnico v dveh letih za par tisoč čeških kron. Stepanek se je vozil cesto v okolico Pfibrama in Piska, kjer je imel navadno sestanke z dekleti. Izročili so ga sodišču.
svoje zene
..KLJUČ
najboljšfc.najtrpežne/še, zato najcenejše
Laži-omisar prometnega ministrstva
Te dni sta se zglasUa pri Češkoslovaškem železniškem ministrstvu dva sprevodn'ka in vprašala, kje je komisar generalne inšpekcije inž. Stepanek. Izjavila sta, da se nž. Stepanek cesto j vozi na progi Praga—Pfibram in da se vedno legitimira z brezplačno železniško karto II razreda vseh osebnih in i brzovlakov Sprevodnika sta hotela govoriti s komisarjem v neki privatni zadevi. Ker pa v generalni inšpekcij1 inženjerja Štepaneka sploh ni, so poslal' oba sprevodnika v policijski urad, kjei so kmalu ugotovili, da gre za 24 letnega V. Stepaneka iz Bubenče, ki je bil l. 1921—23 vpisan na tehnični visoki šoli.
Mož se je sprevodnikom :zdajal za komisarja generalne inšpekcije. Imel je tudi vizitke na ime inž. Štepanka. Pri njem so našli legitmaciio društva slušateljev strojnega inženjerstva na češtf) tehniki v Pragi, na katero si je napisal
Strašen slučaj je bil te dni odkrit povsem slučajno v kraju Baumholder pri Koblenzu. V nekem skednju so odkrili 331etnega delavca Huga Presser-ja, ločenega moža Julije Mees, katerega so že tri leta pogrešali.
Presser se je pred tremi leti poročil, vendar mu je vsako pošteno delo smrdelo. Njegova žena, ki mora biti precej resolutna in tip prave Amacon-ke, je zahtevala ločitev zakona in je pri sodišču navedla, da jo je mož v februarju leta 1923 prostovoljno zapustil in izginil brez sledu. V resn-ici pa je moža zaprla v skedenj *n ravnala ž njim kot z ietrikom. Dajala mu je le toliko hrane, da ni gladu umrl. Zanimivo je, da tega polna tri leta ni nihče opazil.
V jetništvu se je mož strahovito zanemaril in je postal popolnoma apatičen. Kuštravi lasje so mu padali preko ram, obraz je bil divje zaraščen. Nohti na rokah in nogah so bili do 5 cm dolgi. Policija je moža po temeljitem osna-ženju izročila v bolnico, ženo pa ovadila državnemu pravdništvu.
X Požar v praškem ameriškem poslanstvu, V palači ameriškega poslaništva v Pragi so opazili v sredo dim, ki je vzbujal domnevo, da so se vnele saje v dimniku. Poklicali so dimnikarja, ki je to domnevo potrdiL S tem se je razburjenje med o^ob-iem poleglo Toda zvečer se je nepričakovano porušil del stropa v jedilnici in* vse stanovanje ie objel požar. Gasilci so ugotovili, da gore tramovi v stropu med prvim in drugim nadstropjem. Požar je nastal na ta način, da se je ud dimnika vnelo tra-movje. Gasilci so morali ves strop porušiti. Pomagali so jim tudi vojaki pijonirske Čete. Gasilci s-> mnenja, da je tramovje tlelo že več tednov, pa ni nihče opazil dima.
X Eksplozija filmov v Budimpešti. Filmska centrala «Fana.meti> üna po vsej Evropi velika skladišča svojih filmov, med drugimi mesti tudi v Budimpešti, kjer ima skoraj v centrumu mesta lastno hišo. V sre» do je v hiši eksplodiralo okoli 40 metrskih stotov filmov Eksplozija je precej poškodovala poslopje in uničila zalogo filmov v vrednosti 200.000 dolarjev, to je okrog 11 milijonov Din Krivda zadene predvsem podjetje samo, ker je bilo v skladišču nakopičenih nad 40 centov filmov, das! jih po varnostnih predpisih ne bi smelo biti več nego 400 kg
X Dirizent v Adamovem kostumu Precej eksentrfčen slučaj se je dogodil v sredo v kavarni Rosseger v Leobnu. Ko je damska kapela svirala poskočen Straus-sov valček, se ie pojavil v dvorani neki neznanec popolnoma gol šel je mirno sko-z vrsto miz, se ustavil pred godbo in se elegantno priklonil in začel dirigirati. V kavarni je nastila prava panika, ki jo je čudni dirigent spremo izkoristil in pobegni! iz kavarne. Gostje pa so ga zasledovali in prijeli Bil je to 25 letni pomožni delavec.
f J
Popolnoma novo. Elegantno! Veselo! Zabavno! Duhovito!
Prvič v Ljubljani!
Pri belem konjičku"
Sijajna veseloigra svetovnega slovesa od Blumenthala in Kadelburga, — V glav« nih vlogah: Najlepša od najlepših, srčkana črnooka
Liane Haid
elegantni in vedno veseli:
Livio Pavanelli
ter vedno izvrstni: Camilla Spira. Maks Hansen, Hermann Picha itd. — Režija slavnega režiserja velefilma «Charlos in Elizabeta*, Richard Oswalds. Najbolj« ša veseloigra te sezije. — Originalno. — Imenitno. — Smehapolno. — Ta izvan* redna veseloigra se ravnokar predvaja v Berlinu in na Dunaju s kolosalnim uspe« hom! — Posebno Vas še opozarjamo na izvrstno godbo našega pomnoženega or*
kes tra.
Predstave se vrše ob 4., pol 6.. pol 8. in °. Premijero v Jugoslaviji prinaša najuglednejši kino v Ljubljani.
«EL1TNI KINO MATICA». Najudobnejši kino v Ljubljani.
I« STTepušin
— Sisah —
oreporučc «ibolje cambure, m* oartiturt Škote ustale ootreb* šttoe t* sva g i az&el a-Odli-konar Oe Oö-
fe-i     fisitoj izložbi. — Cienlci franko.
Prostor
za mesariio in gostilni naprodaj. Prevzame se lahko takoj — Vp-aša se- Adolf Žabjak. hrib-ljana Poljanska cesra 55
Prazno sobo
s souporabo kuhinje, v sredini mesta — iščem za takoj — Ponudbe pod «Prazna soba/3499» na upravo  «Slow Naroda»
15 letno iamstuc
najpopolnej STOEWER si* valni stroj' ^ . ogiezijivim iranspoiterjem grabeljc); 2 enostavnim premikom je pripravljen ia Stopanje vezenif 3li šivan1*
LUD. BARAGU
LJUBLJANA
S • enburgova ui. 6, •
Olef on ftt. 980
zšia ie
Blasnikova
ALAMA
prvovrstna iH»va roba povsem zrel;«
se dobiva povsod
Prva hrvatska tvormcs salame. sušer<a mesa * masti
i üavsiiovö « t t mm
Glavno zastopstvo za Slovenijo
H. B U H C   IN DRUG,
L i tibi i a n a Cel U
'.a Ud--cdne :e:u 19-:. ki   ma dni
.v/ELKA   PRAT1KA" ie .a'Staiei^i slovenski kme-ijsk> koledai   koti te b e oo n^ših or a dedov na:
^>oli vpo^tevan  «n   je & lanes laibol obraitan
.-lo-iii:     -t>siiii.   <*daiii  a« uC.. uje po boga" rabini ti. »HKai 'oozanamo oa davčne ipw«, kc -    ora vs<*» citati   d* bo vede ca) smo ogrevali  lekdai. kai I :oUwo mora o>«eev»tl dane« *^ sti Slovenila
Jooi se v vseh ugovnan k) Sloveniji >n stane 5 b <jei bi jo     biio dobit« tat se naroči po dopisme nr
LBIčSRiha nas!-
iSHarna in iitoqrafitDi imi
L ubi'3ir» 8reo rl 1*
c volno ^vuo sttbroiT. <ij naiom po naj aovejsib smem ca h oosestrmske oariško yons-te tvidke AMk - Najmoder ej§i na rri m laifinejš? zvrsiiev vezenja ca« štorov, merila »regrtnfa> zdelovan e ir '•azpoš Ijanje žablon /_a >redt>sk žen *lh ročnih iei En 11 am je. ažupiranie oredtiakanje
Mate* * Mike*, Ljubljana
DALMATINOVA 13
Ml 1
Makulaturnl papir
kg 0 DU> 5*-
gr
Zahvala«
3jI1
Ob prebridki izgubi iskreno ljubi i enega soproga in očeta, gospoda profesorja
dr. ALFREDA pL VALENTE
izrekamo tem potom naj skrenejšo zahvalo za pnsične dokaze vsesplošnega spoštovanja in velike hvaležnosti do pokojnika.
Nadalje se zahvaljujemo darovalcem krasnib vencev in cvetjd ter vsem, ki so ga spremili na poslednji p ti, kakor tudi vsakomur za izkazano nam sočutje in sožal e.
V Ljubljani, dne 2. decembra 1926
2aluioči ostali.
Premog- drva
ILIRIJA, rvralja ^etra tro ö. — eleton 220 l-o
5EBSBBBBBB
S kapitalom
od Din 150000 naprej — se lahko udeležite pri dobičkanosnem dobro vpeljanem podjetju So» delovanje se želi, ali ni pogoj — Ponudbe pod cResen sotrudnik* — na anončno ekspedicijo Mi* telič, Ljubljana 3487
Oglejte si Kičaste in baržunaste klobuke
od 80 Din naprej samo v modnem salonu STU« CHLY.MASCHKE. Zu Wovska ulica. Ljubljana.
3482
NAJB0US1 BRNSKi BLAGO V
Zajamčeno čisto volnene moške
— — in da m ske btagove — —
— —     zadnjin novosti    — —
— jesensko m i msu seziio -
IN
azpo&ha  lajbon ciiomuann
<4f.
SIEGEL  IMHOF Brno
Palachebo t*. 12
največja izbiia NajmZjt <vom>ške cene ^ajšoudnejSt 7. vršile v vseh naročil - M« xahtavo vzorci zaston > <•* ooltnlna orosto rud- irtvainim
Vi grešite
zanemarjate, vaše telo, še lase. Prava sredstva vas in vašo obitelj so:
Feiler jeva mila zdrav* ja in lepote z znamko «Elsa»% najplemenitejše kakovosti, vsebujejo medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavi« ne, ter niso torej le na» vadna toaletna mila. —
Poizkušajte enkrat:
*Elsa» lilinijino mlečno milo; «Eiset» rumen ja* le ovo milo; «£/sa» g/i* cerinsfco milo; *Elsa» boraksovo milo; *£/sa» katranovo milo; *Elsa» milo za britje in nikdar več ne boste hoteli upo» rahljati   drugega mila
Za  poizkus»  pet kosov «Elsa» mila že z zavoj: nino  in  poštnino vred Din 52—
Te cene se razumejo le, če se pošlje denar vna» prej, ker se proti povzetju   poštnina   zviša za
Din 10.—.
Naročila nasloviti točno tako*le:
Eugen V. Feiler, lekarnar v Stubici Donjoj, Elsatrg št.  238, Hrvatska
proti samemu sebi, Če vaš obraz, vaše roke. va za negovanje lepote za Fetter jeva prava kavka* tka pomada za obraz in zaščito kože z znamko «Elsa»; ona vam ohrani mladost in lepoto, in jo dela gibko in baržu* nasto in se vpije v ko* žo. Strmeli boste, kako hitro vam ginejo pege, mozolci, sojedci in rde* ča mesta in gube na koži.
Feiler jeva močna «El* se» pomada za rast las zabranjuje ispadanje las, prerano osivelost. odstranjuje prhljaj, de* la krhke lase mehke in gibke in pospešuje rast las.
Za poizkus dva lončka ene ali po en lonček od obeh pomad z za vojni* no in poštnino vred Din 38 —
cene pri »TRIBUNA"
e—\
BI
i
a nfliklavža.
Mamice, ne zamudite ugodne prilike, da s> ogledate veliko izbilo vsakovrstnih otroških vozičkov, gračnih vozičkov, stohe, holendarjev, malih dvokoles ln tridkljev, šivalnih strojev in dvokoles. — Posebni oddelek za oopravo dvokoles motorjev, šivalnih strojev otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Kolesa se shranjujek
tudi preko zime.
, ruiBUNA" r. s. i., tnarna mmcs ii otroških mSkn UubHana. Kiriovika cesta 4.  Cniki franko.  Preiaia u Mi
Urejuje; Josip Zup«nci& — Za «Narodoo riakaroo»; Fran Jeacrsek. — Za tnonratpj del lista; Oton Christof. — Val v Ljubljani.
33
15
34
72