PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! LJUBLJANA. PONEDELJEK, 10. APRILA 1972 LETO XIV. • ŠTEVILKA 98 • CENA 1 DINAR / \ VEČERNA IZDAJA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE -DELO- IZHAJA OD 1. KI JO JE 5. OKTOBI V SLOVENIJI, IN -SL 1941 USTANOVILA KE PRAVICE-. 'STIČNA PARTIJA KI GA JE LETA NSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK ODGOVORNI MITJA roTU.JP AK KOPRIVC Osem ranjenih. Lov za morilci (str. 9) — Polja „gasijo". Dobrotni oblaki (str. 10) • * ’ * I Prepričljivo: Schmalz Na VII. »Nagradi Štajerske« v motokrosu v Orehovi vasi je zmagal Čeh Jiri Schmalz — Pet naših med deseterico, najboljši pa je bil Šoštarič (3.) OREHOVA VAS, 9. apr. Na prvem mednarodnem tekmovanju nove motociklistične sezone pri nas, VII. »Nagradi Štajerske« v motokrosu, je med 33 dirkači iz CSSR, Finske, ZRN, Švedske, Nizozemske, Italije in Danske ter Jugoslavije, zmagal 27-letni češkoslovaški 4. M. Vesenjak (Ptuj) 8. 5. Matekovič (S. Marof) 8. 6 Kladušan 6. 4. Lacko (CSSR. cZ) 9 5. Šegula (J. mai co) 12. 6. Zupin (Tržič, CZ) 13. 7. Adegaard (Dan.. CZ), 8. Ibsen (Dan. husgvarna) 21, 9. Malekovič (J.. CZ) 21. 10 M. Vesenjak (J.. CZ) 25 itd Rezultati 1. dirke za državno prvenstvo v razredu 250 kubikov: 1. Šoštarič (Karlovac) 15. 2. Zupin (Tržič) 12. 3. Šegula (Ptuj), S ŠT. 39. Franc Štiber. Foto: Čerin L uspeh NDR Na kegljaškem tekmovanju za »Nagrado Portoroža« zmagala Beyer in Wloka, med našimi Steržaj in Kovrlija P0RT0R02, 9. apr. Na kegljišču hotela Palače je bilo drugi dan tekmovanje najboljših posameznikov in posameznic državnih reprezentanc Jugoslavije in NDR za »Nagrado Portoroža« Kakor že na uradnem dvoboju so tudi tokrat prevladovali gostje. Zc sam začetek Je pri apet pokazal, da bo boj .za najboljša imti selo zagrlaen. Kot tratj: Je nastopi Briutigam. ki Je podrt 1004 keglje, za njim pa Turk 1020. Osmi po vrsti Je Wloka podrl 1050 kegljev, za njim pa Rezultati • MOŠKI 1. Beyer (NDR) 1073,2 2. Steržaj (J). 1060, 3. Wloka 1050. 4. Luther (oba NDR) 1037. 5. Turk (J) 1020, 6. Brautigam (NDR) 1004. 7. Miklavčič (J) 999, 8 Hegen-oarth (NDR) 999 9 Muše (J) 997 10. Bergelt (NDR) 976. 11 Dragaš 961, 12 Sojat 948. 13. Farkaš 921 in 14. Biber (vsi J' 119. • ZENSKE: 1 Wloka 504. 2. Leuchtmann 478, 3. Preller 477 4 Lindner (vse NDR). 5. Mo vrli j a 469. 6. Sivka 463. 7. Bobnar 457, 8. Urh (vse J) 450. 9 Chle (NDR) 444, 10. Remic (J) 435, 11. Schumann (NDR) 432. 12 Ludvig 427. 13 Mikovič 426. 14. Janša (vse J) 423. 15. Riener (NDR) 423. 16. Ocvirk 421. 17. Kaločaj 418 in 18. Culič (vse J) 413. Steržaj 1060. Ce bi vedel, da bo za njim nastopil Beyer, ki je podrl 1073 kegljev, hi se verjetno tako pa mesto prepustiti j« njemu. Se bolj kot pn moških pa je bila spet vidna premoč NDR v ženski konkurenci. Za Jugoslavijo Je nastopilo vseb 11 tekmovalk, ker so imele hkrati izbirno tekmovanje za nastop na SP Vsekakor so dosegle naše tekmovalke boljše rezultate kot prvi dan. vendar pa z njimi Je vedno ne moremo biti zadovoljni. Gostje iz NDR so znova dokazale, da so upravičeno svetovne prvakinje. Po končanem dvoboju so člani Hajduk Dinamo na TV? ZAGREB, 9. apr. — Upravi nogometnih klubov Dinama in Hajduka se dogovarjata, da bi v sredo odigrali prijateljsko srečanje. Tekmo naj bi prenašala televizija, ki bi morala v sredo prenašati tudi zaostalo tekmo ZKL Jugoplastika : C. zvezda, ki pa so jo znova preložili. Tekma med Dinamom m Hajdukom pa bo brez gledalcev. S. P. I NAS NAJBOLJŠI. Miro Steržaj. strokovne komisije pri KZJ izjavili, da so z rezultati jugoslovanskih kegljačev, kljub dvema porazoma, zadovoljni Prvi dan je bilo povprečje 988 podrtih kegljev, vsi pa so dokazali, aa so v dobri formi. Zal tega ne bi mogli trditi za našo žensko reprezentanco. Z izjemo Ludvigove m še nekaj tekmovalk je njihova forma zelo spremeni ji. va. Vseh 13 tekmovalk bo imelo še tri izbirna tekmovanja v Čakovcu. Razplet 1. in 2. vožnje Na Startu za prvo vožnjo je prišlo do neprijetnega pripetljaja. Z leve sirarn Startne rampe je 5 sekund prezgodaj Startal znam Šved Olsson. Ko je opazil, da mu nihče ne sledi, se je vrnil, toda m se hotel postaviti v vrsto z drugimi, marveč se je postavil zunaj rampe Zaradi tega so ga potem diskvalificirali, Šved pa Je zagrozil, da se bo pritožil F IM Po uspelem Startu so bili gledalci priča zagrizenemu boju Finca Jkrvinena in Schmalza (CSSR), ki Je najhitreje prevozil prvi krog. Peti je bil naš *prvak Zupin. ki mu m uspelo zadržati tega mesta. Nagajala mu je zavora, ki jo je sam popravil in nadaljeval z vožnjo. Po 10. mi. nutah je vodil Jarvinen, ki Je na enem izmed lažjih vzpetin padel, kar so njegovi tekmeci izkoristili, pozneje pa je bil celo primoran odstopiti Schmalz je potem, ko se je znebil naj-prvo vožnjo. Vrstni red 1. vožnje: 1. hujšega tekmeca, zlahka dobil Scrnalz, 2. Hlous (oba CSSR). 3 Šoštarič (J). 4. Peer (Niz), 5. Lacko (CSSR), 6. Šegula (J), 7. Adegaard (Dan), 8. Zupin, 9. Malekovič (oba J), 10 Ibsen (Dan). Pred Startom za drugo vožnjo je nehalo deževati, zato so dirkači dosegli večje hitrosti, pa tudi laže so premago vali strmine. Dirkačem se Je pridružil tudi Šved Olsson, ki pa drugim favoritom ni prekrižal računov. Spet sta se za čelni položaj najhuje spo padla Jkrvinen In Schmalz, vendar je bilo mojstrovine Finca kmalu konec Kaže, da je na 1500 m dolgi progi ne kje obtičal, kajti v 2. krogu Je bil šele četrti. Na čelo vseh so se prebili kar trije češkoslovaški dirkači, s tem pa je bil boj za 1. mesto odločen: Schmalza nihče ni več resneje ogrožal, tako da si je po 20 minutah vožnje pridobil približno 300 m pred nosti pred rojakom Hlousom Med najboljšimi se je zagri ženo boril tudi državni prvak Zupin, ki pa je imel bržkone premalo moči za odločilni boj N--um:v.1 jeni« zasledovalec So Starič ga je namreč ujel in v finišu celo prehitel, s tem prodorom pa mu je uspelo prebiti se tudi med vodilno češkoslovaško trojico. Karlov-čan je bil tretji, s čimer je ponovil uspeh M. Vesenjaka na tej dirki iz leta 1969. Vrstni red v drugi vožnji: 1. Schmalz, 2. Hlous. 3. Sor Starič, 4. Lacko, 5. Zupin. 6. Šegula, 7. Adegaard, 8. M Vesenjak (J), 9. J&rvinen (F) in 10. Mongarda (It). Slovenski tenis bo zboroval LJUBLJANA — Izvršni odbor teniške zveze Slovenije se bo v petek, 14. aprila (ob 16. url v prostorih gospodarske zbornice SRS) sestal na razširjeno sejo, na kateri bodo pregledali delo v minuli sezoni ter sprejeli koledar tekmovanj za novo teniško leto. Glede na izre-d en razmah ln tudi uspehe sloven akega tenisa. Je pričakovati udeležbo zastopnikov vseh slovenskih lubov. w START V DEŽJU. Udeleženci tekmovanja v motokrosu za »Nagrado Štajerske« so štartali v dežju pred 10.000 gledalci. Telefoto: Čerin Remi na praznem štadionu Etapa Madžar Na »Donavskem pokalu« v dviganju uteži v Budimpešti Jugoslovani zadnji, z dobrimi dosežki — kljub cepljenju Prijateljska nogometna tekma za TV — Partizan — Vojvodina 1:1 (1:1) BEOGRAD, 9 aprila — V prijateljski tekmi sta Partizan m Voj vodna igrala neodločeno 1:1 (1:1). Strelec za Vojvodino je bil Ivezič (11) , izenačil pa je Katič (33). Tekmo je sodil domačin Cajič. Moštvi sta prikazali dobro igro, t>>-- bi lahko zmagali, vendar so . napadalci poceni zapravili priložnosti. Srečanje je bilo pred praznimi tribunami, prenašala pa ga je TV. SAMO ZA TV. Kustudič l (Vojvodina). BUDIMPEŠTA, 9. apr. (Po telefonu). Končalo se je tridnevno tekmovanje za »Donavski pokal« v dviganju uteži. Na oder za zmagovalce so se kar petkrat pa s 162,5 kg, medtem ko Je zmago valeč Nikolov (B) zboljšal donav ske rekorde v potegu, sunku in triatlonu. L. AMBROŽIČ vzpeli Madžari, ki so zmagali tudi med ekipami Skoraj v' vseh kategorijah in disciplinah so bili doseženi donavski rekordi, Bolgar Rusev pa je postal novi svetovni rekorder v laiikotežki kategoriji, potem ko je v potegu dvignil 156 kg. V . lahko težki kategoriji sta se za ftaslov spopadla madžarski in bolgarski dvigalec. Po potegu je Bolgar Rusev napovedal svoj triumf, saj je nato v četrtem poskusu (izven konkurence) s 156 kg dosegel celo nov svetovni rekord V drugi disciplini je bil Horvatb spet boljši, tako da je zmagal tudi v triatlonu. Celjan Jože U.rankar, naš drugi kandidat za OI, je v teznem dvi ganju premagal slovitega Zdrazilo v potegu s 125 kg ter v sunku s 160 kg pa Je izenačil državna rekorda. Toda v skupnem seštev ku je bil njegov rezultat preskro men, da bi izpolnil olimpijske normo. Poznalo se mu je, da je bil pred dnevi cepljen proti čr nim kozam. V srednjetežki kate goriji so Madžari izgubili zlato račune jim je prekrižal Bolgat Nikolov. Jugoslovan Stošič je bi) prepričljivo zadnji Edo Bakarar je v težki kategoriji nastopil bo lan, tudi on je imel močno reak cijo. Potem ko je v teznem dvigi dvignil 155 kg, je v potegu po skušal pri 120. Toda trikrat je bil neuspešen in tekmovanje je mo ral tako končati. Prav takšna usoda je zadela tudi Nemca Hau na. Med štirimi tekmovalci je zmagal Pavlasek (CSSR), ki je zrušil donavski rekord v potegu In triatlonu v teznem pa domačin Ambrus. Rekordi so bili še v drugih kategorijah: v lahkotežki kategoriji ga Je zboljšal Bolgar Rusev v potegu s 150 kg, Madžar Horvat v sunku m triatlonu, v srednjetežki kategoriji je to v tez nem dvigu uspelo Madžaru Veresu PRVI — Jože Gazvoda * Rezultati LAHKA: Ambroži (M) 420 (142,5. 117,5, 160), Tončev (B) 412.5, Legel (Av) 402,5. He renčič (Jug) 392,5 (135, 112,5. 145), Schrant (ZRN) 387,5, So-lar (CSSR) 377,5). SREDNJA: Stark (M) 452*5 (14o 135. 172,5), Hekei (CSSR) 432 5 Alfons (Av) 410 Florov (B) 400 Wegel (ZRN) 395. Mirko/ič (Jug) 370 (112,5, 110. 147,o). LAHKOTE2KA: Horvat (M) *57,6 (160 140, 187,5), Rusev (Bolg) 477,5 Popiolek (ZRN) 140. Zdrazila (CSSR) 437,5, CJrankai 'Jug) 422,5 (137,5, 125. 160), Isowiteh (Av) 0. SREDNJETE2KA: Nikolov (Bolg) 500 (165, 150, 185), Ve res (M 477,5, Orzagh (CSSR) 472.5, Hill (Av) 487,5, Rohlser (ZRN) 467,5, Stošič (Jug) 400 '125 125, 150). TEŽKA Pavlasek (CSSR) 545 (187,5 157.5 200) Ambrus (M' 530, Ham (Av) 495 Nikolov Bolg .90, Bakarac (Jug) in Haun (ZRN) 0. EKIPNI VRSTNI RED: 1 Madžarska 52 točk. 2 Bolgari ja 38. 3. CSSR 35 4 Avstrija 29, 5. ZRN 19, 6 Jugoslavija j 18* Strupen vrstni red po pe i tem turnirju za »Donavski po 5 kal'* 1 Madžarska 215 točk : *» CSSR 167, 3 Bolgarija 162 4 ZRN 132, 5. Avstrija 125 6 Rom nija 111 in 7. Jugosla vija 67. Prevec po lastnem preudarku LJUBLJANA — Položaj v zvezi s črnimi kozami se kajpak odraža na vseh toriščih našega življenja. Nujno je bilo. da smo se — kar se da odločno — spustili v boj z ep.demijo in tako skušali zavarovati vsakega izmed nas in tudi našo skupnost. A če gledamo položaj samo v telesnokulturni sferi, ne moremo biti povsem zadovoljni. Zdi se, da vendar vsakdo preveč ukrepa po lastnem preudarku. Tako. kar zadeva na- ' stope ali vadbo posameznikov (nekateri naši vrhunski plavalci so morali celo v bolnišnico!), pa tudi kar se tiče prired.tev. V zveznih ligah m tekmo-ianj »velike« nogo mame tekme pa so bile že minule dni tudi v mestih, kjer zdaj ne smejo biti. da ne govorimo o tem, da pa vrsta prireditev navzlic temu je. Tudi v Sloveniji je položaj kar se da raznolik. Zvezni nogometni ligaši počivajo, v republiški ligi skoraj vsi igrajo, v conskih ligah ni tekem, v nekaterih podzvezah pa so. Rokometaši nastopajo, tudi velika prireditev v motokrosu je bila. judoisti in rokoborci pa so odpovedali svoje nastope. Ali črne koze 1972 potemtakem niso izkušnja tudi na tem področju? V prihodnje bo vsekakor treba računati s tako ali podobno možnostjo in že vnaprej točno določti, kdo je v takem primeru in za kakšne odločitve pristojen Ne glede na to, da razmere v različnih krajih in tud, športne panoge seveda niso povsem enake. EVGEN BERGANT Černič 1127 krogov LJUBLJANA, 9. apr. — Drugi dan II. preglednega tekmovanja slovenskih strelcev so člani streljali z MK precizno puško, MK pištolo proste izbire in Vi£ -evo iver jem mladince m slanice pa so nadaljevale s streljanjem z MK standardno puško Na splošno so bli dosežen dobri rezultati Omeniti velja 1127 krogov Cemica z MK precizno puško, kar je tudi njegov osebni rekord. Rezultati: člam — revolver: 1. Peteme’ (Sava Kr) 578, 2. ler-žan 578, 3. Jež (Oba Ol) 567, 4. Ivanovič (Ptuj > 557. 5. Poženel (Sava) 557, MK precizna puška; 1 Cemic (OD 1127 2 Jager (Ce) 1120, 3 Mikolič (Ol) 1116, 4. Otrin (Jes) 1110, 5 Brezovnik (OD 1107, MK pištola proste izbire. I Teržan (Ol) 539, 2. Peternel 519, 3 Poženei (oba Sava) 514 4 Strajher (Ce) 514, 5. Letonja (Ol) 152; MK standardna puška - mladinke 1 Jere 499 2. Klemenc (obe Ol) 485. članice: 1. Dimic (Ol) 556, 2 Kralj (Jes) 519, 3. Jeglič (Ol) 516. L. MIKOLIČ Jana Cede izžrebala Mariborčana 9 LJUBLJANA — Desetega potnika, ki si bo z izletom Cen trot urista ogledal olimpijske igre v MUnchnu, je tokrat izžrebala znana televizijska napovedovalka Jana Ce de. Skupno je prišlo v uredništvo 9.655 stavnih olimpijskih tablic. Največ naših bralcev je v 10. Kolu stavilo na boksarja Sreča Weinerja — 3.420, kanuist Tone Hočevar je dobil 3.375 glasov, jahači ca Eva Zaveršnik pa 2.860. Ker tudi tokrat ni bilo ligaških tekmo vanj, smo dali v boben kar vse stavne ta bUce, ne glede na stavno številko. Deseti potnik na olimpijske Igre v MUnchnu je postal Tone Dumanič, 62.000 Maribor, Sarajevska 2/1; olimpijske knjige Dela pa bodo dobili: Božo Bošnjakovi«;, Matjaževa 13, Ljubljana; Valentin Jereb, Valjavčeva 7, Kranj; Roza Saler, Kersnikova 7, Ljubljana; Matija inž. Mihelčič, Dolenjska 36, Ljubljana; Vinko Vek, Neža 13, Trbovlje; Stanko Knafllč. Savska 7, Sled; Dragica Bobek, Stari grad 22, Krško; lanez Stibenc, 68310 Šentjernej 119; Dorica Kralj, Cesta JLA 5, Tržič in Ludvik Gla-vač, Jama 19, Kranj. Groba igra Švica in ZRN najslabši na hokejskem SP skupine A - Finci in Nemci ostri PRAGA, 9. apr. že prva dva dneva SP v hokeju na ledu skupine A sta pokazala, da bodo favoriti kar tekmovali med seboj, kdo izmed njih bo čimbolj učinkovito opravil z najslabšima tekmecema — Švico in ZRN. Jubilej v V slalomu za memorial Mirana Cizlja pri Ribniški koči sta zmagala Branikovca Gazvoda in Žurajeva - Senci 2. RIBNIŠKA KOCA, 9. apr Muhasto spomladansko vre me je danes pošteno zagodlo organizatorjem jubilej nega 10. Cizljevega memoriala na Ribniški koči. Kljub megli in snežnemu metežu pa se je zglasilo štarterju 40 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih slovenskih in hrvaških klubov. Finska : ZRN 8:5 (5:0, 2:4, 1:1) To je bila zelo razburljiva tekma, nasprotnika pa precej groba Strelci so bili Mononen 3, Ok-san e n 2 ter Rantasila, Murto in Repo za Finsko, za ZRN pa Eg-ger 2 ter Kuhn, Schneitzberger in Hanig. Švedska : Švica 12:1 (4:1, 5:0, 3:0) Švicarji so doživeli že drug zaporedni poraz z dvoštevilčnim rezultatom. Strelci: VVickberg, Palmquist, Hedberg m Larson po 2 ter Karls-son, Nielason, B. Johnsson in Sun-dquist za Švedsko, častni gol za Švico pa je dal Neininger. LESTVICA CSSR 1 1 0 0 19:1 2 Švedska 1 1 0 0 12:1 2 SZ 1 1 0 0 11:0 2 Finska 1 1 0 0 8:5 2 ZRN 2 0 0 2 5:19 0 Švica 2 0 0 2 2:31 0 Isaksson — 551 cm s palico! AUSTIN, 9. aprila — Švedski skakalec s palico Kjell Isaksson, ki zdaj živi v Los Angelesa, je na atletskem mitingu v tem teksaškem mestu postavil nov svetovni rekord s 551 cm. Tako je Šved, ki je s 545 cm tudi svetovni dvoranski rekord, za 2 cm popravil dve leti star svetovni rekord Grka Papaniko-iaua. Isaksson, ki meri ie 173 cm in tehta 67 kg je rekord dosegel v dragem posknsu, potem ko si je s skokom 533 cm že zagotovil prvo mesto na tekmovanju. Na 420 metrov dolgi progi s 140 metri višinske razlike in 48 ter 51 vratci, ki sta jih tekoče zakoličila mariborska trenerja Gartner in Jurič, sta po pričakovanju tri umf irala člana mariborskega Branika Draga Žuraj in Jože Gazvoda. Čudno, da se za slalom na Rib niški koči tokrat niso prijavili nekateri naši najboljši smučarji, za- voljo slabega vremena pa so ostali doma tudi prijavljeni tekmovalci in tekmovalke Akademika in Izletnika. Obe progi sta bili precej zahtevni, kljub temu pa Je bilo malo diskvalifikacij in odstopov Po prvem teku sta presenetila zagrebška smučarja Puhak in Sen ci. Reprezentant Gazvoda se je moral v nadaljevanju izredno potruditi, da si je zagotovil končno zmago. V ženski konkurenci Žurajeva m imela resnejše tekmice posebej še, ker je bila članica Olimpije žerjavova v drugem teku diskva-ificirana REZULTATI - članice: 1 Žuraj (Br) 106,61, 2. Gartner (Alples) 128,90, 3. Martini (R. K., Zagreb) 147,35, 4. Bizjak (Trans) 167,03; člani: 1. Gazvoda (Br) 97,46, 2. Senci 97,96, 3. Puhak (oba Medv) 98,48, 4. Jaunik (Br) 98,55* 5. Mihovilovič (Trans) 100,19. 6 Gartner (Alples) 101,17, 7 Forte (Trb) 101,53, 8. Mohorič (Alples) 102,23, 9. Zafred (Br) 102,45, 10 Veber (Alples) 103,28. P. KANCLER Keršiču šprint glavnine Mladi mariborski kolesar deseti na dirki Dunaj—Gradec (180 km) DUNAJ, 9 apr. — Na sobotni mednarodni kolesarski dirki Dunaj—Gradec (180 km) so med 82 kolesarji iz Avstrije in Poljske sodeloval! tudi Jugoslovani Zmaga) Je Posti pred Obemdorferjem in Bachmaierjem (vsi A), v času zmagovalca pa se le na 9 mesto uvrsti) Zaereb*nn Pleško Sprin« glavnim ki Kristinsson. Smejkal in Csom 1.5. Hartston KI), Bukič. Holler In Curos 1. Slrsok 0. partija malo bolj« poziciji Je Islandec žrtvoval figuro za dva kmeta, misleč. da bo s prostakoma prodrl do prvega reda. Izkazalo se je. da je bil to slab manever in pobudo Je prevzel zagrebški mojster, Id bi nasprotnika lahko celo malini v dveh potezah. Kasneje Je Rukavina naredil še eno napako, spregledal figuro in parUJa se Je SFRJ : Belgija 4:0 PULJ 9. aprila — V 3. kolu druge predtekmovalne skupine na šahovski olimpiadi slepih je Jugoslavija premagala Belgijo s 4:0. V naši reprezentanci so igrah B a reti c. Pr »gum. Mehidič in Dju-kancrvič. Druga rezultata v tej skupini: Izrael : ZRN 1,5:1,5 (1>. Anglija : Francija 4:0 Vrstni red: Anglija 12. Jugoslavija 10,5, ZRN 7(1) itd V prvi skupini vodi SZ z 11 točkami. v tretji Romunija z 8.5 toč-I ke. v četrti pa NDR z 9 točkami. ! Ilirija : TIK (Kobarid) 74:40 (38:16) LJUBLJANA — Igrišče Ilirije, gledalcev 50. sodnika Oblak in Šuštar bilo igranje ob nedeljah in sredah škodljivo sa Igralce, klube in gledalce. Zaradi velikega ras-burjenja na konferenci po za-ključku glasovanja za preložitev 34. kola pa moj predlog sploh ni prižel na dnevni red.« — Prvenstvena kola bodo do konca tako pogostna zaradi nastopa naše reprezentance na »mini svetovnem prvenstvu v Braziliji«? •Da, prav v tem grmu tiči zajec. Božkor pravi, da bomo z nastopom v deželi svetovnih prvakov veliko pridobili. Moje mišljenje pa je. da se bomo samo obogatili za nekaj deset tisoč dolarjev. Zvezni kapetan zagovarja to svojo potezo s trditvijo, da je to edinstvena priložnost za u;(Tavanje državne reprezentance. Jaz v to ne verjamem. Kar predstavljajte si naše. kako naj bi igrali v Braziliji Junija in julija v naj-večji vročim, ko se termometer nemalokrat povzpne tudi čez 30 stopinj C. Oe začnemo naštevati že druge slabe strani udeležbe na »mini« SP, Jih je kar veliko. Klubi bi bili finančno dvakrat oškodovani. Na tekmah bi bilo precej manj gledalcev (prvič zato. ker bi Jih bilo med tednom manj. val ljubitelji nogometa pa si tudi ne U mogli privoščiti ogledov štirih ali celo več tekem na mesec). natrpan program pa bi močno vplival tudi na športno " AKTUALEN RAZGOVOR. Dr. Aco Obradovič. Karikatura: Mišo Cvijanovič ta najhnjža v boju sa rešitev? •Za prvaka je samo ena dilema. 2eljezničar ali . Zvezda. Tekmeca sta kvalitetno povsem izenačena Odločil bo psihološki boj, v katerem Je po mojem Zvezda močnejša. Na najtanjši nitki pa visijo Borne, kragujevški Radnički ln Maribor Za te klube bo še posebno pomembno, kakšen bo vrstni red igranja. Ce ne bo tak. kot bi moral biti po programu, bo boj najslabših še veliko težav nejši. Denimo, da eden izmed te trojice — seveda pa Je v nevar nem območju še vsaj pet drugih klubov — Igra zapored dve tekmi doma, drugi pa dvakrat gostuje. Resda bi nastala sicer povsem umetna razlika, vendar bi lahko povzročila nekje te paniko, ki bi bila potlej lahko usodna.« — Kdo je favorit v četrtfinalni teknil EP Jugoslavija — SZ? »Cas je še. da se otresemo tradicionalnega konpleksa v bojih s sovjetskimi reprezentanti. Naši izbranci so mladi, ambiciozni in realno močnejši od svojih nasprotnikov Njihova uvrstitev med štiri najboljše evropske reprezentance bi bila logična potrditev njihove kvalitete.« — Kaj pa zaključni del evropskega šampionata? Kakšna uvrstitev bi bita za Jugoslovane uspeh, In kateri nasprotnik bi jim v polfinalu najbolj ustrezal? »To vprašanje m pomembno. Prav vseeno Je s kom se bomo merili za vstop v finale. Tudi če bi zasedli »le« četrto mseto to ne bi bil neuspeh.« B. KUTIN 1:1 — Dermastia (80 — 11 m). ILIRIJA: Jerebic. Erjavec, Jal-ševec, Godler, Ahlin, Jesenšek, Smon, Danev, Rojlna, Dermastja, Kolenc (Stanko). DRAVA Kolarič. Lenartič, Kne-žervič, Kranjc. Markovič, M. Planj-šek, Korenjak, Vrbanec, Spehonja, Ceh, V. Planjšek (Perič). V dokaj zanimivi tekmi sta si moštvi po enakovrednem boju razdelili točki. Prve minute so pote-kale v obojestranskih napakah. Prvo resnejšo priložnost pa Je imela Ilirija, ko je Smon v 20. minuti z roba 16-metrskega ' prostora zadel vratnico. Takoj za tem Je pobudo prevzelo moštvo Drave in v 38. minuti Je Vrbanec po lepem predložku v kazenski prostor z glavo zatresel mrežo Jerebica. Moštva Ilirije pa vodstvo Drave ni zmedlo. Že v 40. minuti Je Smon iz gneče v kazenskem prostoru do-segel popolnoma veljaven zadetek, vendar ga je sodnik razveljavil. V začetku drugega polčasa je bila igra enakovredna, potem pa je vo, zelo dobodka elo pomemben ____prvoligašev. Oe M se naša reprezentanca uvrstila v zaključni del tekmovanja za evropAo prvenstvo. bi reprezentanti nastopili močno utrujeni, saj bi jim še tako naporen finiš prvenstva pobral te veliko več moči Gotovo se batno zdaj spet na široko pogovarjali o nadaljevanju prvenstva. Odločno bom zagovarjal stališče. da prvo ligo končamo zadnjo junijsko nedeljo in se odpo-vetno amundialu«. Da pa repre zentanca ne bi bila finančno oškodovana. naj bi klubi v naslednjih tekmah prispevali določen odstotek od dohodka s prvenstvenih tekem. Uigra vanje reprezentance in preizkušanje novih lgrai-pa je resda zelo pomembna iga. Zato na) bi se »modro« moštvo vključilo v poletno ligo — Pred četrtfinalno tekmo Olimpije za jugoslovanski pokal s Cr-veno zvezdo so mišljenja • možnostih zeleno-belih v tem tekmovanju zelo različna. Kakšno je »Velik optimist san. Zaupam v svoje fante in prepričan san. da bomo Igrali v finalu Se več. Menim celo, da je tokrat idealna priložnost, da se jugoslovanski nogometni pokal prvič preseli v Slovenijo.« torej vee svoje Naslovi Soboti Blizu sto igralcev na prvenstvu osnovnih šol SRS v namiznem tenisu »Vse ne, bomo pa temu tekmovanju posvetili kar se da veliko posomost. Ce bo treba, bomo sanj žrtvovali tudi kako prvenstveno točko. Seveda ne tako. da bi se dogovorili po načinu »daj — dam« Lahko pa se bo zgodilo, da v kakšni tekmi za točke ne bomo tvegali nastop katerega izmed ključnih igralcev, če bi bil le-ta laftje poškodovan, ali pa preveč utrujen, dede na razpored in formo drugih pa si še vseeno lahko obetamo uvrstitev v* zgornji del lestvice, morda pa po — Obeta se selo zanimiv boj z« naslov prvaka, prav tako pa tudi sa obstanek v družbi najboljših. Kdo ima po vašem mnenja največ možnosti sa prvo mesto hi katerima ekipama bo pred- LENDAVA. 8. aprila. V organizaciji šolskega športnega društva Mladost na osnovni šoli Draga Lugariča v Lendavi in v okviru jugoslovanskih pionirskih iger je bilo v Lendavi prvenstvo osnovnih ftot Slovenije v namlmsm tanit, na katerem Je sodelovalo 18 ekip pri pionirjih ter 5 ekip pri pionirkah. skupno okrog 90 igralcev. Pn pionirjih so imeli največ uspeha odlični igralci iz Murske Sobote ki so pobrali vsa najboljša mesta. Pri pionirkah pa igralke Lendave V ekipni konkurenci za pionirje Je osnovna šola IH. iz Murske Sobote v postavi Vinčec, Regvart, Horvat in Kovač premagala v finalu vse nasprotnika In zasluženo osvojila .prvo mesto. Med pionirkami Lendavčanke niso imele težav v boju za prvo mesto. Najboljša igralca ekipnega dela tekmovanja sta bila pri pionirjih Klinar, osnovna Sola I iz Murske Sobote in Sabojeva pri pionirkah brez poraza. V posamezni konkurenci so se v finale pri pionirji! mnUM samo pomurski igralci, in sicer Sobočani Vinčec. Regvart in Klinar, ter Lendavčan Zajtl. Največ uspeha je imel eden najboljših slovenskih pionirjev Vinčec ki je po izredni igri v odločilnem dvoboju za prvo mesto premagal Klinarja z 2:1. Pri pionivkah pa sta Lendavčanki obračunali med seboj, in sicer je Sabojeva premagala Jerebicevo z 2:0 Rezultati — pionirji — ekipno: 1. Osn šola HI (Mur. Sob.), 2. osn šola Prale Lj., 3. osn. šola I Mur. Sob., 4. osn. šola Lendava: pionirke •— ekipno: 1. Osn. šola Lendava, 2. Osn. šola Prale Lj-. 2ALBC — V okvira ligaškega tekmovanja celjske tekmovalne skupnosti v disciplini 8 x 200 lučajev je ekipa Hmeljarja premagala Celje H. s 6067 : 6596 podrtimi keglji. T.T. PRVI POTRESEL MREŽO V SPOMLADANSKEM NADALJEVANJU SNL. Franjo Vrbanec (Drava). Foto: Zrnec pobudo prevzela Ilirija. V 60. minuti je Kolenc lepo prodrl v kazenski prostor, kjer so ga igralci Drave nepravilno zaustavili. Sodnik Bradaška e brez razmišljanja dosodil najstrožjo kazen, nakar je Dermastia izenačil. Do konca tekme sta imeli moštvi še nekaj priložnosti, vendar jih nista izkoristili Tekma je bila na trenutke zanimiva. Sodnik je delal manjše napake, vendar ni oškodoval nikogar. Igralce je oviral močan veter. U ŠOŠTARIČ Izvrstni. Šetina Slavija : Branik 3:0 (3:0) VEVČE — Igrišče v športnem parku, gledalcev 100. vreme dežev-no, sodnik Božnar (Sk. Loka). STRELCI: 1:0 — Jerončič (9), 2:0 — Ferjančič (38). 3:0 — Mastnak (41). SLA VDA. Setina, Kotar, Kocjančič, Zupančič, Skušek, Ferjančič, Avdukič, Mastnak, Sevšek (Dimniki, Poženel, Jerončič *(21vic). BRANIK Divjak (Valič), Gazvoda, Bačnii Dabanovič, Žagar, Ramenski Groznik, Mlakar. F Kroj s. Z. Krojs, Sbisa. Močan naliv in poplavljeno igrišče nista austavila nogometašev obeh ekip. Prikazali so dopadlji-, _ . . , . vo, hitro rro, v kateri so bili mezno: 1 Sabo (I^ndava), 2. Je- { »--v^uu uspešnejši. Zameriti jim rebica (Lendava), 3. Čadež (osn. gre le ,da so v nadaljevanju z ne Strta Prale), 4. Krvina (osn. ŠOla i , igro zamudili priložnost za Šentjernej) T. GIDER 1 zmago še z večjo razliko 3. osn. šola Vavta vas, 4. osn. šola Šentjernej; pionirji — posamezno: 1. Vinčec (osn. šola Ul. Mur. Sob.) 2. Klinar (osn. šola I. Mur. Sob.). 3. Zajtl (osn. šola Lendava), 4. Regvart (osn. šola IH, Mur Sob), pionirke — posa. Pred tekmo je bilo v domačem taboru čutiti bojazen, da bo vratar Setina branil slabo. Toda na tekmi ni napravil niti ene napake in je najzaslužnejši, da je mreža Slavije ostala nedotaknjena. Sploh je bila vevška obramba boljši del moštva; tudi napadalci so se izkazali z nekaj uspešnimi napadi, toda v drugem delu so z neresnimi potezami po nepotrebnem zamujali priložnosti za zvišanje rezultata. Sodnik Božnar je sodil odlično. J- JANČAR Premoč brez učinka Aluminij: Koper 1:1 (1:1) KIDRIČEVO — Stadion Aluminija, vreme oblačno z dežjem, teren moker in težak za igro, gledalcev okrog 250, sodnik Romih iz Celja. STRELCI: 0:1 — Malkoč (12.) 1:1 — Nikolič (38.). ALUMIND: Božank, Hazabent, Cule, Jurčan Muršec, S til tar, Ka-ranovič, Vidovič (Zajc), Lončarič, Kmjič, Nikolič. KOPER: Tišlar, Novel, Kocjančič, Malkoč. Milič, Filipovič, Ambrožič (Krkoč), Ivetac, Jovanovič, Pavletič, Samec (Arezanovič). Kidričani so za pričetek spomladanskega dela tekmovanja sprejeli v goste izredno dobro enajsterico Kopra. Dež ki je dodobra namočil igrišče pa je preprečil pričakovano dobro igro. Na obeh straneh je bilo precej začetniških napak, čemur se navsezadnje Koprčani lahko zahvalilo, da so že v 12. minuti po Malkoču prišli v vodstvo. Na približno 20 metrov od vrat Aluminija je branilec Stil tar naredil nerazumljivo napako in dobesedno podal žogo igralcu gosta. Ta je stekel nekaj korakov in povsem neubranljivo zadel mrežo. Odtlej dalje Je bila igra še slabša, čeprav so Kidričani pokazali nekoliko Toč kot pred tem zadetkom. Kidričani so Sel« 10 minut pred koncem prvega dela popolnoma prevzeli Igro v svoje roke in po Nikoliču dosegli izenačujoč zadetek Le dve minuti pozneje pa so gostje «ieli srečo. Vratar gostov | je nerodno posredoval in do žoge j je ponovno prišel Nikolič, ki jo 1 je prek varat ar j a hotel poslati v [ mrežo. Podaja je bila previsoka in I žoga je zaedla le vratnico. | Tudi v nadaljevanju nismo videli kal posebnega. Nadaljevali so napake <. one in druge strani, I-dričani pa od rahle terenske premoči niso imeli nobene koristi. V zadnjih desetih minutah so gostje bili potisnjeni v svoj kazenski prostor, kjer so z zadnjimi močmi uspeli očuvati ugoden rezultat. J. MAZERA Zmaga pred odmorom Izola : Rudar (V) 2:0 (2:0) KOPER — Stadion v Kopra, teren spolzek, gledalcev 250, sodnik Nikič (Ljubljana). STRELCI: 1:0 — Dobrin (18), 2:0 — Dobrin (29). IZOLA: Fermo, Točkaj, Fran- češkin, Jerman, T. Gregorič, Bučar, Brenko, Jankovič, Dobrin, V. Gregorič, Grbec. RUDAR: Blaguš (Dejvlč), Sitar, Papež, Perger, Lipar, Hanžekovič, Zlodej, Bizjak, Vizovišek, Dopčič, 2olgar. Zaradi preurejenega igrišča so morali Izolčani kot domačini v goste v Koper. Navzlic temu pa so se v uvodnem delu srečanja spomladanskega dela prvenstva dobro znašli. Niso sicer prikazali blesteče igre, vendar mnogo boljšo od gostov iz Velenja. Skorajda ves prvi polčas so igrali na polovici igrišča gostujočih. Res, da so si Izolčani ustvarili prednost dveh golov, vendar bi bil rezultat lahko še višji, če bi bili pri streljanju proti vratom bolj točni. Gostje so v prvem polčsau resneje ogrozili gol Ferma, in sicer v 10. in 22. miunti, še posebno pa štiri minute, preden sta odšli ekipi na počitek. Vizovišek je namreč silovito streljal, T. Grergorič pa je Še lepše poslal žogo izpred praznih vrat. Zadetka prvega polčasa Je dosegel zelo potasni Dobrin, ki pa je znal izkoristiti praznine gostujoče obrambe. Kaže, da je trener Rudarja svoje varovance med odmorom dobro poučil, saj so se v drugem polčasu pokazali v povsem drugačni luči. Igro so prevzeli v svoje roke, tako da so domačini uprizorili prvi resnejši napad šele v 68. minuti. Zahvala gre le rezervnemu vratarju Dejviču, da ni silovit strel Brenka zadel v cilj. Do konca tekme so še dalje več napadali gostje, ker so očitno Izolčanom pošle moči. Kljub temu do spremembe rezultata ni prišlo, zlasti po zaslugi obrambnih igralcev obeh ekip. Sodnik Nikič, ki Je delal izpit za zveznega sodnika, je nalogi zelo dobro. dogo opravil J. IVANOVIČ TAKO STRELJA KOZEMJAKTN. Zadetek za Dinamo iz Moskve na beograjski tekmi proti Crveni zvezdi. Foto: Cirovid SZ - zelo hud tekme Trener nogometašev C. zvezde M. Miljanič je dober poznavalec sovjetskega nogometa - Četrtfinalni tekmi s SZ za EP odgovorna naloga reprezentantov BEOGRAD — Nogometaši Crvene zvezde so bili izločeni v četrtfinalnem tekmovanju za pokal pokalnih prvakov. Tako se je izmuznila lepa priložnost za mednarodno afirmacijo moštva, ki je v lanskem letu doživelo veliko razočaranje v polfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov. Tokrat so nogometaši Dinama iz Moskve v dvoboju s Crveno zvezdo izsilili na dveh tekmah boljši rezultat in so zdaj na pragu finala, saj so v prvem srečanju z vzhodnoberlinskim Dinamom kot goštje igrali neodločeno. PETER MOZOLEC KOMENTIRA: mm V. času ko je Crvena zvezda še upala, je njen trener Miljanič preučeval nogomet v SZ. Trener rdeče-belih ve o sovjetskem nogometu zdaj nemara več kot vsi drugi naši trenerji, tudi tisti, ki pripravljajo našo državno reprezentanco za tekmo s SZ. Sonce je pripekalo, medtem ko so na pomožnem igrišču Crvene zvezde trenirali Jankovič, Antonijevič, Su Dvanajst pravilnih 1. Bologna — Verona 1 2. Cantazaro — Atalanta 0 3. Fiorentina — Cagliari 2 4. In ter — Lanerossi V. 1 5. Roma — Milan 2 6. S^npdoria — Juventus 0 7 Torino — Napoli 1 8. Varese — Mantova 2 9. Arezzo — Foggia 0 10. Cesena — Bari 0 11. N o vara — Genoa 1 12 Monza — Lazio 0 TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA tj? // v £ £ Zaupanje vase Na Hvaru končujejo priprave za evropsko prvenstvo v namiznem tenisu - Naša reprezentanca odpotuje v sredo igralcev m tri igralke lem reprezentance Duša igičem vred prestala LJUBLJANA — Državna reprezentanca končuje dvaj-setdnevne priprave v hotelu Amfora na Hvaru. V sredo bo reprezentanca s Hvara prek Splita in Zagreba poletela v Amsterdam, od tam pa na prizorišče evropskega prvenstva v Rotterdam. dan ji igralec Opatije in beograjskega Partizana že peto leto vodi priprave državne reprezentance. Soudeležen je bil pri vseh zadnjih uspehih Jugoslovanskega namiznega tenisa, »tvorec« odličnih uvrstitev naših v Lyonu, Moskvi. Mlinchnu ln Nago ji ter zato tudi najbolj pristojen, da da svoje mnenje o pripravah. Zaradi naglušnosti, ki hudo tare našega popularnega trenerja Je pogovor potekal precej •fortisbno«. razumeli smo se pa vendarle. »Na Ivani smo imeli izvrstne možnosti za delo in priprave. Va-cHU smo štirikrat dnevno po več ur. zdaj pa smo v intervalu, ka-ter ega vrhunec smo že presegli. Edina težava, na katero smo tukaj zadnje dni bivanja na Hvara pravo obleganje novinarjev in pristašev namiznega tenisa z vseh krajev države. Telefonska številka hotela Amfora 74-202 je stalno zasedena in prava umetnost je priklicati kova izmed reprezentantov k tatafaadnm aparata Po več bcaa pfi«»kii«<)i STOO naposled le vzpostavili zvezo z vodstvom reprezentance in nekaterimi igralci. Odgovorih so na tri vprašanja. — Kakšne so bile priprave na Hvara? — Ka* pričakujete od Rotter-gama'’ — Ali lahko premagamo Srede? Trener Dušan Osmanagjč. nek- naleteli le bilo ponovno cepljenje igralcev in igralk. Večina je bila cepljena že pred odhodom od doma, vendar se jim koze niso prijele. Zato smo jih morali tukaj ponovno cepiti. Zaradi hude reak-. • r.eicarerih jv vadba nekaj dni precej trpela. Sedaj pa Je vse dobro in igralci po cepljenju ne čutijo nobenih bolečin več. Mendra, da bodo priprave uspele ter bomo prišli v Rotterdam solidno pripravljeni. Na treningu smo u-oorablja!*’ vrsto tehničnih pripo-močkov od robora do manfviosko pa. Na filmskih posnetkih smo študira« napake in delali načrte za Igro s poglavitnimi tekmeci za f.<- ivrs*:’ve Preštudiral smo tudi igre naših naj večjih nasprotnikov Švedov in Madžarov. Zdi se mi, da večina Igralcev igra zelo dobro, zlasti pa surbek ln Stipan-čič, ki sta po odlični uvrstitvi na Evropi 12 v Zagrebu ter lani v Zadru tudi poglavitna aduta naše reprezentance. Od prvenstva v Rotterdamu pričakujem dobre uvrstitve y ekip- nem tekmovanju — na eno izmed prvih treh mest, kar bi ustrezalo naši močd, dobro uvrstitev vsaj enega ali dveh igralcev med posamezniki in enako v igrah parov, kjer branimo edino prvo mesto iz Moskve Švede bi lahko premagali samo, č« ui naši zaigrali izredno ter bi prekosili same sebe, drugače so pa severnjaki še zmerom ta-voriti številka ena, čeravno nam tekma z njimi s po tremi igralci v ekip bolj ustreza kot pa zadnja srečanja z dvema igralcema, ko smo bili vedno hudo poraženi.« Dragutin Surbek, evropski prvak med posamezniki iz Lyona, bronasta kolajna iz Nagoye in evropski prvak v parih skupaj s Stipan-čičem iz Moskve dobro razpoložen pričakuje prvenstvo v Rotterdamu. »Komaj čakam, da bi se prvenstvo začelo. Čutim, da smo dobro pripravljeni, saj srno garali na treningih kot še nikoli, povrhu pa se nismo pripravljali samo zadnjih dvajset dni, kot je bila navada prejšnja leta, temveč že mnogo prej Vsi smo prišli na Hvar z dobro fizično kondicijo, tako da po prehodu na težji trening nismo občutili nobenih težav Menim, da so priprave uspele in da smo sposobni na prvenstvu doseči vsaj toliko, kot v Moskvi. Računam, da bomo prišli v ekipni finale, kjer imajo Švedi določeno prednost, vendar pri obračunu treh igralcev s tremi "nismo brez možnosti. Ce bi vsi trije iz naše ekipe premagali tretjega švedskega Igralca ter bi Se komu uspelo premagati Bengtssona ali Johanssona, bi bila tudi možna zmaga nad Švedi. Za vse drugo nerad napovedujem. Trudil se bom po najboljših močeh in če bom imel vsaj malo sreče, računam, da se bom zadovoljen vrnil z Nizozemske.a Zmagovalec Evrope 12 iz Zagreba Antun Stipančič, igralec z najboljšo roko kar smo jih kdajkoli imeli, pa tudi igralec silno spremenljive narave in razpoloženja, je tudi zadovoljen s pripravami. »Osebno še nikoli nisem odšel na nobeno prvenstvo Evrope ali kamorkoli v tujino na mednarodna tekmovanja bolje pripravljen kot sedaj Dobro delo v klubu mi je bila podlaga, da sem lažje prebrodil težave na začetku priprav na Hvaru. V Rotterdamu računam na kolajno v parih skupaj z Romunko Alexandru. s katero se zelo ujemava v igrah mešanih dvojic, pa tudi naslova evropskih prvakov v moških dvojicah s Surbe-kom ne misliva poceni oddati. Ce se bomo otresli »švedskega kbm-pleksa« ki nas pomalem bremeni že več let, bi lahko premagali tudi Švede v finalu, kamor mislim, da se mo amo na vsak način u-vrstiti. Ne glede na to cenim Švede kot prve favorite !•< Iz teh pogovorov povzemamo, da preveva naše reprezentante pred EP v Rotterdamu veder optimizem in zadovoljstvo nad dobro u-spelimi pripravami. Precej drugače kot pred odhodi na prejšnja nrvenstva, ko igralci zaradi naporov na opravljenih pripravah največkrat sploh niso bili razpoloženi za pogovor. Nedvomno predstavlja to že lep napredek, pa tudi dober znak, ki ga še krepi zaupanje v lastne sposobnosti, česar Je v preteklosti najbolj manjkalo. (dn) V Italiji Torino dohitel Juventus MILANO, 9. apr. — Izidi tekem 25. kola I. italijanske nogometne lige. Bologna . Verona 1:0 (0:0), Catanzaro : Atalanta 1:1 (1:0), Fiorentina : Cagliari 0:1 (0:1), Inter : Lanerossi V. 2:1 (0:0), Roma : Milan 1:2 (1:0), Sampdoria : Juventus 0:0, Torino . Napoli 1:0 (0:0) in Varesse : Mantova 2:4 (2:1). Vrstni red: Juventus in Torino 35, Cagliari 34, Milan 33, Fioremi-na 32, Inter 30, Roma 29, Napoli 25, Sarnpdona 24, Ataflanta in Bologna 22, Lanerossi V. 19, Verona 18, Catanzaro 17, Mantova 16, Varese 9. Tekme 26. kola H. noogmetne lige pa so se končale takole: A-rezzo : Foggia 0:0, Brescia : Reggi-na 3:1 (2:1), Cesena : Bari 0:0, Como : Perugia 1:1 (0:1), Monza : Lazio 0:0, Novara : Genoa 1:0 (0:0), Palermo : Livorno 1:0 (1:0), Reggiana : Modena 3:0 (2:0), Sor-rento : Catania 1:0 (1:0) in Ter-nana : Taranto 2:0 (0:0). Vrstni red: Terna na 39, Palermo 38, Reggiana 35, Lazio 34, Bari, Como, Cesena 33, Perugia 31, Genoa 30, Foggia in Novara 29, Taranto 26, Catania 27. Brescia 26, Areezo 25, Monza 22, Reggina 31, Livorno, Sorrento 16, Modena 14. Anglija LONDON — V 39. kolu angleškega nogometnega prvenstva so igrali takole: Arsenal : Wolverharrop-ton 2:1, Chelsea : Crystafl Palače 2:1, Huddersfield lpswich 1:3, Leicester . Manchester United 2:0, Liverpool : Coventry 3:1, Manchester City : West Ham 3:1, Nottingham : Newcastle 1:0, Sheffield U-nited : Derby 0:4, Sauthampton : EV e rt on 0:1, Stoke Leeds 0:3, West Bromwich : Tottenham 1:1. Vrstni red: Derby 54, Leeds 53 (tekma manj), Liverpool in Manchester City 52 (tekma manj), Arsenal 44 (3 tekme manj). ZRN FRANKFURT — V 27. kolu no-gometnega prvenstva ZRN so bili doseženi tile rezultati: KOln : Kai-serslautem 4:2, Eintracht (P) : Bo-russia (U) 3:0, Borussia (D) : Rotwelas 2:1, Duisburg •: Boehum 2:2, SchaUce 04 : Eintracht (B) 5:1, Hannover 96 : Stuttgart 3:0, Fortuna Hertha 1:0, Bayem Werder 6:2, Hamburger SV : Ar-minia 1:0. Vratni red: Bayem 43, Schalke, 04 42. Borussia CM) 35, Kdln 34, Eintracbt (F) in Hertha 30 itd. ši<5, Keri, Mihajlovič, Djorič, KrivokutSa, Dojčinovski in drugi. To je bil jutranji trening, ki ga je imel na skrbi Toša Zivanovič, eden izmed trenerjev Crvene zvezde. Mi ljan Miljanič pa je sedel na tribuni in ob turški kavi kramljal z beograjskim igralcem Nikolo Simičem. Pri _ družili smo se jima, v upa j nju, da bo napovedani razgovor o nogometu v SZ v troje zanimivejši. Vreden več kot ga cenijo Nogomet v SZ je specifičen. Prav gotovo ga je težko primerjati s katerimkoli v drugih deželah. V SZ se začenja prvenstvo tedaj, ko je drugod po svetu že pri koncu. Tudi igra moštev je povsem različna od drugih. Sovjetski igralci ne igrajo atraktivno, saj ni videti mnogo lepih potez, toda vsak gib je preračunan in zaradi tega je proti njim Igrati zelo težko. Disciplina vsakega posameznika je zares vzorna. — Potemtakem se naši re- prezentanci ne obeta nič do-rega? »Nisem prerok, toda ned vomno je, da naša reprezentanca težjega nasprotnika res ni mogla dobiti. Reprezentanca SZ je bila evropski prvak, premagala je mnoge nasprotnike, a kljub temu še ni dobila ustreznega priznanja v svetu niti doma. Nogometaše SZ ne cenijo po doseženih rezultatih. Njihova afirmacija še ni popolna in to je naš handicap v bližnjem dvoboju z njimi. Naš nasprotnik bo močnejši kakor kdajkoli poprej in tudi ne gre dvomiti, da se bo tudi imenitno pripravil.« Nogometne selivke Za naše poznavalce nogometa je bila novica o tem, da bo povratna tekma za pokal med moskovskim Dinamom in Crveno zvezdo v dalj-njem Taškentu velika senzacija. Mar Moskva, mesto, v katerem igrajo najlepši nogomet, ne bo videla svojih ljubljencev v dvoboju s Crveno zvezdo — je bilo vprašanje, ki so si ga zastavljali vsi ljubitelji nogometa. Toda dvom o tem je bil odveč, saj je imel Taškent tedaj zelo ugodno vreme v primerjavi z drugimi mesti v SZ, ki jih je še pestil mraz. »Nobenih skrivnosti ni. Igrali smo v Taškentu, kar je normalno v SZ. Kadar je mraz, se moštva iz hladnejših krajev selijo v toplejše. Kot lastavice pri nas. To je splošen pojav in temu se prilagajajo vsa moštva, tudi reprezentanca. Namesto v Moskvi igrajo na Krimu ali v kakšnem drugem mestu, kjer so razmere ugodnejše,« je dejal Miljanič. »Nogomet v SZ vodijo tre-nerji, ki so se izšolali doma. Njihove metode so glede na druge v svetu različne. Kakšnih večjih stikov s svetom oziroma nabiranja izkušenj drugod v SZ ne poznajo. To kar sprejmejo, ne menjajo tako hitro. Strokovnjaki se držijo svojih izkušenj in zato ni večjih novosti.« Zanimivejša je vsekakor tema o tem, kako v SZ plačujejo nogometaše. Miljanič pravi o tem takole: »Stimuliranje nogometašev v SZ je drugačno kot v drugih deželah. Ni govora o profesionalizmu, kakršnega poznamo na zahodu, niti ni podoben temu pri nas. Po mojem mnenju nogometaši SZ niso dovolj plačani. Toda to jih ne ovira, da se ne bi borili za afirmacijo.« Pri izboru igralcev selektorji reprezentance niso nikdar v zagati Od nekdaj, pa tudi sedaj, imajo nadarjene igial-ce. Mlade, toda pripravljene, da se na vso moč borijo v mednarodni areni. Miljanovi-ču je posebno na očeh vodja napada Dinama ’ Kozemjakin, star 18 let, ki pa ima že zdaj vse možnosti, da postane nogometaš največje mednarodne vrednosti. V. ILIČ Gostje uspešni V dvoboju z NDR moška kegljaška reprezentanca SFRJ že v solidni formi, ženska ekipa pa še ni zadovoljila PORTOROŽ, 9. apr. Poraza izbranih jugoslovanskih kegljačev in kegljavk na sobotnem prijateljskem meddržavnem dvoboju proti reprezentancama NDR v okviru priprav za bližnje 9. svetovno prvenstvo v Splitu sta bila bolj ali manj pričakovana, saj veljajo gostje — skupaj z Romunijo — za prvo kegljaško velesilo na svetu. PLAVANJE Matthes še popravil rekord MOSKVA 9 apr. — Plavalci ln plavalke NDR so že tretjič zapored premagali reprezentanco SZ, tokrat s 184:160 V zadnji disciplini dvoboja, moški štafeti 4x100 m mešano je Roland Matthes še popravil svoj svetovni rekord na 100 m hrbtno. Tokrat je dofegel čas 56,3. LODZ — V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Poljske premagala NDR z 2:1 (1:0). Zadetka za Poljake Je dosegel Lu-b&nski, za goste pa Vogel iz ena jstme trovke. Ženska reprezentanca Jugoslavije je dvoboj v disciplini 6 x 100 lučajev izgubila z razliko 213 kegljev. (2.555:2768). To je hud poraz, ki ga niso pričakovali niti največji črnogledi. Dejstvo je, da našim strokovnjakom v vsej pripravljalni dobi za SP v Splitu ni uspelo iibra/ti ekipe, ki bi imela na tem najpomembnejšem tekmovanju leta nekaj več možnosti. Zastopnice NDR so povedle (s 6 keglji) že takoj v začetku dvoboja, ko je domače barve uspešno branila Ljubljančanka Remicova. Razlika je med igro drugega para narasti a čez 100 kegljev. IgraHka iz Ljubljane, Novka Culič, ki so jo strokovnjaki na temelju odličnih rezultatov naknadno uvrstili v reprezentanco, za katero je tokrat nastopila prvič, ni bila kos psihični obremenitvi, čeprav je odlična kegijavka. Najboljši med našimi. Sivki, kljub 462 kegljem ni uspelo bistveno zmanjšati prednost Nemk, potlej pa je razlika spet poskočila (na 170 kegljev), ker treetja Ljubljančanka, Janševa, ni imela najboljšega dne. Standardna reprezentantka Ludvigov a iz Štor Je vnovič dokazala, da se je mogoče nanjo zanesti, kar pa zaenkrat še ni mogoče povsem trditi za Erslcijovo-Kovrlijo iz Zrenj anins ki je po treh letih spet prvič nastopila v reprezentanci; kljub temu handlcapu je dosegla soliden rezultat 429 kegljev. Bolj zanimiv kot ženski dvoboj, ki ,je bil ves v znamenju velike premoči Nemk, je bil dvoboj moških repezentanc. V disciplini 6 x 200 lučajev Na poraz naših je namigoval že začetek, ko sta prekaljeni prvak in rekorder Brautigam in novinec v ekipi Bergelt podrla več ko 1000 kegljev (1004, 1037), domača zastopnika Soj at in Farkaš pa »samo« 962 in 960 kegljev. Ta začetna prednost Nemcev je osta- la ves dvoboj, našim drugim igralcem je samo malo uspelo omiliti poraz v sicer izenačenem dvoboju na »lahkem« kegljišču. Dragaš je bil s svojimi 955 keglji naj slabši med našimi, najboljši primorski kegljač, Miklavčič, pa s 1018 keglji drugi najboljši za Steržajem (1019) in pred Turkom (966). Najbolj razburljivo je bilo na kegljišču hotela Palače tedaj, ko sta nastopila zadnja para, Nemca Ba-yer in Luther ter Turk in Steržaj. Gosta sta bila odlična oba, tako da naši dvojici ni uspelo preprečiti zmage gostov. Naši so kljub porazu zadovoljili; spodbudno je, da pred SP stopnjujejo formo Se to: primorski kegljaški delavci so odlično prestali preskušnjo organizatorja zahtevne prireditve. P. SATLER HOKEJ NA TRAVI Concordia izločena ZAGREB, 9. apr. — V četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov v hokeju na travi je praška Slavija premagala domačo Concor-dijo z 1:0 (0:0) in se uvrstila v podfinale. Likovnik: »Kljub vsemu — zadovoljen!« Dvoboj kegljaških velesil NDR in Jugoslavije v hotelu Palače seveda ni minil brez prdsednika strokovne komisije KZJ, našega prvega kegljaškega strokovnjaka iz Ljubljane Avgusta Likovnika. »Poraza naših reprezentanc me ne presenečata, sta pač odraz naše sedanje kvalitete. Moška ekipa je dosegla visok rezultat, zato sem zadovoljen in pred svetovnim prvenstvom v Splitu celo optimist. Več problemov je z žensko ekipo, ki še zmeraj ni dokončna, še zmeraj iščemo igralke, ki nas bi lahko dostojno zastopale v Splitu. Z ekipo, kakršno imamo sedaj, na prvenstvu ne moremo sodelovati,« je za uvod v pogovor povedal razgledani strokovnjak, ki se Je spet enkrat znašel v nehvaležni vlogi: vsa skrb za obe reprezentanci pred SP, vrh vsega še na do mačih tleh, je na njegovih ramenih. »Seveda pa še ni prepozno, da doslej zamujeno popravimo: 29. t. m. bomo še enkrat preskusili naši vrsti, v bvoboju v Zagrebu s prvimi favoriti splitskega prvenstva, zastopstvom Romunije. Za portoroškim dvobojem z NDR in zmago moške reprezentance nad CSSR v Krapinskih toplicah bo zagrebško srečanje tretji preskus našega reprezentančnega tabora pred SP. Vrsto mednarodnih nastopov bomo sklenili v maju. ko se bosta obe reprezentanc: v Nagykanizsi pomerili Še z Madžarsko«, je nadaljnje priprave naših obrazložil Avgust Likovnik. Kegljavke bodo medtem imele še zadnje tridnevno izbirno tekmovanje v Čakovcu (21. do 23. t.m.); medtem ko se bo moška repezentanca pomerila z ekipama Čakovca in Varaždina. »Po dvoboju z Madžari se bodo 13. maja v Splitu začele skupne, sklepne priprave 8 najboljših igralcev in 8 najboljših igralk. Priprave bo vodil Bogo Gomolj iz Maribora, ki je hkrati trener ženske eipe, pomagala pa mu bosta trener moške repezentance Duje Sraol-Ijanovič in pomočnik Ivan A-nič. Ekipi bosta trenirali 14 dn. v dvorani, kjer bo SP, toda v ločenem prostoru, a na enakem montažnem objektu, kot bo na SP zares. Od tega si precej obetamo, čeprav so proizvajaflei montažnega kegljišča znani tudi drugim reprezentancam, enako tudi proizvajalci krogel m kegljev. Krogle in keglji so izdelek tovarne Konus iz Slovenskih Konjic, kar je nedvomno veliko priznanje in uvefljavitev tega kolektiva.« Pogovor ne bi bil popoln, če Avgusta Likovnika ne bi povprašali še za napovedi o izidu splitskega stva. svetovnega prven- »V moški konkurenci bo nedvomno najhujši boj med ekipam: Romunije, NDR in ZRN, prednost pa dajem reprezentanci NDR. Naši fantje se lahko borijo za 3. mesto. Med šenskami so prve favoritkinje Romunke, nato zastopnice NDR m CSSR, za 3. mesto pa bodo gotovo kandidirale tudi Mad-žarke. Z malo sreče se naše lahko vmešajo v boj za 3. ali 4. mesto. H. tj. t•<%- £-f: ^ r* *<*.'•*>’'r. ' j’*' tf ' j V- ^ ,'y ^ ? Tehten poskus V štirih slovenskih občinah že teče tudi tekmovanje za športno značko v okviru akcije trim - šport za vsakogar DOSLEJ NAJPOMEMBNEJŠI tkEN u TrnKI NA ŠPORTNI POTI WALTERJA STEINERJA. Švicar, na njegovih straneh pa Wosipiwo (NDR) in Raška (CSSR), čakajo na začetek zaključne slovesnosti v Planici.Foto: Selhaus 0 Planici — najlepše Zuriški športni list »Šport« je objavil dolg razgovor s prvim svetovnim prvakom v smučarskih poletih VValterjem Steinerjem, ki je navdušen nad Planico Planica je letos — s prvim svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih — dobila tudi novega junaka, 21-letnega Švicarja Walterja Steinerja. Ta nenavadno simpatičen Športnik je dolg kot košarkar, za flegmatičnim in neodločnim korakom pa skriva neizmeren pogum. Bolj je podoben odličnjaku iz šolskih klopi kot pa čudežnemu dečku. Bržkone pa je oboje: Je človek-ptica, nadarjen za polete, ki v zraku nagonsko dela prave gibe, da bi poletel čimdlje, vrh vsega pa je najboljši učenec zahodnonemškega trenerja Ewalda Roscher-ja, ki skrbi zanj že tri leta. Walter Steiner, srebrna kolajna z velike skakalnice v Sapporu, je prvi svetovni prvak v poletih, zato je zanimanje zanj seveda zlasti v Švici veliko: zuriški športni časopis »Šport« mu je po uspehu v Planici posvetil dve strani; bralci so mu zastavljali vpra šanja. prvak pa je odgovarjal nanje; zanimiva je paleta njegovih odgovorov. • Katera Kolajna vam pomeni »•£ - saporsza ali planika? •Te iz Planice nem bolj vesel, ker M-m si jo priboril, s .čisto' odločitvijo. V Sapporu ni bilo tako.. • Kaj je vale največje doživetje med smučarskim; skakalci? Na kateri skakalnic: skačete najraje? •Največje doživetje — to je bila Planica Nova skakalnica v En-grlbrrgu in Labtiju na Finskem sta sedaj najboljša objekta. Zal v tabli ju letošnjo zimo zaradi vetra nismo mogli kon 4 • Na kaj mislite med poletom, kakSni so vati občutki, ko odskoči te z mize? »Ns velikih skakalnicah Imam ebčutek. da jadram, če dobro letim v zraku. Pri slabih skokih Je človek vesel, da čimprej pristane. Potem ti razbija srce, toda šele spadaj, ko se ustališ, v zraku ne mislim na nič. reagiraš avtomatično. šele pozneje, na Izteku, se zaveš, kaj sr je pravzaprav zgodilo-« • Ko ste štartall v Planici, vas je bilo kaj strah? •Strah ne bi rekel, toda močila me je negotovost: bom pri dolegm poleta obstal? Na manjših skakal ncah si lega vprašanja ne zastav, ljam.. • Kako visoko leti skakalec pri IGO m dolgem poletu in kako dolgo je v zraku ? •Nekaj več kot 1 sekund. Kako visoko je. je težko oceniti: morda osem metrov, toda težko več ko IG m.. • Ali pri skoku vdihnete ali za držite sapo? Dihate v zraku? i. Toda domnevam. • S kakšno hitrostjo ste leteli skozi zrak pri vatih »zlatih« poletih? »Pri odskoku: 113 km/h pri poletu 135 m. 113/2 km/h pri poletu 158 m. Hitrost v zraku se stalno povečuje do 145 km/h. Pri svetovnem rekordu Manfreda 'Volfa leta 1969 je bila pristajalna hitrost 118 km h.« • Kdo je najboljši skakalec zadnjih let. po slogu in daljavah? »V lanski zimi Mork. v letošnji sezoni pa Schmid.« • Kako velik naj bo smučarski skakalec in kako velik smučarski letalec? •Telesna velikost pri skokih In poletih ne igra nobene vloge.« • Je trening smuka za skakalca koristen? •Dober smučar Ima prednosti tudi na skakalnici, zlasti ns Izteku. zato je vadba smuka sestavni del vadbe skakalca.« * ' gmi šL ■ Zš&J? : :: i t ŠW fr\r • '%"W • Kako trenira skakalec, kadar nima na vodjo skakalnice? »Tečem po gozdu in v tek vgradim vaje, ki mi koristijo kot skakalcu. To so vaje za moč, hitrost, gibčnost, reakcijsko sposobnost itd. K u*mu dodajam skoke za pogum, denimo s stolpa. Treniram trikrat na teden, športu pa posvetim tudi vikend: hodim v hribe, igram tenis in se vozim s kolesom.« • Sto pred tekmovanjem v Planici upali na kolajno, denimo kar na zlato? »Računal sem s kolajno, eno pač — kot v Sapporu.« • Kaj zahteva normalna skakal-niča od skakalca in kaj letalnica? »Na normalni skakalnici ima odriv večji pomen kot na letalnici. Pri poletih odloča pravilni razplet in občutek za aerodinamiko o dolžini in varnosti poleta.« LJUBLJANA — Kakšna bo rekreacijska značka in kakšna bo športna značka trim? Tudi taka vprašanja je slišati med občani, ki so kolikor toliko seznanjeni z množično akcijo trim »šport za vsakogar«. Mnogi občani pa še ne vedo, da je akcija za osvojitev športne značke trim letos v preizkusnem obdobju, in še to le v občinah Celje, Velenje, Ravne, Maribor in Murska Sobota. Seveda pa morajo vsi tisti, ki so se v teh občinah čutili sposobne za osvojitev »športne značke« na raznih manj zahtevnih športnih tekmovanjih, hkrati izpolniti do konca leta tudi osnovno obveznost, ki jo terja »rekreacijska značka« To pa pomeni, da morajo udeleženci »športne značke« prav tako kot velika množica privržencev »rekreacijske značke«, vpisati v evidenčni kartonček najmanj 150 aktivnosti, ki so si jih sami izbrali. Muta vabi Taborniški odred Bistri potok prizadevno dela, čeprav ima tudi težave MUTA — Dvajset let že deluje taborniški odred »Bistri potok«. Nastal je iz skupinice vnetih šolarjev, ki so vsako jutro pešačili v osnovno šolo v Radlje. S pomočjo nekaj starejših vrstnikov so uspešno nadaljevali svojo dejavnost. letom odprta usti • Ali je mogoče poleteti 167 m? •Z»l. dm. Zal pravim lato, ker se z dolžino poleta povrča tudi nevarnost za skakalca. Hitrost postane tako velika, da skakalnica obvlada skakalca In ne skakalec skakalnico.. • Kako vam uspe. da vaš polet v sklepni taci Se podaljšate, med. tem ko drugi skakalci, denimo Japonci, hitro odprejo preklon ut trdo pristanejo? »Gre za tehničen problem In vprašanje poguma. Japonci na primer hitro postavijo smuči po-konci, zaradi tega jim bržkone manjka hitrost, da bi polet lahko potegnili do konca. Mnogi skakalci odprejo preklon, ko zagledajo radi us. Rastočo hitrost pri pristajanju pa je mogoče podaljšati. pristajanje pa zaradi tega ni težje, marveč prej lažje.« O tem je bilo govora na nedavnem občnem zboru odreda »Bistri potok«, posebno pozornost pa so posvetili oceni lanske dejavnosti in uresničitvi letošnjih načrtov. Nadvse skrbijo za vzgojo šolske mladine. Posebno privlačna so tekmovanja v spretnostih v naravi. Pred leti so bili mladi taborniki iz Mute kar dvakrat zapored republiški prvaki, lani pa so zaradi manj prizadevnih vodnikov precej popustili. To pa je tudi največji problem enote, saj s težavo pridobiva vodnike za delo z mladino. To je nerazumljivo, saj uprava odreda nima finančnih težav. Kljub tem oviram pa so dosegli lepe uspehe, priredili tradicionalni taborniški tek in taborjenja na Prežihovim, v Dovžah in drugje. Letošnji načrti so zelo obsežni. Uspešno so že izvedli akcijo »Prežihovlna 72«, pospešeno pa se pripravljajo na 12. taborniški tek. To tradi- I PO DOMAČO HRAJIH PORTRET ŠAMPIONA. Walter Steiner. Foto: Busič m.?,r *'<-■ • ■, ' -:>**..*■ •- 4LOTERIJA ZA VARČEVALCE JUGOBANKE §£V'• ČV.V ■ "" ' . v «•- KOLU UVAJA JUGOBANKA NOV IN POENOSTAVLJEN NAČIN »i& CTEBANJA DOBITKOV: I-..: '» ' v* .j&Viamesto srečk bo komisija za loterijo žrebala talon s -SV številko hranilne knjižice. Za .-S- vsakih 1000 dinarjev po a - * - V drugem kolu loterije bo izžrebanih preko 11 000 do-s* bitkov. ,J ? •.a? Sklad dobitkov znaša I 3 000 000 dinarjev, od tega kar 26 premij po 20 000 (p-jdinarjev. >L*i PRVO ŽREBANJE DO ^.BITKOV JE 23. APRILA ^-1972. leta. %%ČE VARČUJETE, VARCUJTE PRI JUGOBANKI • Zakaj so razlike v dolžini poletov, ko pa vsi skakalci uporabljajo enak aalet? »Tehnika ln pogum odločata, glejte pa tudi prešnji odgovor.« • Ce bi v nedeljo v Planici Se skakali, vam bi uspelo zadržati 1. mesto? »Upam, da.« • Imate vzornika? »To je bil moj oče, ld se je ukvarjal s četverno kombinacijo. Pozneje »o bili to tudi VVirkola, G rini in Račka.« • Igrajo maže med smučarski- m: ski: k .lic; jx«tnuksko vlogo? »To zavist od snežnih razmer. Pri zrnatem, zmrzlem snegu so mase 0-1" odteč.« • So varnostne vezi skakalca drugačne kot tiste pri alpskih smučar;: h? »Skakalci nimamo varnostnih vesi. Vezi so tako rahle, da pri padcu takoj zgubimo smučko.« • K.ix > •♦•ž-:**, iiroke ;n dolge so skakalne smuči? »Moje so 2.48 m dolge, nekaj več ko 10 cm široke, obe skupaj pa tehtata približno 10 kg.« • Ali si lahko NDR privošči, da zaposli vrhunskega cionaino srečanje medvedkov in čebelic bo konec aprila, posvečeno pa bo dnevu tabornikov, delavskemu prazniku, obletnici ustanovitve OF in dnevu mladosti — 80-let-nici rojstva maršala Tita. Računajo, da bo v njihov rekreacijski center Gradišče prispelo nad 1000 tabornikov mariborskega in celjskega področja, nad 200 tekmovalcev atletskih društev iz Celja, Velenja in Maribora, povabili pa so tudi člane drugih množičnih organizacij in pripadnike JLA. Izdali bodo več številk glasila »Gozdovnik«, ki je začel izhajati že leta 1957. Priredili bodo še tečaj za vodnike, vodje čet in načelnike, ki bo združen z daljšim taborjenjem. H. JERČIČ Udeleženci športne značke v ceflj-ški, velenjski, mariborski, ravenski in murskosoboški občini pa imajo za osvojitev znaka na voljo osem panog, in sicer: kegljanje, streljanje, smučanje, plavanje, tek (1000 m moški, 600 m ženske), kolesarjenje, obvladanje ovir na stezi trim ter vzpon na eno izmed naših gora. visoko najmanj 1000 m. Ttisti, ki se nap rimar poteguje za zlato športno značko, si bo lahko v evidenčni karton vpisal 25 točk, če bo naprimer izvedeli vzpon na 2000 m visok vrh, 15 . točk si bo lahko zabeležil do 37 let star občan, ki bo 10 km prekolesaril v 25 minutah (nad 36 let star pa v 35 min.) itd. Manj zahtevne so norme za osvojitev srebrne značke in še laže dosegljive so norme za tiste, ki se potegujejo jaa bronasto športno značko trim. Sicer pa so vsa določila za vsako panogo posebej opisana v prospektu, razen seveda za stezo trim, o kateri v pravilniku piše, da mora biti dolga najmanj 400 m m da je treba določiti norme za 15.9 in 6 točk za štiri starostne kategorije obeh spolov. Na nedavnem sestanku predstavnikov trima iz občin, kjer izvajajo tekmovanja za športno značko, so se načelno dogovorili, da bo treba časovne norme na »stezah« prepustiti lokalnim dogovorom, saj nobena steza ne bo glede na ofoLikov: tošt terena enaka drugim. Odbor za množično telesno vzgojo in športno rekreacijo ZTKS ima na voljo že nekaj osnutkov za izdelavo rekreacijske in športne značke trim, vendar se še ni odločil za nobenega, ker so prezahtevni za znak, velik kot noht na prstu roke. Seznanimo se še nekoliko s tem, kako osvaja »trimček« teren v občinah Murska .Sobota, Ravne, Velenje m Celje. • Murska Sobota postaja pomembno prizorišče »Športa za vsakogar«. V dvaintridesetih delovnih kolektivih v občini se prib!;žno 1.000 delavcev in drugih uslužbencev poteguje za osvojitev »športne značke trim« (2.000 občanov je vzelo kartonček rekracijske značke). Začetek ni bil kdo ve kako uspešen, ker je bil sneg dokaj kratkotrajen, toda zdaj v aprilu so že na sporedu tekmovanja v streljanju. Minimalnih 10 točk iz planinstva pa si bo lahko preneka-teri vpisal v evidenčni kartonček, saj imajo murskosoboški sindikati svoj dom na Pohorju. Za zahtevnejše ture so planinci obljubili svoje vodiče. Občinske sindikalne igre bodo tudi lepa priložnost za nabiranje točk v kegljanju, streljanju, plavanju in teku. še zla st: ker so jih prilagodili točkovanju za športno značko trim. Nad športnimi dosežki posameznikov bo bedela posebna komisija, ki so jo ustanovili pri ObSS Murska Sobota. • Na Ravnah je zanimanje za športno značko trim skoraj večje kot za rekreacijsko značko. Občani pa najsibodo iz Raven ali pa Mežice, Cme, Žerjava itd., so zvečine športno navdušeni, vendar v IfliEi Ime in priimek: spol: ___________ rojen(a): , stanujoč(a): organizacija: ..... poklic: ________ . vrsta osvojene značke:. skupno število točk: —_ IN TAKSEN JE KARTONČEK ZA ŠPORTNO ZNAČKO TRIM. Uporabljajo ga — poskusno — v štirih občinah. nekaterih odročnih krajih nimajo večjih možnosti za športno aktivnost. Za športno rekeacijo so ustanovili poseben odbor pri ObZTK, ki vodi evidenco nad udeležbo. (2.800 za rekreacijsko in 1.000 za športno značko) in točkovanjem. Smučarska sezona je zadovoljila udeležence obeh akcij. V vsakem kraju so imeli posebno progo za trim. Planinsko društvo je izdelalo program za obe znački. Stezo trim nameravajo zgraditi do junija na Rimskem vrelcu, ki je vselej dobro obiskovan. Ravne imajo zimski bazen, žaro ne bo težko priti do plavalnih točk. • V celjski občini so začeli tekmovanja za športno značko trim s smučanjem. Občinski sindikalni svet je organiziral izlete na Golte, »Izletnik« je dal na voljo žičnico zastonj V Celju so izvedli precejšnjo propagando za trim, tudi po podjetjih samih. Nad mestnimi ulicami so obesili celo transoa-rent, ki je opozarjal na »šport za vsakogar«. Zato se ni čuditi, da je vzelo kartončke za rekreacijsko značko 3.000 občanov, za športno značko pa jih tekmuje 1.500. ObSS bo organiziral v sodelovanju s športnimi klubi tudi druga tekmovanja. Zdaj bodo začeli s kegljanjem na 6 x 100 lučajev za organizirane skupine, nekaj dni bodo kegljišča na voljo tudi za tekmovanje posameznih udeležencev »športne značke«. Navzlic razmeroma zadovoljivi propagandi pa pri ObSS Celje menijo, da so še daleč od tega, da bi bili z akcijo celjski občani. Boljši je položaj po večjih trim seznanjeni vsi odrasli cel j: podjetjih, kjer člani delovnih kolektivov prejemajo vsak mesec informacije, ki jih izdaja ObSS pa tudi občasni seminarji z referenti za rekreacijo so se izkazali za zelo koristne. O Širok odmev je med občani velenjske občine izzvala akcija »šport za vsakogar«, kar zadeva rekreacijsko značko (občani vzeli nad 1.500 kartončkov) razmeroma težko pa si utira pot »športna značka«, saj je doslej pripravljeno tekmovati zanjo le približno 100 občanov. Do večjega števila udeležencev bo nedvomno prišlo, če bodo v velenjski občini uspeli že tradicionalne delavske športne igre prilagoditi pravilniku in točkovanju panog »športne značke« trima. Zdaj so v Velenju, kjer ObSS, Partizan Šoštanj in drugi uspešno bede nad udejstvovanjem za rekreacijsko značko, tik pred usta-j novitvijo telesnokultume skupnosti, v kateri bo tudi odbor za rekreacijo. D. KURET kot je Danneberg, samo kot pred-skakalca? Ali ne bi bil prav on vaš najnevarnejši tekmec? »Danneberg je bil novinec, nihče m vedel naprej, da bo tako dobro letel. Kot predokakalec je Imel različne prednosti: ni bi! obre- menjen zaradi tekme, profiti ral je tudi od dolgega zaleta, ki so ga potem m tekmo zares skraj. šali.« • Ali nam lahko zaupate recept, po katerem so ravnat«, da st« tako stoično mirni? »Sploh nisem tako miren — po* akušam se pomiriti tako, da se mimo obnašam.« • Kdaj nameravate naskočiti Wolfov svetovni rekord (165 m)? »Z uvedbo SP je FIS predvsem želela omiliti boj za rekord. Načelno sem proti lovu na daljave, toda vaak skakalec si seveda želi, da bi poletel čimdlje. Srečen M bil, če hi potolkel Wolfov rekord.« r”. j* TV PROGRAM Z REVIJO slop V ROKI Ustanovili svoje društvo PTUJ — Profesorji ln ufiitetji telesne vzgoje iz ptujske obilne so ustanovili svoje društvo. To je bil že skrajni čas, kajti dejavnosti na Športnem podroSju te občine se Sirijo, hkrati pa je tudi precej slabosti, posebno glede kadrovskih in Športnih problemov, kar terja od vseh zavzetost pri reševanju. Vsa Športna tekmovanja v okviru šol bodo odslej organizirana bolj načrtno m sistematično. Za prvega predsednika Je bil izvoljen tovariš Cimerman, dlani odbora pa so še Turkuš, Kreutz, Ca-futa in Gorše. Po sprejetem načrtu in koledarju tekmovanj Je pričakovati, da bo odslej delo v Šolskem Športnem življenju bolj koordinirano. A. GORŠE Pričakujejo množično udeležbo •VELENJE — V velenjski občini so v velikem razmahu tekmovanja v delavskih športnih igrah. Letos bodo tekmovanja v devetih športnih panogah: smučanju, namiznem tenisu, šahu, streljanju, kegljanju, plavanju, atletskem troboju, odbojki in malem nogometu. Pričakujejo, da se bo teh tekmovanj udeležilo več kot 1000 delavcev — športnikov Izvedli so že tekmovanje v smučanju, v namiznem tenisu, sedaj pa potekajo tekmovanja v kegljanju, šahu in streljanju. Med najuspešnejšimi delovnimi kolektivi so TGO Gorenje, Rudnik lignita Velenje in Šolski center Velenje. Tekmovanj se udeležujejo tekmovalci iz 13 delovnih organizacij. R. 2. V Velenju izbrali najboljše športnike VELENJE — V dvorani občinske skupščine je uredništvo krajevnega časopisa »Šaleški rudar« razglasilo 10 najboljših športnikov in šport-rde velenjske občine za leto 1971. NOVO NOVO N<0¥0 -Mn. dNktid cigareta odličnega = okusa in fine arome, ' ? izdelana po najsodobnejši =5 jugoslovanskega tobaka, s poizkusite še danes. 9 CENA 3.80 dinarjev =M Za športnika leta sta bila izbrana najboljša plesna dvojica v Jugoslaviji Drago S ul ek—Ver ena Trofenik, ki sta prejela kristalna pokala. Med najuspešnejšimi športniki pa so bili: Stefan Kac (rokomet), Boris Krofi (atletika), Duška Fišer (kotalkanje), Roman Pu-gel (judo), Nada Zavolovšek (rokomet), Jože Z&lubaršak (dviganje uteži), Irena Topolšek (atletika), Slavko Korenič (kotalkanje) in Mate Blaguš (nogomet). R. 2. Slavnik najuspešnejši NOVA GORICA — Ob 20. obletnici delovanja Je podjetje Av-' -»promet iz Gorice priredilo 7. sindikalne športne igre avtoprevoznikih podjetij, na katerih so sodelovale, poleg prireditelja, še ekipe Viatorja ln SAP iz Ljubljane ter Slavnika iz Kopra. 16 ekip s 182 tekmovalci se je pomerilo v nogometu, šahu, streljanju ln kegljanju. Najuspešnejša je bila vrsta koprskega Slavnika, ki Je s prvimi mesti v nogometu, streljanju ln šahu zasedla prvo mesto tudi v skupni uvrstitvi; drugi so bili tekmovalci Avtopro-meta, tretje mesto pa Je pripadlo Viatorju. Prihodnje leto bodo sindikalne športne igre avtoprevomiških podjetij v Ijubljani. L. KOTAR TUTUNSKI KOMBINAT PRILEP DEL/3 if stran i Posteljni objekt novega kliničnega centra v Ljubljani Stanovanjska stolpnica v Ljubljani na Vilharjevi cesti Danes eno največjih slovenskih gradbenih podjetij gradi vse vrste inženirskih gradenj v ožji domovini, v sosednjih republikah in v inozemstvu. Zgrajeni objekti so kolektivu v ponos, mnoge pohvale investitorjev pa pričajo o visoki kvaliteti dela, tehnike gradnje in hitri graditvi. Rojstvo podjetja je 11. april 1947, sedanje ime pa ima od 1953. leta. V Ljubljani je bilo v preteklih letih zgrajenih mnogo objektov družbenega standarda, reprezentativnih zgradb, šolskih, fakultetnih in institutskih zgradb, poslovnih in industrijskih objektov, hotelov in garažnih hiš ter drugih za družbo pomembnih objektov. Izven Ljubljane so bili v Sloveniji zgrajeni večji objekti v Trbovljah (nova cementarna), industrijski objekti pa v raznih krajih, kot n. pr. v Medvodah (Color), Pivki in Prestranku (Javor), Preboldu (TT), Škofji Loki (Termika), Železniki (Alples). Na Bledu je bil zgrajen motel (Kompas), v Mariboru odvodni kanal (DE), v Domžalah trg. poslovna hiša in silos, na Verdu in Vrhniki (v sestavu Giposs-a) mostovi na avtocesti. *IK Izven republiških meja je bil zgrajen hotel Kompas v Dubrovniku in hotel Adriatic II v Opatiji in hotelski kompleks v Stellamaris v Umagu (Adria Umag). Na otoku Krku je podjetje zgradilo letališke zgradbe, v Labinu in Zagrebu pa industrijske zgradbe. V SR Srbiji je bil zgrajen izvozni stolp v rudniku Bor. Danes gradi podjetje mnogo zahtevnih zgradb v Ljubljani, kot n. pr. novi objekti klinik, novi center RTV, veliko poslovno parkirno hišo ter več poslovnih in stanovanjskih objektov. V programu so pospešene zazidave nekaterih stanovanjskih sosesk. Dograjujejo večje tovarniške komplekse za »Avto-montažo« in »Velano«. V gradnji so industrijski objekti »Cosmos - Belt« Črnomelj in Cbjekti nove cementarne v Koromačnem (Istra). V inozemstvu pa Je podjetje gradilo v DDR (farme) v BDR (Berlin, Frankfurt, Munchen), v Belgiji (Bru-xelles) in v Luxemburgu. Podjetje je s svojo sodobno tehnologijo danes kos vsem zahtevnim nalogam v gradbeništvu. Z lastnimi projekti gradi objekte družb, standarda, na način »inženiringa« pa prevzema v gradnjo dvoranske industrijske objekte, kakor tudi druge visoke gradnje. V poslovanju podjetja imajo pomembno vlogo specializirani obrati operative — moderna betonarna in obrat bet. polizdelkov, železokrivnica, opažarski obrat ter mehanična delavnica. Le-ta izdeluje tudi za druge naročnike mehanične lopate in prekladalne betonske silose. V razvoju podjetja je bila dosežena hitra rast celotnega dohodka podjetja — od 801.000,00 din v letu 1947 do 304.250.000,00 din v letu 1971. Skladi podjetja so se gibali od 125.000,00 din v letu 1947 do 93. 620.000,00 din v letu 1971. Opremljenost podjetja se je iz leta v leto zboljševala in je bila vrednost osnovnih sredstev v letu 1971 53.360.000,00 din. Renomiranemu podjetju Je želeti ob njegovem prazniku še večjih delovnih uspehov, saj so danes doseženi rezultati porok za tako uresničitev. Novi center RTV (Radiotelevizije) v Ljubljani !\§ ; Trbovlje -— novi objekt cementarne Pristaniška zgradba letališča Omišalj na otoku Krku FABRIKA U BRUSU Industrija hidraulike i pneumatike »PRVA PETOLETKA« — TRSTENIK BRUS V svojem proizvodnem programu ima poleg delov za hidravliko in pnevmatiko proizvodnjo: — pnevmatičnih agregatnih enot za superf iniširanj e — hidravličnih vpenjalnih konic — motornih reduktorjev — variatorjev — industrijskih sesalnikov za prah Up US-1 in — Industrijskih sesalnikov za pranje podov tip UC-2 INDUSTRIJSKI SESALNIK TIP US-1 Sesalnik ima veliko moč in je premičen, zato ga pogosto uporabljajo za vzdrževanje čistoče v dvoranah tekstilne, tobačne, živilske, lesne, kovinskopredelovalne industrije in drugod. ODLOMEK IZ ATESTA, KI GA JE DAL VOLNENI INSTITUT BRNO — CSSR o vzporednem pregledu dveh inozemskih sesalnikov (»LUXON 500« in »AD-JUNT«) in industrijskega sesalnika tipa US-1. • - • • soostaven, lahka uporaba. Od vseh tipov ima največjo kapaciteto in je najbolj bogato opremljen ... Industrijski sesalnik US-1 deluje brezhibno in hitro, kapaciteta vsesavanja je zale dobra, ne dviga prahu ...« MOTORNI REDUKTORJI -VARIATORJI Uporabljajo jih kot pogonsko sredstvo na strojih in napravah v tekstilni, tobačni, živilski, mlinski industriji, za pogon raznih transportnih trakov v notranjem transportu, v silosih in drugod. HIDRAVLIČNE VPENJALNE KONICE HSŠ uporabljajo namesto vpeojalne glave in stabilnih konic z vretenom in uspešno odstranjujejo njihove pomanjkljivosti. Primer: vpenjanje delovnega predmeta izvajajo s čelne strani. S tem je omogočena njegova obdelava na vsej dolžini iz tega vpenjanja. Uporabljajo Jih na univerzalnih, produkcijskih in programiranih kopirnih stružnicah za vpenjanje delovnih predmetov večje dolžine v kombinaciji s obratnimi konicami. Vsa pojasnila lahko dobite na naslovu: FABRIKA O BRUSU Industrija hidraulike i pneumatike »Prva petoletka« Trs tonik — Brus, telsgon 007-85-13«, «6-174, «6-180, tole* 17426, telegram »Petoletka« Brus. 3188 ZVEZNI SEKRETARIAT ZA NARODNO OBRAMBO PERSONALNA UPRAVA RAZPISUJE NATEČAJ ZA SPREJEM CIVILISTOV, ZA GOJENCE VOJNIH AKADEMIJ V LETU 1972 1. VOJNE AKADEMIJE KOPNE VOJSKE — smer: pešadije, artilerije, mženerije, oklopnih enot in protiletalske obrambe. 2. LETALSKOTEHNIŠKE VOJNE AKADEMIJE. 3. MORNARIŠKE AKADEMIJE — smer: pomorska in tehnična______________ strojna specialnost. 4. VISOKE TEHNIŠKE ŠOLE KOPNE VOJSKE — smer: pešadijska in artilerijska oborožitev, motorji, motorna vozila in inženirski stroji, rakete in raketne naprave, elektronika, pirotehnološka, zveze, ABH-obramba in prometna. 5. VOJNE EKONOMSKE AKADEMIJE — intendantska smer. POGOJI NATEČAJA Natečaja se lahko udeležijo 'kandidati, državljani SFRJ, ki Izpolnjujejo naslednje pogoje: J J A) SPLOSNI POGOJI: — da so zdravi ln sposobni za aktivno vojno službo, to bodo potrdile pristojne vojnozdravniške komisije — da niso sodno kaznovani in da niso v kazenski preiskavi — da so rojeni 1951. leta ali kasneje — da so samski — da se primerno vedejo — da imajo priporočilo občinskega organa uprave za narodno obrambo B) POSEBNI POGOJI: da so končali eno od šol 2 stopnje s 4-letnim poukom, z najmanj dobrim uspehom, in sicer: — za vojno akademijo 'kopne vojske: gimnazijo, učiteljsko šolo ali tehniško šolo (smer: strojna, elektrotehniška, kemlčno-tehnološko-tehniška, prometna. gradbena ali geodetska); — letalskotehniško vojno akademijo; gimnazijo ali tehniško šolo (smer: strojna ali elektrotehnična); — za mornariško akademijo — pomorska smer: gimnazijo, tehniško šolo (smer: strojna ali elektrotehnična) ali pomorsko šolo (smer: navtična ali strojna); tehnična smer: gimnazijo ali tehniško šolo (smer: strojna ali vojske: gimnazijo, lo-tehnološko-tehniči tehniško šolo (smer; :na ali avto prometna) Udeleženci natečaja za visoko tehniško šolo kopne vojske bodo opravili kvalifikacijski izpit Iz matematike, po programu gimnazije naravoslovnomate-matične smeri. Izpita ne opravljajo tisti, ki so IV. razred ln sklepni izpit končali z odličnim uspehom in učenci z zelo dobrim uspehom pod pogojem, da imajo tudi v matematiki zelo dobro oceno v zadnjem letu in pri sklepnem izpitu. Program kvalifikacijskega izpita lahko dobite pri občinskem organu uprave za narodno obrambo. Natečaja se lahko udeležijo tudi vojaki, ki služijo vojaški rok ln gojenci šol za rezervne oficirje, če izpolnjujejo pogoje tega natečaja. Poleg že navedenih, lahko konkurirajo tudi aktivni podoficirji, ki izpolnjujejo splošne pogoje natečaja in ki so končali srednjo vojne šolo z odličnim ali zelo dobrim uspehom, če so končali srednjo vojno šolo ali če so poleg podoficirske šole končali še neko od srednjih šol kot civilisti. ŠOLANJE, PRAVICE IN GOJENCEV OBVEZNOSTI Pouk na akademijah pod 2) ln 3) se bo začel 1. septembra, v drugih akademijah pa 1. oktobra 1972, ln bo trajal: — tri leta v letalskotehnični vojni akademiji — štiri leta v vojni akademiji kopne vojske, vojni ekonomski akademiji in mornariški akademiji — pomorska smer — štiri leta ln pol v visoki tehniški šoli KoV — smer: elektronike, pirotehnološka, zveze, ABH-obrambe in prometna — pet let v visoki tehniški šoli KoV — smer: pešadijska in artilerijska oborožitev, motorji, motorna vozila in inženirski stroji, rakete in raketne naprave in v mornariški akademiji — tehnična smer. Tisti, Id Jih bodo sprejeli V šolo, bodo imeli na stroške finančnega plana Zveznega sekretariata za narodno obrambo zagotovljeno Stanovanje (v internatu), prehrano, obleko, obutev, učbenike in šolske potrebščine, zdravstveno zaščito, denarno nadomestilo za stroške prevoza — za odhod in vrnitev v se-mestralnih tn poletnih počitnicah ter določene mesečne prejemke (žepnino). Po končani šoli bodo gojenci dobili čin aktivnega podporočnika ustreznega roda oziroma službe in bodo morali ostati obvezno v aktivni vojni službi najmanj dvakrat toliko, kolikor je trajalo šolanje. Medsebojne obveznosti Zveznega sekretariata za narodno obrambo in sprejetih oseb v vojne akademije bodo urejali s pogodbo pred začetkom šolanja. NAČIN ZA UDELEŽBO NA NATEČAJU IN IZBIRA GOJENCEV Prošnjo, kolkovano z 1 din, pošljite občinskemu organu uprave za narodno obrambo. Prošnjo napišite na določenem obrazca, ki ga dobite pri navedenem organu. Vojaki, ki služijo vojaški rok, in gojenci šol za rezervne oficirje naj pošljejo prošnje prek komande svoje enote, ki jih bo s svojimi mnenji poslala občinskemu organu uprave za narodno obrambo, ki je predlagatelja prošnje poslal na služenje vojaškega roka. Prošnji priložite: — izpisek iz matične rojstne knjige — spričevalo III. in IV. razreda ter sklepnega izpita (lahko je prepis). Aktivni podoficirji, ki se želijo udeležiti natečaja, bedo prošnje pošiljali na poseben način, to pa bodo uredili prek komande enot in ustanov. Natečaj Je razpisan do L julija 1972. Osebe, id konkurirajo, bodo zaradi-ocene zdravstvene in psihofizične sposobnosti za aktivno vojno službo poklicali od 20. julija do 20. avgusta 1972. Kandidate za gojence bodo izbrale komisije v akademijah In jih bodo o rešitvi prošenj obvestile da 31. avgusta 1972. Druga pojasnila glede natečaja lahko dobite pri občinskem organu uprave za narodno obrambo, v komandi vojnega okrožja ln v določeni akademiji. energetska); — za visoko tehniško šolo kopne strojna, 'elektrotehnična, kemično-t ali železniško tehniško šolo; — za vojno ekonomsko akademijo: gimnazijo, tehniško šolo (smer: tekstilna ali usnjarska), kemično-tebnološko-tehniško šolo (živilska smer) ali ekonomsko šolo. Ko nas boste obiskali, boste zadovoljni! Nudimo vam ■m. originalni FIAT servis po Izkušenih strokovnjakih originalne FIAT nadomestne dele in opremo originalno jakiranje. v najmodernejši peči karoserijsko kleparstvo — takojšnje popravilo poškodb specialno avto-elektriko z najmodernejšim! merilnimi aparati FIAT vse po ugodnih cenahl THOMAS BOHRER FIAT ZASTOPSTVO ZA KOROŠKO CELOVEC, August Jaksch Strasse 44 -v&' ■' • v- ’ • . 4 ZAKAJ SESALNIKI SLOBOKA-PROGRES — zato, ker ima SLOBODA izkušnje, ki zagotavljajo njihovo kakovost — zato, ker varčujejo sesalniki SLOBODA čas in napor — zato, ker le tako lahko zagotovite čistočo, ki vam jo bodo zavidali SUPER-70, SUPER-80 in SUPER-90 so primerni za velika stanovanja, hotele, pisarne in podobne ustanove. MINOR-G je ročni sesalnik prahu, primeren za manjša stanovanja. P-8-F je talni sesalnik večje moči, primeren za manjša in večja stanovanja. Zaradi številnih dodatnih delov je uporaba vsestranska: razprševanje tekočin in praškov, loščenje in podobno. Z vsakim sesalnikom SLOBODA-PROGRES lahko uporabite VIBRACIJSKO POLSTENO ŠČETKO za čiščenje preprog z daljšimi vlakni. Vibracijsko polsteno ščetko lahko kupite v prodajalnah širom po Jugoslaviji ali s povzetjem. 2694 jr f j m ■ immiinnin 3168 imiimmitmiiHiiimnmiiniiimiiiiiiiinimiiminnimimnimminmimimiiiiimiimiiiiiiru A EbIstUuUil Cačak sem vlekol vajo. Moral bi Jo končati prej. Odskok se mi ni posrečil, tako mi je iz rok ušlo zlato. Ko sem vajo končal, so mi priSh čestitat Cehi s pripombo, da je Skoda, ker že prej nisem odskočil. Spominjam se. kako mi je pojemala moč, kako sem pri odskoku nesrečno zanihal, da sem izgubil odločilne pol točke. Grizlo me je, tembolj zato, ker nisem bil kriv sam. Nismo imeli trenerja, da bi nam preveč zagnanim svetoval, mi povedal, koliko prvin naj izvedem.« Na amsterdamskih igrah je nastopila jugoslovanska reprezentanca: Dragotin Ciotti, Edvard Antosijevič, Boris Gregorka, Ivan Porenta, Stane Derganc, Leon Štukelj, Anton Malej in Josip Primožič. Med njimi je Štukelj osvojil v skupni uvrstitvi bronasto kolajno, Primožič je bil peti, vrsta pa tretja. Primožič našteva svoje kolege iz vrste: »Porenta, ki so ga ustrelili kot talca..., znani trener Gregorka..., sloviti Štu- kelj ..., nesrečni Malej, ki je čez dve leti na svetovnem prvenstvu v Luksemburgu tako nesrečno padel z orodja, da je podlegel... In tako naprej. Po krivici ob prvo mesto? V Amsterdamu Je bil zlasti zanimiv nastop naših v skupnih prostih vajah, ki so bfle tedaj še na sporedu. Po mnenju mnogih, tud, domačega tlaka, Sq bili jugoslovanski telovadci zaradi nepravičnih sodnikov ob prvo mesto. »Naš vodja dr. Viktor Murnik, ki je bil zelo muzikaličen, je naredil nekaj posebnega. Iz glasbenih delov V boj, Mar-seljeze, Fausta, Čarman, Naprej in himne je sestavil vajo, ki je že mejila na balet. Imenoval jo je Jugoslovanska epopeja Temeljni gibi so bili seveda telovadni, toda slogovno je bila vaja kombinacija ba letnega izraza, združena s telovadnimi pr IIMMIFS l»All\I.U:i.r.S i. (TcInVosloiiujttii*) 1'iiiuii/ir :Yoii-«t‘*/wo. Gaj nos (Teli.), 0S.70. ■i. — I.emoim-: (Franco). 53.75. 'i- — Sfi-ciK (Tcliocosl.). 53.75. 5. I. E utor a (Halle),53.5o. 5. — .Nvbeius (Fin!.), 53.Ro. o- — - >Tikru (VoujjokI.), 53.5o. 5. — \Ve7ei. (Suissc), 53.5o. 6. GniKREit (Suissc), 53.ao. 7. Ex-rt/uo. NEm (llnlic), 53. 7- — Soi.bacii (France), 53. S. !>- 0- 10. 10. 11. 11. la. ia. ................. :>i;.5o ................ .U..JO ................ oj.ao I.okkei.eu (TrluVnsl. ■. 5a.5r». Rje-«*«/. Fi fkmif.iic.eu (Te.),5:* 20. -— I.Eitorx (France), 52.23. Ex-a-quo. 1’eli.k (Hongr.), 01.75. — Savelarckn (Fini.), 51.70. Ex‘ivqno. Malej (Jugosl.), 5t.?5. — Stkinkmanv (Suissc). 5i. Ex-rvqtto. Koutnv (Teliče.j. 01. — Mačk (Suissc), 5i. de... URADNI REZtrLTATI. Taki so uradni rezultati amsterdamske olimpijske pre izkušnje na bradlji. Jugoslovan Primožič je drugi! MARIBOR — Atelje mariborskega slikarja Josipa Primožiča, bolj znanega pod imenom Tošo, je natrpan z akvareli, gvaši, olji, na stenah, po tleh, povsod se kopičijo dela izpod neumorne slikarjeve roke. Vmes pa Je še nekaj, kar dela ta atelje tako samosvoj: številna priznanja, kolajne in spomini na dolgoletno in bogato športno obdobje tega umetnika, hkrati pa enega najboljših slovenskih telovadcev. Tošo Primožič je začel svojo telovadno pot na olimpijskih igrah 1924 leta v Parizu, star 24 let, končal pa na svetovnem prvenstvu 1938. leta v Pragi. Vmes so uspehi. Največji je seveda s svetovnega prvenstva v Luksemburgu, kjer 16 bil Primožič štirikrat svetovni prvak — mnogoboj, parter, bradlja, konj. Niso pa. mu pri srcu samo zlate kolajne, na vsak nastop, na vsak uspeh ga vežejo spomini, tudi na olimpijske igre v Amsterdamu 1920, ko je bil v skupni uvrstitvi peti, na bradlji pa je osvojil srebrno kolajno. Apel proti vojni O teh igrah Je v slikarjevem ateljeju stekel pogovor, ki mu je umetnik dajal poseben ton s svojo živahnostjo, ga popestril z zajetnimi zbirkami fotografij, izrezkov iz časnikov in mnogimi drugimi podrobnostmi. Beseda je nanesla tudi na slikarjevo delo, ki se mu je Primožič docela posvetu, odkar je bil 1964. leta upokojen kot scenograf v mariborskem gledališču. »Sedaj delam to, kar tem st želel vse življenje. Samo slikarstvo. Pripravljam razstavo Rad bi končal tole platno — Genocid. Tema, upor proti nasilju, me spremlja te od vojne sem, potem pa vojne v Kongu, Vietnamu. Ta slika je moj osebni apel proti vojni* Skoraj bi bil pozabil, da sem prišel k slikarju zaradi olimpijskih iger v Amsterdamu. PRIMOŽIČ — skem stanovanju. vinaml. Konec Je bil učinkovit. Četverica je naredila stoje na rokah drugih. Spominjam se, da sem držal Maleja ... ... Na klavirju je spremljal našo izvedbo pianist Marjan Lipovšek. Nekateri naše vaje niso razumeli, ker je bUa nekaj povsem novega, publika pa nas je navdušeno pozdravila. S pianistom Lipovškom, znanim obiskovalcem gora, sva se z Malejem kmalu po olimpijskih Igrah v Amsterdamu zmenila za izlet na Triglav. Toda Lipovšek je imel prehiter korak, zato smo se na Kredarici zmenili, da se snidemo pri Triglavskih jezerih. Tako sva odšla na Triglav sama. Tu sva si z Malejem privoščila stojo na Aljaževem stolpu, tako da sva s petami nosegla naj višjo točko v Jugoslaviji.« Jugoslovanskim telovadcem je bil prosti čas v Amsterdamu pičlo odmerjen Prišli so zadnji čas in po tekmovanju hitro odpotovali. Pot ni bila posebno udobna. Vsi stisnjeni v enem kupeju, medtem ko je večina udeležencev prišla v Amsterdam s spalniki. Vselej tudi slikar »Severne Benetke so me seveda močno privlačile, toda časa za amsterdamske ve dute Je bilo malo Odšli smo tudi v Zand voort, na Severnem morju pa smo šli tudi na izlet s čolnom Ker je obala tod zelo plitva, so čolni »parkirali« kakih 30 me trov od obale, nizozemski mornarji pa so turiste kar nosili kot vreče v čolne.« telovadca v njegovem maribor Pot o: Bogo Čerin Tudi za oglede drugih olimpijskih pri reditev ni bilo dovolj časa, čeprav je Pri možiča mikalo, da bi si ogledal tekmo vanja, saj je bil vsestranski športnik, do 1923. leta tudi nogometaš. »Najprej sem igral pri ljubljanskem Jadranu, ko pa so ustanovili delavski klub Svoboda, sem prestopu k temu klu bu in igral v napadu desno zvezo.« Umetniška žilica Tošu Primožiču tudi na velikih mednarodnih tekmovanjih m dala miru. Se danes ima v zbirki številne obraze telovadcev, ki jih je na hitrico ujel na papir. »Ce sem le utegnil, sem na tekmova, njih portretiral svoje kolege, ukvarjal pa sem se tudi s karikaturo. Na svetovnem prvenstvu 1938. leta v Pragi sta me najela dva praška časopisa, da sem jima nsa-karikature udeležencev prvenstva. Vsak dan je prišel nek novinar, ki je bil tudi telovadec, in odnesel v uredništvo nove karikature. Za karikature sem zaslužil toliko, da nisem prišel domov praznih rak.« Tošo Primožič še danes ni opustil mi sli na gibanje. Sam veliko hodi, us svojih spoznanj pa je izluščil misel: »Ce bi vsi Jugoslovani znali vsaj pravilno hoditi, b-oilo to veliko.« Prijazni sobesednik bi še govoril, če ne bi na slikarskem stojalu vabil k ustvar janju njegov Genocid. Tošo Primožič bi rad končal to platno še ta mesec, do raz stave v Mariboru, nato pa ga čakajo sliko viti motivi na Pelješcu. JOŽE DEKLEVA '4 ti li TAKO JE TELOVADIL. Josip—Tošo Primožič na krogih. »Predolgo sem vlekel vajo!« »Da, Amsterdam. Živo se spominjam tekmovanja na bradlji. Kako tudi ne, saj sem imel že skoraj v roki zlato kolajno. Ce bi znal brzdati moči, če bi jih znal ekonomično porazdeliti, tedaj bi lahko osvojil zlato. Na bradlji sem imel velik repertoar telovadnih prvin, prevelik. Cim-več sem želel pokazati, nisem pa znal oceniti svoje fizične zmogljivosti. Predolgo ::::::::::::::::: Naši na letnih olimpijskih igrah UMETNIK - TUDI NA ORODJU Josip Primožič je bil eden naših najuspešnejših telovadcev vseh časov - Osvajal je kolajne na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih, šele zdaj pa je zares zadovoljen, ker se lahko posveča svojemu konjičku * slikarstvu ■ ■ ■ ■ ■ ■ s ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ : ■ ■ ■ ■ ■ ■ a ■ ■ m ■ ■ : ■ ■ ČRNE KOZE V JUGOSLAVIJI — Dna ko poročilo s bojišča. Kako je r dragim valom epidemije v Sloveniji, kako v drncih kraMh Jujchrij** Kako so v resnic! prišle kose v našo državo? Zdaj sicer že lahko rečemo, da je boj dobljen, da je najhnjsa epidemija preprečena, toda *e zaradi žrtev, k| jih Je zahtevala, se moramo tudi vprašati, ali je bilo pravočasno res vse storjeno, ali nismo že po naši stari navadi nekoliko zamudili. In ne navsezadnje, kako bomo ukrepali prot« tistirn podjet em ki so zaradi svojih dobičkarskih računov preslišala priporočila zdravstvenih or* jhjv In vozila araalimanskr romarje v Meko In Medino tako, kot jim je pač najbo ustrezalo. In pripeljala nazaj viruse črnih koc. OTOK 8 ESTER IH ZASTAV — Čudna pota življenja na Cipru, otoku, velikem kot pol Slovenije, ki Je ie leU v srediSču svetovne povornoetl. ZAPLETENA POT DO HOROSKOPA — Za tiste, ki v horo- a skope bolj ali manj verjamejo, pa tudi za tiste, ki se ob J -ju« samo zabavajo, tovori eden Izmed zlovenskib ustvarjal- ^ cev horoskopov. ■ v... * ■ 'i ::v nj S)':.« ■ OLIMPIJSKI PRI Dr. Willy Ritter opravlja v miinchenskem organizacijskem komiteju zelo odgovorno vlogo šefa protokola - Misliti je treba na vse, kajti pričakuje suverene, šefe držav in druge odlične goste MCNCHEN — Odštevanje predolimpijskih dni se je že zdavnaj začelo, toda temperatura v glavnem štabu pripravljalnega odbora na Saarstrasse še ni čisto pod Vreliščem Direndaja je dovolj v vseh nadstropjih, mirnejše je predvsem v prostorih, kjer kraljuje šef protokola, resni gospod blizu petdesetih dr. Willy Ritter. Zelo je bil ljubezniv. Iz svojega rokava je stresal podrobnosti o svoji službi kot za stavo. Popeljal me je v vrtečo se restavracijo okoli 290 m visokega znamenitega olimpijskega stolpa in z velikim poznavanjem Izbiral jedila, ki naj bi bržčas tudi v času velikih dogodkov godila njegovim gostom. Zanimalo me je vse od čisto protokolarnih zadev, pa tja do splošnih podatkov številk. »Kakšna bo protokolarna služba? Kako se bodo spopadli z množico gostov? Kdo od šefov držav in predsednikov vlad ter kraljevskih hiš se bo podal v živahno bavarsko prestolnico?« me je zanimalo že v dvigalu, ki je z neznansko hitrostjo drvelo navzgor. Vse sem izvedel ob okusnem kosilu. Poglejmo, kaj se bo zgodilo v zakulisju blišča in hrupnega pampa. Kdo vse se bo odzval? V častnih ložah na tribunah bo prostora za okoli petsto gostov s petih celin. Vabila so že zdavnaj odposlana in sedaj iz dneva v dan z radovednostjo čakajo na odgovore. Pomalem so vrli fantje v protokolu razočarani, ker se slavni povabljenci ne oglašajo kar naravnost. Ameriški predsednik N lx on še ni dal glasu od sebe, prav tako ne angleška kraljica, kakor tudi ne perzijski šah, če smemo našteti nekaj tistih, ki bi zagotovo popestrili paleto obiskovalcev. Tudi iz socialističnih dežel še nimajo nobenih pritrdilnih odgovorov. Kdo se bo sploh pojavil? Za nekatere evropske kraljevske družine že pripravljajo sprejem. Pritrdilni odgovor so posredovali iz Nizozemske, Lraemburga, Monaca, Švedske. Ta izbor pa je seveda preskromen za nadvse ambiciozne sestavljalce Spektakla na miinchenskem Oberwie-senfeldu. Za povabljence je pripravljenih šesto sob v najbolj izbranih hotelih v mestu ob Isari in gradovih v bližnji okolici. Razkošna hotela »Continental« in Vier Jahres-zeiten« naj bi bila središče družbenega zbiranja in sestajanja osebnostj z vseh vetrov. V prvem imajo sto petinšestdeset sob z mnogo apartmajev, v drugem pa dvajset sob več. »Continental« je po notranji ureditvi zares dovršen in zato ni nič čudnega, če bo v njem v dneh olimpijskih Iger preživel nekaj dni predsednik ZR Nem- PRIRHIDILi BODO SPREJEME. Zahodnonemški predsednik dr. Gustav Heinemann (levo), predsednik OK Willi Da ume (desno) in miincheoski nadžupan dr. H-i — Jochen Vogel. čija Heinemann, danska kraljevska družina in še neka teri drugi. Predsednic vlade Velike Bri tanje Edward Heath pa se bo zadrževa; predvsem v sevemonemškem mestu' Kielu, kjer bo sprem ljal razburljiva srečanja jad ral cev na vodi. Angleški pred i sednik Je strasten ljubitelj tega športa in tudi sam večkrat nastopa na tekmovanjih v angleških vodah. Trije uradni sprejemi Na olimpijskih igrah se držijo posebnega protokolarnega reda. Prvi na »jakostni« I lestvici Je zmeraj pokrovitelj iger. To Je ponavadi suveren ali predsednic republike. Na novem olimpijskem štadionu bo predsednik Heinemann s slovesnimi besedami spodbudil športnike z vsega sveta h kar najbolj poštenim borbam. Takoj za njim po pomembnosti sledj predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Amerikah ec Brunda-ge, potem so na vrsti vodje posameznih nacionalnih komitejev in šele za njimi sledi politična in kraljevska smetana. Koliko bo sprejemov? Najveličastnejši bo najbrž sprejem, ki ga bo priredil pokrovitelj iger Heinemann. Sledili bodo še trije: na prvega b:> vabil'predsednika organizacijskega odbora Daumen, drugega bo priredil ministrskim predsednikom Bavarske Gop-pel, tretjega pa miinchenski nadžupan. Seveda bo mimo naštevanih še vrsta družabnih srečanj, M pa bodo neuradna. Skrb za povabljence bo terjala od 130 protokolarnih atašejev izredno veliko truda in iznajdljivosti. Goste bo treba skozi cestno gnečo pravočasno pripeljati do tek-movaliAč in tim izpolniti njihove želje karseda hitro. Za njih bodo morali pripraviti obiske tudi v drugih predelih Bavarske in seveda oglede mestnih znamenitosti. Največ preglavic ima protokolarni jddelek z otvoritvijo iger. Takrat se ne bo smela pri-T-rasti v scenarij nobena napa-:a. Deset vojaških orkestrov >0 dajalo ton uvodni sloves-.osti. Govori so po ustalje-lem ceremonialu časovno do-očeni, prihod športnikov na iadian Je do podrobnosti režiran . . . toda, kako po-. daviti zastave vseh nastopa-očih, ko pa je na end strani -adiona streha. Tudi to so pogruntali v protokolu. Zastave bodo na tisti strani štadiona, kjer m strehe v obliki cik cak. In še nekaj! Golobe bodo spustili s sosednje ga griča, ker so se zbali, d; sp ne bi ptice miru ustrašil: ljudi in poletele točno po itreho, k er bi lahko nastal ehudo frf"«nje. In kolike. IZOBRAŽENA IN PRIVLAČNA DEKLETA. Kandidatk za »olimpijska dekleta« je bilo po vsem svetu dovolj. ljudi bo vsega skupaj pod oblastjo doktorja Ritterja? 180 čednih deklet bo skrbelo, da se gosti ne bodo izgubili in dolgočasili 20 posebnih deklet pa bo budno pazilo, da 180 hostes ne bi naredilo napačnega koraka. Za vseh dve sto bodo uredili poseben lepotilni salon! 100 ljudi, v glavnem seveda mična dekleta v narodnih nošah bo strumno odkorakalo k srečnim zmagovalcem in pomagalo predajati kolajne. Cvet znanja in lepote Med 1500 spremljevalkami (to je sedaj končna številka vseh) bodo mnoge iz drugih dežel. Pridobili so celo Japonke, Poljakinje, Francozinje, pa tudi iz Tajske jdh bo nekaj. Vsa ta dekleta morajo nadvse dobro obvladati vsaj tri jezike. Natančni Nemci so se tako potrudili, da so že izračunali, da bo ta docela mednarodna skupina govorila kar enaintrideset različnih jezikovi Pravijo, da so cvet lepote in znanja. Ceaa se v protokolu najbolj bojijo? Skrbi Jih, da ne ba ob proglasitvi zmagovalcev zaigrali napačne zmagovalčeve himne ali na jambor potegnili kako drugo zastavo. Se nekaj so se domenili v organizacijskem odboru. Himne bodo trajale le petnajst do petindvajset sekund in to brez ponavljanja osrednjega napeva. Hudo bi bili v-zadregi, če bi tik pred igrami izvedeli, da bodo morali sprejeti kakega visokega gosta, ki se bo v zadnjem trenutku spomnil, da bi bilo prijetnejše spremljati tekmovanje kar v Mtinchnu. Seveda imajo nekaj sob v zlati rezervi, toda zgodi se lahko, da ne bodo prav tiste najodličnejše! Veliko ne bodo smeli improvizirati v takih trenutkih, čeprav je včasih treba v tej službi udariti tudi po tej struni. Največ dela bo imel šef protokola, ki bo moral na letališče alj železniško postajo vsakokrat, ko se bo pojavil častni gost višjega reda. Prisoten bo moral biti na vseh sprejemih in na vseh drugih prireditvah, ne samo športnih, kjer se bodo pokazali predsedniki, kralji, kraljice, princi itd. Doktor Ritter pravi, da ga »težaško delo« ne plaši, ker se nanj pripravlja že mesece in mesece. To naj bi bilo nekaj drobtinic o delu službe, kj ima pred sabo tisto delo, ki ga površni opazovalec in nepoznavalec največkrat ne vidi in se zaradi tega oglasa le takrat, kadar se prikrade v potek kaka bolj ali manj omembe vredna napaka. BORIS ČESEN Ugodnost sta naročnike Dela NEZGODNO ZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI -AVA ZALOŽBA DELO pripravlja ljubiteljem športa in olimpijskih iger pri nas prijetno presenečenje: Prvič na našem knjižnem trgu knjigo o olimpijskih Igrah, ki bo izšla neposredno po koncu iger v Munchnu, v septembru. Čudovito delo s slikami in tekstom o XI. zimskih olimpijskih igrah v Sapporu in XX. olimpijskih igrah v Mtinchnu. Na več kot 400 straneh velikega formata (18,5 X 26,6) bo okrog 400 barvnih in črno-belih posnetkov iz Sappora in Miinchna, kot avtorji tekstov pa se bodo predstavili najbolj znani športni novinarji vsega sveta. Poseben del o nastopu naših pa bodo prispevala naša »zlata peresa«. To Je reprezentativno opremljeno dokumentarno delo, ki bo vsakemu prijatelju športa in knjig ohranilo olimpijske igre 1972 v trajnem in prijetnem spominu. '-(naročilu Knjiga OLIMPIJSKE IGRE 1972 sta"« v 120,00 ND. OOO NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo »OLIMPIJSKE IGRE 1972«. Celotni znesek 120,00 ND bom poravnal v treh obrokih po 40,00 ND. Prva dva obroka najkasneje do 1. IX. 1972, tretjega pa ob prevzemu knjige. Ime in priimek Ulica --------- Poit. št. (n kraj Zaposlen pri Poklic ________ Datum _______ Podpis_________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ČGP »DELO« — PRODAJNA SLUŽBA, 61000 Ljubljana, Tom- ilSeva ulica 1. / i Nemški nogomet pod drobnogledom ZARES VELESILA Najbrž ni strastnejšega ljubitelja nogometa, ki bi si predpreteklo sredo ne ogledal televizijskega prenosa zanimive nogometne tekme med Madžarsko in Zahoc.no Nemčijo s Stadiona N ep v Budimpešti. Spričo tega bi bilo skoraj neumestno, da bi naše pisanje o nemškem nogometu sklenili s paberki iz tujih časopisov, torej z nekakšno skrpucano reportažo, ko imamo slednjič na voljo več kot dovolj »živega gradiva«, ki je intimna last prenekaterega ljubitelja nogometa. Zatorej za sklep namesto članka poskus komentarja, čeprav se s tem spuščamo na nekoliko zahtevnejše, tako rekoč strokovno področje. Upam da je televizijski komentator Mladen Delič zapeljal le malo gledalcev. Njegove izjave med prenosom, da »imajo Madžari reč od igre in da so boljše moštvo« so pač posledica nekoliko staromodnega pojmovanja nogometa, ki ima slasti v Jugoslaviji še veliko privržencev in po katerem je kvalitetnejše moštvo tisto, ki poseduje žogo več kot nasprotnik in ki večji del igre igra aa polju nasprotnika. To seveda že zdavnaj ni več res, kar je navsezadnje po-trdnil tudi rezultat tekme, .tes je kvečjemu to, da se svahteta v modernem nogometu izraža v čim manjšem posedovanju (zadrževanju) žoge in prostora, tar v čim učinkovitejši kontroli igralcev brez žoge in nenaseljenega prostora. In če katero ob obeh nastopajočih moštev na omenjeni tekmi zasluži posebno pozornost zaradi kakovosti prikazane igre. so to vsekakor zahodni Nemci, čeprav tudi Madžarom ne gre odrekati tehtnih naporov, da tri se vnovič vključili v evropski nogometni vrti. V resnici so Nemci to tekmo odigrali superiorno: ie od prve minute so vedeli, kaj hočejo, in pri neodločenem rezultatu v s retini drugega polčasa, ko bi bili na štadionu Nep nemara celo Brazilci zadovoljni z doseženim in bi se lotili zavlačevanja, so •»čeli silovito naoadati. In slednjič so več kot zaslu-'eno zmagali. Nadaljnji vzpon Nemcev Zdaj lahko celo rečemo. Ja so Nemci prav s to tak-no postali ena izmed treh. štirih zvezd stalnic v sicer presejanem ozvezdju sve- tovnih nogometnih velesil. V primerjavi z njihovimi igrami na zadnjem svetovnem prvenstvu v Mehiki so namreč z nastopom v Budimpešti dokazali, da so v zadnjih letih še napredovali, in to v vseh treh elementih nogometne igre. v telesni pripravljenosti, tehniki in taktiki, če pri tem psiho-socialnega elementa, ki je bil prav zgle den, sploh ne omenjamo. Njihova telesna pripravljenost že tako in tako nikdar ni bila vprašljiva, zdaj pa so na tem področju še močnejši že zaradi tega, ker so mlajši, se pravi še eksplozivnejši. Treba je namreč upoštevati, da zvezni kapetan Helmut Schčn tokrat še ni izkoristil vse razpoložUjive mladosti, saj ga je pri sestavi moštva vodila uigranost in se je odločil za kombinacijo igralcev Bayems in Borussije (Mbnchenglad-bach), pri čemer se je odrekel mladosti igralcev enega izmed vodečih moštev nemškega prvenstva. Schalke 04. Trditi je celo mogoče, da je Nemcem prav izjemna telesna pripravljenost, s katero se več kot očitno okoriščajo tudi v tehniki in taktiki, omogočila demonstracijo skoraj nove nogometne kvalitete: estetiko. Lahkotnost, s katero so Nemci v Budimpešti izvajali tudi najtežje elementa nogometne igre, namreč res sodi že v področje lepega. Ne da bi hoteli neraz-družljive sestavne elemente nogometne igre razd rušiti, je treba kar takoj pribiti, da so zahodni Nemci napravili največji napredek v tehniki. Res da za Brazilci še v marsičem zaostajajo v Individualni in kolektivni improvizaciji ter v duhovitosti, zato pa jih v nekaterih drugih tehničnih elementih celo prekašajo. Pri tem je treba v prvi vrsti poudariti njihovo udarjanje žoge. v čemer jim v Evropi prav gotovo ni enakih: na tem področ ju namreč ne izstopajo toliko s hitrostjo, kolikor z izpopolnjenostjo celotnega repertoarja udarcev: no- tranjega in zunanjega dela stopala, polnega risa itd. V primerjavi z njihovimi so udarci Angležev prav siromašni, Brazilcev pa repe rtoarsko enako bogati, vendar manj ostri in manj točni. Reprezen- tanca je model Tudi na taktičnem področju so Nemci svojo igro še izpopolnili. Zaradi izrazito dobrih krilnih napadalcev, ki Jih je v Zahodni Nemčiji na pretek, so ostali zvesti nekoliko starejši, a preverjeni razporeditvi igralcev, 1—1—3 -3—3, pri čemer pa s svojstveno, raznovrstno in napadalno igro svobodnega igralca (Be-ckenbauerja) omogočajo nenehno menjavo mest in vlog v moštvu. Vendar bi bilo napačno misliti, da ta njihov način igranja temelji le na enkratnih sposob- ZVEZNI KAPETAN ZRN. Helmut Schttn. nostih svobodnega igralca Franza Beckenbauerja. Ce bi bilo tako, Helmut Schbn pri ogromni fluktuaciji reprezentančnih igralcev prav gotovo ne bi mogel predstaviti na N epu tako homogenega in uigranega moštva. Te sistemske kvalitete nemške reprezentance so plod nacionalnega stila igre. ki ga gojijo vsa kvalitetnejša nemška moštva in katerega model razvija prav reprezentanca. V ozadju tega so torej izkustvena dognanja in te- meljni sporazum vseh nemških trenerjev in dolgoletno načrtno delo vseh nemških nogometašev in nogometnih delavcev. Brez pretiravanja lahko rečemo, da bi lahko Helmut Schbn postavil na Reckenbauer-jevo mesto katerega koli nemškega mladinca, vsak bi vedel, kakšna je njegova vloga v moštvu. Razlika Je samo v tem, da lahko samo Beckenbauer odigra to vlogo tako dobro, kot jo je odigral na štadionu Nep. (Vsekakor dragocen poduk za nas, ki imamo v nogometu preveč genijev ln premalo dejanskih avtoritet, da bi se lahko odločili za določen način igranja). In še posebna taktična kvaliteta, ki so jo Nemci demonstrirali v Budimpešti: nenehna vključenost v igro vseh enajstih igralcev. Tudi to je namreč kvaliteta, ki je doslej še ni uspelo doseči nikomur, vsaj ne v tolikšni meri, v kolikrš-ni je to uspelo Nemcem na omenjeni tekmi. Vključenost v igro je sicer tudi pri Brazilcih in Angležih skoraj maksimalna, vendar se jim kljub temu dogaja, da pri nekaterih akcijah v napadu ali v obrambi izpade iz igre kar kompletna linija moštva. Pri Nemcih se tokrat to ni zgodilo niti enkrat: tudi vratar Maier je bil vključen v igro celo ob protinapadih. Skratka: v vsaki nemški akciji, naj je bila obrambna ali napadalna, je sodelovalo vseh enajst igralcev, prav gotovo pa ni bilo nikoli nikogar, Id bi bil na Igrišču samo statist. To je seveda le komentar omenjene tekme. V tem ni nikakršnega napovedovanja ali celo kvali- Piše: Marjan Rožanc tetnega razvrščanja moštev, saj lahko tudi Nemci že na en: prvih prihodnjih tekem v marsičem odpovedo. 2e zdaj pa je mogoče trditi, da so zahodni Nemci veliki favoriti prihodnjega svetovnega prvenstva v nogometu, in to ne samo zaradi tega, ker bodo domačini. TO JE BIL PRVI ZADETEK NA STADIONU NEP. Dosegel ga je Breitner po neverjetnem samostojnem prodoru in tako povedel ZRN v vodstvo proti Madžarski. Breitnerjevo veselje po zadetku je bilo razumljivo.... Foto: Kicker Zvezda sije zavzeto Šolsko športno društvo na moščanski osnovni šoli »Kette-Murn« si je nadelo ustrezno ime - Vključenih je nad 220 prizadevnih pionirjev in pionirk LJUBLJANA — Šolsko športno društvo Zvezda na osnovni šoli Ketteja m Murna v Mostah sodi nedvomno med najuspešnejša ne samo v občini, ampak v Ljubljani nasploh. Staje nad 230 pionirjev, ki pa imajo sami velik delež tudi pri organizaciji in vodenju tekmovanj. tako medrazrednih kot tudi občinskih. Največ privržencev ima rokomet, tu pa so dosegli tudi največje tekmovalne uspehe. Delo v SAD trojko razdeljeno po sekcijah, ob rokometu se na-črtno ukvarjajo še z atletiko, košarko, namiznim tenisom in nogometom Vodijo jih mentorji, poleg njih pa imajo še sunanje sodelav-ee O dejavnosti posameznih sekcij je pripovedoval eden tzmsd mentorjev Franci Močnik: »Z u-šend stalno delamo po kroAtlh. vmes pa pr.rej amo medraaredtna oa katerih Je v zad- nji sezoni nastopilo nad 300 učencev. Med panogami prednjači roko-mat, tako po mnoilčnoaU koc tudi po kvaliteti. Dobro sodelujemo z RK Slovan, saj je njihov trener mag. Silvo Kristan obenem tudi mentor rokometnega krožka. MeAragredna tekmovanja imamo tod! e gfmr. -Vir!, košarki nogog . metu, vsako pomlad in Jesen pa j pridimo tudi kroa.c • Poleg medrasrednih tekmovanj se udeležujejo tudi občinskih, mestnih in republiških tekmovanj, njihova rokometna vrsta pa Je lani nastopila tudi na državnem prvenstvu. Lepe rezultate so dosegli še v gimnastiki, kjer so v zadnjih letih ob strokovnem ddhi tako napredovali, da so med najboljšimi v Ljubljani. Olede povezave z Mestno zvezo, ki Je od občinskih zvez prevzela skrb nad §olak‘mI športnimi društvi, pa v ASD Zvezda niso najbolj zadovoljni, saj le-ta zavzema prevelik prostor, tako, da ne more imet: pravega pregleda nad dejavnostjo velikega števila -društev v Ljubljani. Ob koncu ob‘ska smo Uh povprašali še o smiselnosti prirejanja republiških in zveznih tekmovanj ftloekih športnih društev, ki so se v rad-verr. '‘asu razmahni'.a Or1~o voril Je eden izmed mentorjev Andrej Mlinar: »Menim, da so se tak- šna tekmovanja pojavila, ker niso upoštevam osnovnega namena teh društev — množičnosti. Merilo uspešnosti delovanja društev je postala tekmovalnost, na račrun množičnosti seveda. Pomembneje I se mi zdi, da razredna, pa tudi občinska tekmovanja zajamejo čim širši krog učencev. Merilo naj po-stan«*;o ekip Seveda pa n. san proti tekmovalnosti, kajti to je v mladih, vendar pa se na republiških tekmovanjih dogaja, da nastopajo le učenci, ki so hkra ti člani kHubov, ti pa tako ali tako imajo svoja prvenstva. Za večjo množičnost telesne kulture po šolah pa so potrebne tudi možnosti, ki so odvisne tako od zve? za telesno kulturo kot tudi od šol Toda žal se pri nas še pogosto do gaja da šole za denar raje odda »ajo telovadn'ce kot pa da omogočijo vadbo Izven pouka.« P. B02IC IM . PJL J. S K A S5SSSSS UT OM BO L .1 „ z* ______ L O • š P 0 R T MUNCHEN 72 /TV ■ CENTROIVRIST ©00 VOJKO MUSIL ČASA NIMA Vojko Musil, 27-letni inženir kemije in mednarodni šahovski mojster je že deset let član prve ekipe Maribora, najmočnejšega slovenskega šahovskega kolektiva. Je tudi eden izmed redkih, ki je znal uspešno združiti boje na čmo-belih poljih ter univerzitetni študij. — Maribor se je v II. zvezni ligi komajda spet uvrstil med prvoligaše, čeprav so letos ligo razširili. Bo v I. ligi bolje? »Bo. Takrat bomo nastopili v najmočnejši postavi med člani, okrepili pa se bomo tudi z močnejšim mladincem.« — Zadnje čase bolj redko nastopate na turnirjih. Kje je vzroft za to? »Ves čas sem v časovni stiski. Zaposlen sem, poleg tega pa še študiram tretjo stopnjo. Pa tudi družine ne smem zanemarjati. Za Maribor igram skoraj vse ekipne dvoboje, več pa res ne/zmorem. Resda bi enkrat na leto rad skočil na. manjši turnir, vendar si brez temeljite priprave nočem privoščiti nastopa.« — Kakšen pa je vaš vtis v zvezi z zapletom okoli dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo med Spasskim in Fischerjem? »Fischer je slabo preračunal varianto, po kateri naj bi se vsi uklonili njegovim še tako nemogočim zahtevam. Ko pa je videl, da se lahko opeče, se je umaknil.« — Boste vneto sledili OI v Miinchnu? »2al ne tako kot bi si želel, kajti kot vse kaže, bom takrat oblekel vojaško uniformo.« • Napovedi: Slovan, Bajevič, zmaga Beograda (1, 2). 1 I j|; H : tor%r ic* m A - V SPLITU Mirjana Jaušovec, še ne 16-letna Mariborčanka, je poleg Ljubljančanke Irene Škulj najboljša jugoslovanska teniška igralka. Sodi tudi v sam vrh mladih evropskih igralk in je stalna članica kair treh reprezentančnih selekcij Ta čas je na pripravah reprezentance v Splitu, kjer se uri za bližnje nastope doma in na tujem. — Kako potekajo vaše priprave? »Ker pri nas za tenis nimamo dobre dvorane, smo pozami 18 dni trenirale v CSSR, zdaj pa nas je zvezna kapetanka Lea Habunek zbrala na splitskem igrišču na Firulah, kjer z nami vadijo tudi češkoslovaške igralke. Možnosti za trening so tu odlične in mislim, da se bomo dobro pripravile.« — Tekmovanji za balkansko prvenstvo in pokal Solsbault sta napovedani hkrati. Katero vas bolj privlači? »Najbrž bom igrala kar v obeh, zaradi tega bodo bržčas tudi malce prestavili termine.« — Kakšne so vaše možnosti na mladinskem evropskem prvenstvu? »Eden izmed turnirjev bo letos tudi v Mariboru. Domač teren je majhna prednost, toda konkurenca bo zelo huda.« — Kako boste spremljali OI v Miinch-nu? »Sedela bom le pred TV zaslonom, zlasti pa tedaj, ko bosta na sporedu atletika in košarica.« • Napovedi: Slovan, Santrač, zmaga Beograda (2, x). NACE KAVEC DVE VLOGI 19-letni veterinarski tehnik Nace Kavec je vsestranski športnik. Pozimi igra hokej pri Olimpiji, poleti pa kolesari za ljubljan ski Odred. Največji uspeh v štiriletni hokejski karien je dosegel na pravkar minu lem evropskem mladinskem hokejskem prvenstvu skupine B, kjer je naša reprezen tanca, katere kapetan je bil, zasedla od lično 3. mesto. — Odmev na ta uspeh? »čestitke mojih najbližjih, prijateljev in znancev so kar deževale, moti pa me, da nas vodilni pri hokejski zvezi niso niti po hvalili.« — Kako, da ste si poleg hokeja izbrali tudi kolesarstvo? »Obe panogi se odlično dopolnjujeta in mi omogočata dobro telesno pripravljenost skozi vse' leto. Nerodno je le, kar se marca in septembra križata, tako da se vsakdanji treningi raztegnejo tudi do sedmih ur.« — Boste šli v Munchen na ogled OI? »Boji najboljših me zelo zanimajo, ven dar v Munchen ne bom šel, ker raje vsak prosti trenutek izkoristim za intenziven trening. Skoda se mi zdi tudi časa, ki bi ga porabil z gledanjem televizije in tako bom olimpijske dogodke spremljal le prek časopisja.« p [Hi m 1 gp i 1 li • Napovedi: Slovan, Beograda (x, 1). Santrač, zmaga Kako igrate P Kot vsaka prava tombola, ima tudi naša 90 številk Vsak teden objavljamo po tri, vsako pa bo zastopala znana osebnost iz športnega življenja. Vi, cenjeni bralke m bralci, med te mi tremi vsakokrat izberete eno m Igrate nanjo. A ker Je naša tombola olimpijska, ne bi bilo prav, da bi bil uspeh odvisen zgolj od sreče. Vsak teden zato gostom v naši tomboli zastavljamo po tn vprašanja Tisti, ki bo nanje odgovoril najbolje, bo zmagovalec tedna, in vsi tisti bralca, ki so stavili nanj, bodo upoštevani pri žrebanju tedna za naših enajst nagrad Vsak pravilni odgovor prinaša našim trem tekmovalcem po eno točko, vendar je pri enakem številu pravilnih odgovorov najprej odločilen odgovor na prvo in nato na drugo vprašanje če tudi tako ne bi bilo odločitve pa dokončne odločajo napovedi polčasov pn tretjem vpra šanju. • 1. Napovejte zmagovalca tekme 10. kola II. zvezne rokometne lige — zahodne skupine med Slovanom in Varteksom. • 2. Kateri igralec bo na prvoligaški nogometni tekmi med Beogradom in Veležem dosegel prvi zadetek? • 3. Kdo bo zmagovalec te tekme? y k m f? H \ i i# 1 tombola Naj dragocenejši dobite« vsakega kola Je potovanje s Ceutro-turistom na olimpijske igre v Miincben. Iz vrst svojih vabljivih aranžmajev je Centroturist, Ljubljana, Miklošičeva 38 za našega izžrebanca št. 11 namenil zelo imenitnega, ki velja 2.220 din. Usluga obsega potovanje z letalom v Mlinchen, ogled tekem v atletiki in judu 31. 8. in 1. 9. avgusta (vstopnice II. do IV. kat.) ter povratek v Ljubljano z letalom. V aranžma je vključeno tudi prenočišče v zasebni sobi I. kat. v Miinchnu z zajtrkom. 10 dobitkov Založba »Delo« pripravlja lju Diteljem športa in olimpijskih iger pri nas prijetno preseneče nje: prvif na našem knjižnem trgu knjigo o olimpijskih igrah ki bo izšla neposredno po koncu munchenskih tekem, septembra. Na več kot 400 straneh ve likega formata (18,5 x 26,6 cm) bo tudi okrog 400 posnetkov (tudi barvnih) iz Sappora in Miinchna, kot avtorji tekstov pa se bodo predstavili najbolj znani športni novinarji vsega sveta, poseben del o nastopu naših pa bodo prispevala domača »zlata pere^«. In kaj potem pre; nos li ???????????? Kdor noče sodelovati v naši olimpijski tomboli, mora opraviti naslednje: naj se odloči za eno izmed treh oseb tedna za tisto pač, katere napoved se mu zdi najboljša Številko ki pona zoruje osebnost (objavljena je nad njeno sliko) vpiše na stavno tablico ter doda še podatke o sebi Stavno tablico izreže in Jo pošlje — na dopisnici — na naslov DKLO-šport, 61000 Ljubljana Tomšičeva ul. 3. Zadnji rok — petek, 14. 4. 1972. Izmed tistih ki so stavili na zmagovalca kola. bomo že naslednjo nedeljo izžre Dali 11 dobitnikov katerih imena bomo objavili v poneoeliškem DE1 U šport Vsa kdo seveda lahko sodeluje 7 neomejenim številom stavnih rabile [n zdaj mnogo sreče vsem pri Olimpijski tombolll GENERALNI ZASTOPNIK ( AL OLIM Pl ADO I MUNCHEN -;l STAVN A TAB L ICA n priimek in ime: kolo točen naslov: O PROLETARCI VSEH D E 2 E L , Z D R U 2 I T E SE! LJUBLJANA. PONEDELJEK. 10. APRILA 1972 — LETO XIV. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE Najhujši boji v bližini Saigona Saigonsko poveljstvo pošilja zadnje rezerve — Število ameriških vojnih ladij se je podvojilo - Napaden An Loc SAIGON, 9. apr. (Reuter, AFP). Osvobodilne enote so razširile operacije na nadaljnji dve pokrajini v Južnem Vietnamu. Najhujši boji so severno od Saigona, kjer so partizani napadli pokrajinsko središče An Loc. Sestrelili so helikopter, drugih podatkov o saigonskih izgubah pa še ni. Predstavnik ameriškega po- j ranjenih pa je bilo 19 ameri- i sko poveljstvo je poslalo _iSlriVi uftlolrrvv Dri nannHil nJL I (rorrinn Kri a ur] O NA PRAGU SEZONE — Portoroški gostinci so postavili stole in mize pod milo nebo. Pomeni, da se turistična sezona že začenja. Mize in stoli čakajo. ___________________ Foto: F. Hmeljak | no od Saigona. *Padlo Je pet, I v bližini Quang Trija. Šaigon- veljstva je dejal, da ameriške ških vojakov. Pri napadu na enote ne sodelujejo v seda- Cam Ran, ki je 320 kilam et-njih bojih. rov severovzhodno od Sai gona so padli trije Američa-Po poročilih AP so osvobo- nit 15 pa je ranjenih, dilne enote včeraj in danes napadle ameriško obalno I Po ameriških poročilih so oporišče v Cam Ranu in re- sevemovietnamske topniške lejno radijsko postajo sever- I enote obstreljevale oporišča TS' Osem ranjenih Kairo Z Muradom Galebom se bo pogovarjal o položaju na Bližnjem vzhodu BEOGRAD, 9. aprila (Tanjug) — Na povabilo egiptovskega zunanjega ministra dr. Galeba bo sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepa-vac prispel 16. aprila v Kairo na uradni in prijateljski obisk. V frankfurtski gostilni »Bluna«., zbirališču ustaške emigracije, je v soboto eksplodirala podtaknjena bomba pa menijo, naj bi ta eksplozija opozorila na domnevno »ogroženost hrvaške emigraci. je v ZRN«. Opozarjajo, da so prejšnji ponedeljek našli pri lastniku frankfurtskega gosti, šča »Split« 13 revolverjev. Ta prekupčevalec orožja je že trdil, da ustaši potrebujejo orožje za »obrambo«. Ena izmed domnev je tudi, da je eksplozija v zvezi z jutrišnjo obletnico ustanovitve NDH. BONN, aprila. Sinoči ob 22.30 je v gostilni »Bluna« na frankfurtski Mainzer Landstrasse prišlo do eksplozije. Osem ljudi je bilo laže ranjenih. Razen enega so danes zjutraj vsi zapustili bolnišnico V lokalu, ki je znan kot zbirališče najbolj zloglasnih elementov ustaške emigracije, je bilo kakih 70 ljudi, pretežno jugoslovanskega porekla. Eksplozija je bila lažje narave in ni povzročila večje škode. Osmi med ranjenimi. Janoš J., je dobil lažje opekline in bo v ponedeljek zapustil bolnišnico. Frankfurtska policija je ze-| lo zadržana pri informiranju 1 o tem dogodku in mu očitno ne pripisuje političnega pomena. V obveščenih krogih za morilci Po poročilih radia Zanzibar so morilce šejka Abeida Karume že likvidirali DAR ES SALAAM, 9. apr. (Reuter). Pripadniki varnostne službe na otoku Zanzibar so danes likvidirali dva atentatorja na prvega podpredsednika Tanzanije in predsednika revolucionarnega sveta Zanzibara šejka Abeida Karume j a. Eden je bil ubit pri atentatu. ŠEJK TABIT KAMBO: Ranjen pri atentatu Zanzibarski radio je danes poročal, da so našli še enega izmed skupno štirih atentatorjev. Ta Je napravil samomor, ko je videl, da Je obkoljen. Trije atentatorji so bili na begu od atentata v petek zvečer. Prva poročila o likvidaciji atentatorjev na Abeida Karume ja ne omenjajo imen in tudi ne objavljajo drugih podatkov o morilcih pokojnega tanzanijskega predsednika. Huseinu »Huseinov načrt želi izolirati Egipt od drugih arabskih držav* • KATRO. 9. aprila (UPI) — Premier Sidki je zavrnil Huseinov načrt za ustanovitev Tdnižem- arabske kraljevine. Na zborovanju v Zagazigu je dejal, da je to v bistvu »izraelski načrt, likvidirati palestinsko stvar ter bližnjevzho-dni problem omejiti na razpravo o mejah med Arabci In Izraelom«. Bombe pred volitvami Eksplodirale so na predvolilnih zborih v Libanonu — Več žrtev BEJRUT, 9. aprila (Reuter) — Ponoči in zjutraj je bilo T bejrutski četrti Ras več močnih eksplozij. Poročajo o eni smrtni žrtvi teh napadov, ki jih ocenjujejo kot spopade med političnimi skupinami pred parlamentarnimi volitvami. Po poročilih bejrutskega radia je bilo v Dže-dnu. kraju 64 kilometrov jugovzhodno od Bejruta, v spopadu med pripadniki raznih strank osem mrtvih. Policija Je poslala okrepitve. V Libanonu se bodo začele 16. aprila trikrožne volitve. skupščine Ustavodajna skupščina Bangla deša bo razpravljala o načrtu nove ustave DAKA, 9. aprila (Reuter) — Ustavodajna skupščina Ban-gla deša, ki šteje 424 članov se bo v ponedeljek prvič sestala. Razpravljala bo o osnutku nove ustave. Pričakujejo, da bo ustava sprejeta najkasneje v mesecu dni. Meir Izraelske sile se ne bodo umaknile na položaje pred junijem 1967 TEL AVIV, 9. aprila (AFP) — Predsednica izraelske vlade Golda Meir je izjavila v intervjuju za britansko televizijo, da Izrael tudi po morebitnem podpisu mirovne pogodbe z arabskimi dežela, mi »ne bo nikoli umaknil svojih čet iz Jeruzalema z Golanskega višavja iz Gaze ter'iz Sarm el Šejka.« Delo ustavnega sodstva V zvezni ustavni komisiji menijo, da je upravičilo svoj obstoj BEOGRAD, 9. aprila (Tanjug) — V razpravah v delovnih skupinah zvezne ustavne komisije so ugotovili, da je ustavno sodstvo v minulih osmih letih opravičilo obstoj in da ni vzrokov, spreminjati njegove vloge v zaščiti ustavnosti in zakonitosti. gardno brigado kot svojo zadnjo rezervo na sever proti cesti številka 13. Ta enota naj bi prebila blokado An Loca. Število ameriških bojnih ladij v Tonkinškem zalivu se je v minulem tednu podvojilo, tako da je zdaj vsaj devet križark in rušilcev ter štiri letalonosilke. Vratuša odšel v Santiago Vodi jugoslovansko delegacijo na tretjem zasedanju UNCTAD v Čilu BEOGRAD, 9. aprila (Tanjug) — Podpredsednik Z IS dr. Vratuša je odpotoval v Santiago de Chile, kjer bo vodil jugoslovansko delegacijo na 3. zasedanju UNCTAD od 13. aprila do 19. maja. ~ »A> »V* - ) • ' f ŽRTEV OFENZIVE — V siloviti ofenzivi vietnamskih osvobodilnih sil so saigon-ske enote ubile 14 vietkongovcev. Umorjeni pripadnik FNO je padel v bližini mesta Hue. Telefoto: UPI Hanoi svari ZDA Bombardiranje S. Vietnama ne bo zaustavilo vojaških akcij FNO HANOI, 9. aprila (VNA) — Bombardiranje sevemoviet-namskega ozemlja in napadi sedmega ameriškega ladjevja ne bodo zaustavili akcij FNO. Nasprotno, osvobodilne enote bodo na napade odgovorile s še večjo aktivnostjo. Povezava z Boris Šnuderl se bo udeležil zasedanja mešane komisije v Bruslju BEOGRAD, 9. apr. (Tanjug). Jutri se bo v Bruslju za čelo zasedanje mešane komisije Jugoslavije in EGS. Največ bodo govorili o doslejšnjem sodelovanju in uresničevanju trgovinskega sporazuma. Našo delegacijo bo vodil član ZIS Boris šnuderl. Ob tej priložnosti se je z njim pogovarjal Tanjugov sodelavec. Boris šnuderl je odgovarjal zlasti na vprašanja o gospodarskih gibanjih v zahodni Evropi, meddržavnih pogovorih, oblikah ekonomskega sodelovanja med nami in EGS in o ekonomskih stikih s tujino nasploh. Kako I smo povezani z EGS, pove ' dejstvo, da izvažamo v dežele I — članice EGS 29,7, uvažamo [ pa 37,6 odstotkov blaga. Sporazum Dom Mintoff je sklenil s Kitajci sporazume o gospodarski pomoči Malti HONGKONG, 9. apr. (AP). Malteški premier Dom Mintoff je izjavil, da bodo »sporazumi«, ki jih je sklenil med obiskom na Kitajskem, pripomogli Malti, da ne bo več odvisna od dohodka, ki ga dobiva za prepu ščanje vojaških oporišč Veliki Britaniji. Mintoff je izjavil, da bodo podrobnosti o teh sporazumih objavili kasneje, in dodal, da je Kitajska ne le izrazila pripravljenost gospodarsko pomagati Malti, marveč Je ponudila tudi pomem. bno tržišče za malteško bla- Sidki Prvo Izjava Milili i« Jn nuli' Sarajevo: Bančni proti zasedanje Golde milijon in poi: \ prepoved rop v V Sloveniji je bilo do sobote cepljenih že 1,466.132 ljudi - V naši republiki ni črnih koz - Mariborska previdnost LJUBLJANA, 9. apr. »V Sloveniji ni nobenega obolenja za črnimi kozami,« je danes sporočil republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. Poročilo dodaja, da Je bolnica iz Maribora še vedno na opazovanju v karanteni, poudarjajo pa, da klinični potek bolezni ni tipičen za črne koze, vendar pa je treba iz previdnosti še počakati na laboratorijske izvide. Iz vseh območij Slovenije sporočajo o kontrolah uspešnosti cepljenja. Do sobote je bilo v Sloveniji cepljenih 1,466.182 ljudi. Na skupni seji republiškega štaba za boj proti karantenskim boleznim in operativnega štaba za izvedbo obveznega cepljenja prebivalstva zoper črne koze, ki je bila danes, so sklenili, da v ponedeljek preneha delovati operativni štab za izvedbo cepljenja, saj je ta akcija v Sloveniji v glavnem pri kraju. Hkrati so sklenili, da bo vso problematiko, ki bi se pojavila v zvezi s cepljenjem, obravnaval in reševal republiški štab za boj proti karantenskim boleznim. Iz Beograda poročajo, da niso v zadnjih 24 urah priglasili zdravstvenim službam nobenega novega primera -oboljenja za črnimi kozami. Danes bodo iz karantene pri Beogradu odpustili petdeset ljudi. go v prihodnosti. »Ti spora zumi bodo pripomogli,« je dejal, »da bo Malta lahko zgradila industrijo, katere blago bo našlo na Kitajskem ugodno tržišče.« Dodal Je, da Kitajska podpira politiko »Sredozemlje Sredozemcem« predstav Od sobote naprej so zaprli vse kinematografe — Predstav ne bo SARAJEVO, 9. arprila (Tanjug) — V Sarajevu so od včeraj naprej zaprti vsi kinematografi in odpovedane vse predstave in športna tekmovanja. Prepoved bo predvidoma veljala do 15. aprila, izdal pa jo je mestni štab za karantenske bolezni po priporočilu zveznega štaba. BORIS ŠNUDERL: odgovarjal na vprašanja Tanjugovega sodelavca Maglaj: ost na politiko Odprli prvo samostojno razstavo politične karikature v Jugoslaviji MAGLAJ, 9. aprila (Tanjug) — Tu so danes v okviru proslav ob obletnici osvobo ditve mesta odprli prvo sa mostojno razstavo politične karikature v naši državi. Raz. stavlja znani karikaturist Oslobodjenja Adija Mulabe-govič. Bangkoku Šest preživelih roparjev so obsodili na dvajset let zapora BANGKOK, 9. aprila (AP) — Maskirani in oboroženi roparji so pred mesecem dni oropali banko v Bangkoku in odnesli 23.500 dolarjev. Prvega roparja je policija zajela že naslednji dan, naslednja dva pa sta danes padla v spopadu s policijo, šest preživelih roparjev so obsodili na dvajset let zapora. Miting za dan mladosti Na njem bodo sodelovala najsodobnejša letala in izkušeni piloti SMEDEREVO, 9. aprila — (Tanjug) — Smederevski letalski klub bo ob Titovem osemdesetem rojstnem dnevu in 30-letnici obstoja kluba pripravil letalski miting, na katerem bodo sodelovala najsodobnejša letala. Vodili jih bodo naši najboljši športni piloti, ki bodo prikazali zahtevne veščine tega športa. Razen ekip vojnega letalstva se bodo mitinga, ki bo trajal od 21. do 28 maja, udeležili tudi letalski klub; iz drugih srbskih mest. Peking nap LR Kitajska obtožuje Sovjetsko zvezo, da tekmuje z Združenimi državami za pomorsko hegemonijo v Sredozemlju Ključi blagajn Brez samoupravne samostojnosti ni uspešnosti, niti združenih naporov, je te dni dejal sekretar centralnega sveta sindikatov Marjan Rožič v razpravi o bankah in oh pomislekih bančnikov, da bi uresničitev u-stavnih amandmajev v bankah lahko povzročila drobitev sredstev, zmanjševanje učinkovitosti upravljanja s tistimi sredstvi, ki jih gospodarstvo združuje v bankah in drugih finančnih institucijah. Iz znova se, tokrat v drugi obliki, pojavlja sum v tako imeng-vane delavske amandmaje, češ da bodo povzročili dezintegracije, v bankah pa — dezintegracijo sredstev. To kaže, kako nosilci takih sumničenj malo razumejo smisel ustavnih amandmajev. Leti pa terjajo ureditev medsebojnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela na samoupravnih osnovah, terjajo čiste račune in graditev sožitja na podlagi medsebojnih koristi, kar pomeni, da ne more biti odtujevanja sredstev. V ustavnih amandmajih pa je tudi povsem jasno zapisano, da mora tista organizacija, ki se hoče odcepiti, poravnati račune do podjetja in da ne more prizadeti škode celotnemu podjetju. * Najpreprostejše tolmačenje samoupravnega duha sem slišal nekaj let še pred reformo, ko so mi v tekstilni tovarni v Preboldu rekli, da »smo sicer dobili ključe od tovarn, ne pa tudi od blagajn«. Ves kasnejši razvoj, skupaj z likvidacijo ekonomske nadvlade federacije, skupaj z ustavnimi a-mandmaji, je — lahko bi rekli — bitka za tiste ključe od blagajn, ki naj delavcem omo-gdčij tf'razpolagali j e z ustvarjenim dohodkom, s sredstvi, ki pa se potem zbirajo ne le v blagajnah podjetij ampak tudi v bančnih in državnih trezorjih. Ne more biti torej govora o doslednem uresničevanju ustavnih amandmajev, zlasti ne tistih, ki jim pravimo delavski, če jih bomo uresničevali zgolj in samo v delovnih organizacijah. Se pravi, da jih je treba uresničiti tudi v trgovinskih organizacijah, kjer se tudi odtujujejo sredstva, pa tudi v bankah, pa tudi na vseh ravneh družbenopolitičnih skupnosti. In to skladno ter povsod! Ali z drugimi besedami: združeno delo ni obseženo v temeljni organizaciji združenega dela, marveč je to veliko več — celota družbeno ekonomskih odnosov, ki pravzaprav šele nastajajo. In še: ne moremo jih uresničevati le v nekaterih organizacijah združenega dela, le v nekaterih trgovinskih organizacijah, v drugih pa ne, le v nekaterih občinah, republikah. Seveda bo razvoj ponekod hitrejši, drugod počasnejši, toda vendarle usmerjen k enotnemu cilju: s plodovi dela naj razpolaga tisti, ki jih ustvarja. VIKTOR ŠIREC KEPANJE NA LJUBELJU — Medtem ko očka kaže rumeno izkaznico, da je družina res cepljena zoper črne koze, se otroka kajpak veselo kepata: obmejni prebod J« HM prebedi novi aneg. Foto: Edi Selhaus TOKIO, 9. aprila (AP) — Peking je obtožil Sovjetsko zvezo, da z ZDA tekmuje za »pomorsko hegemonijo« v Sredozemlju in da je zaradi naraščajočega tekmovanja med velesilama resno prizadeta neodvisnost in suverenost sredozemskih dežel. Hsinhua povzema uvodnik v 2en Min 2i Bau in pripominja, da je Sredozemlje že od nekdaj objekt imperializma in kolonializma zaradi svojega zelo pomembnega strateškega položaja. V uvodniku je rečeno, da ima Sovjetska zveza zdaj v Sredozemlju 50 do 60 bojnih ladij in da se je njena pomorska moč v petih letih pomnožila petkratno ter številč- no prekosila ameriško šesto i 25.000 vojaki, lani pa so ZDA ladjevje. to ladjevje okreoile z nosil- Ameriško šesto ladjevje je prvotno sestavljalo 65 bojnih ladij z 200 letali in s skupno 'M-M JF~XW ko helikopterjev in z osmimi ladjami za lov na podmornice. BAZEN :: H 8 ■■ ■■ II ■■ ii ■■ II uuiuuuuuuuHausasa: PORTOROŽ TERME — SAVNA ŠE DO KONCA APRILA PENZION OD 47 DIN DALJE TEL.: 066 — 73-346 ali 73-542 Bo|i v Kambodži PHNOM PENH, 9. aprila (Reuter) — Partizani so ponoči v Kambodži ponovno napadli položaje Lon Nolovih enot v okrožju Svajering na meji Južnega Vietnama. Spopadi so bili 45 kilometrov severovzhodno Od Phnom Penha. Lakota v Indiji NEW DELHI, 9. aprila (APP) — V sevemoindijski provinci Radžastan strada okoli 2,5 milijona ljudi. V enajstih radžastan*' >h okrožjih je lakota v 3500 vaseh. Kazen Dobriču Občinski komite ZK Kosovska Mitroviča ga je izključil iz svoje srede — Grajali so predvolilno rovarjenje Druga ladja za Švede Ladjedelnica »Tretji maj« bo letos dobavila naročniku 8 ladij REKA. 9. aprila (Tanjug) — Ladjedelnica »Tretji maj« Je izrodila Švedskemu narod niku Sallen shipping compa ny iz Stockholma ladjo za prevoz razsutega tovora s 68.500 tonami nosilnosti. To je druga od skupno osem ladij, ki jih mora ladjedelnica letos dobaviti naročnikom. ZVEČAN, 9. aprila (Tanjug) — Občinski komite Zveze komunistov Kosovska Mitroviča Je na skupni seji s sekretariatom pokrajinskega komiteja ZK Kosova izključil iz svoje srede Vučina Dobriča, direktorja Sole v Ibarskem KolaSinu, zaradi vrste spodrsljajev ob proslavljanju osemdesetletnice te Sole. Na proslavi je namreč Dobrič poveličeval razvoj Šolstva pred drugo svetovno vojno, razvoj izobraževanja po osvoboditvi pa je »spregledal«. Na seji so obsodili tudi Stališča in delovanje posa mernikov in skupin, ki so po. skušali diskreditirati nekate re komuniste srbske narodnosti v predvolilni dejavnosti v organizacijah in aktivih zveze komunistov, čeprav so ti ljudje dejavni in dosledni člani organizacije. Avti iz SZ bodo ,pripluli* Trajekt Crvene zastave za 450 avtomobilov — Po Savi in Donavi KLADOVO, 9. aprila (Tanjug) — V Brodoremontu v Kladovu dokončujejo trajekt za prevoz avtomobilov iz Sovjetske zveze v našo državo, ki bo prvi te vrste pri nas. Delajo ga za Crveno zastavo. Na mah bo lahko vkrcal 450 avtomobilov. Trajekt bo pristajal v pristaniščih na Savi in Donavi. BREGAR : POMLAD NA — Pognojen pa je tale naš vrt! Tekma mojstrov številk Na tekmovanju v Mariboru so srednješolci pokazali veliko znanje MARIBOR, 9. aprila — Sinoči so podelili nagrade za najboljše mlade matematike iz vse Slovenije za srednje strokovne šole in gimnazije Tekmovanje je organiziralo društvo za matematiko, liziko in astronomijo Slovenije, udeležilo pa se ga je 190 mladih matematikov iz vse Slo. venije. Od petih nalog, ki so jih tekmovalci morali rešiti v dveh urah in pol, so bile tri iz rednega učnega programa, dve pa mnogo težji. Mladi matematiki so pokazali izred no znanje. Prvi nagradi sta dobila Boris Lavrič, 3. letnik gimnazije Kranj in Miran Kralj, 2. letnik 1. gimnazije, Ljubljana. J. J. Rene Clair v Beogradu Francoski filmski režiser odlikovan z redom jugoslovanske zastave BEOGRAD, 9. aprila — Znani francoski filmski režiser Renč Clair bo pojutrišnjem prispel v Beograd. Predsednik republike ga je odlikoval z Redom jugoslovanske zastave ob prvem FEST in 75. obletnici kinematografije. Clair se bo udeležil letošnjega FEST, nato pa bo z ženo odpotoval v Dubrovnik. Udeležil se bo tudi slovesne akademije v Domu mladine v Beogradu, kjer bodo predvajali tudi njegova filma »Veliki manevri« in »Ulica sanj«. Pogovarjal se bo s predavatelji in študenti Akademije za gledališče, radio in televizijo. Maribor: ostra Senjska mast Polja »gasijo** Spomin, ki bo Cepljeni vsi po Boj proti suši - V Bački in Banatu namakajo vsak dan okoli 45.000 hektarov polj - Namakalna oprema iz Ljubljane? NOVI SAD, 9. apr. (Tanjug). Voditelj štaba vodogradbenega podjetja Donava— Tisa—Donava za boj proti suši inž. Vladimir Gregorovič je izjavil, da je v hidrosi-stemu dovolj vode za namakanje sušnih polj v Bački in Banatu ter da vsak dan namakajo okoli 45.000 hektarov orne zemlje. kontrola Vse, ki na mejnem prehodu Šentilj nimajo rumene knjižice, cepijo MARIBOR. 9. aprila — Mariborski protiep.demiolo-ški štab tudi v nedeljo ni počival. Člani republiškega štabe, ki so prišli na obisk, so se z mariborskim posvetovali o nadaljnin nalogah, pre gledali so dosedanje delo in ugotovili, da je vse v redu. Opozorilj pa so, da odziv na ponovno kontrolo tudi v Mariboru ni najboljši, zato je štab ponovno pozval vse občane, naj se javijo na kontrolo cepljenja. Kljub temu, da je bilo o cepljenju teliko napisanega in povedanega, prihajajo na Šentilj še ved-do Jugoslovani brez rumene knjižice. Vse take napotijo na cepljenje v mariborski zdravstveni dom. Razen tega delavci milice kontrolirajo voznike osebnih avtomobilov n drugih republik, če jtnajo rumene izkaznice. Vse, ki jih nimajo, -pošljejo na cepljenje. J. J. spomin? Magister Dragan Plehati se je naveličal množice spletk SENJ, 9. aprila — Odločitev magistra Dragana Pleha-tija, čigar sloveče mazilo učinkovito zdravi glavobole, je menda dokončna, naveličal se je spletk okoli svojega preparata m sklenil prenehati z izdelovanjem »senjske masti« v tamkajšnji lekarni. Delava, ki so se pri tem zaposlili, bodo že v tem mesecu spet na seznamu posredovalnice za delo, preštevilni ljudje iz Jugoslavije in tujine, ki so naročali njegovo zdravilo, pa bodo kmalu spet plen glavobolov. Najprej so o zdravilni vrednosti senjske masti burno polemizirali inšpektorji in stro-' kovnjaki, za njimi pe so se začeli spori, v čigavi' režiji lahko to mast delajo jn seveda tudi prodajajo. Gregorovič je dodal,. ' da znaša dnevna poraba v osnovni prekopni mreži 700.000 kubičnih metrov vode namenjene industriji, ribištvu ter za namakanje in vzdrževanje potrebnega nivoja za plovbo po tej umetni reki. Vode je znatno več, hidrosistem lahko zagotovi nad milijon ku-bikov vode dnevno. Zdaj pripravljajo vse potrebno, da bodo zaradi suše zagotovili tudi rezervne količine vode v prekopu Donava — Tisa — Donava, tako da bo v prihodnjih nekaj dneh, šest, kasneje pa 12 milijonov kubikov vode v magistralni mreži umetnih tokov v Bački in Banatu. Dejal je, da pri Bezdanu pošljejo močne črpalke; vsako sekundo 9 kubičnih metrov do-, navske vode v namakalno j omrežje, agregati za dodatno vodo pa ustvarjajo zalogo. I Podobne naprave so tudi na prekopu pri Novem Sadu, , kjer črpajo vodo v namakalno omrežje srednje Bačke. | Ker jez na Tisi pri Novem Bečeju še ni zgrajen, dobiva banatska mreža vodo iz Bege. ja. Voda iz te ravninske reke pa je precej umazana, zato jo še preiskujejo. Po Gregorovičevem mnenju bi v kritičnih obdobjih, kakršno je sedanje, morali iška. ti izhod v izvajanju bolj dol goročnih programov, ker je to, kar delajo zdaj, samo »ga. šenje požarov« na vojvodin skih poljih. Zagotovitev vode v tem delu Vojvodine je namreč treba obravnavati tako, kakor vprašanje preskrbe z elektriko. Gregorovič je dejal, da je ljubljanski »AgrostfOJ« ponudil kompletno namakalno opremo na trilethl "kredit. Ena garnitura takih agregatov lahko namaka 50 hektarov. Mladinci o organizacijah združenega dela MURSKA SOBOTA, 9. aprila — V Moravskih toplicah se je končal dvodnevni seminar, ki ga je v skladu s svojem izobraževalnim programom pripravila za vodstva aktivov ZMS v delovnih organizacijah občinska konferenca zveze mladine. Danes je številnim udeležencem govoril sekretar medobčinskega sveta ZKS za Pomurje Miro Zupančič o organizacijah združenega dela v luči sprememb ter o vlogi mladih v samoupravnih organih. B. B. ostal Kidričevo: o liku Borisa Kidriča je na proslavi govoril Miha Marinko KIDRIČEVO, 9. aprila — V dvorani tovarne glinice in aluminija je bila sinoči proslava 60-letnice rojstva revolucionarja Borisa Kidriča. Miha Marinko, član sveta federacije je govoril o Uku narodnega heroja jn njegovi veličini. Proslava je bila pod geslom, ki ga je bal izrekel Boris Kidrič: »Junakom borbe, naj slede junaki dela.« Poleg številnih slovenskih družbenopolitičnih delavcev pa sta se je udeležila tudi Janez Vipotnik in Franc Le-skošek-Luka. Ptujski gledališčniki so brali odlomke iz Kidričevih del, povezovali pa so jih mladinski pevski zbor osnovne' Šole, moški pevski zbor in godba na pihala iz Kidričevega. D. U. vrsti V Vojvodini zdaj povsod preverjajo uspešnost množičnega cepljenja NOVI SAD, 9. aprila (Tanjug) — Podsekretar izvršnega sveta Vojvodine za zdravje in socialno politiko dr. Vladimir Vasič je danes izjavil, da je v Vojvodini vse prebivalstvo cepljeno proti kozam. Po zaslugi požrtvovalnega osebja so zdravstvene ustanove opravile obsežno delo v razmeroma kratkem času. Po prvem cepljenju zdaj preverjajo učinek cepiva in cepijo vse tiste, pri katerih to ni uspelo prvič ali drugič. Uvedb so strogo nadzorstvo nad ljudmi, ki prihajajo v to pokrajino. Vasič je dejal, da bodo prihodnji trije dnevi odločilni za položaj. Vemina moda MARIBOR, 9. aprila — Trgovsko podjetje Verna Maribor je sinoči priredilo v prostorih Doma JLA 11. modno revijo »Konfekcija ža vas«, s katero so prikazali, kaj vse lahko kupite na Ve urinih policah. J. J. Kmetje tožijo „Bjerdap" Več sto kmečkih gospodarjev iz Velikega sela, Vin če, Višnjice, Ritopeka in Grocke se pripravlja tožiti vodno elektrarno »Djerdap«. To veliko podjetje jim za zemljo, ki jo je Donava že začela poplavljati, noče plačati v povprečju več kot tri do štiri dinarje, medtem ko om terjajo najmanj šest dinarjev za kvadratni meter. že v elaboratih djerdapskega podjetja v razvoju predvidevajo da bo Donava samo ria beograjskem območju preplavila 280 hektarjev plodne zemlje v zasebni lasti in 75 hektarjev v državni. Najhuje bodo prizadete družine iz Vinče, kjer bo Donava zalila okoli 120 hektarjev. Občinski skupščini Palilula in Grocka, kjer ležijo prizadeti kraji, sta že lani sprejeli odloka o ekspropri aciji zemljišč, ki jih bo zalila Donava zaradi djerdapskega jezu. Tako sta svoj delež posla opravUi. Sprva je sploh kazalo, da bo zadeva kmalu in zlepa urejena, saj so gospodarji pristali na predvidene odškodnine, s ka terimi so namenili kupiti plodno zemljo onkraj reke. A nič se m premaknilo in med kmeti je za vihrala novica, da »Djerdap« nima dovolj denarja za izplačilo njihovih njiv. Kmetje so to skušali razumeti in celo po magali s pomočjo občin izdelati načrt za nasip, ki bi obvaroval veliko »obsojenih« njiv. A žal bi bil nasip predrag za njihove žepe, »Djerdap« pa o njem m hotel nič slišati. Razen tega tudi ni hotel izhajati pri zemljiških odškodninah od tržne vrednosti zemlje, kar terjajo kmetje, temveč se sklicuje na zakon o ekspropriaciji, ki govori le o »pravični odškodnini«. Tržna vrednost zemlje, ki jo bo pogoltnila zajezena Donava, je seveda , s občutno večja od ponudb hidroelektrarne. Občini se no "četa mešatfV spor iir khietje zdaj menijo, da je edina pot le še sodišče. Alpe kot morje Za Slovenijo je alpski turizem prav tako pomemben kot sta obmorski in zdraviliški — Obetajo 50 novih žičnic Kisovec: 7 dni kulture KRANJSKA GORA, 9. apr. »Alpski turizem je za Slovenijo prav tako pomemben kot sta obmorski in zdraviliški, zato si bomo prizadevali za njegov skladen razvoj. Spodbujali bomo banke in druge za vlaganja na tem področju ter si prizadevali, da razen hotelov zgradimo tudi spremljajoče turistične objekte.« Ob jubileju je ZKPOS podelila priznanje basistu Ladku Korošcu To je zbranim turističnim delavcem Gorenjske na njiho. vem drugem srečanju, ki je bilo včeraj v Kranjski gori. Seminar v Gornji Radgoni GORNJA RADGONA, 9. aprila — Medobčinski svet ZK za Pomurje je pripravil v Gornji Ragoni enodnevni seminar. na katerem je članom sveta in članom komisij za organiziranost in razvoj pri občinski konferenci ZK govoril o izhodiščih organizacijskega prilagajanja ZK sedanjim in prihodnjim dejal inženir Franc Razdevšek, predsednik komiteja za turizem pri republiškem izvršnem svetu. Kot zgleden primer načrtnega razvoja turizma v alpskem predelu je navedel Kranjsko goro, ki v zadnjem času doživlja preporod. Predsednik jeseniške občin ske skupščine France žvan pa je udeležence zbora seznanil z nekaterimi turističnimi načrti v občini. Povedal je, da bodo prihodnji mesec začeli javno razpravo o prvem programu razvoju smučarije v Zgomjesavski dolini, ki naj bi jo prepredli s kakimi petdesetimi žičnicami. Ko jih bodo zgradili, bodo kandidirali celo za prireditelja svetovnega smučarskega prvenstva. Drugi zbor turističnih delavcev, ki se ga je udeležilo okoli tristo članov turističnih društev z vse Gorenjske, se je začel z ogledom turističnih objektov Kranjske gore, nadaljeval pa s slovesnostjo v hotelu Lariz. Na njej je pred. sednik gorenjske turistične zveze Jaka Eržen med drugim poudaril, da si bodo na Gorenjskem v prihodnje prizadevali zlasti za utrditev zveze in njenih društev ter za povezavo s samoupravnimi in drugimi organizacijami na terenu. L. STRUZNIK KISOVEC, 9. aprila — V okviru ves teden trajajočih kulturnih prireditev je bil včeraj tudi jubilejni koncert pevskega zbora »Loški glas«. Ta moški zbor slavi namreč pomembno obletnico, 45 let obstoja, in tako spada med zbore z najdaljšo tradicijo na zagorskem območju. Ob tej priložnosti je predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Ivo Tavčar izročil zboru lovorjev venec in priznanja nekaterim najbolj zaslužnim članom zbora; najbolj je treba omeniti Gallusovo plaketo, ki jo je prejel znani basist ljubljanske Opere Ladko Korošec. J. H. Plaz izumov v Kotki Delavci krapinskega podjetja prihranili 1,3 milijona din KRAPINA, 9. aprila — Presenetljive rezultate Je riala uvedba sistema nagrajevanja izumov in izboljšav v krapinskem podjetju Katka. V dveh mesecih so sprejeli 57 predlogov izboljšav, ki bodo prihranile podjetju 1,3 mi-iijona dinarjev letno, uvedba pa bo veljala pičlih 58.000 dinarjev. Komisija za predloge zdaj obravnava še nekaj deset predlogov izboljšav in izumov, ki bodo, tako računajo, prihranili podjetju še nadaljnjih 3 milijone dinarjev na leto. Izumitelji so dobili nagrade, poroča Ve-čemji Ust. strokovni politični sodelavec CK ZKS. Z nalogami častnega razsodišča pa je udeležence seznami sekretar Tomo Lenarčič. B. B. DELO Mitja Gorjup (glavni urednik), Jak Koprivc (odgovorni urednik), Ante Mahkota (pomočnik glavnega urednika), Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo), Miran Šuštar (zunanja politika). Tit Vidmar (kultura), Miro Zakrajšek, Anton Rupnik (dopisništvo, lokalna kronika), Evgen Bergant (šport), Vojko Čemele (centralna redakcija), Jaka štular (nedeljska izdaja »Dela«), France Vrečar (sobotna priloga), Bogo Sajovic, Olga Rataj, Ivan Kranjc (kronika, reportaža) Dubrovnik je poln turistov V hotelih na dubrovniški rivieri 10 odstotkov turistov več kot lani DUBROVNIK, 9. apr. — apr. — Čeprav adaj na dubrovniški rivieri vlada negotovost, Kakšna bo letošnja turistična sezona, je trenutno poslovanje večine hotelskih objektov na tem območju zadovoljivo, tako da m razlogov za pesimizem. Po podatkih turističnega informativnega centra v Dubrovniku letuje v 23 hotelih s skupno kapaciteto 6212 ležišč 3200 tujih in 350 domačih turistov. To je za 10 odstotkov več kot lani v istem času. Iz Dubrovnika tudi paračajo. da nobena tuja turistična organizacija ni odpovedala aranžmajev za april. p. B. Dobrotni oblaki Sneg na Ljubelju — Štorklje v Pomurju so letos zgodnje — Letos polovico manjši mejni promet kot lani LJUBLJANA, 9. apr. Dežurna vremenska služba na hidrometeorološkem zavodu SRS poroča, da dežuje po vsej Sloveniji, le nad mejo 1200 metrov sneži. Nekoliko niže je snežilo le na Ljubelju. Sneg torej ni škodil kmetijstvu, obratno pa je srednje obilen dež kar dobro namočil že pošteno žejna polja širom po Slovenskem. Tako poročajo tudi naši dopisniki. Dež v družbi pojava črnih koz pa je nekoliko omrtvil izletništvo in maloobmejni promet. Iz KOPRA poročajo, da je po daljšem sušnem območju začelo spet kar izdatno deževati, in sicer v poslednjem hipu, ko so se kmetje že bali. da bo suša uničila večino posajenih kultur. Kako blagodejen je ta dež, kaže dejstvo, da je v zadnjih dvajsetih dnevih marca padlo ob obali le en milimeter dežja. Dežja se vesele tudi gasilci na Krasu, saj je namočil suho travo, kar je bik) v zadnjih dneh večkrat vzrok manjših, a številnim gozdnim in travniškim požarom. Na MARIBORSKEM območju sta dež in mrzel veter opravila svoje: Maribor je bil precej zapuščen in tudi izletišča na mestnem območju se niso mogla pohvaliti z obiskom. Celo Pohorje, kjer se je čez dan temperatura sukala samo okold dveh stopinj, je izgubilo škevUne sobotne obosko-valceč Davi je to in onkraj LJUBELJSKEGA OBMEJNEGA PREHODA začelo snežiti. Na naši strani je zapadlo nekaj centimetrov snega, na avstrijski pa nekoliko več. Za zdaj zimska oprema vozil menda le še ni potrebna. Naši obmejni organi so na vprašanje, kako naš boj zoper pojav črnih koz vpliva na obmejni promet, odgovorili, da je promet najmanj polovico manjši kot je bil lani ob takem času. POMURSKI kmetje gledajo v oblake ta pravijo samo: »Ta dež je pa zlata vreden!« Res Je tako, saj je v Pomurju že kar prava pomlad, do dežja pa je bila zemlja že močno posušena. Zdaj pa je vsa zelena rast pognala, da je kaj. Tudi štorklje so že priletele — dva tedna prej kot običajno. Izguba jih ni uničila Kolektiv tovarne »Vuna-teks« iz Karlovca na zeleni veji KARLOVA/C, 9. aprila (Tanjug) — Kljub težavam v tekstilni industriji je kolektiv tovarne »Vunateks« našel možnost za večjo proizvodnjo in za kritje večjih poslovnih stroškov, hkrati pa je določil tudi sredstva za investicije in za višje prejemke delavcev. To je prijetno presenečenje, če vemo, da je imela ta tovarna pred dvema letoma 12 milijonov dinarjev izgube. Lansko leto je končala s 6 milijoni akumulacije, medtem ko so se prejemki povečali od 600 na 1000 dinarjev. Tovarna si je zagotovila surovine za vse leto, dve tretjini proizvodnje pa je že vnaprej prodala kupcem. V jamo samo cepljeni Del rudarjev v rudniku Trepča na neprostovoljnem dopustu KOSOVSKA MITROVIČA, 9. aprila — Direktor rudnika Trepča v Starem trgu Red jo Derviševič je izjavil, da se za zdaj v jaške njihovega rudnika spuščajo zgolj tisti rudarja, ki so bila uspešno cepljeni proti črnim kozam. Tisti rudarji, pri katerih cepljenje proti črnim kozam ni uspešno, ne prihajajo na delo in bodo bržkone ostali doma še kakih deset dni, dokler traja inkubacijska doba. Direktor pa ni povedal, v kolikšni meri bo ta nepričakovani dopust, na katerega je moral del rudarjev rudnika Trepča, vplival na proizvodnjo v tem rudniku. V tridesetih dneh se bodo na »Ohridskem poletju« predstavili številni tuji ter domači slavni ansambli in solisti SKOPJE, 9. apr. (Tanjug). Na »Ohridskem poletju«, ki bo julija in avgusta, bo sodelovalo več sto domačih in tujih članov umetniških ansamblov in solistov. Prekratka varnostna razdalja SLOVENSKA BISTRICA, 9. aprila — Včeraj dopoldne je vozil Vili Crešnjar, ki je začasno na delu v ZRN. oseb ni avtomobil iz Slovenske Bistrice proti Mariboru. V Zgornji Poljskavi je pripeljal za njim prav tako z avtomobilom nemške registracije zdomec Ivan Rožman in zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del Črešnarj evega avtomobila. Pri trčenju sta se hudo ranila voznik Rožman in njegova žena Olga. Na vozilih je škode za 14.000 dinarjev. M. S. SFRJ: kako rastemo Jugoslovanski novak visok povprečno 171,83 cm — Prvi Črnogorci Vojaški zdravniki, ki spremljajo razvoj mladih so ugotovili, da je minulih sedmih letih Jugoslovan povprečno zrasel za 2 cm, je 2 kg težji, prani koš bolj razvit, pio drugi strani pa je precej neodporen za telesne napore. Zdaj je jugoslovanski novak poprečno visok 171,83 cm, medtem ko je pred sedmimi leti meril poprečno 170 cm. Najvišji novak,! pridejo iz Cme gore — 174,71, sledijo hrvaški — 172, 94, slovenski 172,52, srbski 172,03, vojvodin ški 171,54, makedonski — 168,45. V sedemletnem obdobju so najbolj zrasli Čmogor ci — za 2,04 cm. V tridesetih večerih bodo med drugimi nastopili romunski in madžarski madrigalisti, zbori italijanske, francoske, švedske, beograjske in skopske RTV ter dva zbora iz ŽDA. Na solističnih koncertih z izbranimi programi glasbenih mojstrov iz 18 stoletja bodo nastopili; violončelist Andre Navarra iz Franclje, violinist Leonid Kogan iz SZ, Aldo Ci-ocolini iz Italije, ter operni pevca Miroslav Cangalovič, Galina Višnjevskaja iz SZ in Enigarescu iz Romunije idr. Nastopili bodo tudi češkoslo-slo-vašk.! ansambel »Ars redi-viva«, miinchenski komorni orkester in simfonični orkester Doma JLA v Beogradu. V dramsko-opemem delu »Ohridskega poletja« bodo med drugim sodelovali dramsko gledališče iz Skopja ter Drama in Opera makedonskega narodnega gledališča. Ponedeljek, 10. aprila 1972 NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO DELO ir stran 11 Denar v prave roke Prav je, da skladno s povečanjem življenjskih stroškov nanovo določamo tudi višino štipendij in posojil študentov in učencev. Vendar pa tmo v razpravah o akcijskem načrtu slovenskega izvršnega sveta in republiških upravnih organov na področju socialnega razlikovanja slišali, da j bi morali končno te enkrat I proučiti namembnost in ustre- I znost štipendiranja. Doslej je bila namreč štipendijska politika na zelo majavih nogah, ali bolje rečeno, domala povsem prepuščena posameznim dajalcem. Nemalokrat imamo opraviti • težnjami, ki jasno kažejo, da prenekateri uslužbenec, ki 9 delovni organizaciji sodlo- I čae o denarju za izobraževanje bodočih delavcev, nikakor noče dojeti, kako pomembna naložba je to. Ne I gre le zato, da s takimi inve- I sticijami v kadre zagotavljamo nadaljnje uspešno poslovanje določenega delovnega kolektiva, marveč da lahko tako — seveda z ustrezno izbiro meril pri dodeljevanju | teh sredstev — rešujemo tudi številna pereča socialna vpra- ELRAD ŽANJE PRIZNANJE — Radgonsko podjetje El rad je zaslovelo s svojimi izdelki doma in v tujini — na sliki: pretvorniki za spored in tj in tj o L-ssnrt L-m in nvimm/r TTUT revolucije 20, 75000 Tuzla 109. Marič Lidija, Turistički biro, 58450 Hvar 110. Miščevič Klaudio, Tomislavova 3, 54500 Našice 111. Miškovič 2eljko, Seoce 18, 55410 Nova Kapela 112. Masnec Vlasta, Milašinčeva 50, 41240 Jastrebarsko 113 Matijaševič Nandica, Mačkovec 44, 55400 Nova Gradiška 114. Mijanovič Miljenko, 71345 Srednje 115. Mitrič Vesna, 78418 Nova Topola 116. Lavanič Sandra, Obala 27 jula ts9/XII, 71000 Sarajevo 117 Linjački Branka. Ul. Nikole Francuskog I red 145, 23300 Kikinda 118 Mal inska Ljubinka Carevska, Ul Esperanto 4, 91300 Kumanovo 119 Mrčovska Cveta Naselje Singelič, ul Finska 206, 91000 Skopje 120. Majski Hinka, Bulevar Lenjina 8 b/V 81000 Titograd i21 Miljkovič Slavka, 2elježnička Staniča 2/ 75326 Dvorov! 122. Mitič Nadežda, Ul. Ljubljanska 50, 16000 Leskovac 123 Nedič Ema. Kraljeviča Marka 24/a, 23000 Zrenjanin 124. NanuševskJ Jelica, Darosavačka 8, 11000 Beograd 125 Nikolič Radmila, 2. Jovanoviča 50, 14000 Kraljevo 126 Nihin Viorika, 2eljemičk* 28, 23000 Zrenjanin 127 Nadji Miljenka, Vučak 8. 41172 Podsused 128. Nikadinoska Zvezda, U1 Goce Dejčev St. 124, 91220 Tetovo 129 Ničevska Ružiča, Ul. 760. št. 9, vhod II/l, 91000 Skopje 130. Nasteska Elica, Ul. Rudnička St. 24, 97250 Kičevo 131 Nedelovska Kata, Ul. Save Kovačeviča 15 a, vhod 11/49 132 Nikolič Mira, Ul. 675 št. 3 st. 6, 91000 Skopje 133. Nev jesti c Mir«., S Mažara 6C b. 72270 Travnik 134 Obradovič Darinka. Salska Vas 44, 61330 Kočevje 135 Ostojič Mišo, Trg Save Kovačeviča 11 26230 Omoljica 136 Pejovič Danica, Save Kovačeviča 46. 24322 Lovčenac 137. Perovič Miodrag, 2. Zrenj anina 60, 26314 Ban. Novo selo 139. Pešič Marinka, Prvomajska 1, 91400 Vitov Veles 138 Prevoršek Danijel ,63312 Prebold 10 140. Popovič Kitica, Ul. TV proletarske 13. 81000 Titograd 141 Pinter Ivan »Alpos«, 63230 Šentjur pri Celju 142 Pejkovič Marica. Rudarskega 10. 79000 Mostar 143. Pečinar Milena, Vaša Raičkoviča štev 5, 81000 Titograd 144. Pačevič Vijorka, Osnovna šola Mat&ruge, 84214 Vrulja 145 Perovanovič Ivana, Dobrota štev. 168, 81330 Kotor 146 Pašlč Verica. Ul Tršova št 2, 84210 Pljevlja 147 Prvulič Zora, Gosuodara Vučiča štev. 212,- 11000 Beograd 148 Pavlovič Jelica, Muo 20, 81330 Kotor 149 Piskovič AndJelka. Trg 1. maja 14/11, 43400 Virovitica 150. Pristov Ana, Breg št. 37. 64274 2irovnica 151. Perišič Marija, Ul Hasana Mujezinoviča 10, 77220 Cazin 152 Pašalič Ivan, 79546 Šujica 153 Pirivatrič Rada. Ul Pandil Šiškov štev. 24/5, 91000 Skopje 154 Pandora Stavreva, Prespa 79, 97000 Bitola 155 Peševa Marija, Ul Sina Stojanova štev. 2. 91000 Skopje 156 Pfahfer Mileva, Ul. 718, Kula 16/1, Naselje »Kisela voda« 91000 Skopje 157 Popovič Radojka, 37. divizije 30, 84210 Pljevlja 158. Petrova Sonja, Ul. Tošo Arsov štev 29, 92300 Kočani 159. Petrekanič Terezija, Draškovičeva 14, 47000 Karlovac 160. Raškovič Marija, Ul. Sremska b.b. 22240 Sid 161. Radmilovič Nebojša, Vojvodanska 24, 22320 Indjija 162. Radič Danica, Vila »Zrak«, 36210 Vmjačka banja 163 Rataj Slavka. Vas Jama št. 3, 68000 Novo mesto 164. Rizvič Zorica. $p. Stari grad 60, 68270 Krško 165. Radojevič Mef&, B RaŠoviča b. b., 81210 Kolašin 166 Radovanovič Elena, B. Kidriča 5a/n, 92400 Strumica 167. Ristevska Zaklina, Ul. M. T. 2ivkovi štev. 72, 97000 Bitola 168. Raičkovič Sabina. Višnjik 15. 71000 Sarajevo 169. Rellič Branka. P Kočida 5. 77000 Bihač 170. Radoševič Mara. Skojevskf bh., 75000 Tuzla 171 Stankovič Radiča, 11213 Pad. skela 99/1 172. Srbljin Svetlana, 25. oktobra štev. 25 , 22324 Beška 173. Spasevska R. Silvana, Ul. Naum Naumovski Borče 25a, 97330 Struga 174. Selič Svetlana, Sopič, 14220 Lazarevac 175. Sivček Ana, Moše Pijade 132a, stan. 10 , 26000 Pančevo 176. Smemič Biserka, 21208 Sremska Kamenica 177. Simič Tereza, S. Petroviča 2, 21208 Sremska Kamenica 178 Sabo Slavica Sijrovac 10, 54500 Našice 179. Stolovič Dragan, Toze Dragovida štev. 38/1, 34000 Kragujevac 180. Saje Alojz, Topniška 64. 61000 Ljubljana 181. Savič Smilja, Dom zdravlja, 75273 Banoviči 182. Slanič Kristina, Ob gozdu 17, 62000 Maribor 183. Setnikar Cilka, Cesta na Bokalce 39, 61000 Ljubljana 184 Srakar Marija. St. Rozmana 1, 64000 Kranj 185. Strgar Julka, Pod rebrom, 64264 Bohinjska Bistrica 186. Sintič Marijana. 68311 Kostanjevica na Krki 187 Suton Zlata, Ul. JNA 18b. 47000 Karlovac 188. Savinovič Silva, E. Siljka lOb, 75000 Tuzla 189. Srakočič Ljubica, Klari deva 45a, 47250 Duga Resa 190. Seftid Željko, Franje Cendeka 64b, 51000 Rijeka 191. Smiljanič Mladen, Kačičeva 22, 56000 Vinkovci 192. Stremil Kukoč, Končareva 45/XII, 58000 Split 193. Surla Smilja. M. Tita 76. 77240 Bos. Krupa 194. Stojkovska Darica, Ul. Vostanička štev. 40, 91000 Skopje 195. Suzič Vera, Ul. Milana Ličine štev. 25, 78350 Bosanski Novi 196. Sočo Marija. Ul. Jane Sandanski 119 , 91300 Ohrid 197 Stankovič Božica, Ivana Kozareva ul. štev. 128 a, vhod n/18, 91000 Skopje 198. Stamatovska Meri, Ul. K. Kaninski 8, 97000 Bitola 199. Soro Zorica, Raduljčiča 1, 87250 Bugojno 200. Sofrenič Ruža, »Elektro« — Tuzla, 74000 Doboj 201. Sandal j-Zec Nada, M. Pijade b.b., 78300 Prijedor 202. Škrinjar Pavlica, Krimska 16, 61000 Ljubljana 203 Švab Roman, Cankarjeva 6, 64270 Jesenice 204. Stiks Margita Milice Križan 66, 54000 Osijek 205 S u miga Dragica, Oso n jak 33 , 42253 Bednja 206. SpolJarič Terezija, Blok S-5. 71333 Vareš 207 Siškova Irina, Anastasa Mitreva štev. 20, 91000 Skopje 208. Suvakov Milena, Sivč Jovgena štev. 38, 21460 Vrbas 209 S kr Janc Mira, Dorfarje 31, 64209 Zabnica 210. Setušič Tihomir, Naselje rudara b. b., 74281 Stanari 211. Sarglč Jana, Maršala Tita 29, 23331 S&nad 212. Saponja Ana, Naselje željezare, A. G. Matoša 40, 44000 Sisak 213. Siki jan Marija, Bukovje, 43355 Drenovica 214. Tolič Terezija, Kamberoviči 64, 72000 Zenica 215. Tuševi jak Paula, Pm Javorška 72, 71000 Sarajevo 216. Taljanovič Marija, T. Gvabeža 6, 71000 Sarajevo 217 Tot Katica, Konstantin Danila 22, 23000 Zrenjanin 218. Tejič Slavica, Zeleznička 83, 11080 Zemun 219. Tibušin Dušan, Naselje 16. maja, 78300 Prijedor 220. Tarnaš Slavka, Maršala Tita 105, 21460 Vrt>as 221. Tomanec Kornelija, Subotidki put 14. 24400 Senta 222. Trček Joži, Log 132, 61351 Brezovica pri Ljubljani 223. Turid Slavica, Prosinačkih žrtava 38/1, 41040 Zagreb 224. Trogrlid Ivanka, Prvomajska 20, 71260 Kreševo 225. Tot Desanka, Novo naselje »Sušanj«, 81350 Bar 226. Tadid Tatjana, M. Oreško vida 42, 77260 Drvar 227. Teržan Ivka, D. Koščice 8a 78000 Banjaluka 228. Tatarevič Franšiška, 77225 Trž. Raštela 229. Usanovid Zorica, 81335 Prčanj štev. 85 230. Urlid Desanka, Rosse Luxemburg 25/11, 58000 Split 231. Udžbinac Nada, Ladislav 49, 43284 Hercegovac 232. Vujačid Slavka, Aleja maršala Tita 21, 24000 Subotica 233. Vuka j lo vid Vuki ca. Vase Pelagida 2, 21205 Sremski Karlovci 234. Vidmar Vera, Dolenja vas 16, 63312 Prebold 235. Varkonji Radojka, Mosna 20 , 43300 Koprivnica 236. Vražič Nela, Senoina l/a, 41000 Zagreb 237. Vasilkoska Vera, Ul. Engelsova štev. III/3, 41409 Titov Veles 238. Van dura Ana, Skojevska 289, 75000 Tuzla 239. Vujičič Milica, Kumbor 19 , 81345 Denoviči 240. Vičič Biserka, Moše Pijade 56. 47000 Karlovac 241. Vasilid Jovanka, Prote Mateje 31, 11000 Beograd 242. Vukomanovič Ivanka, Hotel »AMFORA«, Recepcija, 58450 Hvar 243. Valjak Katica. Nikšidka 7, 41000 Zagreb 244. Vilte Blaženka Ul. I. Marušiča b. b., 72253 Busovača 245. Vidovič Vinka, Rodod b. b. 79000 Mostar 246. Zlatkovid Konstantina, D. Džakovida 24/III, 11000 Beograd 247. Zupan Nada, Breg št. 37, 64274 2irovnica 248. Zatezalo Vladimir, Belaviči 29, 47250 Duga Resa 249. Zadjelovič Borka, Omladinska 11/IV, 79300 Trebinje 250. 2upan Nada, Marka Oreškoviča 115, 55000 Slavonski Brod UDELEŽUJTE SE IGRE ŠE NAPREJ. ČAKAJO VAS LEPE NAGRADE. NASLEDNJE ŽREBANJE BO 30. APRILA. HARRY KURNITZ na drugi strani zalivčka. Priplaval je In mi pomagal.« »Res ganljivo,« je zamrmral Zorn. »Ali se vam zdi, da si sproti izmišljam?« je nejevoljno vzkliknila. »Da, če povem po pravici.« »To pomeni, da vas ni mogoče Jemati z lahke plati,« je povedala. »Gospod vseved, takšen je začetek zgodbe, ki je ta mesec izšla v reviji Cosmopolitan.« »Zaradi tega ne bodite žalostni. Cez dva ali tri mesece jo boste morda prodali Newsweeku. Shelly, lepo vas prosim, bodite resni.« Nagubala je čelo. »Kje sva že bila?« »Z izmišljenim čolnom na nočna vesla ste se zibali na modrih valovih Sredo-zemskega morja.« »Ah, da. V resnici sem ga srečala pri golfu na majhnem igrišču tam nekje med griči. Drugi so že opravib, on pa je še malo ostal zaradi treninga. Jaz sem bila zelena novinka v njegovi bližini. Palica se „ . . mi je zvila, žoga se je znašla pri njego- »Dobro. Kakor sem vam že povedala, ^ ,, Vdor v skrivnost •• 'v 11. nadaljevanje nisem prava Angležinja. Rodila sem se v Madisonu, v državi Wisconsin ...« »Mar res morava poseči tako daleč v kaJ zasumil. »Kako je zdaj s tem?« je Zorn spet ne- preteklost?« »Vidite, pa mi že segate v besedo!« »To je resnica,« je zatrdila. »Vidite, Michael, ta zgodba je podobna prejšnji, »Vaši predniki me ne zanimajo poseb- a je popolnoma resnična.« no,« je rekel Zorn s tisto zadnjo trohico »Kdaj vam je pripovedoval o tistem potrpežljivosti, ki mu je še ostala. »Ali dogodku, po katerem zdaj snemamo ne bi mogli takoj začeti s filmsko zgod- film?« bo?« »Nekega večera malo pred koncem »Ne,« mu je odločno odgovorila. festivala. Peljal me je na večerjo v tisto Zorn je ponovno globoko vzdihnil, drago restavracijo blizu Antibesa.« nato pa je zdrsnil v naslanjač in noge »Ali vam je pripovedoval natanko ta- oprl v posteljno stranico. »Zdaj mi je osemindvajset let,« je začela. »Prav gotovo jib ne kažem, kajne. ko, kakor ste kasneje napisali?« »Skorajda,« je priznala. Tokrat se je Zornu prvič zdela nekam plaha. »Seveda Michael? Prosim vas, recite, da mi ne bi £ J pPovedal takoj m tuc£ ne vsega en Pr“ aTSritet« ji je od- večer. Pripovedoval je po obrokih, pregle-vrnil, »od sinočnjega večerk se nagfo dovai je tisto kar sem napisala vmes mi staram.« Nekaj trenutkov jo je gledal. Je predlaga1, kakšno bo okoije m fcaš-»Ne, osemindvajset jih res ne kažete. n' ljudje^ "jem’ ,P°-Vedal J6' imate angelsko postavo majhne devet- ^^šesMele^^ato^j ne S najstletne lažnivke.« te več kot šestdeset le>t, zaK> naj ne Dom »Res ste ljubeznivi,« se je navdušila. mčJ ^beh, je še dodah Poskušate sem »Zdaj bom pa pohitela. Ko sem končala lzvadetl kaj več da bi mogte sama pre-college, sem se zaposlila pri nekem chica- verifta ozad^ vendar škem listu, kasneje pa mi je Time ponu. ln tarrl je kaj, dil delovno mesto v svojem londonskem se °b zgodbi tako razmete da nisem več dopisništvu. Nekaj let sem bila tam, po- mlslila nato- Ko , tem sem začete pisati črtice in pripoved- senJ zSodbo P*** ho ke, ki sem jih prodajala na vse strani zastopmci pn tisku Misbte sem da bo Lansko pomlad mi je več manjših fran morda všee kakj aa^al° coskih in ameriških revij naročilo, naj Pa » pišem zanje o filmskem festivalu v Can mati pri filmu. Lepega dne s«n prejela od aesu. Tam sem srečate Bena Jarrolda.« druzbe Continental Films ček z osupljivo „ , vsoto.« Zorn se je zravnal. »Končno! Ali je Američan?« °c„1^°če1 §a f »Na prvi pogled je, njegovega potne- res, Michael, vaša družba meče denar ga lista pa nisem videla.« fkozl ota}°- P^najst tisoč dolarjev za te- »Povejte kaj o njem.« ko neznatno zgodbo. Ali ste pn filmu vsi »No, dobra prijatelja sva bila. Samo malo prismuknjeni.« to Verjemite, Michael.« »Shelly, bodite vendar uvidevni!« »Saj tudi nisem mislil nič drugega.« »Takoj sem začela iskati Bena Jarrol »Tako, da. Zdaj ste tik pred enim svo da, da bi si razdelila zaslužek. Nikoli m: )ih izbruhov ljubosumnosti. Michael, be ni povedal, kje stanuje, nekoč je po na rem vas kot odprto knjigo.« ključju omenil londonski klub, katerega »Sveta nebesa, Shelly, ostanite pri Be- član je. Odgovorili so ml, da ga v klubu nu Jarroldu! Ta je torej — ali je vsaj niso videli že več let. Dah so mi njegov bil — Američan. Nadaljujte!« stari newyorški naslov. Tam ga že dolgo »Okoli petdeset let mu je. Bolj majh- ni več. Z letalom sem se peljala v Can ne postave je, čokat in mišičast. Sivi las- nes in povprašala v hotelu,, kjer je včasih je mu počasi izpadajo. Zelo dobro Igra stanoval. Tam je pustil isti ^ newyorški tenis. Mogoče je kdaj živel v Angliji, dej- naslov. Pri vratarju sem skušala izvede stvo pa je, da nosi angleške obleke. Zelo ti, kakšen potni list ima Ben Jarrold dobro govori francosko in italijansko.« vendar se ni tega nihče spominjal. Tako »Kako ste se seznanili z njim?« sem začela hoditi po barih, prodajalnah »Prav zabavno je bilo. Bila sem na in raznih hotelih — vse zaman. Nikjer ni sprehodu, vozilo se mi je nenadoma po niti sledu o njem.« kvarilo. Trudila sem se, skušala sem po- »Kdaj ste izvedeli resnico o tej zgod-praviti okvaro, ko me je opazil s peščine bi?« i f I § § T i 46. nadaljevanje »Kako to misliš?« »Reči hočem, da bi mogoče zaradi vaju morala ostati skupaj. Ta mož* nost je bila. Toda posebno ti, Helen, si že tako odrasla; svoja pota hodiš. Kaže, da ne potrebuješ več obeh staršev, vsaj ne tako zelo kot nekoč.« Čutila sem, kako v meni narašča jeza. »Ali mi hočeš dopovedati, da o ločitvi sploh ne bi bilo govora, če ne bi ubrala svoje poti?« »Ne, ne čisto tako,« je odgovoril oče. »Toda zadnje čase sva se midva nekajkrat pogovarjala in pokazalo se je, da nimava mnogo skupnega. Sama sj več kot enkrat tako rekla.« Vstala sem in stisnila pesti. »Ali se zavedaš, kaj govoriš? Ali se zavedaš, da posredno kriviš mene, da naš dom razpada?« »Ne, Helen..« »Ali ti ni nikoli prišlo na misel, da to mogoče sploh nikoli ni bil dom? Misliš, da sem bila vsa ta leta slepa in gluha? Ne, tako lahko se z mamo ne bosta izvlekla. Ne jaz, vidva sta se podila okrog. Mogoče nisem ravno vzor čednosti, ampak kako naj bi tudi bila?« »S prepirom ne bomo nič dosegu. Helen. Prav temu se skušamo izogniti.« »Da, res, zdaj je vseeno,« sem rekla. »Bog, kako nevažno je zdaj vse!« Sedla sem nazaj in nenadoma sem se čutila na smrt utrujeno. »Ali se bo kdo od vaju ponovno poročil?« je nenadoma vprašal John. Praktično vprašanje je zahtevalo praktičen odgovor. Oče in mama sta se spogledala. »Ne, ne gre za to,« je rekla mama »Mislim, da bi za zdaj nehali govoriti o tem. Bi pozvonila za kavo, Helen?« Ponoči je John prišel v mojo sobo in sedel na posteljo, poigraval se je z atomsko pištolo in bdi je videti filozofski. Kazalo je, da je zaupljive volje. »Prekleto smešna stvar, tole,« je rekel. »Mogoče, toda preklinjati ni treba.« »Kaj pa lahko še narediš? Ali se ti veseliš?« »Sploh ne.« Skrčil je noge in naslonil lice na roko. »Prekleto, ljudje vendar ne morejo itj kar takole narazen.« »Rekla sem ti, da ne preklinjaj.« »K nama bd morala priti, da bi se pošteno pogovorili. Samo zdaj je najbrž že prepozno.« »Da, prepozno je.« »Helen, nekaj bi te rad prosil.« »No?« »Ali bi lahko uredila tako, da bi se odslej bolj držala skupaj? To bi ... to bi pomagalo, da bi stvar postala bolj normalna.« »Da, John, seveda se bova.« »Častna beseda?« »Častna beseda.« »Veš, tega ne prenesem. Oče sploh še ni spregovoril in povedal, kje bova Sivela. Mogoče sploh ne v hiši z vrtom Ali bi mogla živeti v stanovanju brez vrta?« »Oh, mislim da.« »No, jas pa ne.« V tej hiši pa res pada udarec za udarcem. Zdaj je Benny v vlaku na poti proti jugu in najbrž smrči kje v kotu. »V mojem razredu je devet fantov, k! imajo ločene starše,« je rekel John. »Pravkar sem jih preštel. Mogoče za vse sploh ne veni cina tretjina fantov pa prav gotovo. Prekleto, ljudem se je moralo zmešati.« V nagubanih nogavicah je ležal na postelji, se igral s pištolo in se delal odraslega. V sebi je bil na robu solz. Bil je zmeden, sicer nikoli ne bi legel na mojo posteljo, šla sem k njemu in ga narahlo pobožala po Mcu. »Zakaj pa to, vraga?« je hotel vedeti in se malo odmaknil. »Kaj te grize?« »Nič, John.« »No, potem me pa nehaj gladiti. Velik sem že, tako kot ti. Fant je pri trinajstih v resnici starejši kot sedemnajstletno dekle. Zadevo lahko premislim popolnoma mimo im jasno. Ti pa ne moreš!« »Seveda zmoreš, John .. In skupaj se bova držala, tj in jaz.« »Ni ti treba samo mena na ljubo.« »Seveda ne.« »Kadar boš rabila pomoč, kar pridi V. meni pa ti bom pomagal.« »Hvala.« »2e dobro.« Kmalu potem je odšel v svojo sobo. Obsedela sem sama in poslušala Nelly, ki je ropotala v kuhinji. 14. poglavje Skoraj brez opozorila me je zapustil drugi človek, ki sem ga zares vzljubila, in delno sem bila kriva, da so se moji starši nameravali ločiti. Oba udarca sta padla skoraj sočasno, tretji pa je sledil takoj nato. Nelly je hotela pustiti službo. »Od tvojega desetega leta sem pri tebi, Helen,« md je rekla. »In rada bi ostala do konca življenja. V mnogočem si nemogoča, vendar je v tebi tudi mnogo dobrega, sicer te ne bi imela tako rada. Toda zdaj, ko dom razpada, nima več smisla, da delam tukaj. Ponedeljek, 10. aprila 1972 Festival Dren ob 30.15 bo v dvorani Slovenske filharmonije recital vio-. AN DRE NAVARRE 'J. Pariza. N& sporedu: Bach, Brahms Šostakovič, Čajkovski. Pri klavirju Ju MARIJAN LIPOVŠEK. Vstopnice se v prodaji od 10. do 12. ure v Križankah in uro pred pričetkom pri blagajni SF. Gledališče DRAMA SNG Ponedeljek, 10. aprila, ob 16.30: Moličre: IMPROVIZACIJA V VERSAILLESU — SKAPINOVE ZVIJAČE (komedija). Za Center strokovnih dol. Razprodano. Torek. 11. aprila, ob 15. uri: J. M. Ryxnkiewicz: KRALJ PUST. ikirn Dijaikl 1 popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Torek, U. aprila, ob 13.30: J. M RymklewK2s: KRALJ PUST. Abonma C in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. OPERA ji N BALET SNG Torek. ll.’4c*ila. ob 19.30: Doni-zetti: VTVA LA MAMMA Abonma red U in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 13. aprila, eb 19.30: Muso rgski: HOVANSCINA. Abonma red D in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasata Ponedeljek, 10. aprila, ob 20. uri: G. Feydeau: DAMA IZ MAXIMA (Komedija). Gostovanje v Novem mestu Torek. II. aprila, ob 30. url: G. Feydeau: DAMA IZ MAXIMA (Komedija) Abonma Bed TA (Vstopnice tudi v prodaji), ob 20. uri: P. Weber: POGODBA (Komedija). Gostovanje v Radovljici. GLEDALIŠČE Pekarna Torek, 11. aprila, eb 21. uri: Dane Zajc: POTOHODSC. — Tržaška 15 (nasproti Tobačne tev&me). Tel. rezervacije 01-965 od 10. do 13. ure. Študentje po polovični ceni. Petek, 14. aprila, ob 21. uri: Dane Zajc: FOTOHODEC LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Ročne lutke, Resljeva e. 36. Torek. 11. aprila, ob 9.15 Jan Gra-bowaki: VOLK IN KOZLIČKI — zaključena predstava za Zavod za otroško varstvo, Domžale. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica Ponedeljek. 19. aprila, ob 18. uri: B. Nušič: POKOJNIK — v Kinodvorani »Soča« N. Gorica — za železničarje. BANES tovariš RTV Ljubljana SPORED ZA PONEDELJEK 4.30—8.30 DOBRO JUTRO! poročila: pregled in ocena dogodkov, vremenska napoved — vmes ob 5.00 Vremenska napoved, poročila — doMor ne kupite časopisa — Dnevni koledar — Svetujemo vam — Obvestila; 5.30 Vremenska napo- ved — Danes za vas; 6.00 Jutranja kronika: vremenska napoved, novice, zanimivosti, šport, vremensko poročilo in napotki za turiste; 6.30 Vremenska napoved; 6.50 Rekreacija; 7.00 Vremenska napo. ved, poročila — Dobro jutro, otroci! 725 Vremenska napoved — Naš današnji radijski in TV spored; 8.00 Vremenska napoved in poročila: ' 8.10 Glasbena matineja; 9.00 Vremenska napoved in poročila 9.06 Pisan svet pravljic in zgodb; 920 Cicibanov svet; 9.40 S plesnim orkestrom Jacki e Wolfe; 10.00 Danes dopoldne: vremenska napoved, novice, komentarji, za-nimivosti. šport, povedali ate nam, vremenske poročilo in poročilo o razmerah na slovenskih rekah. Turistični servis — ceste, sneg; 1020—13.00 Pri vas doma — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine; 12.00 Vremenska napoved, poročila — Na današnji dan; 12.10 Domenico Cimorosa: Koncert za dve flavti in komorni orkester; 1220 Kmetijski nasveti dr. Tatjana Stupica: Akcija o informiranosti v zasebnem kmetijstvu; 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru; 13.00 Poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 1320 Priporočajo vam 14.00 Vremenska napoved in poročila; 14.10 Med zbori Marka Taj-čeviča; 14.30 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi: vremenska na- poved. novice, komentarji, glose, magnetofonski zapisi, šport, vremensko poročilo in obvestila; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe; 16.00 »Vrtiljak«; 16.40 Z orkestrom G4-rard Calvž; 17.00 Vremenska napoved in poročila; 17.10 Ponedeljkovo gfiahmo popoldne; 18.00 Poročila — Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Godala v ritmu; 1825 Prenos svečanega zasedanja Splošnega zbora SRS v počastitev »letnici rojstva Borisa Kidriča; 19.25 Pet minut za EP; 19.30 Radijski dnevnik I. programa, vremenska napoved. novice, komentarji, ocene, magnetofonski zapisi, šport in vremensko poročilo; 30.00 Stereofonski operni koncert; 22.00 Vremenska napoved, poročila, našim rojakom po svetu in pregled sporeda za naslednji dan; 22.15 Za ljubitelje jaaza; 23.00 Vremenska napoved m poročila; 23.05 Literarni nokturno Z. Ovijač: Sin; 33.15 Zaplešite z nami; 24.00 Poročila: pregled to ocena ttajvažnejšh dogodkov. vremenska napoved in konec oddaje. TELEVIZIJA 9.06 Odprta univerza (Begrad) 9.36 TV v šoU: Cehoslovaška. Svet gob. Po koncu druge svetovne vojne (Zagreb) 10.30 Nemščina (Zagreb) 10.40 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe: Matematika (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zgb) 15.40 Nemščina — poonvitev (Zgb) 15.55 Angleščina — ponovitev (Zagreb) 16.10 Francoščina (Beograd) 16.46 Madžarski TV pregled (Po- horje. Plešivec do 17.00) (Beograd) ____ 17.15 D. Kladnik: CIRIBU. 1. del (Ljubljana) 17.35 Obzornik (Ljubljana) 17.50 V avtobusu — serijski barv. film (Ljubljana) 16.15 Mozaik (Ljubljana) 1820 Proslava ob 60 letnici rojstva Borisa Kidriča, prenos iz športne dvorane Tivoli (Ljubljana) 30.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.35 V ogledalu časa: Tisoč milj, dokumentarna drama (Ljub) 22.00 Diagonale (Ljubljana) 22.50 Poročila (Ljubljana) Drugi _ 17.35 Poročila (Zagreb) 17.40 Lutke (Zagrdb) 18.00 TV vrtec (Zagreb) 18.15 Kronika (Zagreb) 18.30 TV pošta (Sarajevo) 19.00 Mladi za mlade (Sarajevo) 20.00 TV dnevnik (Zagreb) 21.00 Spored italijanske TV TV Zagreb — Sl jem r: 20.30 Mesta (Beograd) 21.00 TV drama (Zagreb) 21.55 Informativna oddaja (Zagreb) 12.00 Športna glasba I; 12.30 Poročila, obvestila; 12.37—13.00 Športna glasba II; 16.00 Uvod; 16.05 Novo in aktualno; 16.20 AKTUALNA TEMA; 16.35 ZZZ; 17.39— 18.00 Glasba v pretresu. 188M Kino SPORED ZA PONEDELJEK KINOTEKA. Miklošičeva c. 28.: ob 16. In 18. uri amer. film DEŽEVJE PRIHAJA. Režija: Cta-• rane Browy. Glav. «L; Tyrane Power, Myma Loy, George Brent. Brenda Joyce, Mana Ouspenska-ja. Nigel Bruce. Ob 20. uri odkupljena predstava. Prodaja vstopnic od 14. ura dalje. KINO UNION: Lil: Smith je bila v prvi vojni najbolj priljubljena pevka v Loodoou. pa tudi nemška vohun- barv. G^fUraVraumSTcSS LING LILI. Režiser: Blake Ed-wards. Igrajo: Juhe Andrews, Rock Hudson. Jermy Kam? in dr. Brez tednika! Predstave ob 16., 1820 in 21. uri. Zaradi dofl-žme filma cene zvišane! KINO KOMUNA: ob 15. url ruske barvne risanke VOLK. ZAJČEK. HOKEJ IN . . . Ehotne zn:Žane cene 5 din. Ob 17., 10. in 21. uri ameriška barv, družbena drama JOE . . . TUDI TO JE AMERIKA. Režiser: John G. Aviklsen. Igrajo: Peter Bojrle, Denis Patrick. Susan Sarandon in dr. Brez tednika! Predvidoma zadnjikrat. Ob 10. uri matineja amer. barv. CS filma LETALIŠČE. (Burt LancasteT. Dean Martin. George Ker*iedy ta drugi) Zaradi delilne filma zvišane cene! KINO SLOGA: tar). Scenarij: Mihič-Koaomara. Režija: Milan Jelič. Igrajo: Gae-la Vukovič, Danilo Stojkovič, Žarko Bajič ta drugi. Tednik št. 14. Predstave ob 16.. 18. in 20. u«. Ob 920 uri matineja amer, barv. VW vestema PUSTOLOVEC IZ TEKSASA (Randoplh Scott). KINO VIC: angleško-ital. barv. CS pustol. film ČRNI GUSAR. Režija: V. Terene« Hill, Spencer in dr. št. 13 (Planica, Košarka) Hrv. podnaslovi. Predstave ob 16.. 18. ta 20. uri. KINO SISKA: amer. barv. WS pustol. vreszern POSLEDNJI NABOJ. Režija: An-drevr Mc Laglen. Igrajo: George Pepptrd, Diana Muldaur, John Vem on m dr. Brez tednika! Hrvat, podnaslovi! Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO SAVA: amer. barv W westem DAN POSESTNIKOV Režija: Nathan Ju-ran. Igrajo: Telly Savalas George Maharis ta dr. Tednik št. 13. Predstavi ob 17. ta 19. uri. Prodaja vstopnic ▼ vseh kinematografih od 14. ure dalje, za matinejo la kino Sava uro pred pri-čektoan. KINO KRIŽANKE: jugoslovanski barvni film LJUBEZEN IN KAKŠNA KLETVICA. Režija: An Um Vr.oljik. Igra jo: Bori« Dvornik, Ružiča So-kič. Ingeborg Apelt, Boris Bu zančič. Odlična komedija o občinskem policaju Matetu ta ljudeh majhne vasi v Dalmatinski Zagori. Priporočamo! Predstav: samo danes ob 18. ta 30. uri. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. KINO TRIGLAV: še danes in jutri ob 16. ta 19. uri zaradi dolžine filma, amer. barv. zgodovinsko-biblijski spek-tael QUO VADIŠ, po motivih priljubljenega romana H. Sien-kiewicca! Igrajo: Robert Tay- lor, Deborrah Kerr. Leo Genn. Peter Ustinov. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO DOMŽALE: amer. barv. CS film MOSTIŠČE. eb 26. uri. POTUJOČI DOMŽALE:_________ amer. barv. CS film HUDIČEVA BRIGADA, gostovanje v LAZAH V TUHINJU. Ob 30. uri. Igrajo: ys. Bud : KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: švedski barv. film PIKA NOGAVIČKA. ob 17. uri. Ob 19. uri amer. barv film VRNITEV RE-VOLVERASA KINO RADOVLJICA: angleški barvni zabavni film V AVTOBUSU, ob 30. uri. KINO CENTER-----KRANJ: ■ , franc, barv zgod. spektakel CERVANTES. ob 16.. 18. in 20. uri. Igrajo: Horst Buchholz, Gina LoUobrigida. KINO STORŽIČ — KRANJ: amer. barv. vestern komedija M02, KI GA NE UBLJES LAHKO. ob 16. in 18. uri. KINO TR2IC: angl barv. pustol. film KJE JE JACK?, ob 18. uri. Ob 20. uri amer. barv. akcijski film ZA-KOTNIKI. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. fibn PLAVI VOJAK, ob 18. ta 26. uri. KINO RADIO — JESENICE: amer. barv. film mladi levi, ob 17. in 19. uri. KINO KRKA — NOVO MESTO: gostovanje MG Ljubljanskega. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: ital. barv. CS film ROBIN HOOD OGNJEINI LOKOSTRELEC, Ob 18. uri. KINO SVOBODA — TRBOVLJE H.: amer. barv. CS werster film EL CONDOR, eb 17. in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: italijanski barvni film VOJNA ZA PETROLEJ, ob 19.30 uri. KINO SVOBODA ŠEMPETER: dan. barv. film JAZ, ZENA, ob 18. in 30. uri. OBVESTILO J U M A — Jugoslovansko združenje za marketing sporoča, da bo lil. KONGRES v dneh 20. in 21. aprila 1.1. pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza Tita. Mesto kongresa bo Niš, osnovna tema kongresa pa »DRUŽBENO - EKONOMSKA STRUKTURA IN MARKETING V JUGOSLAVIJI«. Delo kongresa bo potekalo v plenumu in v naslednjih sekcijah: I. sekcija — Raziskovanje marketinga — konjunktura II. sekcija — Ekonomska propaganda in pospeševanje plasmana III. sekcija — Politika marketinga Prijave za kongres pošljite na naslov: Zavod za tržiš na istraživanja — Sekretariat Kongresa — 11001 Beograd, Moše Pijade 8/1, tel. 335-301, telex: 11201. VUGOTOURSOVA LETALSKA POTOVANJA POTUJTE Z NAMI V GRČIJO čaka, da odkrijete skrivnost — v deželo, ki vas njene večne lepote! 6-ctnevno potovanje z letalom 27. aprila do 2. maja 1972, iz Ljubljane, od ! ATENE, RT SUNION, KORINT, MIKENE, H EPIDAURUS, DELFI g Cena 2.323,00 din jj (S-mesečni kredit) g | g Prijave in Informacije ; | YUGOTOURS LJUBLJANA, Titova 36/9 g tel. 322 458 I ji pooblaščene agencije po vsej Sloveniji: j) VIATOR, SAP. TRANSTURIST. GLOBTOTJR, ij AVTOPROMET GORICA. IZLETNIK, CREINA, ! g GENERALTURIST, TURIST AGENT. ' 2920 ::iKint»iimmnnn»nn»fnxnxnznmn::uiinnn»iiHRiu:i:i:: Obvestila KOMITE UNIVERZITETNE KONFERENCE ZKS prireja diskusijski večer ob 60-Ietnici rojstva Borisa Kidriča na temo: Misel Borisa Kidriča. Uvodno besedo bosta imela prof. Boris ZIHERL in prof. dr. Ivan LAVRAČ. Diskusijski večer bo v TO-REK, dne 11. aprila ob 19. uri na Trgu revolucije 1, soba 98/11. VABLJENI! 3169-o . TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV ' se bo začel 10. aprila ob 19. uri na Univerzi vbod iz Gosposke. Prijave Transturist Ljubljana, Šubičeva 1. izpiti bodo v Ljubljani pred komisijo luške kapitanije Koper. Vabljeni! 3045-0 Orio-isUifa ■ WHAWeArF« neguje in ščiti vašo kožo ne le poleti na morju, ampak tudi pozimi na planinah! Za vaše zdravje in lepoto — Tschamba-Fii! ZAVOD ING. STANKA BLOUDKA CENTER TIVOLI slopofoka je danes zaprta, vabimo pa vas Jutri od 20. do 1. ure. Disco klub Ilirija Je danes in jutri zaprt, vabimo pa vas v sredo, ko imajo dekleta prost vstop. KOMPAS JUGOSLAVIJA VAS VABI NA PRVOMAJSKA POTOVANJA: • Plitvice — »tok Rab, 3 dni, • MeduLin pri Puli, 4 dni, • Kijev — Leningrad — Moskva — Zagorsk, 8 dni, • ter mnogo zanimivih potovanj v inozemstvo. Podrobne sporede dobite v naših poslovalnicah. Za prvomajske praznike vas vabi Hotelsko podjetje Riviera v Poreč. Rezervacije dobite v poslovalnicah Kompasa. Pensi-on od 45 do 50 din. • AVTOMOBILISTI! Z revijo »AVTO« organiziramo 15-dnev-no potovanje z osebnimi avtomobili v SOVJETSKO ZVEZO. Potovanje preko Madžarske, Poljske in Češkoslovaške. Iz Moskve izleti v Zakavkazje in Leningrad z letalom, v Zagorsk z avtobusom. Odhod 13c 6. • RAZSTAVA skandinavskega pohištva, 3-dnevno strokovno potovanje v Kobenhavn z letalom, odhod 11. 5. • FARMACEVTI, strokovno potovanje v SOVJETSKO ZVEZO z ogledom farmacevtske industrije v Kijevu, Leningradu in Moskvi, 8 dni, odhod 22. ta 25. 5. KOMPASOVE POLETNE POČITNICE 10 dnevni aranžmani z bivanjem na otoku Rabu, Medulin, Supetar, Kukljica, Šali, Pri-mošten, Makarska, ali s KOMPASOVO rezervacijo na počitnice od Ankarana do Ulcinja po vaši želji. Programe dobite v vseh poslovalnicah KOMPASA. KUPITE PRI KOMPASU AVI-ONSKE, ŽELEZNIŠKE, LADIJSKE IN OSTALE VOZOVNICE CENEJŠI IN UDOBNEJŠI SMO. KOT MISLITE, V KOMPAS HOTELIH: BLED, BO- HINJ, KRANJSKA GORA, LJUBELJ, RIBNO IN DUBROVNIK. PRIPOROČAMO VAM LETOVANJE V KOMPASOVIH HOTELIH LJUBELJ IN BOHINJ RENT A KOMPAS CAR m Hertz Obveščam, da nisem plačnik dolgov mojega moža Ivana Kržana, Triglavska 21, zato svarim pred posojili. Marija Kržan, Triglavska 21, Ljubljana. 11382-0 DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ LJUBLJANA Miklošičeva 26 Center za DE in SPL izobr. RAZPORED SEMINARJEV ZA VODSTVA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ 10. 4. — 14 4. 1972 Industrija Promet in zveze Storitvena dejavnost 17.4. - 21.4.1972. Pogojno še za skupino zamudnikov + storitvene dejavnosti 16. 4. — 14. 4. 1972 — Industrija, Promet in zveze, Storitvena dejavnost; 17.4. — 21.4. 1972 — Pogojno še za skupino zamudnikov + storitvene dejavnosti. Predavanje Ljubljanska podružnica Geografskega društva Slovenije vabi na predavanje Uroša Markiča: SREČANJE S SODOBNO BRAZILIJO (barvni diapozitivi). Predavanje bo v torek, 11 aprila 1972 ob 19. uri na Oddelku za geografijo filozofske fakultet«, Aškerčeva 12/11. Oto 18. uri bo OBČNI ZBOR podružnice. Vabljeni! 11566-pr Dežurne službe Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure ob nedeljah in praznikih vse dan, in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: Bežigrad: Kržičeva c. 10. telefon 310-533 Center: Miklošičeva c. 24. telefon 313-063 Vič—Rudnik: Postojnska 24. tel, 61-121 Moste—Polje: Prvomajska 5. tel. 316-156 Šiška—Šentvid: Derčeva ulica 5. za občinsko stavbo, tel. 55-221 Medvode: Medvode tel. 71-215 Grosuplje—Ivančna gorica: začas- no v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 78-439, telefon LM štev 87-402 , 77-141 in 78-464. Služba stalne pripravljenosti je na območju Cmuč, telefon štev. 314-317, Dobrova — Polhov gradeč, Vnanje gorice, Horjul in Velike Lašče. Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v Nebotičniku, Kidričeva l/II, soba št. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan, od 19. do 7. ure naslednjega dne, ob nedeljah in praznikih — ves dan. LJUBLJANA Centralna lokama 1 m AUTO ŠPORT TRST, ul. XXX ottobre 17, tel. 61620 § • Vsi nadomestni deli ter velika izbira I prevlek, preprog in drugih potrebščin j za | ZASTAVO 101. | • Originalni nadomestni deli za FIAT. | B Prevleke, preproge, amortizerji, izpušne j cevi in vsa druga oprema za: | FIAT, PEUGEOT, NSU, VOLKS- I | VVAGEN, OPEL, FORD, ŠKODO, § | RENAULT in AUSTIN. | (R Vsa električna napeljava 1 CIBIE za RENAULT in LUCAS za § I AUSTIN. 1 NOVOST: ASIMETRIČNA JODO- | | VA ŽARNICA. Š = Hiiiiiuiitiuuniiiiiiiuuiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiitiiiinmniiiiiuniiniiiniiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiur.iuiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiumuumuHuimunmuuiim Mali oglasi DEKLE išče sobo, po možnosti v Centru Ljubljane. Ponudbe pošljite pod »Takoj«. 11533-6 INŠTRUIRAM angleški jezik za o-snovno in srednjo šolo. Informacije na telefon št. 343-935. 11532-8 CE IMATE nerešen problem v družini, ali v vaši obrti, in bi se v popoldanskem času hoteli posvetovati z izkušenim strokovnja-kom, se zglasite pod oznako »Servis« 11512-8 ITALIJANSKI športni voziček in mrežasto stajico prodam. Skalar, Lj —Rožičeva 6. 11524-4 PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Budimir Živkovič, Crtomi-rova 7, Ljubljana. 11508-4 FANT 4n dekle iščeta sobo, po možnosti v Šiški. Ponudbe pod »Konec aprila«. 11211-6 ISCEM tesarskega vajenca in tesarskega pomočnika ali nekvalificiranega delavca za priučite v. Tone Cimperman, Kot 4, p. Ig pri Ljubljani. 11480-1 BRIVSKEGA pomočnika (-ico) sprejmem takoj Edi po dogovoru. Vinko Sotlar, Tabor 9, Ljubljana. 11499-1 UPOKOJENKA gre varovat otroka in nudi pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Poštena«. 11456-2 PREVAJAM strokovne tekste s področja strojništva in angleščine v slovenščino, hrvaščino in obratno. Cena po dogovoru. Ponudbe pod »Prevodi«. 11431-8 PRODAM poceni avto VW dostavni 'letnik 1963 in VVV odprt kombi, letnik 1962. Zdravkovi d, Lepo-dvorska 2, 322-670. 11515-3 RAZNAŠALCA-(KO) za dostavo jutranjika »Delo« naročnikom na dom, za področje Primskovo v Kranju, ter za področje v Škofji Loki sprejmemo takoj. Delo primemo za gospodinje in upokojence. Zelo dober zaslužek in ostali pogoji. Ponudbe sprejema podružnica ČGP »DELO«, Kranj, Koroška 16. lllinillllllfllllllilillllllllllllllllllllllliniM PARKET ARJA — kvalificiranega sprejmem. Ugodni pogoji. — Plača v akordu. Bokal Marjan, Bolgarska 21 (tel.:3l6-427 11546-1 SPREJMEM kakršnokoli , honorarno delo na dom. Ponudbe pod »Solidno«. 11562-2 ODDAM lokal ali poslovni prostor, 27 kv. m, Trubarjeva 54. Informacije v slaščičarni Moste, Zafloška 42, Ljubljana. 11346-6 SITOTISK. Prodam ročni stroj za ploščati sitotisk s postopkom za 250.00 SD. Sprejem naročil v torek, 11. 4. od 14.—19. ure. Domžale, Ljubljanska 38. 11155-4 UGODNO prodam nov pralni stroj Zoppas in štedilnik na olje Ekonomik Informacije po telefonu 56-246 od 6.—14. ure. 11576-4 KUPIM brezhiben tellevizor. Klicati od 7.—9. ure, tel.: 22-187. 11522-5 UGODNO prodam skoraj novo tro-delno omaro, kavč in fotelj. Veber, Trg Kom. Staneta 4, Soseska 6. 11559-4 PRAZNO sobo in kuhinjo, souporaba kopalnice, oddam za dobo dveh let, zakoncem brez otrok. Vseljivo koncem aprila. Ponudbe pod »Predplačilo — Galjevica«. 11554-6 IŠČEMO zanesljivo in skrbno starejše dekle za pomoč v gospodinjstvu — lahko mlajša upokojenka. Ponudbe pod »Stanovanje«. 11548-6 SOBO. opremljeno, sončno s souporabo garaže in kopalnice takoj oddam. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik«. 11547-6 MLADO dekle išče sobo, po možnosti v Polju ali Zalogu. Ponudbe pod »Poštena«. 11526-6 PRODAM otroški globok italijanski voziček. Jordan, Beethovnova 4. 11527-4 © metalka trgovsko, izvozno, uvozno, zastopniško in proizvodno podjetje LJUBLJANA, Dalmatinova 2 proda na JAVNI LICITACIJI 1. AVTODVIGALO ORMIG, nabavljeno leta 1967, najnižja izklicna cena cena din 160.000,— 2. DOSTAVNI AVTOMOBIL CITROEN-SPACEK, nabavljen leta 1968, najnižja izklicna cena 3.500,— din 3. VILIČAR, nosilnosti 5 ton, nabavljen leta 1963, najnižja izklicna cena 45.000,— din Licitacija bo dne 12. aprila ob 10. uri v garažah METALKE, Goriška 3 (ogled od 8. do 10. ure). Na licitacijo so vabljene družbene organizacije in zasebniki, ki bodo položili varščino, za zasebnike 10 odst. vrednosti v gotovini, za družbene organizacije pa 10 odst. s čekom, ki ga potrdi banka. Varščino morate položiti pred licitacijo. 3186 POTUJOČA KNJIGARNA PARTIZANSKE KNJIGE bo T: torok. 11. april*.: RAVNE na Koroškem, sredo, 12. aprila: PREVALJE, Aetrtek, 13. aprila: ČRNA— ŽERJAV, potek. 14. aprila: MEŽICA. soboto, 15. aprila: BRDINJE— KOTLJE. NASE GESLO: Dobra knjiga v vsa-ko vas! KNJIZNi HRAM NA KOLESIH razstavlja, prodaja, sprejema naročila m prednaročila za knjige, revije in časopise VSEH SLOVENSKIH ZALOZB. PARTIZANSKA KNJIGA organizira literarno glasbene prireditve in pogovore z literati; predvajanje barvnih 16 mm filmov o vseljudski obrambi, o naši revoluciji in o bojih za pravico drugih narodov. MEDNARODNO LETO KNJIGE 1972 je lepa priložnost, da vsi, ki se ukvarjajo s KNJIGO, nesebično sodelujejo in s tem pripomorejo k širjenju kulture med Slovenci. ____ O CIGARETE TUIUpSKREG.A kombinata n i t r x j nii'j o" 5ŠSŠS; ■ «1« $&&& il! !v!vMv! •••%!•••••• • • • • • - - POIŠČITE NAGRADNI KUPON V CIGARETAH TUTUNSKEGA KOMBINATA PRILEP, KER VAM LAHKO PRINESE ENO OD PREKO 4.000 LEPIH NAGRAD. NAJBOLJ ISKANA IN ZNANA CIGARETA FILTER »JUGOSLAVIJA« VAS PONOVNO NAGRAJUJE - TODA TOKRAT VAS NAGRAJUJETA TUDI FILTER »EUROPA« IN »MAKEDONKA«. ••••••■••• vXv!v/ v/.v.v.* •••••••• ••••••• .V.V.V.’. •••••••• ••••••• %••••••••%%• ••••••• •••••••• •Xy!v!v vXvXv ••••x»x*x .vXyXv ••••••••••••••••••••••••••••••••••••» • ••••••••••••••••••••••••••••••••••»a I j a« ftMiOMOBitov II S***;: iS:-:-:-:-:-:-:-: tutunski kombinat prilep 1ZDAJ. \ ■IN..^?KA CASOPISNO IN GRAFIČNO PODJETJE DELO, LJUB LJ AN A, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNA AGENCIJA LJUBLJANA. ŠUBIČEVA 1, TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA ^T^H,A1^5„NAROCNIKE Z* ZUNANJE NAROČNIKE 23-522, POSTNI PREDAL 29 — EKSPED1T TELEFON 321 439 — BRZOJAVNI NASLOV DELO LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA LJUBLJANA 501—1—187/2 — MESEČNA NAROČNINA 30 DIN — ZA ZASEBNIKE NAROČNINA25 DIN — POSEBNE NAROČNINE: BREZ NEDELJE 23 DIN, PETEK 4 DIN, SOBOTNA 4 DIN PONEDELJEK 3 DIN. PETEK IN SOBOTNA 7 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO telefon dežurnega urednika 20-646 DELO -ir stran 15 Bafsua^rgB^aa-rv-^raa^BUBuaaaBBBBBBBBBBBijBBgBBgggBgaaaBBBBijgaBBBBiiBBfMBBfBggga *5,£ aaai«m mmasani&aMlubm® ta *!■■■■■■■ •■•■■■•■•■•bi ■■ ■■■bbotii ■■ POMLAD JE PRIŠLA V MODELIH KONFEKCIJE š: :s 1 I E S Si I ■■ li 5 ■ . M l\ ■■ M II ■P - :s M mm ca M I I | mm mm ra ■■ mm ■■ mm ■■!!■■■■ Bammmmm mm mu mu mm :: :: ■ ■ ■ ■ i: pa pp pa ■p ■■ aa aa :: ss ■■ ■■ ■a ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ mm ra v» mm ■■ mm ■ £ ■ k m* mv mir a E mr. ■ b ■ K mu ■ K ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■ ■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■ ■ ■■ ■■ mm ■■ ■■ ■■ M ■ ■ ■■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■■ ■■ ■■ ■ ■ ■ ■ mm um ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ «■■■■■■ !■■■■■* DELO — DELO — DELO — DELO — DELO — DELO — i jjj ČASOPISNO ^ IN GRAFIČNO PODJETJE ^ mm mmmm DELO mmmmmm >• uttw mmmmmmm® Ljubljana, Titova 35 mmmmmmmm mm mmmm sprejme o UJ O O ■ Q I O iij Q I O d 0 I 3 UJ Q 1 O d O I 3 O DELAVCE in DELAVKE za delo na naslednjih delovnih mestih: — KNJIGOVEŠKA DELAVKA — NAKLADALKA — PRIUČEN DELAVEC V PROIZVODNJI Nudimo urejene delovne pogoje in solidne osebne dohodke. Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja, Titova 35. 0 UJ Q 1 0 UJ O 1 o UJ 9 I O d 0 1 0 d o 1 o d O O d O 0 d O 1 o d O I O d O O d O — cnaa — cnaa — cn3a — cnaa — cn3a — cnaa Fabrika za porcelan I keramički pločkl / ?c\ ..Gori*) i^icL'Lc" JU40P0RCCLAM . Titov Veles Keramične ploščice odlične kakovosti In dezena ustrezajo zahtevam JUS glede odpornosti, vodoprepustnosti. poroznosti, volumenske teže, posebno še odpornosti glazure na učinek kislin Glede odpornosti na mehantčnp udarce trdnosti ustrezajo 6* Mosovi skali, a po JUS je dovolj 5- -i jA»n *> ,1'JftUllCO Lite X f y«jj».'jpa u> v.-jV« .-j »a. 'J pppaaappappaaaaaappaaapapaaa—bpppppp—* Dne 8. aprila je umrl naš dragi brat, svak in stric Peter Božič pomlad na opatijski rivieri LIBURNI A hotelsko podjetje 4 ZIMSKI BAZENI IZKORISTITE PREDSEZONSKE CENE Informacije: hotelsko podjetje LIBURNIA Opatija tel. 051 71007 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA ŠKODA Od nje se bomo poslovili v torek, 11. aprila 1972 ob 15. uri iz hiše žaiosti na pokopališče v Krškem Žalujoči: hčerke Poldi por. Kravos z možem, Helica por. Pučnik z možem, vnuk Peter z družino in vnukinja Polonca Krško, Bombay, Domžale, 9. aprila 1972 Sporočamo žalostno vest, da nas je tiho zapustil naš dragi oče, brat, dedek, stric MAKS JEAN uradnik v pokoju Pogreb pokojnika bo v torek, 11. aprila 1972 ob 16.30 iz Janezove mrliške vežice na Zalah Žalujoči: hčerki Jelka, Sonja z družino, sinovi Niko, Stojan, Andrej z družinami, sestra Pavla z družino in drugo sorodstvo Ljubljana, London, 9. aprila 1972 ________________________________________________________ «• ■ v r •» j. * - - ut y-i * ■»** - * -r c«c* ‘'T"'1 pfp ■ , «r •• V globoki žalosti'sporočamo da n Pes-je v 83 letu zapustila naša ljuba FRANJA HRASTELJ rojena ČEBIN Od nje se bomo poslovili v torek, 11 aprila 1972 ob 16. uri na zagorskem pokopališču HOTEL GRAD OTOČEC . OTOCEC OB KRKI objavlja prosto delovno mesto 1. skladiščnika 2. administratorja — fakturi sta POGOJI: pod 1.: trgovska stroka, S let delovne prakse; pod 2.: administrativna šola, 2 leti prakse. 3193 Komisija za delovna razmerja pri KMETIJSKI ZADRUGI MEDVODE razglaša prosto delovno mesto FAKTU RISTKE POGOJ za sprejem; — srednja ali nepopolna srednja strokovna izobrazba in 1 leto delovnih izkušenj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Nastop mogoč takoj. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov v 10. dneh po objavi. 3192 »JAVOR« LESNA INDUSTRIJA PIVKA razpisuje po 78. členu statuta (reelekcija) delovno mesto DIREKTORJA razvojnega sektorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še visokošolsko izobrazbo tehnične oziroma tehnološke smeri in najmanj 5-letno prakso v proizvodnji vezanega lesa in furnirja. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni sektor uprave podjetja do 26. aprila 197% 3168 ISKRA-ELEKTROMEHANIKA KRANJ V ZP ISKRA KRANJ Na področju telefonije je postala naša tovarna vodilna proizvajalka v Jugoslaviji — tako po obsegu kakor tudi po kvaliteti. Obenem se s svojo proizvodnjo čedalje bolj uspešno vključuje v mednarodno delitev dela, pri čemer pomeni letošnje leto kvalitativno prelomnico — saj bomo pričeli uvajati proizvodnjo najsodobnejših elektronskih telefonskih naprav. ZATO VABIMO K SODELOVANJU: DIPL. INŽENIRJE ELEKTROTEHNIKE za delo na področjih razvoja in programiranja elektronskih telefonskih central DIPL. INŽENIRJE STROJNIŠTVA za delo na področjih konstruiranja telefonskih naprav ter uvajanja sodobnih tehnoloških postopkov Odločite se za zaposlitev v naši tovarni, saj vam bomo omogočili delo na omenjenih izredno perspektivnih področjih, kjer boste lahko uresničevali svojo kreativnost. Zagotavljamo vam tudi možnosti za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje, pri čemer predvidevamo tudi specializacijo v tujini. Kandidatom, ki se bodo odločili za delo pri nas, bomo skušali čimprej preskrbeti stanovanje pod zelo ugodnimi pogoji. Ce ste torej sklenili, da boste realizirali svoje strokovno znanje in dosedanje izkušnje z delom v naši tovarni — potem pošljite pismeno prijavo ali pa se sami oglasite v kadrovski službi, kjer boste dobili podrobnejše informacije. ISKRA-ELEKTROMEHANIKA KRANJ, Kadrovska služba, 64000 Kranj, Savska loka 4, tel. 064 22-221. 3194 Pogreb dragega pokojnika bo 10. aprila 1972, ob 16. uri na pokopališču v Stični žalujoči: ,. bratje Gustelj, Janko, Jože, Vinko, Franci, Tone, Stane, Lojze z družinami in ostalo sorodstvo Ljubljana, Stična, Škofja Loka, 9. aprila 1972 Žalostni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v 71. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, babica in sestra Marija Ferlan rojena HOBIC Pogreb drage pokojnice bo 10. aprila 1972, c>b 16. uri v Gorenji vasi nad Škofjo Loko žalujoči: mož Alojz in otroci Margareta, Slavko, Rado in Bogo z družinami ter bratje in sestre Gorenja vas, Malenški vrh, Škofja Loka, Sovodenj * in Kranj, 8. aprila 1972 Sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni v 83. letu starosti umrl mož, oče, stari oče Jože Župec posestnik iz Iške loke Pogreb bo v ponedeljek. 10. aprila 1972 ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče na Igu . Žalujoči: tena Helena, hčerke Francka z družino in Marija sin Tone z ženo, vnukinja Marija z družino, vnuk Franci, pravnuki ter drugo sorodstvo Iška loka. Iška, Iška vas, Buenos Aires, Ljubljana 9. aprila 1972 žalujoči: mož Janez, otroci Minka por. Terboča, Mirko, Marta por. Bren z družinami in drugo sorodstvo Zagorje, Maribor, 9. aprila 1972 _______________________________________________________' Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš ljubljeni mož. ata, stari ata, tast, svak in stric MARIIN PEPELNJAK upokojeni železničar Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 11. aprila 1972 ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Radečah Žalujoči: žena Anka, hči Ljudmila z možem Dušanom, sin Franci z ženo Vani, vnukinja Meta z možem Francijem, svakinja Marica, svak Franc in drugi sorodniki Radeče, Ljubljana, Brežice, 9. aprila 1972 Sporočamo žalostno vest, da nas je prerano za vedno zapustil naš ljubljeni očka VILI ŠLAMBERGER SRKlC nosilec spomenice 1941 in borec XIV. divizije Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v torek, 11 aprila 1972 ob 14.30 iz Antonove mrliške vežice na Zalah žalujoči: žena Fani, hčerki Marija in Alenka z družinama, sestre Marta, Marija in Štefka z družinami ter drugo sorodstvo Ljubljana, 9. aprila 1972 RUMENO KARTO, PROSIM — Iz Maribora poročajo, da naši cariniki in miličniki na šentiljskem obmejnem prehodu od vsakogar, ki gre čez mejo, dosledno zahtevajo rumeno karto. Vse, ki je nimajo, napotijo na obvezno cepljenje. Zvedeli smo, da primeri necepljenih potnikov iz jugovzhodnih območij naše države niso tako redki. Na sliki: »Potni list in rumeno karto, prosim!« Foto: E. Selhaus KOSIGIN V BAGDADU — Sovjetski premier je na večdnevnem obisku v Iraku. Pogovarjal se je s prvim sekretarjem KP Iraka Azizom Mohamedom in sprejel tudi delegacijo demokratske stranke Kurdov. Na sliki: sovjetski premier si z iraškim podpredsednikom Takritijem ogleduje mestne znamenitosti. Telefoto: UPI MORILCE TANZANIJSKEGA PREDSEDNIKA SO UBILI — V atentatu na tanzanijskega predsednika Karumo je bil hudo ranjen tudi šejk Tabit Tambo (na levi). Tanzanijska policija je takoj po atentatu začela loviti tri preživele napadalce. Po zadnjih poročilih radia Zanzibar se jim je posrečilo zajeti vse tri. V spopadu s policijo sta bila dva atentatorja ubita, tretji pa je v brezizhodni situaciji napravil samomor. Telefoto: UPI OZN in V Vprašanje Vietnama je spet postalo važno v delu OZN -Generalni sekretar VValdhelm ponuja svoje dobre usluge NEW YORK, 9. apr. (Tanjug). Ali lahko Združeni narodi kaj storijo v Vietnamu? Zdaj je spet v ospredju vprašanje, ki so ga postavljali ob raznih priložnostih že vrsto let. ZDA. ki so prekinile pariške razgovore, so po treh letih in pol obnovile množično in sistematično bombardiranje Severnega Vietnama. Na East Riverju so doslej v podobnih položajih redno izražali zaskrbljenost zaradi takega razvoja dogodkov, opocarjali, da vietnamskega vprašanja ni na dnevnem redu OZN, in poudarjali, da je to vprašanje treba urediti s pogajanji. V svesti si absurdnosti položaja, zaradi katerega je sve. torna organizacija, ki je odgovorna za mir po svetu, povsem brez moči, da bi storila karkoli v tem najdaljšem spopadu tega stoletja, je U Tant v prejšnjem desetletju nekaj krat skušal za kulisami z dobre usluge. To je storil med obiskom v Franciji, kjer se Je v pogovorih s predsednikom Pompidoujem dotaknil tudi Vietnama kot enega zelo pomembnih problemov za razvoj mednarodnih odnosov. Sodeč po tem. kar je izjavil po teh pogovorih, Waldheim sodi, da Združeni narodi ne morejo obravnavati tega vpra Sanja, dokler trajajo pariška pogajanja. Hkrati pa je poudaril, da je pripravljen ponuditi svoje dobre usluge. Postavil je pogoj: takšno željo morajo izreči vse zainteresirane strani. Ni znano ali je generalne- stil priložnost in sporočil svojemu sobesedniku, češ da Francija sodi, da je generalnemu sekretarju OZN treba omogočiti vztrajno in spretno delo pri razreševanju aktualnih in potencialnih spopadov. Na vprašanje, ali lahko Združeni narodi sami prevzamejo pobudo v zvezi z vietnamskim spopadom )e Wald heim na kratko odgovoril, da bo to odvisno od prihodnjega razvoja. Ni znano, kaj je imel v mislih, opazovalci na East Riverju pa imajo vtis, da možnosti takšne pobude ne gre povsem izključevati. »osebno diplomacijo« doseči ... .— ^ ------— — —j__________ ntj nekaj. | ga sekretarja OZN prav se- | Navsezadnje se je zadnja leta Kurt Waldheim je zdaj lz- stanek s Pompidoujem spod. marsikaj spremenilo tako v razil podobno pripravljenost, j budil v tem pogledu. Na East odnosih med velesilami ka- Ysem. ki so zapleteni v viet Riverju ugotavljajo, da je I kor v Vietnamu in tudi v namski spor je ponudil svoje I francoski predsednik izkori- I OZN. rožno Sedma sila v Citroenu Naši novinarji obiskali tovarne v Rennesu — Podrobnosti o Simosu PARIZ, 9. aprila (Tanjug) — V Franciji se je tri dni mudila skupina jugoslovanskih novinarjev, ki je na povabilo firme »Citroen« obiskala nekatere tovarne te velike avtomobilske družbe v Rennesu. Jugoslovanski novinarji so se zanimali med drugim tudi za podrobnosti v zvezi z ustanovitvijo novega skupnega podjetja v Jugoslaviji, »S Imos« v katero naj bi koprski »Tomos« vložil 51 odstotkov, »Citroen« pa 49 odstotkov kapitala. Izpolnjen dvoletni načrt PEKING, 9. aprila (Tan- Lov na virus Kako poteka delo strokovnjakov inštituta za imunobiologijo na Torlaku BEOGRAD, 9. apr. (Tanjug). V noči na 16. marec so prebivalci beograjskega predmestja Torlaka kakor po navadi mirno spali. Niso slutili, da strokovnjaki inštituta za imunobiologijo in virologijo v njihovi neposredni bližini doživljajo dramo. Tisto noč so virologi prinesli iz djakovške in prizrenske bolnišnice »material«, vzet osmim bolnikom, o katerih je mladi kosovski zdravnik Džemal Džiba sumil, da imajo črne koze. Ustaši teroristi grozijo glavnemu igralcu v drami »Umri 10. aprila« — Oster komentar v »Aftonbladetu« STOCKHOLM, 9. apr. (Tanjug). Ustaš ki teroristi so zagrozili, da bodo do 10. aprila ubili Jugoslovana Nikolo Kokana Janjiča, ker je igral glavno vlogo v televizijski drami »Umri 10. aprila«, ki ponazarja nasilje nad jugoslovanskimi delavci na švedskem. (To kratko novico smo objavili že v včerajšnji zadnji izdaji.) Listi pišejo, da sta Janjič in njegova družina že teden dni pod policijsko zaščito. švedska policija je uvedla ta ukrep, potem ko je neznanec po telefonu zagrozil Ja. pjiču. da ga bodo ubili 10. aprila, morda pa še prej. Kakor je aiano, so teroristi zagroziti, da bodo razstrelili švedsko televizijo, če ne bo nehala prikazovati drame, ki sta JO švedska avtorja napisala po lanskem zverinskem uboju veleposlanika Rolovi-č». Med snemanjem te drame je neki drugi Jugoslovan iz strahu pred grožnjami odstopil od vloge. Drama, ki so jo pokazali 5. aprila zvečer, je napravila na švedsko javnost močan vtis. Četrt ure pred začetkom oddaje je nekdo pozvonil pri vratih Janjičev ega stanova- Bo radio govoril za vse? Banjaluka: predlog za program v jezikih raznih narodnosti BANJALUKA. 9. aprila (Tanjug) — Banjaluški reglonal. ni svet za narodnosti je spre jel predlog, da bi v redni program radia Banjaluka vnesli vrhu stalne oddaje v ukrajinščini še enake oddaje v italijanščini ter češčini in slovaščini. Prav tako bodo skušali zagotoviti stalne ruh rike aa pripadnike narodnosti banjaluškega območja tudi v glasilih ukrajinskih, poljskih, čeških, italijanskih in drugih narodnosti. Tudi vse pomembnejše odloke občinskih skupščin naj bi v prihodnje objavljali tudi v jezikih vseh teh nacionalnosti. Poudarjajo tudi. naj bi čim prej organizirali pouk materinščine za pripadnike vseh teh narodnosti, ki jih je na območju Banjaluke •koli deset tisoč. pja. Oboroženi policist je odprl vrata, nikjer ni bilo nikogar. Policija, ki ne podcenjuje grožnje, je mnenja, da je bil to opomin teroristov, preračunan tudi na psihološki učinek. Uradnega potrdila sicer ni, vendar ne izključujejo možnosti, da je grožnja v zvezi z napadam dveh neznanih mladeničev v noči na 5. april na vagon podzemne železnice v stockholmskem predmestju. Neznanca sta vrgla bencinsko bombo, žrtev ni bik), vendar je vagon uničen. Skoda je ocenjena na 200 dolarjev. Zunanjepolitični urednik stockholmskega »Aftonblade-ta« LJunglof piše, da gre gza kriminalno dejavnost majhne skupine fašističnih teropstov na Švedskem«. »Povsem razumem ogorčenje Jugoslova- Ujeti morilci Jana Gerharda VARŠAVA, 9. aprila (Tanjug) — Poljsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je izsledilo in zaprlo morilce znanega publicista in političnega delavca Jana Gerharda, glavnega urednika časopisa »Forum«. Gerharda so zverinsko ubili v njegovem varšavskem stanovanju 20. januarja lam. Policija ni objavila imen morilcev, sporočila pa je, da bodo kmalu prišli pred sodišče. Današnji poljski tisk izreka varnostnim organom vse priznanje za uspešen zaključek preiskave tega zločina, ki je lani vznemiril javnost’ zlasti še književniške in novinarske kroge, v katerih je bil Jan Gerhard cenjen kot zelo ustvarjalna osebnost. Eksplozija v Seulu SEUL, 9. aprila (AP) — V nekj seulski ulici so eksplodirale tri bombe ročne izdelave. Okoli 40 ljudi je dobilo razne poškodbe, devet Je hudo ranjenih. Takoj po nov na švedskem in jugoslovanskih narodov sploh zaradi takšne aktivnosti,« piše Ljunglof v daljšem komentarju in poudarja: »Gre za dejavnost zadnjih ostankov gibanja, ki je po nemško-italijanskem napadu na Jugoslavijo aprila 1941. usposta-vilo na Hrvatskem kvislinški režim najslabše vrste.« Komentator poudarja, da se Je takrat začel partizanski narodnososvobodilni boj ne le proti okupatorjem, temveč tudi proti domačim fcvislin-gom na Hrvatskem in v Srbiji. »Cilj partizanskega boja je bila osvoboditev Jugoslavije in zagotovitev pogojev za sodelovanje vseh narodnosti v novi državi.« Naslednje jutro so na Tor-laku uradno potrdili, da gre pri obolelih za virus črnih koz, in so o tem takoj obvestili zvezne organe. Virus črnih koz so na inštitutu ugotovili po najhitrejšem možnem postopku, z elektronskim mikroskopom. Znanstveniki pa morajo opraviti še druge laboratorijske preskuse. Tako so po treh dneh na kulturi piščančeve-ga zarodka in na opičji ledvici dokončno potrdili diagnozo. V Jugoslaviji oziroma na Kosovu se je po štiridesetih letih pojavjla nevarna bolezen. Jug) - Severnokorejski tisk ' °d“eJ de’tj° “ toStitutu piše, da je nad 300 tovarn že | L^'Y^Sm^e^.Tak°'f 1*bora' izpolnilo dveletne naloge v ter sistematično zbirajo »material« vsakega bolnika, med drugim kri in izločke, kar bodo kasneje podrobno proučevali. Z vsemi prevoznimi sredstvi od avtomobilov do helikopterjev in letal dosežejo ljudje s Torlaka vsakega obolelega državljana in vsak sumljivi primer. To delo zahteva veliko potrpežljivosti, pravi direktor inštituta dr. Ljubinko Stojkovič, kajti včasih je mogoče priti do točne diagnoze šele po vztrajnem daljšem raziskovanju. Pri dečku Nikoli Nakaradžiču iz vasi Moravi-ca, na primer, so bile prve in druge ugotovitve pod elektronskim mikroskopom negativne. Pri ponovnem poskusu na piščančervem zarodku pa se je po tednu dni pokazalo, da gre za črne koze. Razen dr. Stojkoviča opravljata to zahtevno delo primarija dr. Mafko Bordjoški in dr. Radoslav Boškovič ter dr. Ana Gligič, dr. Julijana Pecič, dr. Radmilo Petrovič, veterinar dr. Živko Stefanovič, medicinski tehnik Ljuba Todorovič in drugi. Po besedah dr. Stojkoviča črne koze niso presenetile strokovnjakov na Torlaku. Tam dela 100 zdravnikov ter 100 biologov, kemikov, vete-I rinarjev in še okoli 60 ljudi. šestletnem načrtu za gospodarski razvoj. Te naloge je nekaj velikih podjetij izpolnilo v 15 mesecih. Med njimi sta tudi tovarna orodnih strojev v Kusongu in velika hidroelektrarna v Supungu. S prejšnjim sedemletnim načrtom za gospodarski razvoj Koreja ni dosegla posebnega uspeha, saj je minilo deset let, preden so izpolnili vse planske naloge. To so obrazložili s »poslabšanim mednarodnim položajem«, zaradi katerih so dali vojski večji del proračunskih sredstev. Sokobanja se širi SOKOBANJA, 9. aprila (Tanjug) — Znane toplice in klimatsko zdravilišče Sokobanja se pripravljajo, da bodo letos sprejele nad 100.000 go6tov oziroma 20.000 več kot lani, ko so dosegle rekord. Kitajci v Karlovcu KARLOVAC, 9. aprila (Tanjug) — Kitajska gospodarska delegacija je danes v Karlovcu obiskala tovarno turbin, dieselskih motorjev in črpalk »Jugotur-bino«. Razpravljali so o možnostih za prodajo parnih turbin, motorjev in črpalk za potrebe kitajskega gospodarstva. movali bodo Madžarska vlada bo uvedla nove naslove, odlikovanja in nagrade za dobre delavce, brigade in kolektive BUDIMPEŠTA, 9. apr. (Tanjug). Madžarska vlada je sprejela odlok o ustanovitvi novih naslovov, medalj in nagrad, ki jjh bodo v prihodnje podeljevali delovnim kolektivom, brigadam in posameznikom. S tem odlokom želi vlada materialno in moralno spodbuditi nadaljnji razmah delovnega tekmovanja, ki je »velika gibaln-sila tudi pri graditvi socializma na višji ravni«. Na tem inštitutu že kakih 10 let izpopolnjujejo metodologijo laboratorijskih analiz virusov črnih koz. Za to delo je inštitut prejemal od skupnosti 20.000 dinarjev na leto, torej simbolično vsoto, saj stane na primer samo elektronski mikroskop okoli 150.000 dolarjev. Ta aparat, s katerim je mogoče najhitreje ugotoviti viruse črnih koz, je kolektiv kupil z lastnimi sredstvi. V sedanjem položaju je ta aparat še posebno dragocen. V tej ustanovi, ki je eden izmed centrov svetovne zdravstvene organizacije za gripo — je dodal virolog Stojkovič — so pridobili med drugim tudi domače cepivo proti otroški paralizi. Otrok na cesti ORMOŽ, 9. aprila — Včeraj popoldne je vozil Ivica Bre-kalo osebni avtomobil iz Ormoža proti Ptuju. V Veliki Nedelji pred železniškim prelazom je prehiteval konjsko vprego. Takrat pa je izpred gostilne nenadoma stekel čez cesto 7-letni Stanko Cvetko, ki ga je avtomobilist zadel Otroka je vrglo na pokrov avtomobilskega motorja, od tam pa na železniške tire, kamor je udaril z glavo in se hudo poškodoval. M. š Štirje ranjeni ŠENTILJ, 9. aprila — Sinoči ob 19.30 uri se je pripetila v naselju Jelenče huda prometna nesreča. Alojz Ko. renjak, doma iz Doljne Počehove, j*1 vozil iz Pesnice proti Šentilju. V Jelenčah ga je pri. čelo v ostrem desnem ovinku zanašati. Izgubil je oblast nad vozilom in zapeljal s ceste, I kjer se je avtomobil prevrnil na streho. Pri nesreči sta se hudo ranila sopotnika Zdravko Frajzman in Ana Ul iz Šentilja, laže pa sta se ranila voznik Korenjak in sopotnica Zdravka Ul. Na vozilu je škode za 10.000 dinarjev. M. š Pri prehitevanju v kolesarko PTUJ, 9. aprila — Sinoči je vozil Franc Godec osebni avtomobil iz Ptuja proti Hajdini. V Hajdini je prehiteval kolono avtomobilov, pri tem pa ga je zaneslo na skrajni desni rob ceste, kjer je trčil v cestni smernik, od tam pa ga je odbilo nazaj na cesto, po kateri je ravno tedaj pripeljala kolesarka Katarina Zupanič iz Spodnje Hajdine. Prišlo je do trčenja, pri katerem se je kolesarka hudo ranila. M. š. Telegrami HADŽIČ NA KITAJSKEM — PEKING. Na povabilo LR Kitajske je prispela v Peking jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi zvezni sekretar za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič. Razpravljali bodo o razširitvi gospodarskega sodelovanja. DJURANOVIC IN GOLOB NA KONGRESU — GEORGETOWN. Na slovesnem delu zasedanja 15. kongresa ljudskega kongresa Gvajane, na katerem je govoril predsednik vlade in voditelj stranke Forbes Bumham, je udeležence pozdravil v imenu ZKJ in SZDLJ Veselin Djuranovič, predsednik CK ZK Cme gore, ki ga spremlja Ignac Golob, načelnik mednarodnega oddelka pri predsedstvu ZKJ. Djuranovič in Golob sta s predsednikom Bumhamom razpravljala o političnem razvoju v obeh deželah, o možnostih za razširitev medsebojnega sodelovanja in o nekaterih mednarodnih vprašanjih. SADAT V ALŽIRIJI — ALŽIR. V prihodnjih dneh bo predsednik Sadat obiskal Alžirijo. Egiptovski zunanji minister Galeb je dejal, da bo Sadatov obisk okrepil akcijo arabskih dežel za osvoboditev okupiranih ozemelj. LADJE V NAJEM — KEY BISCAYNE. Predsednik Nixon je podpisal zakon, po katerem bodo ZDA dale tujim deželam v najem 16 bojnih ladij. Deset rušilcev in 6 pod momic bodo posodile Španiji, Turčiji, Južni Koreji in Italiji. ARABSKI VRH BREZ HUSEINA — KAIRO. »Al Ahram« piše o stikih med arabskimi deželami, da bi se sporazumele o Sklicanju arabskega sestanka rta vrhu brez udeležbe jordanskega kralja Huseina. To naj bi bila akcija proti Huseinovemu predlogu o ustanovitvi združene arabske kraljevine na obeh bregovih Jordana. PALAMAS BO OBISKAL ŠPANIJO — ATENE. Namestnik grškega zunanjega ministra Hristos Palamas bo na povabilo španskega zunanjega ministra Lopeza Bra-va odpotoval 24. aprila na dvodnevni obisk v Španijo. Brav0 je lani julija obiskal Atene. SCHRODER NA KITAJSKEM? — BONN. Bivši zahodnonemški zunanji minister Gerhard Schroder bo verjetno poleti obiskal Kitajsko. Datum ni določen, prav tako ni znano, kdo je Schroderja povabil. Nedavno je Schroder izjavil, da bi obiskal Kitajsko. TUNIZIJSKI PREDSEDNIK V FRANCIJI — PARIZ. Uradno so sporočili, da bo tunizijski predsednik Habib Burgiba prispel 23. junija v Francijo na tridnevni obisk. KOSIGIN SPREJEL MOHAMEDA — BAGDAD. Sovjetski premier Kosigin, ki je v Iraku na večdnevnem obisku je sprejel prvega sekretarja KP Iraka, Aziza Mohameda. Izrazi! je zadovoljstvo z odnosi med Irakom m SZ, s sodelovanjem patribtičnih sil v Iraku ter s sodelovanjem bagdadske vlade z drugimi naprednimi arabskimi deželami. Sprejel je tudi delegacijo kurdske demokratske stranke. AMERIŠKO ŽITO ZA. SZ — MOSKVA. Sekretar ZDA za kmetijstvo dr. .Butz proučuje v Moskvi možnosti za dolgoročni sporazum o prodaji ameriškega žita- Sovjetski zvezi. Ob lanskem obisku takratnega ministra za trgovino Maurieea stansa so sovjetski predstavniki izrazili željo, da bi SZ stalno kupovala žito v ZDA. PROTI ARABSKI KRALJEVINI — KARTUM. Sudanski predsednik Nimeiri -je za arabski sestanek na vrhu, da bi proučili ukrepe, ki naj onemogočijo Huseinov načrt o ustanovitvi tako imenovane združene arabske kraljevine. NOVEMBRA NA FINSKEM — JAUNDE. Svet medparlamentarne unije, ki zaseda v kamerunski prestolnici Jaunde je sprejel predlog, naj bo prihodnja konferenca medparlamentarne unije novembra letos v Helsinkih posvečena evropskemu sodelovanju in varnosti. UGRABITELJ V HELIKOPTERJU — NEW YORK. Ugrabitelj letala, ki se je s 500.000 dolarji s padalom spustil z letala, se je po vsem videzu s helikopterjem umaknil s področja, ki ga preiskuje policija. Tisto področje je zaman preiskovalo okoli 200 po-hcistov s šestimi helikopterji. Pa še to: ČRNO HOTELIRSTVO — Predsednika bec grajske mestne skupščine Branka Peši-ča so na nedavnem sestanku Elektrodistri-bucije Beograd vprašali tudi, kako da se počutijo meščani, ki so v karanteni zaradi črnih koz, ker sta med njimi tudi dva člana kolektiva. »Kaj naj vam odgovorim?« — je odgovoril Pešič — »Stanujejo in jedo kot v hotelu, zabavajo se lahko z zvrhano mero, le v mesto ne smejo. Tako jim je dobro, aa bi kar predlagal, naj bi čas, preživet v karanteni — odbili od letnega dopusta.« VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 10. april 1972 ob 7. uri Med drugim je vlada ustanovila naziv »odlično podjetje« oziroma »odlična zadruga«. Ta naziv bodo podeljevala vsako leto ob prvomajskih praznikih tistim kolektivom, ki bodo dosegii največje uspehe. Tovarnam in zadrugam, ki bodo v vsem srednjeročnem obdobju pokazale Izredne uspehe, bodo podeljevali vsako peto leto »rdečo zastavo ministrskega sveta m predsed stva sindikatov« in seveda ustrezne denarne nagrade. Socialistični delovnim brigadam, ki jih na Madžarskem pojmujejo kot nosilke tekmo-ekspiozijl Je izbruhnil požar, vanja in borke za uresniče kj je upepelil okoli 30 proda- vanje gesla »Delati, učiti se jaln. Policija Je sporočila, da in živeti socialistično«, bodo je bombe sprožil 19-letni fant. \ podeljevali red dela z’ rdečo zastavo in državno nagrado. Posamezniki, ki se bodo pri delu najbolj izkazali, bodo lahko dobili naziv junaka socialističnega dela alj »odličnega delavca«. Ta odlikovanja bodo podeljevala ministrstva in podjetja. Razen odloka o ustanovitvi novih nazivov odlikovanj in nagrad je vlada sprejela tudi priporočilo o sodelovanju državnih, gospodarskih, sindikalnih in drugih dejavn.kov pri nadaljnjem pospeševanju: socialističnega tekmovanja pri delu. Priporočilo poudarja. da sta organizacija in spodbujanje tekmovanja ne ločljivi sestavini usmerjeva! nega dela v gospodarstvu ' kot taki dolžnost vseh vod I nih organov in voditeljev. e zakladnica znanja * MALA ENCIKLOPEDIJA SVETA JUGOSLAVIJE SLOVENIJE T 3 KNJIGAH NAROČILA: VSE knjigarne in DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26 6I000 Ljubljana ■ w topla fronta mmW hladna ▼ fronta lf' okluzija j središče: ciklona')'] \ _______anticiklona jj TUNis*f Vreme in temperatura 9. aprila 1972 unaj dežuje 13 oblačno 10 '.enertke 10 oblačno 11 vlilano megla 8 poloblačno ' 14 ienova sončno 11 oblačno 17 6 sončno 10 iilrlch 2 sončno 18 Sim dežuje 14 poloblačno 23 >ariz poloblačno 8 oblačno 12 Berlin jasno 6 poloblačno 12 'Itookholm oblačno 2 dežuje 4 Moskva oblačno 2 oblačno 6 Napoved Ponoči delne razjasnitve Jutri spremenljivo oblačno popoldne so možne manjše krajevne plohe. Najnižje noč ne temperature med i in 6, v Primorju 8, najvišje dnev ne od 10 do 15 stopinj C. Izgledi vremena za torek, spremenljivo vreme. JUGOSLAVIJA Poslabšanje vremena bo za jelo osrednje in vzhodne kra je Jugoslavije. Ob Jadranu razjasnitve. VREMENSKA SLIKA Hladna fronta se iznad na ših krajev le počasi pomika na vzhod. Z jugozahodnimi vetrovi bo nad Alpe dotekal hladnejši zrak in bo vpliva) tudi na vreme pri nas. ~nežne razmere včeraj ob 7 uri Žičnica, na Veliko planino: 0 sneži, Tiha dolina 50 cm Zeleni rob 25 cm, naprave obratu-jeio. žičnic« na Krvavec: —1 sneži, 10 cm na 30 cm podlage Njivice: 10 cm na 100 cm pod-a<^ naprave obratujejo; žičnica na Vogel: 2 sneži 200 cm, naprave obratulejo. žičnica na Ze-iemco- sneži zgornja postaja: 175 cm Ljubelj: sneži. Kredarica; —7 sneži. 32 cm na 280 cm podlage PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEJ '★ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, PONEDELJEK, 10. APRILA 1972 LETO XIV. • ŠTEVILKA 98 • CENA 1 DINAR -DELO- IZHAJA OD 1. IjgJA 1959 PO_ZDRUŽITVI -UUDSKE PRAVICE-. KI JO JE 5.0KT0BFj^93^fcSTiW^/ll#|f0lWRlSTICNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN -Sim/EJpK« pJrJfc^AlJA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA £§POj|bDILI^ypOfl% SLIVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC Osem ranjenih. Lov za morilci (str. 9) — Polja „gasijo", Dobrotni oblaki (str. 10) ■ ‘ U%\, START V DEŽJU. Udeleženci tekmovanja v motokrosu za »Nagrado štajerske« so štartali v dežju pred 10.000 Prepričljivo: Schmalz Na VII. »Nagradi Štajerske« v motokrosu v Orehovi vasi je zmagal Čeh Jiri Schmalz — Pet naših med deseterico, najboljši pa je bil Šoštarič (3.) OREHOVA VAS, 9. apr. Na prvem mednarodnem tekmovanju nove motociklistične sezone pri nas, VII. »Nagradi štajerske« v motokrosu, je med 33 dirkaCi iz CSSR, Finske, ZRN, švedske. Nizozemske, Italije in Danske ter Jugoslavije, zmagal 27-letni Češkoslovaški dirkač Jif Schmalz (CZ), med Jugoslovani pa je bil najboljši trikratni državni prvak Leno Šoštarič (CZ), ki je zasedel 3. mesto in tako povedel tudi v oceni za državno prvenstvo. ra rruw lagnaan. Kot Matic Je nastopi BrauUgam, ki Ja podr: 1004 kašlje, aa njim pa Turk 1000. Oral po naU Je Wloka podrl 1060 kegljev, aa njim pa Rezultati • MOŠKI 1. Beyer (NDR) 1073.2 2 Steržaj (J) 1060. *. VVloka 1060. 4. Luther (oba NDR) 1037. 5. Turk (J) 1030. 6. Brkutigam (NDR) 1004. 7. Miklavčič (J) 999. 8. Hegen-barth (NDR) 999 9 Mute (J) 997 10. Bergel: (NDR) 976. 11. Draga« 961. 12 Sojat 948. 13. FarkaS 921 in 14. Biber (val J' >19. • ZENSKE: 1 VVloka 504. 2. Leuchtmann 478. 3. Preller 477 4 Lindner (ne NDR). S. Kovrlija 469. 6. Sivka 463. 7. Bobnar 457. 8. Urh (vse J) 450. 9 Uhle (NDR) 444. 10. Remic (J) 436. 11. Schumann (NDR) 432. 12 Ludvig 427. 13 Mikovič 426. 14 Jante (vse J) 423. 15. Riener (NDR) 423. 16. Ocvirk 421. 17. KaločaJ 418 in 18. Gulič (vse J) 413. Steržaj 1080. Ce M vedel, da bo aa njim nastopil Bejrar. ki Je podrl 1073 kegljev, bi aa verjetno Startej te boi) potrudil, tako pa Ja moral prvo meseo prepusti ti njemu Se bolj kot pn motelh pa Je M. la spet vatna premoč NDR v Maski konkurenci. Za Jugoslavijo Ja nastop:.o vseh 11 tekmovalk, ker so imele hkrati lsblroo tekmovanje za nastop na SP. Vsekakor so dosegle nate tekmovalke boljte rezultate kot prvi dan. vendar pa z njimi te vedno ne moremo biti zadovoljni. Gostje Iz NDR so znova dokazale, da so upravičeno svetovne prvakinje. Po končanem dvoboju eo člani Hajduk Dinamo na TV? ZAGREB, 9. apr. — Upravi nogometnih klubov Dinama in Hajduka se dogovarjata, da bi v sredo odigrali prijateljsko srečanje. Tekmo naj bi prenašala televizija, ki bi morala v sredo prenašati tudi zaostalo tekmo ZKL Jugoplastika : C. zvezda, Id pa so jo znova pre. lotili. Tekma med Dinamom in Hajdukom pe bo brea gledalcev. S. F. NAS NAJBOLJŠI. Miro Steržaj. strokovne komisije pri KZJ izjavili, da so z rezultati jugoslovanskih kegljačev, kljub dvema porazoma, zadovoljni Prvi dan Je bilo povprečje 988 podrtih kegljev, vsi pa so dokazali, da so v dobri formi. Zal tega ne bi mogli trditi za na-So Zensko reprezentanco. Z izjemo Ludvigov« m te nekaj tekmovalk Je njihova forma zelo spremenljiva. Vseh 13 tekmovalk bo imelo te tri izbirna tekmovanja v Ca- Razplet 1. in 2. vožnje Na štartu aa prvo vožnjo ja prišlo do neprijetnega pripetljaja. Z leve strani štartne rampe Je 5 sekund prezgodaj Starta] znam Šved OLsaotn. Ko je opazil, da mu nihče ne sledi, se je vrnil, toda ni se bo tel postaviti v vrsto z drugimi, marveč se je postavil zunaj rampe Zaradi tega so ga potem diskvalificira-., Svod pa je zagrozil, da se bo pritožil FIM P > uspelem Startu so bili gledalci priča zagrizenemu boju Pinca Jšrvinena in Schmalza (CSSR), ki je najhitreje prevozil prvi krog. Peti je bil naš prvak Zupin, ki inu m uspelo zadržati tega mesta. Nagajala mu je zavora, ki jo Je sam popravil in nadaljeval z vožnjo. Po 10. minutah je vodil Jarvinen. ki je na enem izmed lažjih vzpetin padel, kar so njegovi tekmeci izkoristili, pozneje pa Je bil celo primoran odstopiti. Schmalz je potem, ko se Je znebil naj-prvo vožnjo. Vrstni red 1. vožnje: 1. hujšega tekmeca, zlahka dobil Scmalz, 2. Hlous (oba CSSR), 3. Šoštarič (J), 4. Peer (Niz). 5. Lacko (CSSR), 6. Šegula C J), 7. Adegaard (Dan), 8. Zu-pin, 9. Malekovič (oba J), 10. Ibsen (Dan). Pred Startom za drugo vožnjo je nehalo deževati, zato so dirkači dosegli večje hitrosti, pa tudi laže so premagovali strmine. Dirkačem se Je pridružil tudi Šved Olsson, ki pa drugim favoritom ni prekrižal računov. Spet sta se za čelni položaj najhuje spopadla J&rvinen ln Schmalz. vendar je bilo mojstrovine Pinca kmalu konec. Kaže. da Je na 1500 m dolgi progi nekje obtičal, kajti v 2. krogu Je bil šele četrti. Na čelo vseh so se prebili kar trije češkoslovaški dirkači, s tem pa je bil boj za 1. mesto odločen: Schmalza nihče m več resneje ogrožal, tako da si Je po 20 minutah vožnje pridobil približno 300 m prednosti pred rojakom Hlousom Med najboljšimi se Je zagrizeno boril tudi državni prvak Zupln, ki pa je imel bržkone premalo moči za odločilni boj. »Neusmiljeni« zasledovalec Šoštarič ga Je namreč ujel tn v finiftu celo prehitel, s tem prodorom pe mu js uspelo prebiti se tudi med vodilno češkoslovaško trojico. Karlov Čan Je bil tretji, s čimer Je ponovil uspeh M. Vesenjaka na tej dirki iz leta 1969. Vrstni red v drug: vožnj:: 1. Schmalz, 2. Hlous, 3. Šoštarič, 4. Lacko. 5. Zupin, 6. Šegula, 7. Adegaard, 8. M Vesenjak (J), 9. Jarvinen (P) in 10. Mong&rda (It). gledalci. Telefoto: Čerin Slovenski tenis bo zboroval LJUBLJANA — Izvršni odbor teniške zveze Slovenije se bo v petek, 14. aprila (ob 16. url v prostorih gospodarske zbornice SRS) sestal na razširjeno sejo, na kateri bodo pregledali delo v minuli sezoni ter sprejeli koledar tekmovanj za novo teniško leto. Glede na izreden razmah m tudi uspehe slovenskega tenisa, Je pričakovati udeležbo zastopnikov vseh slovenskih lubov. w Remi na praznem štadionu Prijateljska nogometna tekma za TV — Partizan — Vojvodina 1:1 (1:1) BEOGRAD, 9 aprila — V pn-J a tel j ski tekmi sta Partizan ki Voj vodna igrala neodločeno 1:1 (1:1). Strelec za Vojvodino je bil Ivezič (11), izenačil pa je Katič (33). Tekmo Je sodil domačin Cajič. Moštvi sta prikazali dobro igro, obe bi lahko zma-endar prenašala pa ga Je TV. Madžari prvi! Na »Donavskem pokalu« v dviganju uteži v Budimpešti Jugoslovani zadnji, z dobrimi dosežki — kljub cepljenju BUDIMPEŠTA, 9. apr. (Po telefonu). Končalo se je tridnevno tekmovanje za »Donavski pokal« v dviganju uteži. Na oder za zmagovalce so se kar petkrat povzpeli Madžari, ki so zmagali tudi med ekipami. Skoraj v vseh kategorijah tn disciplinah so bili doseženi donavski rekordi, Bolgar Rusev pa je postal novi svetovni rekorder v lahkotežki kategoriji, potem ko je v potegu dvignil 156 kg. SAMO ZA TV. Kustudič (Vojvodina). V lahkotežki kategoriji sta se za naslov spopadla madžarski tn bolgarski dvigalec. Po potegu je Bolgar Rusev napovedal svoj triumf, saj Je nato v četrtem poskusu (izven konkurence) s 156 kg doeegel celo nov svetovni rekord. V drugi disciplini Je bil Horvath spet boljši, tako da je zmagal tudi v triatlonu. Celjan Jože Urankar, naš drugi kandidat za OI, je v teznem d vi ganju premagal slovitega Zdrazilo, v potegu s 125 kg ter v sunku s 160 kg pa je izenačil državna rekorda. Toda v skupnem seštev ku Je bil njegov rezultat preskro men, da bi izpolnil olimpijsko normo. Poznalo se mu je, da je bil pred dnevi cepljen proti čr nim kozam. V srednjetežki kate goriji so Madžar: izgubili zlato račune jim Je prekrižal Bolgai Nikolov. Jugoslovan Stošič je bil prepričljivo zadnji. Edo Bakarac Je v težki kategoriji nastopil bo lan, tudi on Je imel močno reak cijo. Potem ko je v teznem dvigu dvignil 155 kg, je v potegu po skušal pri 120. Toda trikrat je bil neuspešen in tekmovanje je moral tako končati. Prav takšna usoda Je zadela tudi Nemca Hau na. Med štirimi tekmovalci je zmagal Pavlasek (CSSR), ki je zrušil donavski rekord v potegu ln triatlonu v teznem pa domačin Ambrus. Rekordi so bili še v drugih kategorijah: v lahkotežki kategoriji ga je zboljšal Bolgar Rusev v potegu s 150 kg, Madžar Horvat v sunku in triatlonu, v srednjetežki kategoriji je to v teznem dvigu uspelo Madžaru Veresu s 162,5 kg, medtem ko je zmago valeč Nikolov (B) zboljšal donavske rekorde v potegu, sunku m triatlonu. L. AMBROŽIČ Rezultati LAHKA: Ambroži (M) 420 1142.5, 117,5, 160), Tončev (B) 412.5, Legel (Av) 402,5. He renčič (Jug) 392,5 (135, 112,5. 145), Schrant (ZRN) 387,5, Solar (CSSR) 377,5). SREDNJA: Stark (M) 452,5 (145. 135, 172,5), Hekel (CSSR) 432 5 Alfons (Av) 410 Florov (B) 400, Wegel (ZRN) 395, Mirko/ič (Jug) 370 (112,5, 110. 147,5). LAHKOTEŽKA: Horvat (M) 457,6 (160, 140, 187,5), Rusev (Bolg) 477,5 Popiolek (ZRN) 140. Zdrazila (CSSR) 437,5, Urankar fJug) 422,5 (137,5, 125. 160), Isowitch (Av) 0. SREDNJETE2KA: Nikolov (Bolg) 500 (165, 150, 185), Ve-res (M' 477,5, Orzagh (CSSR) 472.5, Hill (Av) 467,5, Rohlser (ZRN) 467,5, Stošič (Jug) 400 025 125, 150). TEŽKA: Pavlasek (CSSR) 545 (187,5, 157,5 200) Ambrus (M) 530, Ham (Av) 495. Nikolov Bolg 190, Bakarac (Jug) in [Taun (ZRN) 0. EKIPNI VRSTNI RED: 1 Madžarska 52 točk, 2 Bolgari ja 38, 3. CSSR 35 4. Avstrija 29, 5. ZRN 19, 6. Jugoslavija 18; Skupen vrstni red po pe tem turnirju za »Donavski pokal*: 1 Madžarska 215 točk * CSSR 167, 3. Bolgarija 162 4 ZRN 132, 5. Avstrija 125. 6 Rom - ni J a 111 in 7. Jugosla vija 67. PRVI — Jože Gazvoda Preveč po lastnem preudarku LJUBLJANA — Položaj v zvezi s črnimi kozami se kajpak odraža na vseh toriščih našega življenja. Nujno je bilo, da smo se kar se da odločno — spustili v boj z epidemijo in tako skušali zavarovati vsakega izmed nas in tudi našo skupnost. A če gledamo položaj samo v telesnokultumi sferi, ne moremo biti povsem zadovoljni. Zdi se, da vendar vsakdo preveč ukrepa po lastnem preudarku. Tako. kar zadeva nastope ali vadbo posameznikov (nekateri naši vrhunski plavalci so morali celo v bolnišnico!), pa tudi kar se tiče prireditev. V zveznih ligah m tekmo-■j anj »velike« nogometne tekme pa so bile če minule dni tudi v mestih, jejer zdaj ne smejo biti, da ne govorimo o tem, da pa vrsta prireditev navzlic temu je. Tudi v -Sloveniji je položaj kar se da raznolik. Zvezni nogometni ligaši počivajo, v republiški ligi skoraj vsi igrajo, v conskih ligah ni tekem, v nekaterih podzvezah pa so. Rokometaši nastopajo, tudi velika prireditev v motokrosu je bila. rudoisti in rokoborci pa so odpovedali svoje nastope. Ali črne koze 1972 potemtakem niso izkušnja tudi na tem področju? V ;prihodnje bo vsekakor treba računati s tako ali podobno možnostjo in že vnaprej točno določ.ti, kdo je v takem primeru in za kakšne odločitve pristojen. Ne glede na to. da razmere v različnih krajih in tudl športne panoge seveda niso povsem enake. EVGEN BERGANT Černič 1127 krogov LJUBLJANA, 9. apr. — Drugi dan II. preglednega tekmovanja slovenskih strelcev so člani streljali z MK precizno puško, MK pištolo proste izbire in Vli revolverjem, mladinke m članice pa so nadaljevale s streljanjem z MK standardno puško Na splošno so bli dosežen dobri rezultati Omeniti velja 1127 krogov Cemica z MK precizno puško, kar je tudi njegov osebni rekord. Rezultati: člani — revolver: 1. Peteme' (Sava, Kr) 578, 2. Teržan 578, 3. Jež (oba Ol) 567. 4. Ivanovič (Ptuj) 557, 5. Poženel (Sava) 557; MK precizna puška: 1. Cemic (Ol) 1127, 2 Jager (Ce) 1120, 3. Mikolič (Ol) 1116, 4. Otrin (Jes) 1110, 5. Brezo vnik (Ol) 1107; MK pištola proste izbire: 1 Teržan (Ol) 539, 2. Peternel 519, 3. Poženel (oba Sava) 514. 4. Strajher (Ce) 514, 5. Letonja (Ol) 152; MK standardna puška — mladinke- 1. Jere 499. 2. Klemenc (obe Ol) 485, članice: 1. Dimic (Ol) 556 , 2. Kralj (Jes) 519, 3. Jeglič (Ol) 516. L. MIKOLIČ »i.... ; LJUBLJANA — Desetega potnika, ki ai bo s izletom Centroturlsta ogledal olimpij ske igre v MUnchnu, je tokrat Lažrebala znana televizijska napovedovalka Jana Ce de. Skupno je prišlo v uredništvo 9.655 stavnih olimpijskih tablic. Največ naših bralcev je v 10. kolu sta vllp na boksarja Sreča Weinerja — 3.420 kanuist Tone Hočevar je dobil 3.375 glasov jahači ca Eva Zaveršnik pa 2.860. Ker tudi tokrat ni bilo ligaških tekme vanj, smo dali v boben kar vse stavne ta Mice, ne glede na stavno številko. Deseti potnik na olimpijske igre v MUnchnu je postal Tone Dumanič, 62.000 Maribor, Sarajevska 2/1; olimpijske knjige Dela pa bodo dobili: Božo Bošnjakovič, Matjaževa 13, Ljubljana; Valentin Jereb, Valjavčeva 7, Kranj; Roza Šaler, Kersnikova 7, Ljubljana; Matija Inž. Mihelčič, Do-enjska 36, Ljubljana; Vinko Vek, Neža O, Trbovlje; Stanko Knafllč, Savska 7, Med; Dragica Bobek, Stari grad 22, Krške, fanez Stvbenc, 68310 Šentjernej 119; Dorica Kralj. Cesta JLA 5, Tržič ta Ludvik Gia-/zč, Jama 19, Kranj. Jana Cede izžrebala Mariborčana Groba igra Švica in ZRN najslabši na hokejskem SP skupine A • Finci in Nemci ostri PRAGA, B. apr. 2e prva dva dneva SP v hokeju na ledu skupine A sta pokazala, da bodo favoriti kar tekmovali med seboj, kdo izmed njih bo čimbolj učinkovito opravil z najslabšima tekmecema — Švico in ZRN. rezultatom. Jubilej v metežu V slalomu za memorial Mirana Cizlja pri Ribniški koči sta zmagala Branikovca Gazvoda in Žurajeva - Senci 2. RIBNIŠKA KOCA, 9. apr. Muhasto spomladansko vreme je danes pošteno zagodlo organizatorjem jubilej nega 10. Cizljevega memoriala na Ribniški koči. Kljub megli in snežnemu metežu pa se je zglasilo štarterju 40 tekmovalcev in tekmovalk iz devetih slovenskih in hrvaških klubov. Finska : ZRN 8:5 (5:0, 2:4, 1:1) To je bila zelo razburljiva tekma, nasprotnika pa precej groba Strelci so bili Monooen 3, Ok-senen 2 ter Rantaslla, Murto in Repo za Finsko, za ZRN pa Eg-ger 2 ter Kuhn. Schneitzberger in Hanig. švedska : Švica 12:1 (4:1, 5:0, 3:0) Švicarji so doživeli Se drug zaporedni poraz s dvoštevilčnlm Keršiču šprint glavnine Mladi mariborski kolesar deseti na dirki Dunaj—Gradec (180 km) DUNAJ, 9 apr. — Na sobotni mednarodni kolesarski dirki Dunaj—Gradec (180 km) so med 82 kolesarji iz Avstrije ln Poljske sodelovali tudi Jugoslovani Zmagal Je Posti pred Obemdorferjem in Bachmaierjem (vsi A), v Času zmagovalca pa se fe na 9 mesto uvrstil Zagrebčan Pleško Sprint glavnine ki le zaostala 34 sekund Je dobil mladi Mariborčan Keršič. U Je bil 1C R. CIJAN Strelci: VVickberg, Palmquist, Hedberg m Larson po 2 ter Karla, son, Nieiason, B. Johnsson in Sun-dquist za Švedsko, častni gol za Švico pa je dal Neininger. CSSR : švedska 4:1 (2:0, 1:0, 1:1) LESTVICA CSSR 2 2 0 0 23:2 4 SZ 1 1 0 0 11:0 2 Švedska 2 1 0 1 13:5 2 Finska 1 1 0 0 8:5 2 ZRN 2 0 0 2 5:19 0 Švica 2 0 0 2 2:31 0 Naši mladinci v Španijo Šele enajstmetrovke odločile povratno srečanje s CSSR SPLIT — V kvalifikacijski tek-ml za sodelovanje na zaključnem turnirju UEFA, ki bo v Španiji, so mladinci CSSR v regularnem času oremagali Jugoslavijo z 1:0 (0:0). Ker se je prva tekma teh nasprotnikov v CSSR končala z zmago Jugoslavije 1:0, sta moštvi streljali enajstmetrovke, kjer pa so bili Jugoslovani uspešnejši in so zmagali a 5:4. Isaksson — 551 cm s palico! AUSTIN, 9. aprila — Švedski skakalec s palico Kjell Isaksson, ki kdaj živi t Los Angelesu, je na atletskem mitingu v tem teksaškem mestu podstavil nov svetovni rekord s 551 cm. Tako je Šved, ki je s 545 cm tndl svetovni dvoranski rekord, za 2 cm popravil dve leti star svetovni rekord Grka Papaniko-laua. Isaksson, ki meri le 173 cm ln tehta 67 kg je rekord dosegel v drugem poskusu, potem ko .si je s skokom 533 cm že zagotovil prvo mesto na tekmovanju. Teniška veterana v finalu Avstralca Laver In Ro-sevvall odločata o prvaku v Houstonu HOUSTON, 9 »prlila - V finale mednarodnega teniškega turnirja prof 38ional cev, katerega nagradni sklad znaša 50 tisoč dolarjev, sta se uvrstila avstralska veterana Rod Lav er m Ken Rosewall. Prvi je premagal Nizozemca Toma Okker Ja s 6:1, 6:2, drugi ki je v čertfl nalu izločil našega Nikolo Piliča, pa Je odpravil Angleža Taylorja po hudem boju v treh nizih s 4:6, 6:3 in 6:4. Na 420 metrov dolgi progi s 140 metri višinske razlike in 48 ter 51 vratci, ki sta jih tekoče zakoličila mariborska trenerja Gartner in Jurič, sta po pričakovanju triumfirala člana mariborskega Branika Draga Žuraj in Jože Gazvoda. Čudno, da se za slalom na Ribniški koči tokrat niso prijavili nekateri naši najboljši smučarji, za- voljo slabega vremena pa so ostali doma tudi prijavljeni tekmovalci in tekmovalke Akademika in Izletnika. Obe progi sta bili precej zahtevni, kljub temu pa je bilo malo diskvalifikacij in odstopov Po prvem teku sta presenetila zagrebška smučarja Puhak in Sen ci. Reprezentant Gazvoda se je moral v nadaljevanju izredno potruditi, da si je zagotovil končno V ženski konkurenci Žurajeva ni imela resnejše tekmice, posebej še, ker je bila članica Olimpije žerjavova v drugem teku diskvalificirana rf.zttt.tati — članice: 1. Žuraj (Br) 106,61, 2. Gartner (Alples) 128,90, 3. Martini (R. K., Zagreb) 147,35, 4. Bizjak (Trans) 167,03; člani: 1. Gazvoda (Br) 97,46 , 2. Senci 97,96, 3. Puhak (oba Medv) 98,48, 4. Jaunik (Br) 98,55, 5. Mihovilovič (Trans) 100,19, 6 Gartner (Alples) 101,17. 7 .Forte (Trb) 101,53, 8. Mohorič (Alples) 102,23, 9. Zafred (Br) 102,45, 10. Veber (Alples) 103,28. P. KANCLER zmago. RAZVELJAVLJEN ZADETEK Tako so v tekmi slovenske nogometne lige Ilirijani dosegli gol proti Dravi, ki pa ga je sodnik razveljavil. Foto; Zrno« RUMENO KARTO, PROSIM — Iz Maribora poročajo, da naši cariniki in miličniki na šentiljskem obmejnem prehodu od vsakogar, ki gre čez mejo, dosledno zahtevajo rumeno karto. Vse, ki je nimajo, napotijo na obvezno cepljenje. Zvedeli smo, da primeri necepljenih potnikov iz Jugovzhodnih območij naše države ni«n tako redki. Na sliki: »Potni list in rumeno karto, prosim!« Foto: E. Selhaus BMBMBffll KOSIGIN V BAGDADU — Sovjetski premier je na večdnevnem obisku v Iraku. Pogovarjal se je s prvim sekretarjem KP Iraka Azizom Mohamedom in sprejel tudi delegacijo demokratske stranke Kurdov. Na sliki: sovjetski premier si z iraškim podpredsednikom Takritijem ogleduje mestne znamenitosti. Telefoto- UPI MORIIiCE TANZANIJSKEGA PREDSEDNIKA SO UBILI — V atentatu na tanzanijskega predsednika Karumo je bil hudo ranjen tudi šejk Tabit Tambo (na levi). Tanzanijska policija je takoj po atentatu začela loviti tri preživele napadalce. Po zadnjih poročilih radia Zanzibar se jim je posrečilo zajeti vse tri. V spopadu s policijo sta bila dva atentatorja ubita, tretji pa je v brezizhodni situaciji napravil samomor. Telefoto- UPI in Vietnam Vprašanje Vietnama je spet postalo važno v delu OZN -Generalni sekretar VValdheim ponuja svoje dobre usluge NEW YORK, 9. apr. (Tanjug). Ali lahko Združeni narodi kaj storijo v Vietnamu? Zdaj je spet v ospredju vprašanje, ki so ga postavljali ob raznih priložnostih že vrsto let. ZDA. ki so prekinile pariške razgovore, so po treh letih in pol obnovile množično in sistematično bombardiranje Severnega Vietnama. Na East Riverju so doslej v podobnih položajih redno izražali zaskrbljenost zaradi takega razvoja dogodkov, opozarjali, da vietnamskega vprašanja ni na dnevnem redu OZN, in poudarjali, da je to vprašanje treba urediti s pogajanji. V svesti sl absurdnosti položaja, zaradi katerega je sve. tovna organizacija, ki je odgovorna za mir po svetu, povsem brez moči. da bi storila karkoli v tem najdaljšem spopadu tega stoletja, je U Tant v prejšnjem desetletju nekajkrat skušal za kulisami z »osebno diplomacijo« doseči vsaj nekaj. Kurt Waldheim je zdaj Izrazil podobno pripravljenost. Vsem. ki so zapleteni v vietnamski spor je ponudil svoje dobre usluge. To Je storil med obiskom v Franciji, kjer se je v pogovorih s predsednikom Pompidoujem dotaknil tud: Vietnama kot enega zelo pomembnih problemov za razvoj mednarodnih odnosov. Sodeč po tem, kar je izjavil po teh pogovorih, VValdheim sodi, da Združeni narodi ne morejo obravnavati tega vprašanja, dokler trajajo pariška pogajanja. Hkrati pa je poudaril, da Je pripravljen ponuditi svoje dobra usluge. Postavil je pogoj: takšno željo morajo izreči vse zainteresirane strani. - Ni znano ah Je generalne-| ga sekretarja OZN prav sestanek s Pompidoujem spod I budil v tem pogledu. Na Past Riverju ugotavljajo, da je I francoski predsednik izkori- stil priložnost in sporočil svojemu sobesedniku, češ da Francija sodi, da je generalnemu sekretarju OZN treba omogočiti vztrajno in spretno delo pri razreševanju aktualnih in potencialnih spopadov. Na vprašanje, ali lahko Združeni narodi sami prevzamejo pobudo v zvezi z vietnamskim spopadom te VValdheim na kratko odgovoril, da bo to odvisno od prihodnjega razvoja. Ni znano, kaj je imel v mislih, opazovalci na East Riverju pa imajo vtis, da možnosti takšne pobude ne gre povsem izključevati. Navsezadnje se Je zadnja leta marsikaj spremenilo tako v odnosih med velesilami kakor v Vietnamu in tudi 'v OZN. Lov na virus Kako poteka delo strokovnjakov inštituta za imunobiologijo na Torlaku BEOGRAD, 9. apr. (Tanjug). V noči na 16. marec so prebivalci beograjskega predmestja Torlaka kakor po navadi mirno spali. Niso slutili, da strokovnjaki inštituta za imunobiologijo in virologijo v njihovi neposredni bližini doživljajo dramo. Tisto noč so virologi prinesli iz djakovške in prizrenske bolnišnice »material«, vzet osmim bolnikom, o katerih je mladi kosovski zdravnik Džemal Džiba sumil, da imajo črne koze. Ustaši teroristi grozijo glavnemu igralcu v drami »Umri 10. aprila« — Oster komentar v »Aftonbladetu« STOCKHOLM, 9. apr. (Tanjug). Ustaški teroristi so zagrozili, da bodo do 10. aprila ubili Jugoslovana Nikolo Kokana Janjiča, ker Je igral glavno vlogo v televizijski drami »Umri 10. aprila«, ki ponazarja nasilje nad jugoslovanskimi delavci na Švedskem. (To kratko novico smo objavili že v včerajšnji zadnji izdaji.) Listi pišejo, da sta Janjič in njegova družina že teden dni pod policijsko zaščito. Švedska policija je uvedla ta ukrep, potem ko je neznanec po telefonu zagrozil Ja. Ojiču, da ga bodo ubili 10. aprila, morda pa še prej. Kakor je siano, so teroristi zagrozili, da bodo razstrelili švedsko televizijo, če ne bo nehala prikazovati drame, ki ■ta Jo švedska avtorja napisala po lanskem zverinskem uboju veleposlanika Rolovi-ča. Med snemanjem te drame Je neki drugi Jugoslovan iz strahu pred grožnjami odstopil od vloge. Drama, ki so jo pokazali S. aprila zvečer, je napravila na švedsko javnost močan vtis. Četrt ure pred začetkom oddaje je nekdo pozvonil pri vratih Janjičev ega stanovanja. Oboroženi policist je odpri vrata, nikjer ni bilo nikogar. Policija, Iti ne podce Ujeti morilci Jana Gerharda VARŠAVA, 9. aprila (Tanjug) — Poljsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je izsledilo in zaprlo morilce znanega publicista in političnega delavca Jana Gerharda, glavnega urednika časopisa »Forum«. Gerharda so zverinsko ubili v njegovem varšavskem stanovanju 20. Januarja lani. Policija ni objavila imen morilcev, sporočila pa Je. da bodo kmalu prišli pred sodišča. Današnji poljski tisk izreka varnostnim organom vse priznanje za uspešen zaključek preiskave tega zločina, ki je lani vznemiril javnost, zlasti še književniške in novinarske krog«, v katerih je bil Jan Gerhard cenjen kot zelo ustvarjalna osebnost. Eksplozija v Seulu SEUL. 9. aprila (AP) — V nek< seulski ulici so eksplodirale tri bombe ročne Izdelave. Okoli 40 ljudi je dobilo razne poškodbe, devet Je tZJdo ranjenih. Takoj po eksploziji je izbruhnil požar, ki je upepelil okoli 30 prodajaln. Policija je sporočila, da Je bombe spražil 19-letai fant. njuje groblje, je mnenja, da Je bil to opomin teroristov, preračunan tudi na psihološki učinek. Uradnega potrdila sicer m, vendar ne izključujejo možnosti, da je grožnja v zveza z napadom dveh neznanih mladeničev v noči na 5. april na vagon podzemne železnice v stockholmskem predmestju. Neznanca sta vrgla bencinsko bombo, žrtev ni bilo, vendar je vagon uničen. Skoda je ocenjena na 200 dolarjev. Zunanjepolitični urednik stockholmskega »Aftonblade-ta« LJunglof piše, da gre »za kriminalno dejavnost majhne skupine fašističnih teroristov na švedskem«. »Povsem razumem ogorčenje Jugoslova- nov na švedskem in jugoslovanskih narodov sploh zaradi takšne aktivnosti,« piše LJunglof v daljšem komentarju in poudarja: »Gre za dejavnost zadnjih ostankov gibanja, ki je po nemško-italijanskem napadu na Jugoslavijo aprila 1941 usposta-vilo na Hrvatskem k visi inškl režim najslabše vrste.« Komentator poudarja, da se je takrat začel partizanski narodnososvobodilni boj ne le proti okupatorjem, temveč tudi proti domačim kvislin-gom na Hrvatskem in v Srbiji. »Cilj partizanskega boja je bile osvoboditev Jugoslavije in zagotovitev pogojev za sodelovanje vseh narodnosti v novi državi.« Naslednje Jutro so na Torlaku uradno potrdili, da gre pri obolelih za virus črnih koz, in so o tem takoj obvestili zvezne organe. Virus črnih koz so na inštitutu ugotovili po najhitrejšem možnem postopku, z elektronskim mikroskopom. Znanstveniki pa morajo opraviti še druge laboratorijske preskuse. Tako so po treh dneh na kulturi piščančeve-ga zarodka in na opičji ledvici dokončno potrdili diagnozo. V Jugoslaviji oziroma na Kosovu se je po štiridesetih letih pojavila nevarna bolezen. Odtlej delajo na inštitutu v dveh smereh. Takoj laboratorijsko pregledajo vsak novi in sumljivi primer bolezni ter sistematično zbirajo »material« vsakega bolnika, med drugim kri in izločke, kar bodo kasneje podrobno proučevali. Z vsemi prevoznimi sredstvi od avtomobilov do helikopterjev in letal dosežejo ljudje s Torlaka vsakega obolelega državljana in vsak sumljivi primer. To delo zahteva veliko potrpežljivosti, pravi direktor inštituta dr. Ljubinko Stojkovič, kajti včasih je mogoče priti do točne diagnoze šele po vztrajnem daljšem raziskovanju. Pri dečku Nikoli Nakaradžiču iz vasi Mora vica, na primer, so bile prve in druge ugotovitve pod elektronskim mikroskopom negativne. Pri ponovnem poskusu na piščančevem zarodku pa se Je po tednu dni pokazalo, da gre za eme koze. Razen dr. Stojkoviča opravljata to zahtevno delo primarija dr. Marko Bordjoški in dr. Radoslav Boškovič ter dr. Ana Gligič, dr. Julijana Pecič, dr. Radmilo Petrovič, veterinar dr. 2ivko Stefanovič, medicinski tehnik Ljuba Todorovič in drugi. Po besedah dr. Stojkoviča črne koze niso presenetile strokovnjakov na Torlaku. Tam dela 100 zdravnikov ter 100 biologov, kemikov, veterinarjev in še okoli 60 ljudi. Na tem inštitutu že kakih 10 let izpopolnjujejo metodologijo laboratorijskih analiz virusov črnih koz. za to delo je inštitut prejemal od skupnosti 20.000 dinarjev na leto, torej simbolično vsoto, saj stane na primer samo elektronski mikroskop okoli 150.000 dolarjev. Ta aparat, s katerim je mogoče najhitreje ugotoviti viruse črnih koz, je kolektiv kupil z lastnimi sredstvi. V sedanjem položaju je ta aparat še posebno dragocen. V tej ustanovi, ki je eden izmed centr<|v svetovne zdravstvene organizacije za gripo — j« dodal rirolog Stojkovič — so pridobili med drugim tudi domače cepivo proti otroški paralizi. ekmovali bodo Madžarska vlada bo uvedla nove naslove, odlikovanja in nagrade za dobre delavce, brigade in kolektive BUDIMPEŠTA, 9. apr. (Tanjug). Madžarska vlada je sprejaja odlok o ustanovitvi novih naslovov, medalj in nagrad, ki jih bodo v prihodnje podeljevali delovnim kolektivom, brigadam in posameznikom. S tem odlokom želi vlada materialno in moralno spodbuditi nadaljnji razmah delovnega tekmovanja, ki je »velika gibalpo sila tudi pri graditvi socializma na višji ravni«. Med drugim Je vlada ustanovila naziv »odlično podjetje« oziroma »odlična zadruga«. Ta naziv bodo podeljevali vsako leto ob prvomajskih praznikih tistim kolektivom, ki bodo dosegli največje uspehe. Tovarnam in zadrugam, ki bodo v vsem srednjeročnem obdobju pokazale izredne uspehe, bodo podeljevali vsako peto leto »rdečo zastavo ministrskega sveta in predsed stva sindikatov« in seveda ustrezne denarne nagrade. Socialistični delovnim brigadam, ki Jih na Madžarskem pojmujejo kot nosilke tekmovanja in borke za uresničevanje gesla »Delati, učiti se, in živeti socialistično«, bodo podeljevali red dela ■ rdečo zastavo in državno nagrado. Posamezniki, ki se bodo pri delu najbolj Izkazali, bodo lahko dobili naziv junaka socialističnega dala alj »odličnega delavca«. Ta odlikovanja bodo podeljevala ministrstva in podjetja. Razen odloka o ustanovitvi novih nazivov odlikovanj in nagrad Je vlada sprejela tudi priporočilo o sodelovanju državnih, gospodarskih, sindikalnih in drugih dejavnikov pri nadaljnjem pospeševanju socialističnega tekmovanja pri delu. Priporočilo poudarja, da sta organizacija m spodbujanje tekmovanja neločljivi sestavini usmerjevalnega dela v gospodarstvu in kot taki dolžnost vseh vodilnih organov in voditeljev. Nova primera koz Sporočilo zveznega štaba-za zdravstveno zaščito proti črnim kozam BEOGRAD, 9. aprila (Tanjug) — štab za zdravstveno zaščito prebivalstva pred črnimi kozami pri zveznem sekretariatu za delo in socialno politiko je danes izdal naslednje sporočilo: »Od včeraj do danes do 16. ure sta bila v občini Djakovica prijavljena dva primera črnih koz, dva bolnika pa sta umrla. V nobenem drugem žarišču v državi niso zasledili novih primerov.« Donava raste Jug) — Zaradi obilnih padavin v zadnjih dneh se je voda v gornjem teku Donave dvignila za 50 centimetrov. Višji vodostaj bo olajšal promet na Donavi, ki je bil zdaj včasih * prekinjen. Strokovnjaki za rečno plovbo menijo, da bo Donava v naslednjih dneh še naraščala. Atentator ubit BEJRUT, 9. aprila (UPI) — Libanonski premier Saeb Salam je danes Izjavil, da se je krivec za sinočnjo eksplozije v Bejrutu ubil, ko je aktiviral neko bombo. Kot kaže, gre za libanonskega državljana Mahmuda Doha, ki je pripadal skupini teroristov. Njen namen je bil izzvati nerede med volitvami. zakladnica znanja L MALA ^ ENCIKLOPEDIJA SRTI jmošuvuB SLOVENIJE 13 MJIUl NAROČILA: kigarne in DRŽAVNA v ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26 Olooo Ljubljana Zadnje veri Sporazum med SZ in Irakom Podpisala sta ga Aleksej Kosigin in Ahmed Hasan Bakr v Bagdadu BAGDAD, 9. aprila (AFP, Reuter) — Tu sta danes sovjetski premier Aleksej Kosigin in iraški predsednik Ahmed Hasan Bakr podpisala sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med SZ in Irakom, ki naj bi veljal 15 let. Sporazum predvideva obojestransko- krepitev obrambne sposobnosti ter sodelovanje na političnem, ekonom, skem, kulturnem in znanstvenem področju. Ce izbruhne nevarnost za mir, grožnja miru ali kršitev miru, se Obe strani takoj sestaneta, da bi uskladili sta-lišča, ki- naj preprečijo ne*-varnost in ponovno prinesejo mir. Obe strani se obvezujeta, predvideva sporazum, da se ne bosta vključevali v zveze ali bloke, kakor tudi da ne bosta sovražno delovali proti drugemu podpisniku sporazuma. Poleg tega se SZ In Irak obvezujeta, da na svojem ozemlju ne bosta dovolili sovražne dejavnosti proti drugemu podpisniku sporazuma. Zaščitni ukrepi Švice BEOGRAD, 9. aprila (Tanjug). — švicarsko veleposlaništvo v Beogradu je sporočilo, da bodo od jutri dalje lahko vstopili v Švico samo tisti, ki potujejo službeno ali kot turisti. Vsi tisti pa, ki potrebujejo za vstop v Švico vizo, kot na primer ljudje, ki hočejo tja na delo, vize do nadaljnjega ne bodo dobili, tudi če imajo potrdilo o uspešnem cepljenju — rumeno knjižico. Sneg na Vojskem IDRIJA, 9. aprila — Slabo vreme je povzročilo tudi sneženje na Vojskem nad Idrijo. V presledkih je snežilo še popoldne, padlo pa ga Je okrog 10 centimetrov. Sicer pa na Vojskem razen na osojnih legah ni več snega. Tako, da je tudi za smučarje zaključena sezona v 1067 metrov visoki vasi. a. P. Prvi veliki tankovski dvoboj SAIGON, 9. aprila (Reuter) — Prvi veliki tankovski dvoboj, napad osvobodilnih sil na provincijsko središče In povečana ameriška podpora saigonskim enotam, največja v minulih dveh letih, so poglavitne značilnosti današnjega položaja na vietnamskem bojišču. V izjavi vojaškega predstavnika saigonskega poveljstva je rečeno, da je bil srditi tankovski dvoboj blizu mest Dong Ha in Quang Tri pod demilitarizirano cono, ki ločuje Severni ki Južni del Vietnama. Protest Mehike MEXICX>, 9. aprila (Tanjug) — Mehiška vlada Je poslala Franciji in SZ noto, v kateri protestira, ker doslej še nista podpisali sporazuma o denuklearizaciji Latinske Amerike. Noto v blažji obliki Je poslala tudi LR Kitajski. V njej pravi, da Je takšno stališče Kitajske »še nekako razumljivo«, ker ta dežela doslej ni bila v OZN in ni sodelovala v razpravah o splošni razorožitvi. Velika Britanija in ZDA sta že podpisan sporazum. Telegrami HADŽIČ NA KITAJSKEM — PEKING. Na povabilo LR Kitajske je prispela v Peking jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi zvezni sekretar za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič. Razpravljali bodo o razširitvi gospodarskega sodelovanja. D JU RAN O VIC IN GOLOB NA KONGRESU — GEORGETOWN. Na slovesnem deLu zasedanja 15. kongresa ljudskega kongresa Gvajane, na katerem je govoril predsednik vlade in voditelj stranke Forbes Bumham, je udeležence pozdravil v imenu ZKJ in SZDU Veselin Djuranovič, predsednik CK ZK črne gore, ki ga spremlja Ignac Golob, načelnik mednarodnega oddelka pri predsedstvu ZKJ. Djuranovič in Golob sta s predsednikom Burnhamom razpravljala o političnem razvoju v obeh deželah, o možnostih za razširitev medsebojnega sodelovanja in o nekaterih mednarodnih vprašanjih. SADAT V ALŽIRIJI — AL2IR. V prihodnjih dneh bo predsednik Sadat obiskal Alžirijo. Egiptovski zunanji minister Galeb je dejal, da bo Sadatov obisk okrepil akcijo arabskih dežel za osvoboditev okupiranih ozemelj. ' LADJE V NAJEM — KEY BISCAYNE. Predsednik Nixon je podpisal zakon, po katerem bodo ZDA dale tujim deželam v najem 16 bojnih ladij. Deset rušilcev in 6 pod momic bodo posodile Španiji, Turčiji, Južni Koreji in Italiji. ARABSKI VR5H BREZ HUSEINA — KA IRC). »AJ Ahram« piše o stikih med arabskimi deželami, da bi se sporazumele o sklicanju arabskega sestanka na vrhu 'brez udeležbe jordanskega kralja Huseina. To naj bi bila akcija proti Huseinovemu predlogu o ustanovitvi združene arabske kraljevine na obeh bregovih Jordana. PALAMAS BO OBISKAL ŠPANIJO — ATENE. Namestnik grškega zunanjega ministra Hristos Palamas bo na povabilo španskega zunanjega ministra Lopeza Bra-va odpotoval 24. aprila na dvodnevni obisk v Španijo Brav0 je lam julija obiskal Atene. SCHRODER NA KITAJSKEM? — BONN, Bivši zahodnonemški zunanji minister Ger-hard Schroder bo verjetno poleti obiskal Kitajsko. Datum ni določen, prav tako ni znano, kdo je SchrOderja povabil. Nedavno je Schroder izjavil, da bi obiskal Kitajsko. TUNIZIJSKI PREDSEDNIK V FRANCIJI — PARIZ. Uradno so sporočili, da bo tunizijski predsednik Habib Burgiba prispel 28. junija v Francijo na tridnevni obisk. KOSIGIN SPREJEL MOHAMEDA — BAGDAD. Sovjetski premier Kosigin, ki je v Iraku na večdnevnem obisku je sprejel prvega sekretarja KP Iraka, Aziza Mohameda. Izrazil je zadovoljstvo z odnosi med Irakom m SZ, s sodelovanjem patriotičnih sil v Iraku ter s sodelovanjem bagdadske vlade z drugimi naprednimi arabskimi deželami. Sprejel je tudi delegacijo kurdske demokratske stranke. AMERIŠKO ŽITO ZA SZ — MOSKVA. Sekretar ZDA za kmetijstvo dr. Butz proučuje v Moskvi možnosti za dolgoročni sporazum o prodaji ameriškega žita Sovjetski zvezi. Ob lanskem obisku takratnega ministra za trgovino Mauricea Stansa so sovjetski predstavniki izrazili željo, da bi SZ stalno kupovala žito v ZDA. PROTI ARABSKI KRALJEVINI — KARTUM. Sudanski predsednik Nimeiri je za arabski sestanek na vrhu, da bi proučili ukrepe, ki naj onemogočijo Huseinov načrt o ustanovitvi tako imenovane združene arabske kraljevine. NOVEMBRA NA FINSKEM — JAUNDE. Svet medparlamentarne unije, ki zaseda v kamerunski prestolnici Jaunde je sprejel predlog, naj bo prihodnja konferenca medparlamentarne unije novembra letos v Helsinkih posvečena evropskemu sodelovanju in varnosti. UGRABITELJ V HELIKOPTERJU — NEW YORK. Ugrabitelj letala, ki se je s 500.000 dolarji s padalom spustil z letala, se je po vsem videzu s helikopterjem umaknil , s področja, ki ga preiskuje policija. Tisto področje je zaman preiskovalo okoli 200 policistov s šestimi helikopterji. Pa še to: ČRNO HOTELIRSTVO — Predsednika beograjske mestne skupščine Branka Peši-ča so na nedavnem sestanku Elektrodistri-bucije Beograd vprašali tudi, kako da se počutijo meščani, ki so v karanteni zaradi črnih koz, ker sta med njimi tudi dva člana kolektiva. »Kaj naj vam odgovorim?« — je odgovoril Pešič — »Stanujejo in jedo kot v hotelu, zabavajo se lahko z zvrhano mero, le v mesto ne smejo. Tako jim je dobro, da bi kar predlagal, naj bi čas, preživet v karanteni — odbili od letnega dopusta.« VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 10. april 1972 ob 7. uri Vreme in temperatura 9. aprila 1972 icraji ▼rečne ob 7 on stopinj ▼rečne ob 13 uri stopinj Ljubljana Planica Brnik Kredarica Maribor Sl. Gradec Celje Novo mesto Koper Reka liflffifl! ® ® (t 9 O S 7 2 6 —7 8 6 7 8 10 9 HIPIH o o 7 5 7 *■—6 10 7 8 9 10 10 Hvar sončno 15 dežuje 8 19 Dubrovnik sončno 14 sončno 18 Zagreb oblačno 11 dežuje 10 Beograd sončno 9 sončno 20 Sarajevo sončno 5 poloblačno 21 Titograd sončno 13 pol oblačno 23 Skopje Jasno 9 poloblačno 21 Celovec dežuje 6 oblačno 9 Gradec dežuje 8 oblačno 12 Dunaj dežuje 13 oblačno 10 Benetke oblačno 10 oblačno 11 Milano megla 8 poloblačno 14 Genova sončno 11 oblačno 17 vltJnohen oblačno 6 sončno 10 Zllrl oh jasno 2 sončno 18 Rim dežuje 14 poloblačno 23 Pari* pol ob lačno 8 oblačno 12 Berlin jasno 6 poloblačno 12 Stockholm oblačno 2 dežuje 4 Moskva oblačno 2 oblačno 6 Napoved Ponoči delne razjasnitve Jutri spremenljivo oblačno popoldne so možne manjše krajevne plohe. Najnižje nočne temperature med 1 in 6, v Primorju 8, najvišje dnev-ne od 10 do 15 stopinj C. Izgledi vremena za torek: spremenljivo vreme. JUGOSLAVIJA Poslabšanje vremena bo za jelo osrednje in vzhodne kra je Jugoslavije. Ob Jadranu razjasnitve. VREMENSKA SLIKA Hladna fronta se iznad na ših krajev le počasi pomika na vzhod. Z jugozahodnimi vetrovi bo nad Alpe dotekal hladnejši zrak in bo vplival tudi na vreme pri nas. Snežne razmere, včeraj, ob 7. uri ™ «2 Žičnica na Veliko planino: 0 sneti, Tiha do- lenico-^ai^' Zgornja8 postat a^1°7s* C ®i lina 50 cm Zeleni rob 35 cm, napravo obratu- sneži. Kredarica- —7 jelo. Žičnica na Krvavec: -1 sneti, 10 cm ha podlaga • Sne&- 32 RUMENO KARTO, PROSIM — Iz Maribora poročajo, da naši cariniki in miličniki na šentiljskem obmejnem prehodu od vsakogar, ki gre čez mejo, dosledno zahtevajo rumeno karto. Vse, ki je nimajo, napotijo na obvezno cepljenje. Zvedeli smo, da primeri necepljenih potnikov iz jugovzhodnih območij naše države niso tako redki. Na sliki: »Potni list in rumeno karto, prosim!« Foto: E. Selhaus KOSIGIN V BAGDADU — Sovjetski premier je na večdnevnem obisku v Iraku. Pogovarjal se je s prvim sekretarjem KP Iraka Azizom Mohamedom in sprejel tudi delegacijo demokratske stranke Kurdov. Na sliki: sovjetski premier si z iraškim podpredsednikom Takritijem ogleduje mestne znamenitosti. Telefoto: UPI sa v.... - 11 MORIDCE TANZANIJSKEGA PREDSEDNIKA SO UBILI — V atentatu na tanzanijskega predsednika Kanimo je bil hudo ranjen tudi šejk Tabit Tambo (na levi). Tanzanijska policija je takoj po atentatu začela loviti tri preživele napadalce. Po zadnjih poročilih radia Zanzibar se jim je posrečilo zajeti vse tri. V spopadu s policijo sta bila dva atentatorja ubita, tretji pa je v brezizhodni situaciji napravil samomor. Telefoto: UPI OZN in Vietnam Vprašanje Vietnama je spet postalo važno v delu OZN -Generalni sekretar VValdheim ponuja svoje dobre usluge NEW YORK, 9. apr. (Tanjug). Ali lahko Združeni narodi kaj storijo v Vietnamu? Zdaj je spet v ospredju vprašanje, ki so ga postavljali ob raznih priložnostih že vrsto let. ZDA. ki so prekinile pariške razgovore, so po treh letih in pol obnovile množično in sistematično bombardiranje Severnega Vietnama. Na East Riverju so doslej v podobnih položajih redno izražali zaskrbljenost zaradi takega razvoja dogodkov, opozarjali, da vietnamskega vprašanja ni na dnevnem redu OZN. in poudarjali, da je to vprašanje treba urediti s pogajanji. V svesti si absurdnosti položaja, zaradi katerega je sve. torna organizacija, ki je odgovorna za mir po svetu, povsem brez moči, da bi storila karkoli v tem najdaljšem spopadu tega stoletja, je U Tant v prejšnjem desetletju nekaj krat skušal za kulisami z »osebno diplomacijo« doseči vsaj nekaj. Kurt Waldherm je zdaj izrazil podobno pripravljenost. | Vsem. ki so zapleteni v vietnamski spor je ponudil svoje I dobre usluge. To je storil med obiskom v Franciji, kjer se je v pogovorih s predsednikom Pompidoujem dotaknil tudi Vietnama kot enega zelo pomembnih problemov za razvoj mednarodnih odnosov. Sodeč po tem, kar je izjavil po teh pogovorih, Waldheim sodi, da Združeni narodi ne morejo obravnavati tega vprašanja, dokler trajajo pariška pogajanja. Hkrati pa je poudaril, da je pripravljen ponuditi svoje dobre usluge. Postavil je pogoj: takšno željo morajo izreči vse zainteresiram strani. Ni znano ali je generalnega sekretarja OZN prav sestanek s Pompidoujem spod. budil v tem pogledu. Na Kast Riverju ugotavljajo, da je francoski predsednik izkori- stil priložnost in sporočil svojemu sobesedniku, češ da Francija sodi, da je generalnemu sekretarju OZN treba omogočiti vztrajno in spretno delo pri razreševanju aktualnih in potencialnih spopadov. Na vprašanje, ali lahko Združeni narodi sami prevzamejo pobudo v zvezi z vietnamskim spopadom je Wald heim na kratko odgovoril, da bo to odvisno od prihodnjega razvoja. Ni znano, kaj je imel v mislih, opazovalci na East Riverju pa Imajo vtis, da možnosti takšne pobude ne gre povsem izključevati. Navsezadnje se Je zadnja leta marsikaj spremenilo tako v odnosih med velesilami kakor v Vietnamu in tudi ▼ OZN. Ustaši teroristi grozijo glavnemu igralcu v drami »Umri 10. aprila« — Oster komentar v »Aftonbladetu« STOCKHOLM, 9. apr. (Tanjug). Ustaški teroristi so zagrozili, da bodo do 10. aprila ubili Jugoslovana Nikolo Kokana Janjiča, ker je igral glavno vlogo v televizijski drami »Umri 10. aprila«, ki ponazarja nasilje nad jugoslovanskimi delavci na Švedskem. (To kratko novico smo objavili že v včerajšnji zadnji izdaji.) Listi pišejo, da sta Janjič in njegova družina že teden dni pod policijsko zaščito. Švedska policija je uvedla ta ukrep, potem ko je neznanec po telefonu zagrozil Janjiču. da ga bodo ubili 10. aprila, morda pa še prej. Kakor je snano, so teroristi zagrozili, da bodo razstrelili švedsko televizijo, če ne bo nehala prikazovati drame, ki sta jo švedska avtorja napisala po lanskem zverinskem uboju veleposlanika Rolovi-ča. Med snemanjem te drame je neki drugi Jugoslovan lz strahu pred grožnjami odstopil od vloge. Drama, ki so jo pokazali 5. aprila zvečer, je napravila na švedško javnost močan ▼tis. Četrt ure pred začetkom oddaje je nekdo pozvonil pri vratih Jančičevega stanova. Bo radio govoril za vse? Banjaluka: predlog za program v jezikih raznih narodnosti BANJALUKA, 9. aprila (Tanjug) — Banjaluški regional. ni svet za narodnosti je spre Jel predlog, da bi v redni program radia Banjaluka vnesli vrhu stalne- oddaje v ukrajlnščini še enake oddaje ▼ italijanščini ter češčini in alovaščini. Prav tako bodo skušali zagotoviti stalne rubrike za pripadnike narodnosti banjaluškega območja tudi v glasilih ukrajinskih, poljskih, čeških, italijanskih in drugih narodnosti. Tudi vse pomembnejše odloke občinskih skupščin naj bi v prihodnje objavljali tudi v je-sikih vseh tel. nacionalnosti Poudarjajo tudi, naj bi čimprej organizirali pouk materinščine za pripadnike ▼seh teh narodnoeti, ki jih je na območju Banjaluke okoli deset tisoč. nja. Oboroženi policist Je odprl vrata, nikjer ni bilo nikogar. Policija, ki ne podcenjuje grožnje, je mnenja, da je bil to opomin teroristov, preračunan tudi na psihološki učinek. Uradnega potrdila sicer ni, vendar ne izključujejo možnosti. da je grožnja v zvezi z napadam dveh neznanih mladeničev v noči na 5. april na vagon podzemne železnice v stockholmskem predmestju. Neznanca sta vrgla bencinsko bombo, žrtev ni bilo. vendar je vagon uničen. Skoda je ocenjena na 200 dolarjev. Zunanjepolitični urednik stockholmskega »Aftonblade-ta« LJunglof piše, da gre »za kriminalno dejavnost majhne skupine fašističnih teroristov na švedskem«. »Povsem razumem ogorčenje Jugoslova- Ujeti morilci Jana Gerharda VARŠAVA, 9. aprila (Tanjug) — Poljsko notranje ministrstvo je sporočilo, da Je izsledilo in zaprlo morilce znanega publicista in političnega delavca Jana Gerharda, glavnega urednika časopisa »Forum«. Gerharda so zverinsko Ubili v njegovem varšavskem stanovanju 20. januarja lana. Policija ni objavila imen morilcev, sporočila pa je, da bodo kmalu prišli pred sodišče. Današnji poljski tisk izreka varnostnim organom vse priznanje za uspešen zaključek preiskave tega zločina, ki je lani vznemiril javnost, zlasti še književnlške in novinarske kroge, v katerih je bil Jan Gerhard cenjen kot zelo ustvarjalna osebnost. Eksplozija v Seulu SEUL, 9. aprila (AP) — V nek; seulski ulici so eksplodirale tri bombe ročne izdelave. Okoli 40 ljudi Je dobilo razne poškodbe, devet Je hudo ranjenih. Takoj po eksploziji je izbruhnil požar, kj Je upepelil okoli 30 prodajata. Policija Je sporočila, da je bombe sprožil 19-letni fant. \ nov na švedskem in jugoslovanskih narodov sploh zaradi takšne aktivnosti,« piše Ljunglof v daljšem komentarju in poudarja: »Gre za dejavnost zadnjih ostankov gibanja, ki je po nemško-italiianskem napadu na Jugoslavijo aprila 1941. usposta. vilo na Hrvatskem kvislinški režim najslabše vrste.« Komentator poudarja, da se je takrat začel partizanski nerodnososvobodilni boj ne le proti okupatorjem, temveč tudi proti domačim kvislin-gom na Hrvatskem in v Srbiji. »Cilj partizanskega boja Je bila osvoboditev Jugoslavije ta zagotovitev pogojev za sodelovanje vseh narodnosti v novi državi.« Sedma sila v Citroenu Naši novinarji obiskali tovarne v Rennesu — Podrobnosti o Simosu PARIZ, 9. aprila (Tanjug) — V Franciji se je tri dni mudila skupina jugoslovanskih novinarjev, ki je na povabilo firme »Citroen« obiskala nekatere tovarne te velike avtomobilske družbe v Rennesu. Jugoslovanski novinarji so se zanimali med drugim tudi za podrobnosti v zarezi z ustanovitvijo novega skupnega podjetja v Jugoslaviji, »Simos« v katero naj bi koprski »Tomos« vložil 51 odstotkov, »Citroen« pa 49 odstotkov kapitala. Izpolnjen dvoletni načrt PEKING, 9. aprila (Tanjug) — Severnokorejski tisk piše, da je nad 300 tovarn že izpolnilo dveletne naloge v šestletnem načrtu za gospodarski razvoj. Te naloge je nekaj velikih podjetij izpolnilo v 15 mesecih. Med njimi sta tudi tovarna orodnih strojev v Kusongu in velika hidroelektrarna v Supungu. S prejšnjim sedemletnim načrtom za gospodarski razvoj Koreja ni dosegla posebnega uspeha, saj je minilo deset let, preden so izpolnili vse planske naloge. To so obrazložili s »poslabšanim mednarodnim položajem«, zaradi Ifaterih so dali vojski večji ded proračunskih sredstev. Sokobanja se širi SOKOBANJA, 9. aprila (Tanjug) — Znane toplice in klimatsko zdravilišče Sokobanja se pripravljajo, da bodo letos sprejele nad 100.000 gostov oziroma 20.000 več kot lani, ko so dosegle rekord. Kitajci v Karlovcu KARLOVAC, 9. aprila (Tanjug) — Kitajska gospodarska delegacija je danes v Karlovcu obiskala tovarno turbin, ddeselskih motorjev ta črpalk »Jugotur-bino«. Razpravljali so o možnostih za prodajo parnih turbin, motorjev in črpalk za potrebe kitajskega gospodarstva. Lov na virus Kako poteka delo strokovnjakov inštituta za imunobiologijo na Torlaku BEOGRAD, 9. apr. (Tanjug). V noči na 16. marec so prebivalci beograjskega predmestja Torlaka kakor po navadi mirno spali. Niso slutili, da strokovnjaki inštituta za imunobiologijo in virologijo v njihovi neposredni bližini doživljajo dramo. Tisto noč so virologi prinesli iz djakovške in prizrenske bolnišnice »material«, vzet osmim bolnikom, o katerih je mladi kosovski zdravnik Džema! Džiba sumil, da imajo črne koze. Naslednje jutro so na Torlaku uradno potrdili, da gre pri obolelih za virus črnih koz, in so o tem takoj obvestili zvezne organe. Virus črnih koz so na inštitutu ugotovili po najhitrejšem možnem postopku, z elektronskim mikroskopom. Znanstveniki pa morajo opraviti še druge laboratorijske preskuse. Tako so po treh dneh na kulturi piščančeve-ga zarodka in na opičji ledvici dokončno potrdili diagnozo. V Jugoslaviji oziroma na Kosovu se Je po štiridesetih letih pojavila nevarna bolezen. Odtlej dšlajo na inštitutu v dveh smereh. Takoj laboratorijsko pregledajo vsak novi in sumljivi primer bolezni ter sistematično zbirajo »material« vsakega bolnika, med drugim kri in izločke, kar bodo kasneje podrobno proučevali. Z vsemi prevoznimi sredstvi od avtomobilov do helikopterjev in letal dosežejo ljudje s Torlaka vsakega obolelega državljana ta vsak sumljivi primer. To delo zahteva veliko potrpežljivosti, pravi direktor inštituta dr. Ljubinko Stojkovič, kajti včasih je mogoče priti do točne diagnoze šele po vztrajnem daljšem raziskovanju. Pri dečku Nikoli Nakaradžiču iz vasi Mora vica, na primer, so bile prve in druge ugotovitve pod elektronskim mikroskopom negativne. Pri ponovnem poskusu na piščančevem zarodku pa se je po tednu dni pokazalo, da gre za črne koze. Razen dr. Stojkoviča opravljata to zahtevno delo primarija dr. Marko Bordjoški in dr. Radoslav Boškovič ter dr. Ana Gligič, dr. Julijana Pecič, dr. Radmilo Petrovič, veterinar dr. Živko Stefanovič, medicinski tehnik Ljuba Todorovič in drugi. Po besedah dr. Stojkoviča črne koze niso presenetil#' strokovnjakov na Torlaku. Tam dela 100 zdravnikov ter 100 biologov, kemikov, veterinarjev in še okoli 60 ljudi. ekmovali bo Madžarska vlada bo uvedla nove naslove, odlikovanja in nagrade za dobre delavce, brigade in kolektive BUDIMPEŠTA, 9. apr. (Tanjug). Madžarska vlada je sprejela odlok o ustanovitvi novih naslovov, medalj in nagrad, ki jih bodo v prihodnje podeljevali delovnim kolektivom, brigadam in posameznikom. S tem odlokom želi vlada materialno in moralno spodbuditi nadaljnji razmah delovnega tekmovanja, ki je »velika gibalpr sila tudi pri graditvi socializma na višji ravni«. Na tem inštitutu že kakih 10 let izpopolnjujejo metodologijo laboratorijskih analiz virusov črnih koz. Za to delo je inštitut prejemal od skupnosti 20.000 dinarjev na leto, torej simbolično vsoto, saj stane na primer samo elektronski mikroskop okoli 150.000 dolarjev. Ta aparat, s katerim je mogoče najhitreje ugotoviti viruse črnih koz, je kolektiv kupil z lastnimi sredstvi. V sedanjem položaju je ta aparat še posebno dragocen. V tej ustanovi, ki je eden izmed centrov svetovne zdravstvene organizacije za gripo — je dodal virolog Stojkovič — so pridobili med drugim tudi domače cepivo proti otroški paralizi. Otrok na cesti ORMOŽ, 9. aprila — Včeraj popoldne je vozil Ivica Bre-kalo osebni avtomobil iz Ormoža proti Ptuju. V Veliki Nedelji pred železniškim prelazom je prehiteval konjsko vprego. Takrat pa je izpred gostilne nenadoma stekel čez cesto 7-letni Stanko Cvetko, ki ga je avtomobilist zadel Otroka je vrglo na pokrov avtomobilskega motorja, od tam pa na železniške tire, kamor je udaril z glavo in se hudo poškodoval. M. S Štirje ranjeni ŠENTILJ, 9. aprila — Sinoči ob 19.30 uri se je pripetila v naselju Jelenče huda prometna nesreča. Alojz Korenjak, doma iz Doljne Počehove, je vozil iz Pesnice proti Šentilju. V Jelenčah ga je pričelo v ostrem desnem ovinku zanašati. Izgubil je oblast nad vozilom in zapeljal s ceste, kjer se je avtomobil prevrnil na streho. Pri nesreči sta se hudo ranila sopotnika Zdravko Frajzman in Ana Ul iz Šentilja, laže pa sta se ranila voznik Korenjak in sopotnica Zdravka Ul. Na vozilu je škode za 10.000 dinarjev. M. S Pri prehitevanju v kolesarko PTUJ, 9. aprila — Sinoči je vozil Franc Godec osebni avtomobil iz Ptuja proti Hajdini. V Hajdini je prehiteval kolono avtomobilov, pri tem pa ga je zaneslo na skrajni desni rob ceste, kjer je trčil v cestni smernik, od tam pa ga je odbilo nazaj na cesto, po kateri je ravno tedaj pripeljala kolesarka Katarina Zupanič iz Spodnje Hajdine. Prišlo je do trčenja, pri katerem se je kolesarka hudo ranila. M. š. Med drugim je vlada ustanovila naziv »odlično podjetje« oziroma »odlična zadruga«. Ta naziv bodo podeljevali vsako leto ob prvomajskih praznikih tistim kolektivom, ki bodo dosegli največje uspehe. Tovarnam in zadrugam, ki bodo v vsem srednjeročnem obdobju pokazale izredne uspehe, bodo podeljevali vsako peto leto »rdečo zastavo ministrskega sveta in predsed stva sindikatov« ta seveda ustrezne denarne nagrade. Socialistični delovnim brigadam, id Jih na Madžarskem pojmujejo kot nosilke tekmovanja in borke za uresničevanje gesla »Delati, učiti se ta živeti social isrično«, bodo podeljevali red dela z rdečo zastavo in državno nagrado. Posamezniki, ki se bodo pri delu najbolj izkazali, bodo lahko dobili naziv junaka socialističnega dela alj »odličnega delavca«. Ta odlikovanja bodo podeljevala ministrstva ta podjetja. Razen odloka o ustanovitvi novih nazivov, odlikovanj in nagrad je vlada sprejela tudi priporočilo o sodelovanju državnih, gospodarskih, sindikalnih in drugih dejavnikov pri nadaljnjem pospeševanju socialističnega tekmovanja pri delu. Priporočilo poudarja, da sta organizacija in spodbujanje tekmovanja neločljivi sestavini usmerjevalnega dela v gospodarstvu in kot taki dolžnost vseh ve’ ’ nih organov in voditeljev. zakladnica znanja L MALA1 rnmnm SUPTfl JUGOSLAVIJE SLOVENIJE T 3 KNJIGAH NAROČILA: VSE knjigarne in DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26 Glooo Ljubljana Telegrami HADŽIČ NA KITAJSKEM — PEKING. Na povabilo LR Kitajske je prispela v Peking jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi zvezni sekretar za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič. Razpravljali bodo o razširitvi gospodarskega sodelovanja. DJURANOVIC IN GOLOB NA KONGRESU — GEORG ETOWN. Na slovesnem delu zasedanja 15. kongresa ljudskega kongresa Gvajane, na katerem je govoril predsednik vlade in voditelj stranke Forbes Bumham, je udeležence pozdravil v imenu ZKJ in SZDLJ Veselin Djuranovič, predsednik CK ZK Cme gore, ki ga spremlja Ignac Golob, načelnik mednarodnega oddelka pri predsedstvu ZKJ. Djuranovič in Golob sta s predsednikom Bumhamom razpravljala o političnem razvoju v obeh deželah, o možnostih za razširitev medsebojnega sodelovanja in o nekaterih mednarodnih vprašanjih. SADAT V ALŽIRIJI — ALŽIR. V prihodnjih dneh bo predsednik Sadat obiskal Alžirijo. Egiptovski zunanji minister Galeb je dejal, da bo Sadatov obisk okrepil akcijo arabskih dežel za osvoboditev okupiranih ozemelj. LADJE V NAJEM — KEY BISCAYNE. Predsednik Nixon je podpisal zakon, po katerem bodo ZDA dale tujim deželam v najem 16 bojnih ladij. Deset rušilcev in 6 podmornic bodo posodile Španiji, Turčiji, Južni Koreji in Italiji. . ARABSKI VRH BREZ HUSEINA — KA IRO. »Al Ahram« piše o stikih med arabskimi deželami, da bi se sporazumele o sklicanju arabskega sestanka na vrhu brez udeležbe jordanskega kralja Huseina. To naj bi bila akcija proti Huseinovemu predlogu o ustanovitvi združene arabske kraljevine na obeh bregovih Jordana. PALAMAS BO OBISKAL ŠPANIJO — ATENE. Namestnik grškega zunanjega ministra Hristos Falamas bo na povabilo španskega zunanjega ministra Lopeza Bra-va odpotoval 24. aprila na dvodnevni obisk v Španijo. Brav0 je lani julija obiskal Atene. SCHRODER NA KITAJSKEM? — BONN. Bivši zahodnonemški zunanji minister Gerhard Schrčtder bo verjetno poleti obiskal Kitajsko. Datum ni določen, prav tako ni znano, kdo je Schroderja povabil. Nedavno je SchrSder izjavil, da bi obiskal Kitajsko. TUNIZIJSKI PREDSEDNIK V FRANCIJI — PARIZ. Uradno so sporočili, da bo tunizijski predsednik Habib Burgiba prispel 23. junija v Francijo na tridnevni obisk. KOSIGIN SPREJEL MOHAMEDA — BAGDAD. Sovjetski premier Kosigin, ki je v Iraku na večdnevnem obisku je sprejel prvega sekretarja KP Iraka, Aziza Mohameda. Izrazij je zadovoljstvo z odnosi med Irakom m SZ, s sodelovanjem patriotičnih sil v Iraku ter s sodelovanjem bagdadske vlade z drugimi naprednimi arabskimi deželami. Sprejel je tudi delegacijo kurdske demokratske stranke. AMERIŠKO ŽITO ZA SZ — MOSKVA. Sekretar ZDA za kmetijstvo dr. Butz proučuje v Moških možnosti za dolgoročni sporazum o prodaji ameriškega žita Sovjetski zvezi. Ob lanskem obisku takratnega ministra za trgovino Mauricea Stansa so sovjetski predstavniki izrazili željo, da bi SZ stalno kupovala žito v ZDA. PROTI ARABSKI KRALJEVINI — KARTUM.. Sudanski predsednik Nimeiri je za arabski sestanek na vrhu, da bi proučili ukrepe, ki naj onemogočijo Huseinov načrt o ustanovitvi tako imenovane združene arabske kraljevine. NOVEMBRA NA FINSKEM — JAUNDE. Svet medparlamentarne unije, ki zaseda v kamerunski prestolnici Jaunde je sprejel predlog, naj bo prihodnja konferenca medparlamentarne unije novembra letos v Helsinkih posvečena evropskemu sodelovanju in varnosti. UGRABITELJ V HELIKOPTERJU — NEW YORK. Ugrabitelj letala, ki se je s 500.000 ddlarji s padalom spustil z letala, se je po vsem videzu s helikopterjem umaknil s področja, ki ga preiskuje policija. Tisto področje je zaman preiskovalo okoli 200 policistov s šestimi helikopterji. Pa še to: ČRNO HOTELIRSTVO — Predsednika beograjske mestne skupščine Branka Peši-ča so na nedavnem sestanku Elektrodistri-bucije Beograd vprašali tudi, kako da se počutijo meščani, ki so v karanteni zaradi črnih koz, ker sta med njimi tudi dva člana kolektiva. »Kaj naj vam odgovorim?« — je odgovoril Pešič — »Stanujejo in jedo kot v hotelu, zabavajo se lahko z zvrhano mero, le v mesto ne smejo. Tako jim je dobro, da bi kar predlagal, naj bi čas, preživet v karanteni — odbili od letnega dopusta.« VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 10. april 1972 ob 7. uri Vreme in temperatura 9. aprila 1972 -traja vreme ob 7 un stopmj vreme ob 13 un stopmj Ljubljana dežuje 7 dežuje 7 Planica dežuje 2 oblačno 5 Brnik dežuje 6 dežuje 7 Kredarica sneži —7 —6 Maribor dežuje 8 oblačno 10 Sl. Gradec dežuje 5 dežuje 7 Celje dežuje 7 dežuje 8 Novo mesto dežuje 8 dežuje 9 iCoper dežuje 10 dežuje 10 Reka dežuje 9 dežuje 10 Pulj — — dežuje 8 Hvar sončno 15 oblačno 19 Dubrovnik sončno 14 sončno 18 Zagreb oblačno 11 dežuje 10 Beograd sončno • 9 sončno 20 • u a ,evo sončno 5 poloblačno 21 Titograd sončno 13 poloblačno 23 Skopje jasno 9 poloblačno 20. ’e lovec dežuje 6 oblačno 9 •radec dežuje 8 oblačno 12 'u na j dežuje 13 oblačno 10 oblačno 10 oblačno 11 Milano megla 8 poloblačno 14 sončno H oblačno 17 oblačno 6 sončno 10 ZUrich jasno 2 sončno 18 dežuje 14 poloblačno 23 ^ariz poloblačno 8 oblačno 12 Berlin jasno 6 poloblačno 12 Stockholm oblačno 2 dežuje 4 Moskva oblačno 2 oblačno 6 Napoved Ponoči delne razjasnitve Jutri spremenljivo oblačno popoldne so možne manjše krajevne plohe. Najnižje nočne temperature med i in 6, v Primorju 8, najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj C. Izgledi vremena za torek, spremenljivo vreme. JUGOSLAVIJA Poslabšanje vremena bo za jelo osrednje in vzhodne kra je Jugoslavije. Ob Jadranu razjasnitve. VREMENSKA SLIKA Hladna fronta se iznad na ših krajev le počasi pomika na vzhod. Z jugozahodnimi vetrovi bo nad Alpe dotekal hladnejši zrak in bo vplival tudi na vreme pri nas. Gnežne razmere včeraj ob 7 uri žičnica na Veliko planino: 0 sneži, Tiha dolina 50 cm Zeleni rob 25 cm, naprave obratu. Jelo Žičnica na Krvavec: —1 sneži, 10 cm na 30 cm podlage Njivice: 10 cm na 100 cm podlage, naprave obratujejo; žičnica na Vogel: 2 sneži 200 cm. naprave obratujejo, žičnica na Zelenico- snež, zgornja postaja: 175 cm Ljubelj: sneži. Kredarica: —7 sneži. 32 cm na 280 cm podlage