GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Kolodvorska ul. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030 — Naročnina Celoletna din 100— polletna din 50.— četrtletna din 25.— Štev.14 — Leto II. Murska Sobota, 6. aprila 1950 Cena 2 din MIŠKO KRANJEC: PO VOLITVAH V neki vasi v soboškem okraju je prišla stara ženica zgodaj zjutraj na volišče in vprašala: Kje je Titova skrinjica Ko so ji pokazali, je v njo spustila svojo kroglico in odšla. — V Dolnji Bistrici je popoldne prišla na volišče prav tako starejša ženska, opravila svojo dolžnost, odhajajoč pa je zunaj povedala ljudem: »Zdaj sem jim pokazala! Naj jo imajo v črni, ker mi niso dali lonca!« — V naši preljubi Veliki Polani je mlada ženska — edina je od hiše šla volit, da jim ne bi kdo kaj očital, medtem ko so drugi leno čepeli doma! — previdno spuščala kroglico po deski, da ja ne bi zaropotala! Ko je odšla, je nekdo od komisije bil je pač hudoben! — stopil pred žrelo skrinjice pa vzkliknil: »Obsedela je na deski kakor bolha na vratu!« In res je kroglica zaradi hinavske previdnosti volivke obsedela na »odskočni« deski. Poklicali so žensko ‘nazaj in ji pokazali kroglico, rekoč: »Moraš jo do kraja suniti!« Prebledela je ženska pa za božjo voljo prosila, če sme kroglico spustiti v prvo skrinjico. Komisija je komaj preprečila to dejanje in odvrnila: »Kar tja z njo, kamor si jo namenila. Mi bomo tudi brez tebe zmagali. Poklicali smo te nazaj, da samega maršala Tita, češ da so volitve boš vedela, kaj in koga si volila.« V Gančanih so se sklicevali na besede svobodne in torej oni lahko ostanejo doma. Malo boljši so bili samo naši cigani, ki so na primer v Zankovcih najprej igrali budnico, nato pa pometali kroglice v črno skrinjico, ker da jim ne damo krušnih kart. S tem je zajeto vse naše Prekmurje in tudi ves njegov značaj, njihov odnos do države in do socializma tam nekje živi ženica, ki sicer Tita ni nikoli videla in ga verjetno ne bo, živi najbrže v težavah kakor večina ljudi, gotovo nima loncev, ne dobiva sladkorja in še mnogih stvari, toda ima globoko vero v Tita, v njegovo vodstvo države, in v njegovo skrb za ljudi Ne kandidat, ne vse drugo ji ni mar, tudi pomanjkanje ne, toda ona veruje v Tita. Pri teh volitvah ni bila sama Nekaj desettisoč Prekmurcev je storilo prav tako, tako je storilo nekaj milijonov volivcev po vsej državi. Našli pa so se seveda v Prekmurju ljudje, ki so zaradi »lonca« ali drugih stvari metali kroglice v črno škrinjico, ali pa kakor v Gančanih. Beltincih in še nekaterih vaseh ostali doma, ker jim je baje sam maršal Tito povedal — in prav njim! — da so volitve svobodne, kar po prekmursko pomeni, da ni treba iti volit. Prestavljeno pa vse to na naš ljudski, slovenski jezik, pomeni: ti ljudje se ne morejo sprijazniti ne z državo ne z ljudsko oblastjo, še manj s socializmom. Pripravljeni so vse izdati No, kljub vsemu je Prekmurje pri teh volitvah pokazalo ne samo lep uspeh in napredek, temveč tudi že globoko zavest pripadnosti tej državi in vsemu, kar se v njej dogaja. Ob pol osmih so v Ženavljah končali volitve: volili so stoodstotno. V prvih popoldanskih urah je petinšestdeset krajev v soboškem okraju že bilo doseglo prav tak uspeh sto odstotkov. Z izjemo Murskih Črncev so vsi ti kraji na Goričkem. Posebej je treba omeniti, da so stoodstotno volili skoraj vsi kraji ob naši meji, od Pinc pri Dolnji Lendavi, mimo Prosenjakovec, mimo Hodoša, Kramarovcev do Cankove. V nasprotju s tako visoko zavestjo krajev ob naši meji in večine krajev na Goričkem, se naš ravninski del nahaja v težki krizi, če smem tako reči. Nekoč so bili prav ti kraji zavednejši in naprednejši, danes pa se zdi, kakor da si tu hočejo pribojevati vodstvo sovražniki države, sovražniki socializma, izdajalci, švercarji in razni »čuvarji časti. Prekmurja«. Treba si je biti na jasnem: tu se je razpasla mržnja do države in ne gre za nikake lonce, kakor je to hotela povedati ženica iz Bistrice. Ne lonci, ne sladkor, ne obleka, mržnja do države, pripravljenost k izdajstvu je vzrok njihovemu početju. V teh krajih so nekateri ljudje zdrknili tako globoko, da pustijo švercarjem, da branijo čast Prekmurja, da branijo koristi delovnega ljudstva. Ne, čast Prekmurja se ne rešuje tako, da dvigneš odstotek tistih, ki ne gredo na volitve ali pa mečejo kroglico v črno skrinjico, pa tako mislijo na izdajstvo. Čast Prekmurje je reševalo na desetine naših vasi, ki so stoodstotno volile, čast Prekmurja so reševali taki naši preprosti ljudje, kot je tista ženica, ki je vprašala za Titovo skrinjico. — In koristi Prekmurja ne bodo rešili razni švercarji, špekulanti in saboterji, koristi Prekmurja se bodo reševale in tudi rešile v sklopu vse države, v okviru graditve socializma. Samo tu bosta prekmurski človek in prekmurska zemlja našla svoje odrešenje, v tej državi, v socializmu, in ne nekje onstran meja, v kapitalizmu, pod meščansko oblastjo. V tem pogledu morajo naši napredni ljudje trdno stati in vzdržati kljub raznim težkočam, in nikdar kloniti pred prišepetalci, hujskači, izdajalci. Mi imamo mnogo, mnogo naprednih, pošte- nih, zavednih ljudi v Prekmurju. To se je pokazalo pri teh volitvah. Zakaj ne bi ta ogromna večina pritisnila izdajalske peščice in je tudi strla? Zakaj se že ne bi vendar enkrat ostro potegnila meja v slednji vasi med poštenimi in nepoštenimi ljudmi? Zakaj se ne bi postavila meja med tisto večino, ki veruje v to državo in ve, da ji bo tu prišlo odrešenje, ter med onimi, ki so kadarkoli voljni prodati i človeka i državo za svoje koristi? Mnogo sem hodil po prekmurskih vaseh. Z veseljem moram priznati, da so naši ljudje v ogromni večini napravili v teh skopih petih letih po osvobojenju lep razvoj Pogosto sem se moral čuditi nenavadno pametnim razgovorom na sestankih, priznati njihovo kritiko k mnogim stvarem kot umestno in tudi koristno. Vse to mi je pravilo, da naši ljudje ne samo živo spremljajo ves razvoj, temveč, da mu tudi sledijo. Našel sem v prekmurskih hišah knjige in časnike v takih množinah, kakor si človek tega nekoč skoraj da ne bi mogel predstavljati. Prehod iz starega v popolnoma novo, kar povrhu še spremljajo razne včasih tudi Toda danes prav nič ne dvomim, da bo težke dajatve, res prinaša mnogo težav, naš prekmurski človek prebredel ves ta prevrat, ki še dagaja v njem in pomlajen, z veliko vero, z veliko zavestjo in pripravljenostjo stopil v novi svet in ga pomagal graditi po svojih močeh. Te volitve posebej mi to moje prepričanje samo potrjujejo. Ne, naš prekmurski Človek ne bo obtičal ob cesti, temveč pojde naprej in bo tudi dosegel svoj cilj in to ne tisti, ki je na dan volitev doma občepel, ali pa našel črno skrinjico, temveč oni, ki. je prvi prišel na volišče in dal svojo kroglico za zmago socializma. Na tej osnovi je treba zdaj delati s tem Človekom dalje in mu posvetiti vso pozornost, da ne bo prepuščen samemu sebi in naključju. POROČILO zvezne volivne komisije o končnih rezultatih volitev v Ljudsko skupščino FLRJ Zvezna volivna komisija je sprejela in pregledala vse volivne dokumente okrajnih volivnih komisij in volivnih komisij ljudskih republik ter avtonomnih enot in je dokončno ugotovila rezultate volitev ljudskih poslancev za Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ z dne 26. marca 1950. Volivni rezultati dajejo naslednjo sliko: ŠTEVILO VPISANIH VOLIVCEV Ljudska republika moških žena skupaj Srbija (brez' avtonomnih enot) 1,303.499 1,434.634 2,738.133 Avtonomna pokrajina Vojvodina 511.506 579.357 1,090.863 Avtonomna Kosovsko-metohijska Oblast 192.669 195.655 388.324 Srbija skupaj 2,007.674 2,209.646 4,217.320 Hrvatska 1,117.408 1,331.479 2,448.887 Slovenija 427.182 500.434 927.616 Bosna in Hercegovina 637.964 744.493 1,332.459 Makedonija 329.600 333.723 688.323 Črna gora 97.084 119.812 273.835 Skupaj v FLRJ 4,616.912 5,239.589 9.856.561 ZVEZNI SVET Skupno volilo Za kandidate V skrinjico Število % Ljudske fronte brez liste Ljudska republika Število % Število % Srbija skupaj 3,870.493 91,78 3,513.261 90,77 357.232 9123 Hrvatska 2,231.367 91,12 2,096.698 93,96 134.669 6,04 Slovenija 840.530 90,61 776.558 92,39 63.972 7,61 Bosna in Hercegovina 1,256.556 90.89 1,231.952 98.04 24.604 1,98 Makedonija 648.979 97,82 618.068 95,25 30.811 4,75 Črna gora 213.955 98,64 213302 99,69 653 9,51 Skupaj v FLRJ 9,061.780 91,94 8,449.839 93,25 611.941 6,75 SVET NARODOV Ljudska republika Srbija skupaj 3,870.814 91,78 3,518.924 90,91 351.890 9,09 Hrvatska 2,231.459 91,12 2,103.556 94,27 127.903 5,73 Slovenija 840.461 90,60 778.619 92,64 61.842 7,36 Bosna in Hercegovina 1,256.555 90,89 1,231.337 97,99 25.218 2,01 Makedonija 648.926 97,83 617.917 95,22 31.009 4,78 Črna gora 213.955 98,64 213.324 99,71 831 0,29 Skupaj v FLRJ 9,062.170 91,94 8,463.677 93,40 598.493 6,60 POSEJMO VSAKO PED ZEMLJE »Zasejati je treba vsako ped naše zemlje in ne samo zasejati, temveč tudi paziti, kako bo raslo in rodilo. Na dragi strani je pa potrebna tudi evidenca o setvi.« (Maršal Tito na predvolivnem zborovanju v Drvaru) Setev v murskosoboškem okraju je že v polnem teku. Delovni kmetje prekmurskih vasi se zavedajo, da je potrebno zasigurati našemu industrijskemu in mestnemu prebivalstvu prehrano, industriji surovine, izvozu pa tiste količine pridelkov, ki jih lahko pridelamo in pogrešamo doma. Da bo obdelana in posejana vsa zemlja, pa ni samo interes kmeta, temveč tudi vasi: množičnih organizacij, krajevnega odbora, kmetijske zadruge itd. Vsi ti so poklicani, da nudijo pomoč pri setvi. Dosedanje delo krajevnih odborov, množičnih organizacij, kmetijskih zadrug na vasi dokazuje, da se niso v dovoljni meri zavedali te važne naloge. Plane pomladanske setve in potrebna navodila, so krajevni ljudski odbori prejeli V začetku marca. Plan. industrijskih rastlin pa že v mesecu februarju. Razbitje plana pomladanske setve na posamezne kmetovalce je bila velika in odgovorna naloga krajevnega odbora in masovnih organizacij, Te važne in odgovorne naloge se krajevni odbori niso pravilno in pravočasno, lotili Res je, da pomoč, ki jo je nudil OLO, ni bila zadostna, toda tudi sami se niso zavedali važnosti te naloge. Posebno je potrebno podčrtati, da so naše frontne organizacije premalo sodelovale in nudile pomoči pri razbitju plana. Tam, kjer so krajevni odbori pravilno pristopili k delu in kjer so pomagale tudi ostale množične organizacije, je plan pomladanske setve pravilno razbit. Brez dvoma je, da je plan pomladanske setve samo tam pravilno razbit, kjer se je plan obravnaval na masovnih sestankih, ne pa da so plan na suh administrativen način razbili v pisarni KLO-ja. Dobro so razbili plane KLO-ji: Čepinci, Dolič, Prosenjakovci, Gradišče, Martjanci, Noršinci. Primer administrativnega razbijanja plana pa je v KLO-ju Gančani, Bakovcih in pa MLO Murska Sobota, kjer je zelo slaba evidenca nad ornimi površinami in seveda tudi plana ni mogoče razbiti pravilno. Plan pomladanske setve pa še sploh ni razbit v KLO-ju Zenkovci in Kančevci, opiroma ga razbijajo šele sedaj. Kako si sedaj člani krajevnega odbora zamišljajo, izpolnitev plana setve, če ga še razbili niso, je drugo vprašanje. Za primer lahko vzamemo samo KLO Kančevci, kjer se pač izgovarjajo, da je preveč dela in plana zato niso mogli razbiti; če pa na drugi strani pogledamo, ali je res preveč dela, pa dobimo čisto drugo sliko. Predsednik KLO-ja, ki je bil službeno klican v Mursko Sobodo, je napisal pred svojim odhodom evidentičarju akt o delu, katerega naj opravi v teku dneva. V tem »Nalogu o delu« mu naroča, da naj po možnosti sešteje in naredi rekapitulacijo za mleko, če pa pride kakšna mlada v pisarno KLO-ja, naj jo »pogosti z vsemi sredstvi«. Seveda je spodaj podpis predsednika KLO-ja in pa pečat. To je zgovoren dokaz o »delu« KLO-ja v Kančevcih. - Nekateri KLO-ji še prav tako niso obvestili kmete o njihovem planu setve. Vsa ta dejstva dokazujejo, da se nekateri KLO-ji ne zavedajo, da so odgovorni za pravilno in pravočasno izvedbo setve. Ker plan jesenske setve v celoti ni bil izpolnjen, je bil zato na ta račun povišan plan pomladanske setve, kakor tudi na račun zatajenih površin, večina krajevnih odborov je zato stala pred problemom, kako razbiti plan pomladanske setve, ko je včeji, kakor pa imajo v evidenci prazne orne zemlje, to je pripravljene za pomladansko setev. Večina KLOjev je stala na stališču, da je plan previsok in da ga sploh ni mogoče razbiti. Krajevni odbori, ki so se pa zavedali, da plan mora biti razbit in tudi izvršen, so pristopili temeljito k delu. Premerili so zemljo in se prepričali, da je več orne zemlje, kakor pa je imajo v evidenci. Primer Sebeborec, kjer so našli okrog 60 ha orne zemlje, ni osamljen. Precej, zemlje so »našli« tudi v KLO-ju Noršinci, Puconci, Šalamenec itd. Seveda plana pomladanske setve sedaj ni bilo težko razbiti in doseči, temveč so ga celo presegli Niso pa mogli doseči plana KLO-ji: Gančani, Gor. Lendava, Križevci in Pertoča, kjer tudi niso ničesar naredili, da bi se prepričali, ali res nimajo »pozabljenih« površin. Vse tiste KLO-je, ki dosedaj še niso pristopili k odkrivanju zatajenih površin, čaka še veliko delo, katerega bodo morali izvršiti čimprej, to je poiskati »pozabljene« površine, kajti plan mora biti stoodstotno izpolnjen. Ravno razbitje plana pomladanske setve je bila prva večja preizkušnja novih KLO-jev in je tudi merilo njihovega dela. Maršal Tito v svojem predvolivnem govoru v Drvaru ni zastonj poudaril, da je potrebna tudi evidenca o setvi. Ravno evidenca je osnova za vse naše delo. Tega se pa krajevni odbori v večini še vse premalo zavedajo. Po poročilih, s katerimi razpolaga poverjeništvo za kmetijstvo OLO-ja, je do sedaj posejano okrog 40% ovsa v okraju in to vsi sektorji, krompirja pa nič. Toda. to nikakor ne drži, kajti oves je posejan že skoraj 100%, a krompir že do 20%. Pri poročanju o poteku setve je pohvaliti. KLO-je Gor. Lendava, Dolič in Kuzma, ki redno poročajo. Na Praksa pri oranju vsak način bodo krajevni odbori morali zboljšati poročanje. Slabo poroča tudi zadružni sektor. Precej boljše poročajo državne ekonomije in pa državno posestvo. Setev je brez dvoma samo tedaj uspešna, če je na razpolago zadostna količina semena. V glavnem se lahso reče, da je potrebno seme razen krompirja preskrbljeno. Ovsa je bila zadostna količina na razpolago. Ravno tako ne bo problema pri koruzi. Od industrijskih rastlin je zadostna količina sladkorne pese kakor tudi sončnic. Ravno tako je na razpolago zadostna količina semena za krmno peso, Največja težava pa je s krompirjem, katerega marsikje primanjkuje za seme. Tu pa so poklicani krajevni odbori, kmetijske zadruge in množične organizacije, da poiščejo vse možne vire, da preskrbijo — seveda proti vrnitvi — potreben krompir kmetovalcem, ki ga nimajo za saditi. Pri pomladanski setvi pa ne smemo pozabiti vprašanja ogroženih površin. Skoraj v vsaki vasi se nahajajo take površine, čeravno KLO-ji trdijo, da jih ni. Potrebno jih je poiskati in se pobrigati, da bo res vsak košček zemlje posejan. Tu so poklicane ravno, frontne in ostale množične organizacije, da priskočijo v pomoč in pomagajo obdelati in posejati take površine. K temu so že zelo dobro pristopili v KLO-ju Krog, kjer so vse take površine poiskali in se krajevni odbor kakor kmetijska zadruga zanima, da bodo te površine tudi pravočasno zasejane. Predaja prehodne zastave GO ZSS in Ministrstva za kmetijstvo pri vladi LRS delovnemu kolektivu državnega posestva Jeruzalem. Poleg zastave je kolektiv prejel tudi diplomo in nagrado v zneska 30.000 dinarjev 350.000 otrok bo letos brezplačno letovalo Letos bo letovalo brezplačno ob našem morju in v planinskih krajih preko 350.000 otrok iz različnih krajev države. Leta 1946 jih je preživelo letne počitnice na državne stroške 34.000, v naslednjem letu se ie to število povečalo na preko 86.000, v letu 1948 pa na preko 120.000. Poudariti je treba, da je v letu 1939 letovalo v naši državi le 5000 otrok in še to v glavnem s pomočjo Počitniške zveze, ki je vse leto pobirala v ta namen od otrok članarino in prispevke. Poleg stalnih otroških letovišč in okrevališč, ki jih je danes v državi okrog 600, so predvidene letos nove oblike letovanja kot taborjenje pionirjev, številne ekskurzije in pionirski pohodi. CK Ljudske mladine Jugoslavije je v sodelovanju s Komitejem za fizkulturo že predvidel posamezne planinske in druge klimatične kraje za postavitev taborišč. Taborjenje bo koristilo predvsem šolskim, otrokom, pa tudi študentovski in delavski mladini. Šolske organizacije bodo organizirale skupno z množičnimi organizacijami večdnevne ekskurzije učencev v zgodovinsko pomembne kraje. V bližini mest in industrijskih centrov bodo uredili za otroke večje število izletniških točk in kopališč. Na letne počitnice bodo šli tudi otroci iz kmetijskih delovnih zadrug. AFŽ, ki je lani veliko pomagala otroškim letoviščem, je letos prevzelo nalogo, da bo osnovala pri vsakem stalnem otroškem letovišču ekonomijo in jo obdelala, da bo imelo letovišče stalno, svežo povrtnino, ki bo služila kot dopolnilna preskrba v prehrani. Razen tega bodo organizacije AFŽ v vseh krajih, od koder bodo šli otroci na počitnice, ustanovile komisije, ki bodo skrbele, da se bodo otroci pošiljali ob sodelovanju zdravnikov v klimatične kraje ali zdravilišča, ki jim ustrezajo. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 6. aprila 1950 Obljuba dijakov soboške gimnazije: Na naših šolah se vzgajajo mladi ljudje s širokimi obzorji, svobodni, naj zvestejši prijatelji delavcev in kmetov. Ljudje, ki bodo stali na čelu velikih idej naših narodov, naše bratske skupnosti Pod njihovim vodstvom se bo dvignilo nad zemljo še na stotine Litostrojev, stotine mostov, prog in cest, pod njihovim vodstvom bodo traktorji globoko zorali naša polja Ti ljudje postanejo vzgojitelji našega mladega rodu Težke so te naloge, a oni jih bodo dosledno izvršili, ker je vera v zmago neomajna, ker so preda, ni naši, v borbah prekaljeni Partiji Mladina šol skupno z vsem ljudstvom odgovarja lažem Informbiroja in lažem zapada s čim boljšim učnim rezultatom in vsestranskim delom. To dokazuje tudi visoka domovinska zavest dijakov soboške gimnazije. Iz te šole bodo izšli res pravi ljudje, predani borci za komunistični družbeni red. Sam učni uspeh nam o tem govori ob koncu prvega polletja, kajti bilo je 78,1% pozitivnih. Ob polletju organizacija LM ni dosegla tako visokega učnega rezultata po osvoboditvi kakor letos. Vodstvo je znalo pravilno prikazati učenje kot politično nalogo. »Veselimo se uspeha in zato smo dobili tudi prehodno zastavico Mariborske oblasti,« so dejati. »Hočemo biti še med prvimi, kajti kot nagrado smo dobili tudi radioaparat in dve žogi.« Želijo biti med prvimi, mislim, da bodo to tudi štorih. Vendar učenje ne obsega celotnega dela organizacije. Študirajo osnovne teze iz marksistično-leninistične literature, probleme naše socialistične graditve. Preštudirali 60 članek M. Popoviča: O ekonomskih odnosih med socialističnimi državami Tu so podrobno spoznali podlo početje SZ in diskutirali o sedanjih »akcijah« Informbiroja proti naši državi. Živahna diskusija se je razvijala. Preštudirali so tudi »Program KPJ«. Najživahnejša diskusija je bila o akcijskem delu, o nalogah naše graditve. Res, veselo je bilo pri teh sestankih. Sedaj študirajo članke tov. Kardelja: O ljudski demokraciji v Jugoslaviji. Danes jim je razumljivo, kako pojmujejo »vzhodni marksisti« ljudsko demokracijo in kako jo v resnici pojmujemo mi. Tudi marksistični krožek obstoja, na katerem je povprečna udeležba 30 dijakov. Tu študirajo po izbiri o kapitalu, socialističnem zadružništvu, članke višjih državnih in partijskih voditeljev. Dijaki sodelujejo tudi na kulturnoprosvetnem polju. Na vsak državni in kulturni praznik se pripravljajo s programom Razen recitatorske skupine in pevskega zbora često opazimo tudi plesno skupino. Tudi dramatska skupina je 31. decembra prikazala igro »Dedek mraz« za naše pionirje. Res, veselo je ob takih proslavah. Vključeni so v DKUD »Cvetko Štefan« in se bodo udeležili tekmovanja srednješolskih KUD naše oblasti, ki se bo vršilo v tem mesecu. Literarni krožek ima tedensko sestanke. Njegovo delo je še šibko, vendar udeležba kaže, da bo imel lepe uspehe. »Okrog 30 nas je,« pravijo člani krožka. Kritika pri njih je precej ostra, kritizirajo lastne »proizvode« in spoznavajo klasična dela ter dela naših domačih ustvarjalcev. Teh 30 ljudi želi obiskati rojstni kraj Stanka Vraza, Miklošiča in prekmurskega pisatelja Miška Kranjca. Res, hočejo spoznati literarna dela velikih ustvarjalcev, ki so dali prostora v svojih knjigah tudi preprostim ljudem, kmetom, delavcem, vojakom. Velik uspeh žanje prirodoslovni krožek, ki je imel že 26 predavanj s področja fizike, kemije in prirodopisa. Udeležba je 50 dijakov, ki z zanimanjem sledijo predavanjem in poskusom. Tako so se mladi prirodosloven vživeli v delo. Eni bi se radi več bavili s kemijo in res je bila ustanovljena kemijska skupina, druge je zanimal mikroskop — ti pa tvorijo drugo skupino. Tudi videli bi radi mnogo. Do danes so si ogledali Vetserum, zbiralnico mleka v Murski Soboti. Zanimalo jih je, kako predelujejo mleko in na kak način. Tudi državno posestvo v Rakičanu so si ogledali. Radi bi videli še več. V Ormožu si želijo ogledati gojišče zdravilnih rastlin. »Že precej znanja so pridobili,« mi je dejal prijatelj. Pridni so, sami predavajo in pripravljajo poskuse Tudi radioamaterski krožek obstoja. O radioaparatu se po- govarjajo in o njegovih delih. Teh je zopet čez 20. Vsi so vključeni v delo, vsak hoče sodelovati. 30 članov LM pomaga pionirjem, vedno so jim v pomoč. Učijo jih, kako je treba delati in ljubiti svojo domovino. Pionirji jih imajo radi. Vsi delajo, pevci imajo dvakrat tedensko vaje. Petnajst šahistov ima mesečno turnirje. Folkloristi tedensko plešejo ob igranju klavirja. Fizkulturno delo je res nekoliko zamrlo. Igrajo edino nogometne tekme med razredi in se pripravljajo za cross ter tekmovanje za fizkulturno značko. Želeli so ustanoviti srednješolsko telovadno društvo; ker pa je mesto bilo proti, so se vključili v mestno in danes pravijo, da je mestno TD v »penziji«. Žalostna je ta ugotovitev, toda dejstva so dejstva. V novem šolskem letu pa bodo ustanovili lastno TD, tako sem slišal. Vsak dan jih vidim, da delajo pri graditvi nove gimnazije. Prispevali so že nad 15.000 delovnih ur. Lepa šola bo to. 27. aprila 1950 bo otvoritev, veselijo se že. Učili se bodo v svetlih, higienskih prostorih. Zeli bodo še lepše uspehe. Dopolnjevali bodo svoje znanje. Še hočejo biti med prvimi. V brigado še jih je prijavilo že nad 100. Pomagali bodo graditi Novi Beograd, prestol ico naše močne socialistične države. Cavni Mladina Veščice noče zaostajati Mladinski aktiv. Veščica je po številu majhen. Toda na sestanku so sklenili, da kljub temu nočejo zaostajati Svoje znanje bodo dvigali s študijem. Naredili so precej prostovoljnega dela pri kopanju gramoza za gradnjo gasilskega doma, kjer bodo imeli rdeči kotiček — prostor za razvedrilo. Delajo na Fizkulturnem polju, saj je vsa mladina vključena v TD Ledava. Nogometna sekcija je pred kratkim gostovala v Ljutomeru ter zasluženo zmagala. Dobro se razvija šahovska sekcija, ki šteje 18 članov. V to sekcijo se vključuje tudi mladina, ki doslej ni bila v mladinskem aktivu. Na željo šahistov-začetnikov bodo organizirali večerne šahovske tečaje. Tako mladina zapušča postopanje in lenarenje in se zabava s fizkulturnim ter prosvetnim delom. Tekmujejo v čast Oblastne mladinske konference. Tako dokazujejo, da se res razvijajo in zato ne bodo zaostali za drugimi najboljšimi aktivi. F. F. Kakšen je izid tekmovanja? V predvolivnih pripravah je bilo po vaseh zelo živahno. Tekmovale so frontne in mladinske organizacije, ponekod tudi gasilci in ostala društva. Tekmovanje se je razvajalo pri vsem delu: v tehničnih in političnih pripravah za volitve, a obenem v gospodarskih akcijah. V tem tekmovanju so se utrjevale organizacije na vasi z rednimi sejami odborov in pogostimi množičnimi sestanki. Tudi število članov je porastlo. Kakšen pa je izid tekmovanja? O tem pa v dolnjelendavskem okraju zaenkrat še ni pravega pregleda. Pri napovedi tekmovanja je bilo zelo živahno, pri ugotavljanju rezultatov pa zgleda, da so je zataknilo. Treba bo pospešiti evidenco in objaviti rezultate ter najboljše pohvaliti, ker drugače lahko pri prihodnjem tekmovanju dobimo tak odgovor, kot sem enkrat slišal sindikalnega funkcionarja v podružnici; »Zakaj hi delali in tekmovali, saj nas nihče ne pohvali za naše delo in uspehe, niti nas nihče ne kritizira za nedelavnost« ,,Ostal bom tudi v drugi izmeni‘‘ To je izjava mladinca Fudler Ivana, člena mladinskega aktiva Lutverci v okraju Radgona, ki jo je dal pred odhodom v zbirno mesto brigade Murska Sobota dne 31. marca. »Rad delam udarniško in z veseljem odhajam na akcijo, saj vem, da bom s tem koristil skupnosti, pa tudi sam se bom marsikaj naučil.« Fudler Ivan je eden najboljših članov mladinskega aktiva, ki mu mladinska organizacija mnogo pomeni. Je discipliniran, med mladino priljubljen, obenem pa veder, vedno nasmejan, pripravljen izvajati naloge, kj jih od njega zahteva njegov aktiv Pri izvajanju tekmovanja za volitve v Zvezno skupščino, za katere je aktiv napovedal tekmovanje vsem mladinskim aktivom v Mariborski oblasti, je bil tudi eden izmed sklepov — izgradnja zadružnega doma. Fudler Ivan ni bil med zadnjimi. 120 ur, ki jih je v kratekm času — zadnjih 14 dni — izvršil, so dokaz njegove visoke zavesti in predanosti mladinski organizaciji. Toda Ivan ni sam, prav tako bi lahko isto zapisali za Kolarič Jožeta ali katerega koli mladinca iz Lutverc, saj njih delo in zavest ne zaostajata za mladim Ivanom. Vprašamo se, odkod tolika predanost, tako zaupanje mladinski organizaciji, saj je hotelo na mladinsko akcijo kar petnajst mladincev iz aktiva. Toda kmalu so skupno z upravo zadruge uvideti, da je njih sklep neizvedljiv. Čaka jih ogromno dela v zadrugi, ker spomladna dela zahtevajo največ truda. Na njih pa gleda naše delovno ljudstvo in pričakuje, da zboljšajo obdelovanje zemlje in dajo našemu delovnemu človeku čim več kruha. Tako so mladinci z žalostjo ugotovili, da ne morejo vsi naenkrat oditi, kot so predvideli. Toda rešili so to za njih pereče vprašanje. Obveznost bodo izpolnili v tem letu. Res da ne takoj, dali pa bodo v vsaki izmeni nekaj mladincev, tako, da ne bo s tem trpelo delo v zadrugi. Postavilo se je vprašanje, kdo gre prvi. Izbira ni bila lahka, ker je bilo precej dobrovoljcev. Zedinili pa so se, naj gredo najboljši. Tako sta bila izbrana Fudler Ivan in Kolarič Jože. Mladinski aktiv jima je priredil poslovilni večer. Mladinca iz Lutverc z veseljem odhajata gradit srce naše države, saj jih je mladinska organizacija vzgojila za dobra, zavedna, predana delovna mladinca. Pričakujeta, da bosta v šoli mladinske organizacije, na mladinski delovni akciji pridobila mnogo novega znanja. Mladi Ivan si želi, da bi postal traktorist in pričakuje, da bo vreden obiskovati traktorski tečaj. Potem bo svoji zadrugi še bolj koristil. Jože pa cilja še dalje, rad bi poletel v sinje nebo. Jože dn Ivan dobro vesta, da se njih želje lahko uresničijo. Za delovnega, vztrajnega človeka te želje niso pri nas le sanje, kot so jih nekoč sanjali mnogi mladinci v stari Jugoslaviji. Nel Njuna trdna volja jima je porok, da se jima bodo želje uresničile. Č. V. Nad 300 novih članov OF v lendavskem okraju V predvolivnem času niso razpravljali le o volitvah ampak tudi o utrditvi frontnih organizacij. Okrajni odbor OF v Dolnji Lendavi je na zadnjem plenumu pred volitvami sprejel sklep, da bodo v Fronto vključili do 1000 novih članov. K akciji za vključevanje novih članov so pristopili sredi februarja. Nekateri vaški odbori OF so se pokazali zelo delavni in so imeli precej uspeha. V Turnišču so pridobili 34 novih članov, v Hotizi so jih vključili 13, v Odrancih, ki je največja vas v okraju, 21, nadalje so še med najboljšimi v Mostju s 17 novimi člani in Kobilju s 16. Če bi po vseh vaseh bili tako aktivni, bi bil plan dosežen. Ker pa so v nekaterih vaseh kazali za razširitev frontne organizacije zelo malomaren odnos, niso pridobili nobenega novega člana le redko katerega. Zato je število članov porastlo v vsem okraju le za 320. Če ta porast članstva primerjamo s porastom pri jesenskih volitvah, ugotovimo precejšen napredek. To pomeni, da se Fronta v dolnjelendavskem okraju le razvaja in utrjuje. Skozi volivno rešeto ,,Aktivistu" Orbanu je spodletelo Naša madžarska manjšina v vseh predelih našega okraja se strinja z današnjo državno ureditvijo. Večina izpolnjuje obveznosti do države. Med njimi so pa tudi taki kot na primer Orban Geza iz Hodoša. Orban je premožen kmet, spada v IV. gospodarsko skupino. Ne izpolnjuje pa svojih obveznosti do države, temveč bi hotel svojo obveznost prenesti na tiste gospodarje, ki so sovrstniki v njegovi kategoriji in na manjše kmete. Pred kratkim se je vršil odkup živine in mršavcev v Hodošu. Orban se je takoj priključil operativcem, ki so odkupovali živino. Začel jim je prikazovati, da je v vasi najbolj napreden kmetovalec, ki izpolnjuje svoje obveznosti do države. Znano pa je, da ni izpolnil 50% svojih obveznosti za l 1949. Priključil se je seveda samo zaradi tega, ker je istočasno ščitil svoje sovrstnike pri neizpolnjevanju obveznosti do države za 1. 1949. Po končanem odkupu je svojim somišljenikom prikazoval svojo aktivnost pri zaščiti kulaštva in njega samega; kljub temu, da v vasi vedo, kako imenovani »ščiti interese delovnega ljudstva«, se ga večina manjših ljudi boji. Ne upajo odkrito nastopiti na masovnem sestanka proti njemu, ker jim grozi, da bo on pri oblasti dosegel zaščito. Toda ljudska oblast dobro ve, da je imenovani špekulant in največji razdirač zadružništva v vasi. Tudi pri frontni akciji je bil zelo aktiven. Vse množične organizacije v vasi so se borile, da bi svoj plan dosegle in pokazale, da se tudi same hočejo boriti za izvršitev plana v gozdarstvu. Ko je VOOF sklical masovni sestanek, da bi svojim članom prikazal pomen izpolnitve plana v gozdarstvu, se je tudi on sam udeležil istega. Na masovnem sestanku je aktivistu hotel dokazati, da v KLO-ju Hodoš ni Človeka, ki bi Šel v frontno brigado. Pri tem delu so mu pomagali tudi ostali njegovi pristaši, ki se dnevno sestajajo z njim. Seveda, ker pa ga poznajo vsi ljudje v vasi, so si mislili, da ih bo pozneje klical na odgovornost, če bodo šli v brigado. Sami vaščani so predlagali, da so vsi pripravljeni iti, če gre še sam. Na to svoje razdiralno delo ie bil opozorjen. Ko je videl, da ljudstvo ni za njim in ko je videl, da ljudska oblast ne podpira razdirače in špekulante, se je sam udeležil frontne brigade. Prikazati je hotel ljudski oblasti, da je res borec za izgradnjo socializma v vasi in državi, pa je šel v frontno brigado. V brigadi se je pokazal zelo »aktivnega«. Izpolnjeval je svoj dnevni plan, zraven tega je delal tudi drugi plan. Planiral je tudi svoje razdiralno delo, ko se bo vrnil domov. Namreč svoje aktivno delo pred volitvami, ki ga je zamudil med svojimi pomagači... Seveda tudi vsi njegovi plani, izdelani v frontni brigadi, so se le delno izvršili. Vrnil se je v soboto popoldne domov, en dan pred volitvami. Na postaji so ga pričakovali njegovi pristaši, navdušeni, da se je vrnil njihov »vodja«. Pričelo se je aktivno delo med ljudskimi množicami Zadnji predvečer pred volitvami, ko ni mogel dobiti toliko aktivnega kadra, da bi lahko ponoči prepričal vsakega volivca, se je sam odločil. Napovedal je tekmovanje aktivistu, ki je bil v vasi, da je tudi on sam sposoben riskirati eno noč za aktivizacijo volitev Začel je obiskovati svoje znance ponoči m jih tudi prepričati, da naj volijo tam, kjer bo tudi sam volil. Ker pa dejansko ni mogei zaktivizirati vseh svojih pristašev in jih obiskati ponoči, je bil tudi aktiven na sam dan volitev. Bil je tudi član volivne komisije. kar mu je prav prišlo. Za časa volitev je pa pred celotno komisijo pokazal, da je dejansko aktiven član reakcionarne klike v vasi. Vsakemu njegovemu pristašu, ki ga je obiskal že ponoči, je ob času opravljanja državljanske dolžnosti še enkrat povedal, preden je spustil kroglico, če ni mogoče pozabil, kar mu je povedal pred par urami, kako mora voliti. Ko ie celotna volivna komisija z zaupniki na čelu videla njegovo aktivno delo, so ga postavili pred vrata, češ: razbijač in špekulant ne spada v volivno komisijo, ker je na volišču nagovarjal ljudi, naj volijo v »črno« Ker je videl, da so ga razkrinkali kot nasprotnika ljudske oblasti in države, je tudi umolknil in šel domov. Zaradi tega dela, ki ga je opravljal z vso aktivnostjo v vasi, opozarjamo nanj ljudsko oblast, da bo ona tako aktivna pri izterjevanju zaostankov, ki jih je dolžan državi še za prejšnja leta. Oni pa, ki jih strahuje v vasi naj si ne razbijajo glave, da bodo pred njim odgovarjali, temveč bo on odgovarjal pred njimi za svoje delo. V M. Črncih so se najbolj izkazale žene V predvolivnem tednu je v Mur. Črnih oživelo. Volivci so se večkrat zbrali v zborni sobi KLO ter z velikim zanimanjem sledili govorom okrajnih aktivistov o pomenu volitev in o velikem delu Ljudske skupščine v preteklih štirih letih. Posebno zanimanje so pokazale žene, ki so debatirale z aktivisti pozno v noč. Marsikdo se je čudil, da postaja vse tako živahno in navdušeno, kajti dotlej je bil ta kraj poln nezadovoljstva. Vaška mladina je na dan pred volitvami pod vodstvom spretne mladinke evidentičarka KLO pričela krasiti volišče. Z umetnimi rožami in zastavicami so bile okusno obložene skrinjice kandidatov, kakor tudi vhod v volišče. Po končani krasitvi je mladina kljub deževnemu vremenu organizirala velik kres zunaj vasi. Ob sedmi uri zvečer se je ponovno zbrala pred voliščem, odkoder je odšla h kresu. Grobno tišino mirujoče prirode je prekinila pesem mladine, ki je donela daleč naokrog. Rajanje mladine okrog kresa se je zavleklo pozno v noč. Ni se še prev svitalo, ko je najbolj zaveden volivec že čakal pred voliščem. Njemu so sledili mnogi drugi. Ob sedmi uri, ko se je odprlo volišče, je bila že velika gneča. Predsednik votivnega odbora je hitro beležil in dajal vsakemu volivcu kroglico. Ura je odbila 7,10, ko je vstopila 91-letna Terezija Rač in vprašala za skrinjico kandidata za zvezni svet in skrinjico tiste OF za Svet narodov, kajti sestankov ni obiskovala. Ob 8. uri je bilo oddanih že 177 glasov; manjkalo je še 7 do 100% udeležba Kdo so ti? Njih imena so že znana od volitev v krajevne ljudske odbore. Namerno so čakati 11. ure in šele takrat prišli volit Predsednik caplja za množicami Tik ob avstrijski meji v murskosoboškem okraju leži vas Korovci. Če pogledaš bežno po vaseh našega Prekmurja, niti ne opaziš te vasice, ki je nekoliko oddaljena od glavne ceste, ki veže našo Goričko z nižinskim murskim predelom. V tej vasici živijo pošteni in zavedni državljani, ki izvršujejo svoje dolžnosti do skupnosti Tako so pri volitvah pokazali svojo državljansko zavednost in zaupanje v naše vodstvo. Že v predvolivnih pripravah so bili živahni, zavedajoč se svoje naloge, živeč na meji, kjer so vedno izpostavljeni raznim sovražnim parolam. Imajo front, no organizacijo, ki je številčno močna. Toda vodstvo je bolj slabo, kajti predsednik, ki bi moral biti na čelu organizacije, se za Predvolivne priprave sploh ni zmenil. Na dan volitev pa je bil med zadnjimi volivci. Takega predsednika naj člani takoj zamenjajo in postavijo na njegovo mesto aktivnega člana OF. ki bo res vodil organizacijo. Kljub temu, da je vodstvo frontne organizacije šlo mimo vseh priprav, pa člani Fronte niso pozabiti na svojo dolžnost Nekateri so prišli na volišče že pred 7. uro zjutraj. Neka žena je prišla že ob 6. uri in vprašala, če že lahko voli. Ker volivna komisija še ni odprla volišča, se je vrnila. Toda takoj ob 7. uri je prišla ponovno in izvršila svojo dolžnost Takih zavednih članic je v Korovcih več. Te se zavedajo enakopravnosti, ki jo imajo v novi Jugoslaviji. V Korovcih imajo tudi dobro gasilsko organizacijo. Člani gasilskega društva so zelo aktivni pri gasilskem delu, delajo pa tudi na političnem polju. Za volitve so se dobro izkazali S pomočjo mladine so organizirali kresove. Na sestankih so vedno razpravljali o volitvah in volivnih predpripravah. Na dan volitev pa so prvi izvršiti svojo dolžnost in volili do 8. ure zjutraj. Na volišče so prišli skupno. Pred voliščem so imeli zbor, na katerem je poveljnik tov. Gomboc poudaril, da so člani društva izpolnili svoje sklepe, ki so si jih zadati; pri volitvah pa naj dokažejo s svojimi glasovi, da so zvesti svojemu narodu in našemu vodstvu. Za njimi so prišli njihovi svojci. Tako je vas Korovci kakor vedno izkazala zaupanje svojemu vodstvu. Volitve so zaključili že ob 12.50 uri s 100 odst. udeležba M. G. Krauthakerjeva je prva le pri delitvi blaga Velika večina ljudi iz Lipovcev je na dan volitev izpolnila svojo državljansko dolžnost in je šla na volitve. Nekateri pa niso šli, ker so mislili, da bo tako boljše. Dobro bo, da pogledamo tiste, ki se niso udeležili volitev, kako oni mislijo. Krauthaker Frančiško so čakali na volišču od jutra do večera, pa le ni prišla. Nekdo je hudobno pripomnil, rekoč: »Kaj pa, če je umrla?« V ponedeljek, ko so delili blago v KZ, so se vsi prepričati, de je že rano vstale s postelje in se postavila pred trgovino KZ. Ljudje so jo začudeno gledati, kar je popolnoma umljivo. Pa je neki hudobnež rekel: »Nič se ne čudite, ljudje! Danes je vstala iz groba in bi se hotela »zveličati na račun ljudske oblasti in ljudskega dela, ki ga je včeraj zatajila.« Postalo jo je sram in je odšla domov. Stari žandar se je vračunal V Tropovcih go volitve potekale dobro. Ljudje so izrazili zaupanje OF. Volili so tov. Miška Kranjca. Točno ob 19,15 je prišel na volišče Vogrinčič, bivši jugoslovanski žandar. Seveda je našel volišče zaprto. »Prepozno je, tov. Vogrinčič,« je rekla volivna komisija. Sicer ga ta ugotovitev votivne komisije ni začudila, ker je računal z njo. On je namreč prav tako stari nergač, kot je sari in staromiselni žandar, ki bi se hotel znebiti ljudske oblasti. Mogoče je zamude kriva krajevna komisija, ki je ugotavljala zatajene površine in tov. Vogrinčič ima sedaj v etiko dela, ker mora namreč dokazati, da je njegova zemlja vsa močvirnata. To mu je tudi uspelo, ker je v svoji pritožbi navedel več svoje močvirnate zemlje, kot jo ima vsa vas skupaj. Moral pa bo paziti, da se ne »zaleje« v svoji močvirnati nergavosti. Murska Sobota, 6. aprila 1950 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Leto dni delu KUD ,,France Prešeren‘‘ v Gornji Lendavi V nedeljo, dne 2. aprila 1950 so se zbrali člani kulturnoumetniškega društva »Dr. France Prešeren« v Gornji Lendavi k rednemu letnemu občnemu zboru, da pregledajo vse dosežene uspehe in neuspehe v svojem dosedanjem delu ter sprejmejo načrt in smernice za bodoče delo. Udeležba je bila zelo zadovoljiva, pač pa je bila bolj slaba udeležba ravno od strani mladine. Društvo je bilo ustanovljeno lansko leto spomladi, ko so bili pripravljeni najnujnejši prostori za kulturno-prosvetno delo v zadružnem domu. Društvo se je ustanovilo na pobudo tov. Beloglavec Vilibalda in Kovač Franca. To društvo ima danes vse možnosti in dobre pogoje da se lahko razvije na zelo dostojno višino in da vodi vso kultumo-prosvetno delo na tem delu Goričkega. Iz poročil predsednika, tajnika in blagajnika društva ter ostalih vodij odsekov, kot dramatskega, pevskega, folklornega in za domačo obrt, je zelo razvidno uspešno delovanje društva v preteklem letu. Dramatska skupina je naštudirala tri igre in sicer: Nušičevo »Sumljivo osebo«, s katero je nastopala dvakrat na domačem odru. Z isto je gostovala tudi v Rogaševcih in v Murski Soboti, nadalje Finžgarjevo dramo v treh dejanjih »Razvalina življenja«, s katero je nastopala dvakrat samo na domačem odru, ter Nušičevo »Žalujoči ostali«. S to igro je v tekmovanju za kmečki festival v jeseni 1949 dosegla prvo mesto med vaškimi igralskimi družinami ter gostovala tudi na kmečkem festivalu v Murski Soboti. Igre so bile zelo dobro izvedene, kar so potrdili gledalci s ploskanjem ob samih nastopih. V okviru ostalih proslav sta bili predvajeni tudi dve enodejanki: »Lovorjev venec« in »Gumb«. Pevski zbor je v preteklem letu imel več nastopov doma in sicer ob raznih proslavah. Nastopal je tudi na kmečkem festivalu v Murski Soboti, kjer je dosegel prvo mesto. Pevski zbor se bori še precej z začetnimi težavami in z iskanjem pevcev, toda upamo, da se bo zbor počasi dvignil na dostojno višino. Trebalo bo pač več discipline samih pevcev, a vodja zbora bo moral imeti več avtoritete nad samimi pevci. Društvo ima tudi svojo lastno knjižnico, v kateri je danes čez 360 knjig, Knjižnica je bila ustanovljena, še preden je bilo ustanovljeno samo društvo. Pobudo za isto sta dala tov. Kovač Franc, bivši mladinski sekretar, ter tov Tomažič Štefka, učiteljica, ki sta pripravila mladinski aktiv, da je ves dobiček ene prireditve v iznosu nad 9000 din odstopil za nabavo knjig in za ustanovitev knjižnice, ki je bila neobhodno potrebna tej vasi. Ob otvoritvi knjižnice je bila v zadružnem domu prirejena zelo okusna razstava knjig, ki si jo je ogledalo veliko število ljudi. Razstavo sta organizirala ista tovariša. Knjižnica ima danes 57 rednih čitateljev, predvsem iz vrst mladine, ki so v preteklem letu prebrali nad 500 knjig, kar je zelo lep uspeh za enoletno delovanje te knjižnice. Pomanjkljivost pa je tudi v tem, da uprava društva in vodja knjižnice niso znali pritegniti tudi starejših ljudi k branju knjig, in če upoštevamo še to, da ima knjižnica svojo posebno sobo v zadružnem domu, kjer so na razpolago skoraj vsi naši dnevni in ostali časopisi ter revije in ilustracije in tudi radio in je knjižnica odprta vsako nedeljo predpoldne, še pač vidi. da uprava društva ni delala na tem. da bi se krog čitateljev še bolj razširil. To napako bo moralo društvo v bodočem letu popraviti. Folklorna skupina je tudi. imela več nastopov doma ob raznih proslavah in je dvakrat gostovala v Murski Soboti. Ta skupina se predvsem bori za dobrega vodjo, ker je prejšnji vodja tov. Kantejeva že dalj časa odsotna Sedanji vodja folklornega odseka in tudi uprava društva se bo morala pobrigati, da bo v najkrajšem času poslala enega dobrega mladinca ali mladinko na folklorni tečaj, ki se bo usposobil za samostojno poučevanje skupine. Odsek za domačo obrt, ki ga vodi tov Beloglavčeva, je priredil v pretekli zimi en tečaj za pletenje cekarjev Toda tu je razvidno, da je premalo zanimanja za to obrt s strani mladink. Trebalo bo pač več dela med mladino in isto zainteresirati za pletenje cekarjev. Navedeni, uspehi kažejo, je društvo v svojem enoletnem začetnem delu imelo precej uspehov in neuspehov. Uspehov bi lahko še več imelo, če bi k temu delu znalo pritegniti še več ostalih vaščanov in predvsem mladine To je ena izmed največjih nalog, katero morajo imeti stal- no pred očmi člani uprave društva, kajti le s širokim kulturno-prosvetnim delom se bo dvigala socialistična zavest naših kmetov na vasi, ker socializem brez socialističnih ljudi ne more obstojati Društvo si. je tudi zadalo nalogo oziroma sklep, da bo predvsem strmelo za ideološko vzgojo svojih članov in ostalega prebivalstva, da bo dvigalo kvaliteto svojega dela in da bo stremelo za čimprejšnjo popolno opremitev vseh kulturnih prostorov v zadružnem domu. Izvoljen je bil tudi novi odbor, v katerega so bili izvoljeni sledeči najboljši delavci na kultumo-prosvetnem polju v tej vasi: Beloglavec Vilibald, Kovač Franč, Tomažič Štefka, Pen Irma, Flegar Alojz, Železen Franc. Kolenc Ivan in Ambruž Alojz. Upamo, da bo društvo v tem letu še bolj razširilo svoje delo in tako krepko zaoralo brazdo na kulturni njivi v socialistični graditvi naše domovine v tretjem letu Titove petletke in tako vsemu svetu dokazalo, da so izmišljene vse laži in klevete Informbiroja, ki jih meče na naše vodstvo, na našo državo in na vse naše delovne ljudi. KF. Detela, Deteliči, ,,Begunka‘‘ ali nekaj o kulturi Nekje v Prekmurju so hoteli uprizoriti igro »Begunka«, ki jo je spisal dr. Detela. Oglasil se je nepodpisani pisec, ki je skoraj zapretil igralcem, pisatelja pa tako opsoval, da je strah in joj! Ne morem si kaj, da bi ne povedal, da je tak način pisanja nekulturen. Dolžan sem to povedati prav v Ljudskem glasu, ki doslej ni prinesel takih nekulturnih napadov na slovensko književnost. Dolžan sem to povedati tudi zategadelj, da naši prekmurski ljudje, ki šele začenjajo brati, ne bi prišli do prepričanja, kako so se v slovenski kulturi in posebej v književnosti doslej dogajale razne strahote Dolžan sem to povedati našim prekmurskim, ljudem tudi zaradi tega, da ne bi po tej poti zapadli v greh, v kakršnega so nekoč zapadli razni mračnjaki, ko so na podoben način zmerjali Prešerna in Cankarja, dasi seveda ne gre, da bi Detelo vsaj zdaleč postavljali v isto vrsto. In dolžan sem to povedati, ker smo nekoč napadali Klekla zaradi manj surovega pisanja pa mislim, da nam ni zdrkniti na tako nizko stopnjo. Ne, braniti je treba slovensko kulturo pred takimi izpadi. Jaz mislim, da si bodo naši prekmurski igralci po vaseh ali kjer že, dali dopovedati na lep način, da je »Begunka« slabotno in našemu času neprimerno delce. Danes vendar imamo že mnogo dobrih iger; tiste je treba prikazati našim ljudem. Res se po naših vaseh pojavljajo primeri raznih poskusov nele nekvalitetnih, temveč današnjemu duhu in stremljenju nasprotnih del. Toda to pomeni, da tisti, ki vodi prosvetno delo na vasi, ni kos svoji nalogi, pa se potem zateka k takemu načinu »odsvetovanja«, po domače rečeno: prepovedim. Druga stvar je pisatelj Detela. V slovenski književnosti in sploh kulturi ni bogve kako pomembna oseba. Toda ne morda po svojem asocialnem ali celo po svojem, delovnemu ljudstvu (kakor tu govori pisec!) sovražnem duhu, temveč po svoji slabotni umetniški ustvarjalni sili Če že kdo misli, lahko reče, da ga ni treba brati in ne igrati njegovih iger, kolikor, jih že ima Opljuvati ga vsekakor ni treba; pa celo nam v Prekmurju, ki ga še brali nismo s tem kritikom vred. Tretja stvar so Deteliči. Ne vem, kdo naj bi ti bili. Poznam slovensko književnost. Vem. da je bila v svoji osnovi in v svojem glavnem toku vedno zdrava, slovenska in tudi napredna. Imeli smo pisatelje: ki so živeli in pisarili ob robu vsega dogajanja in ki jih naš čas spotoma, naglo zgublja. Imeli pa smo tudi Koseskega, Bleiwei- sa, Luko Jerana. Mahniča in še celo vrsto mračnih tipov, ki so hoteli slovensko književnost in kulturo sploh če že ne ubiti, pa vsaj utesniti. Detela ne spada med nje. Jaz bi prej pisca tega pamfleta prištel v to družbo. Pustimo Detelo in Deteliče blaženemu pokoju, kamor odhajajo, ker so bili neživljenjski. Dopuščam tudi, da za vsako ceno s fermanom prebranimo uprizarjanje njihovih stvari. Ne morem pa se in se tudi nikdar ne bom sprijaznil s takim nekulturnim pisanjem, kakor ga je zagrešil pisec o »Begunki«. Deteli in Deteličih Ne samo zato, ker je treba našo preteklo kulturo objektivno in z razumevanjem ocenjevati, temveč ker je danes treba naše ljudi, in celo v Prekmurju, kulturno vzgajati Našemu prekmurskemu človeku se šele danes odpira pot do sprejemanja te kulture, pa mu je treba to kulturo na kulturen način prikazati, da bo. vedel, kaj je dobro in lepo, in da bo vedel, kaj je slabo in zanj neprimerno; Zakaj prav v Ljudski glas, ki je sicer tako dostojen list, uvajati kulturno rokovnjaštvo? Miško Kranjec. Kulturno življenje po prekmurskih vaseh SOBOŠKI DIJAKI TEKMUJEJO Oblastni komitet LMS prireja tekmovanje vseh mladinskih kulturno-umetniških društev na področju naše oblasti SKUD »Cvetko Štefan« iz Murske Sobote sodeluje v tem tekmovanju. Nastopilo bo z odrsko sekcijo in sicer z Ingoličevimi »Krapi,« s pevskim zborom in solisti. Naša mladina, ki je v zadnjem času izredno poživela svoje delo v učenju in pri izgraditvi novega gimnazijskega poslopja, za kar je dobila oblastno prehodno zastavico, bo prav tako na ten tekmovanju dokazala, da niso slučajni uspehi njenega dosedanjega dela, temveč, da so plod pravilne organizacije Tudi za otvoritev novega gimnazijskega poslopja pripravlja društvo poseben kulturni program. V MARTJANCIH BODO USTANOVILI LUTKOVNI ODER M a r t j a n c i. Lutkovna sekcija SKUD »Stefan Kovač« iz Murske Sobote je imela pri nas celovečerno prireditev. Nastop je privabil v dvorano gasilskega doma veliko ljudi, ki so se prav dobro počutili na prireditvi. Naše izobraževalno umetniško društvo, ki je v kratkem času svojega obstoja že imelo javni nastop, bo tudi ustanovilo lutkovno sekcijo. Za to panogo ljudskoprosvetnega dela ima ugodne pogoje, ker je organizacija AFŽ za časa prireditve Novoletne jelke naredila zelo okusne igrače za martjanske otroke. Te žene bodo lahko mnogo pomagale pri. izdelavi lutk za lutkovno gledališče. PEVCI IZ SOBOTE SO OBISKALI GEDEROVCE... Gederovci. Prejšnji teden je pri nas gostoval pevski zbor SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote. Učilnica osnovne šole je bila premajhna, da bi sprejela vse ljudi, ki so prišli iz Gederovec, Sodišinec in M. Petrovec na koncert. V sobi je bilo nad 200 poslušalcev. Izvajanje pevskega zbora je navdušilo ljudi za naše pesmi in so po končanem programu hoteli slišati še več, čeprav je zbor zapel 15 pesmi. Organizacija prireditve je bila zadovoljiva, kar Je velika zasluga tudi šoskega upravitelja. Članice AFŽ so veliko pomagale in so celo pogostile goste iz Sobote. O tej priliki smo videli iz razpoloženja ljudi, da bi tudi naša vas lahko ustanovila izobraževalno-umetniško društvo. Nalogo naj bi izvršila organizacija AFŽ, ki je najmočnejša masovna organizacija pri nas. Tudi mi prirejamo prireditve, ki bi z ustanovitvijo društva bile bolj načrtno pripravljene. Upamo, da kar so zmogle ostale vasi okraja, bodo zmogli tudi Gederovci ...TIŠINO... Tišina. Zbor iz Sobote nam je priredil veder večer. Razen umetnih in narodnih pesmi nam je zapel tudi delovne in partizanske pesmi. Naše ljudstvo te pesmi rado posluša. Želimo si, da bi nas pevski zbor iz Sobote še večkrat obiskal. Mi imamo tudi svoje izobraževalnoumetniško društvo, ki pa ni tako aktivno, kot bi lahko bilo. Naš pionirski pevski zbor je n. pr. na okrajnem festivalskem tekmovanju zasedel prvo mesto. Ta zbor bi lahko izpopolnil marsikateri program v vasi. Torej so pogoji za da se prosvetno delo pri nas poživi članice AFŽ so po končanem koncertu pogostile pevce. ... IN VIDONCE Vidonci. Prejšnji petek je pri nas zapel pevski zbor iz Sobote, žal, da je naša Šola tako daleč od vseh treh vasi in zato ni bilo na koncerta toliko ljudi, kolikor bi jih bilo, če bi bil koncert prirejen po dnevu in sicer v nedeljo. Sicer je bila soba polna šolske in starejše mladine, pa tudi nekaj odraslih se je udeležilo prireditve; toda prostora bi bilo še za več ljudi, ker bi lahko iznesli klopi. Želimo si, da bi nas zbor še večkrat obiskal in nam priredil nekaj veselih uric. V TEŠANOVCIH SO GLEDALI IGRO LUTK Tešanovci. V četrtek je pri nas gostovala lutkovna sekcija iz Murske Sobote, ki j razvedrila naše vaščane. Program prireditve je bil pisan. Prikazane so nam bile napake naših ljudi, ki dostikrat nasedajo lažnim vestem. Obilo smeha je izzvala agitka za graditev naše ljudske oblasti. Ugajal nam je tudi kuplet Mnenja smo da bi v naši čitalnici tudi mi lahko prirejali take prireditve. Obisk bi bil še večji, da ni bilo napake. Prireditev bi se namreč morala vršiti že v sredo, ko se je ljudstvo zbralo, pa so Sobočanci zamudili. Zato je v četrtek udeležba bila slabša. »NOČEMO BITI ZADNJI« Doslej v Vanča vasi ni obstojal mladinski aktiv. Vsled tega mladinci niso sodelovali v javnem vaškem življenju. Postopali so. Ne iščimo vzrokov, zakaj ta mladina ni našla prave poti in dela. Tega ni mogla, ker ni bila povezana v napredni mladinski organizaciji, ki kaže pot v lepše in srečnejše življenje mladega rodu. V predvolivnem času pa Je delo masovnih organizacij razgibalo tudi mladino. Zato je mladina Vanča vasi ustanovila svoj mladinski aktiv. Izvolili so si sekretariat z nalogo, da jih vodi k napredku in utrditvi samega aktiva. N ustanovnem sestanku pa so poudarili: »Tudi mi nočemo biti za vami, hočemo se uvrstiti med napredne mladince Jugoslavije!« Sprejeli so sklepe za bodoče dela B. S. V Ljutomeru bodo priredili prvomajski okrajni mladinski festival OK LMS Ljutomer je v toku zadnjega tromesečja dosegel pomembne uspehe na področju kulturno-prosvetnega ter ostalega vzgojnega dela med ljudsko mladino Uspehi so bili beleženi tudi na področju fizkulturne dejavnosti LT. predvsem pa strelstva Po vseh osnovnih mladinskih organizacijah Ljutomera je razvito tekmovanje za utrjevanje že obstoječih skupin kulturne dejavnosti, posebno pa za vključevanje novih članov. Da bo mladina ljutomerskega okraja še več prispevala h kulturno-prosvetnemu razmahu na vasi. predvsem pa po KDZ in da bo organizacija čim svečanejše pričakala 1. maj, delavski praznik, organizira OK LMS Ljutomer dne 1. in 2. maja 1950 v Ljutomeru za Titovim domom prvi okrajni mladinski FESTIVAL s sledečim sporedom: 1. m a j a : 1. ob 8 uri zjutraj zbor vseh aktivov LMS ter posameznih kulturnih skupin; 2. ob 9. uri splošna povorka skozi mesto in nato na Glavnem trgu pozdravni govori; 3. ob 13 uri za Titovim domom pričetek kulturnega programa Nastopajo: a) igralska skupina, b) pevski zbori c) folklorna skupina, 2) tamburaški zbori, d) recitatorji, e) nastopi orkestra SKUD-a, f) nastopi glasbene šole, g) plezanje na majniška drevesa. 4. ob 19. uri nastopi SKUD-a. Zatem sledi prosta zabava s plesom. 2. maja: 1. ob 9. uri zjutraj kolesarske tekme z Glavnega trga, 2. ob 9.30 motorne vožnje z Glavnega trga. 3. ob 10. uri nogometna tekma in tekma v odbojki. 4. ob 10 uri tekme najboljših strelcev v streljanju (pri ribniku za Starim trgom). 5 ob 11 uri kasaške tekme. 6. ob 14 uri za Titovim domov fizkulturna akademija 7. ob 19 uri zaključek festivala in podelitev nagrad najboljšim skupinam ter posameznim zmagovalcem Zatem sledi vesela ljudska zabava z godbo in plesom! Oba dneva za časa trajanja festivala se bodo vršile tekme v streljanju i K obilni udeležbi vabi OKRAJNI KOMITET LMS LJUTOMER Palko Dolinec: Srečanja s Tonetom Seliškarjem (Ob njegovi petdesetletnici) Na Toneta Seliškarja me veže spomin že iz zgodnje mladosti. Prva njegova knjiga, ki sem jo dobil v roke, je bila mladinska povest »Rudi«. Ne vem, če sem še katero knjigo tako strastno prebral kot tisto. Izposodil sem si jo v šolski knjižnici, kjer smo razen kakšnih Krištofov Šmidov in Karlov Mayev imeli tudi dela domačih pisateljev. Ta povest mi je tudi ostala najbolj v spominu. To pa zato, ker sem bil zaradi te knjige — tepen. Imeli smo mladega učitelja, ki nam je ob sobotah delil knjige iz šolske knjižnice. Bil pa je zelo natančen. Še preden ti je izročil knjigo, jo je najprej sam prelistal, da je videl, v kakšnem stanju je in ko smo mu knjige vračali, jih je spet skrbno pregledal Gorje, če je bila katera preveč umazana, ali pa če ji je manjkal list! Ko sem si neko soboto izposojeval knjige me je učitelj premeril od nog do glave Zapisal je moje ime in mi izročil novo knjigo, ki jo še takrat ni nihče bral v razredu. Bila je Seliškarjeva povest »Rudi«. »Pazi, da knjige ne boš umazal ali raztrgal,« mi je še dejal, ko sem jo spravljal v šolsko torbico. Toda zgodilo se ie tako, kot sera najmanj pričakoval. Ker sem bil takrat pastir, sem vedno nosil knjige na pašo in si z branjem krajšal čas. Tisti popoldan sem knjigo prebral. Tako me je prevzela, da nisem opazil krav, ki so se naveličale paše in šle domov. Ko sem opazil, da mi je živina ušla, sem se spustil v beg za njo. Pred vasjo sem jo ujel, toda izgubil sem knjigo. Pozneje sem jo sicer šel iskat, toda nisem je našel V šolo sem šel s strahom. Bal sem se pogledati učitelju v oči. Če sem bil kaj vprašan, sem odgovarjal zmedeno. Moje misli so bile pri izgubljeni knjigi. Med odmorom pa me je učitelj poklical k sebi: »Poznaš tole knjigo?« me je vprašal in pokazal na kateder, kjer je ležala vsa umazana od blata moja izgubljena knjiga. Neka deklica iz vasi jo je našla na cesti in jo prinesla v šolo. Sklonil sem glavo in molčal. Učitelj pa me je nagnil na klop in mi pošteno naštel s palico. Takšno je bilo moje prvo srečanje s Tonetom Seliškarjem. Seliškarjeve knjige pa so bile od takrat moji redni spremljevalci. Bral sem njegovega »Janka in Metko«, »Nasedli brod«, »Hišo brez oken« in »Bratovščino sinjega galeba«. Vse knjige so se ml močno priljubile in bile so prve, ki sem jih namestil v svojo knjižnico. Njegove pesniške zbirke so mi prišle precej kasno v roke. Bilo je menda v letu 1939. Prva njegova pesniška zbirka, ki sem jo prebral, je bila »Trbovlje«. Marsikatera pesem mi takrat ni bila razumljiva. Šele, ko sem zbirko večkrat prebral, sem začel dojemati lepoto, ki je dihala iz njegovih pesmi. Opazil sem, da to niso takšne pesmi, kot sem jih bil vajen čitati. Niso govorile c pomladi in cvetočih poljanah, govorile sc o človeku, o tistem našem trpečem človeku, ki se je boril za svoj vsakdanji kruh. Te pesmi so bile polne obtožbe na takratni družbeni red, ki je male ljudi pritiskal k tlom in jim ni dal živeti. Prvič sem takrat skozi pesniško zbirko Toneta Seliškarja začel spoznavati človeka, njegovo borbo za obstoj in njegovo borbo za lepšo bodočnost. In od takrat ni izšla nobena Seliškarjeva knjiga, ki bi je ne bil prebral. Osebno pa sva se spoznala s Tonetom v maju leta 1948 na kongresu mladih književnikov v Ljubljani. Bil sem dodeljen v njegov krožek. Brali smo svoja prva dela, on pa nam je prikazoval napake, ki smo jih delali in mam dajal nasvete, kako se teh napak izogibati. Bil je vseskozi resen, toda vedno pripravljen nam pomagati na književnem polju. »Le nikar, obupati, tovariši,« nam je dejal, »če hočete postati književniki, se morate mnogo učiti, morate poznati človeka, ki ga boste opisovali. Nikakor pa ne smete iti mimo narodnoosvobodilne borbe, ki je izoblikovala novega človeka. Če vam katera stvar ne uspe, nikar ne vržite puške v koruzo. Prvi neuspeh naj vas še bolj podžge v vašem delu. Pišite, učite se in boste uspeli.« Tako nekako nam je govoril pisatelj Seliškar. Ob koncu nam je še obljubil, da nam bo vedno pomagal, če se bo kateri obrnil na njega. In tovariš Seliškar je to besedo tudi držal. Ko sem ga včasih pozneje obiskal v uredništvu »Delavske enotnosti« in mu prinesel v oceno kakšno črtico, mi je vedno pomagal z raznimi nasveti Nikdar se ni potožil, da ima preveč dela. Še vesel je bil, če sem ga obiskal. Takšna so bila moja prva srečanja s pisateljem Tonetom Seliškarjem, ki je 1. aprila t. l. proslavljal petdeseto letnico svojega življenja. O Seliškarju — človeku in pisatelju — pa bi se še dalo mnogo povedati. Bil je vseskozi borec za pravice svojega ljudstva, ki ga ie dolgo pritiskal k tlom kapitalistična škorenj. Tone ni obupal nad tem človekom. Veroval je vanj, z njim delal in trpel in z njim šel skozi narodnoosvobodilno borbo v boljše in lepše življenje. Dosedaj je Tone Seliškar napisal 15 knjig. Po osvobojenju je izdal mladinski roman iz partizanskega življenja »Tovariši«, »Mule«, partizanske 'povesti za mladino pesniško zbirko »V naročju domovine«, reportažo s pohodov XVIII. divizije »Zmagali bomo!« in prvi del romana »Tržaška cesta«. Letos pa nam obljublja Tone Seliškar še tri knjige: »Tržaška cesta«, II. del, mladinsko povest »Reka pripoveduje« in zgodba za naše najmlajše »Volk Pogoltnik. Ob vstopu v drugo polovico stoletja želimo, da bi bila njegova življenjska pot še dolga in plodna, da bi nam povedal še mnogo o našem človeku, ki ga ne pozna nihče bolj kot on. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 6. aprila 1950 Pismo iz frontne gozdne brigade ,,Pridite za nami ‘‘ Odločili smo se, da vam napišemo nekaj iz življenja in dela naše prve letoš- nje frontne gozdne brigade, ki seka les na Pohorju. Delamo visoko v hribih, ki se jih naši Prekmurci branijo. Vsako jutro se odpravimo z veseljem in pesmijo nad smreke na 1500 m visok vrh. Tu vihtimo sekire in vlečemo žage, da se smreke prevračajo in kotalili o v dolino. Tam čakajo nanje pridne roke. Nalagajo jih na vozove in odvažajo na postajo, od tu pa na velike žage in v tovarne. Mnogo lesa pa odpeljejo v pristanišča, kjer ga nalagajo na velike parnike V zamenjavo za les dovažajo parniki blago, ki ga mi še ne izdelujemo. Z gozdarji se dobro razumemo in nam pomagajo v vsaki zadevi. Posebno smo hiši veseli obiska tov. Antona Hrena, upravnika iz Šoštanja in njegovih nasvetov, ki nam jih je dal ob tej priliki. Ogledal si je naše stanovanje in se zanimal za naše življenje. Hrano imamo dobro in zadostno. Tovariši frontovci iz Prekmurja! Na - ša brigada se je ustanavljala s težavo, saj se nas je zbralo komaj 16 iz mursko- soboškega okraja. Zato vas pozivamo, da pridete za nam! Tukaj je ogromno bogastvo lesa, ki čaka tudi vaših pridnih rok. Zato se zberite v veliko brigado in pridite za nami, da boste čimveč prispevali v dobro skupnosti in sebi. Gozdovi tukajšnjih hribov nam ostanejo v trajnem spominu. Tukaj imamo priliko spoznati veliko lesno bogastvo naše domovine. Prebivalci teh krajev ne rabijo niti toliko lesa in drv, kolikor ga lahko pridobe s čiščenjem gozdov. Drevesa se sušijo in mnogo lesa trohni, ker ga nihče ne spravlja v dolino. Bogastvo je ogromno, le pridnih rok primanjkuje, ki bi lahko pripravile, dovolj lesa za stroje in drugo blago. Pozdravljamo naše domače, ki nas mogoče pogrešajo pri delu. Če pa bodo tako prijeli, kot delamo mi, bodo za ta kratek čas naše odsotnosti tudi sami zmogli domača dela. Pozdravljamo tudi vse one, ki so nam pomagali pri odhodu na to težavno pot, ki pa se, je spremenila v lepe, vesele in zadovoljne dni. Člani I. frontne gozdne brigade murskosoboškega okraja. Izvlačevanje lesa iz gozda Ljudska tehnika Ljudska tehnika v soboškem okraju se je zadnje čase začela razvijati in je že nekoliko prodrla med naše ljudstvo. Tako se je v toku meseca marca ustanovilo 5 klubov Ljudske tehnike, ki delajo po raznih krožkih in sekcijah: Klub ljudske tehnike na državnem posestvu Beltinci, državno posestvo v Rakičanu, Državna gimnazija Murska Sobota. Mestna kleparska delavnica in nazadnje v sindikalni podružnici pri železnici. Predvideva se, da se bodo ustanovili klubi tehnike pri naših zadrugah, kjer bo Okrajna odbor Ljudske tehnike nudil vso pomoč za čim višjo tehnično obdelavo zemlje. Na vaseh bomo morali bolj spoznavati ljudstvo z nalogami in vsebino Ljudske tehnike. Avto-moto društvo Murska Sobota je priredilo šoferski tečaj, v katerega se je prijavilo 100 tečajnikov. Zaradi tehničnih ovir je nekaj tovarišev izostalo s tečaja. Tečajniki kažejo veliko zanimanje za učenje, ker jim je dana vsa možnost za izobrazbo in spoznavanje motornih vozil. Avto-moto krožki, ki so na terenu, predvsem v Rogaševcih, Gornji Lendavi in Sebeborcih, so že končali s teoretskimi tečaji, čakajo samo še na praktično vožnjo z motornimi vozili, katero bodo v naslednjih dneh začeli. PIŠEJO NAM IZ GEDEROVEC Gederovci. Pri nas smo končali volitve ob pravem času in rezultat volitev v vasi pokazuje, da naši ljudje odobravajo politiko našega državnega vodstva. Udeležba je bila stoodstotna, a volitve končane že ob pol dveh popoldne, Politična zavednost ljudstva na zahodni meji postaja enaka zavednosti ljudstva s severne meje. Ta zavednost je rezultat uspehov našega državnega vodstva. Vrsta novih proizvodov v tovarni »Jedinstvo« V mladinski tovarni priprav za živil sko in kemično industrijo »Jedinstvo« v Zagrebu so začeli letos izdelovati nove proizvode — sušilnice za klice koruze, drobilnice za koruzo, naprave za izdelke sladkorja, gazometre za kisik in dele naprav za lakiranje žic Po letošnjem planu, ki ie dvakrat večji kakor lanskoletni, bodo delavci tovarne »Jedinstvo« izdelovali več pomembnih proizvodov Med drugim bodo začeli proizvajati razne stroje za mlekarstvo. Za kemično industrijo bodo izdelovali aparate za izpraznjevanje, priprave za kondenziran je in kristaliziranje: za industrijo zdravil bodo proizvajali aparate za doziranje. Za dobro izvedbo pomladanske setve Več pozornosti evidenci Na okrajnem in krajevnih ljudskih odborih se borijo, da si ustvarijo pregled setvenih površin, kajti brez tega ne bo mogoče planirati realnega odkupa, niti ne bi bilo mogoče posredovati, če kmetje ne bi izpolnjevali plan setve. Ta pregled je ponekod še zelo slab. Ker KLO niso v stanju, ustvariti sami dober in točen pregled, jim je kmetijsko poverjeništvo poslalo na pomoč svoje ljudi. Za državni in zadružni sektor je ta pregled še precej dober Na državnem sektorju so posejali že 60 ha, za setev pa pripravili 150 ha Na zadružnem sektorju je zasejanega 61 ha, za setev pa pripravljeno 155 ha. Nad privatnim sektorjem pa ni točnega pregleda. Za setev pripravljena zemlja se ceni na okrog 1000 ha, spomladanska setev pa je bila opravljena na okrog 500 ha. Take približne številke pa ne morejo zadovoljevati kmetijsko poverjeništvo na OLO, zato so šli v soboto in nedeljo na teren sami ugotavljat. Primer slabe evidence je KLO Dobrovnik. ki je poročal, da so doslej zasejali le 2 ha površine čeprav bežen pregled pokaže, da je zasejanega več Podobni primeri slabe evidence so še po nekaterih drugih KLO-jih V KOBILJU IN MOTVARJEVCIH SO ODKRILI 99 HEKTAROV ZATAJENIH POVRŠIN Zaradi zemljiških površin je bilo že mnogo prerekanja in jeze To se ponavlja ob vsakem planu, pa naj bo plan odkupa ali setve. Da se ne bi godila nikomur krivica, po drugi strani pa, da ne bi nikomur omogočili špekulirati, se je razvila močna akcija za premerjenje zemljišč. Po njivah in travnikih je opaziti ljudi, ki vlečejo verigo ali merijo z navadnim konopcem. Nekateri gospodarji pa se izgovarjajo: »Tega ni treba, saj tako nimam več zemlje, kot sem rekel,« ali pa: »Niti toliko zemlje nimam, kaj boste merili.« Tak primer sem doživel v Mali Polani Po razbitju plana je primanjkovalo 30 arov. Ženska, ki je prišla prijavit, je odločno vztrajala, da nimajo več zemlje. Ko ji je tov. z okraja rekel, da njeno izjavo ne more kar tako upoštevati, ampak je treba zemljo premeriti, se je' upirala, da ni treba. Nekateri gospodarji nočejo meriti, ker se bojijo, da bi se potem odkrila utajena zemlja. Z merjenjem so odkrili precej skrite zemlje v Kobilju Pri vsakem planu je zemlje primanjkovalo. »Ni in ni več zemlje,« so trdili gospodarji. Ko pa so zemljo premerili, so ugotovili za celih 50 ha več zemlje. Če so pri kom ugotovili zemljo, so mu pripisali, če pa nekdo nima toliko, kot je bilo prej na KLO zabeleženo, so mu na podlagi izmerjene površine. brisali Sedaj ne bo moglo biti več nobenega ugovora, pa tudi nobene krivice, da bi nekdo oddajal za drugega Podoben primer je v KLO Motvarjevci kjer so odkrili 40 ha površine. Merjenje površin vršijo vaške komisije. Mnogo je odvisno od poštenosti teh ljudi, da ne bodo delali v škodo skupnosti niti lastnika. Ponekod namreč precej zemlje zmanjkuje. Če kateri gospodar res nima toliko zemlje, kot so ga prej obremenjevali, je treba to ugotoviti in upoštevati. Kajti ljudska oblast noče nikogar obremenjevati za tisto, kar nima. Če pa nekdo hoče iz špekulantskih namenov zemljo prikriti, ga bo treba pa strogo kaznovati. Zato bodo kontrolni organi morali še pregledati, kako so delale komisije. Delo Ljudske inšpekcije ,,Pridi popoldne . ..‘‘ Učiteljica iz Kuzme je pred nedav- no prešla po meso na živilsko nakaznico v mesnico v G. Lendavi. Ob 10. uri dopoldne ni našla nikogar v mesnici KZ. Čakati je morala na mesarja, ki je odšel v gostilno, da si malo oddahne; ker ga ni hotelo bili, je stopila k njemu in ga zaprosila, da bi ji dal meso. Odgovoril je da ima meso, toda naj pride ponj ob 1. uri popoldne. Tako čakanje nam ni razumljivo. Ali ne bi lažje stopil mesar v mesnico in prekinil svoj odmor ter iz- dal učiteljici meso, kakor da se ona vrne še enkrat iz Kuzme? Toda omenjeni mesar je že enkrat prej izjavil, da se ne bo ravnal po okrožnici o prednosti učiteljstva pri preskrbi, ker da baje ta ni podpisana. Okrožnica pa nima namena dajati učiteljem kakšne posebne prednosti, ampak le doseči, da bo učiteljstvu omogočen nemoten pouk na šolah. Zgleda, da se omenjeni mesar za take stvari noče zmeniti. Nepravilnosti v trgovskem poslovanju Pred meseci so izvolili ljudske inšpektorje skoraj v poslednji vasi. Medtem pa so ljudje že pozabili, koga so izvolili hi na koga se naj obrnejo, če zasledijo kako nepravilnost To pa vsled tega, ker ljudska inšpekcija v mnogih vaseh ne dela. Če bi bila delavna kot je v G. Lendavi, bi se ljudje radi in z zaupanjem obračali do nje. Če tam opazijo kako napako, iščejo takoj pomoči pri ljudski in- špekciji. Ta ve, kaj je njena naloga, zato pristopi takoj k delu. Tako je raziskovala in razčistila razne primere nepravilnosti v trgovskem poslovanju. Med drugim je raziskala nepravilnosti v poslovalnici Okrajnega magazina, pomanjkljivosti pri preskrbi mater z dojenčki z mlekom in stvari okrog mesnice KZ v G. Lendavi. Zgodbica o ,,čuvanju‘‘ ljudske imovine Pred nedavnim je ekonomija Ministrstva za gozdarstvo v Brezovcih dobila veliki stroj za okopavanje. Stroj je osem vrstni in ponos naše mlade industrije poljedelskih strojev. Marsikateri kmetovalec se je na železniški postaji ustavil ob njem ter si ga ogledal. Ta stroj bi lahko že služil svojemu namenu, če ga ne bi med potjo iz Murske Sobote v Brezovce pokvarili. Na postajo je prišel po stroj vodja ekonomije s traktorjem in prikolico, na katero je namesto stroja naložil nekaj drugih stvari, stroj pa privezal za prikolico. Vsled take vožnje po trdi cesti so začeli kmalu odpadati posamezni deli; vnela se je tudi os in popolnoma pokvarila konstrukcija koles. Zaradi tega so ga morali pustiti že v Polani. Drugi dan zvečer so delavci ekonomije prišli ter ga vlekli s konji do Predanovec h kovaču, ki naj bi ga popravil. Izgubljene dele pa so šolski otroci in ostali naslednje dni nosili h kovaču. Manjkajo pa še posamezni deli. Tako je iz novega brezhibnega stroja nastala polomija, ki bo stala veliko truda, preden bo stroj zopet uporaben. Za popravilo bo porabljeno veliko delovnega časa in tudi materiala, kar bi vse lahko odpadlo, če bi imeli na ekonomiji v Brezovcih malo več čuta odgovornosti za čuvanje narodne imovine. Navedeni primer ni prvi, temveč je bilo že več podobnih primerov. Kmetje, ki si ogledujejo stroj, se upravičeno zgražajo nad takim »delom.« VEČ PAŽNJE PRESKRBI DELOVNIH LJUDI Gornja Lendava: Delovni ljudje v garantirani preskrbi so v veliki meri odvisni od tega, kar prejmejo na živilske nakaznice. Zato se ne bi smeli dogajati taki primeri, kot se je dogodil v poslovalnici Okrajnega magazina v Gornji Lendavi. V tej poslovalnici so delili pokvarjeno koruzno moko. Ta pa se ni pokvarila v njihovem skladišču, ker so jo tretji dan po prejemu že delili, ampak so takšno dobili iz Murske Sobote. Zato je treba več pažnje pri prevzemanju blaga. Naši ljudje ne morejo uživati pokvarjeno, neužitno moko. Za njo naj odgovarja tisti, ki je kriv, da se je pokorila. ČAS JE DRAGOCEN Dogaja se, da morajo ljudje na marsikaj dolgo čakati. Tak primer je bil pri delitvi mleka za dojenčke v Gornji Lendavi. Zbiralnica mleka deli mleko, ki ga prejema od Državnega posestva v Gornji Lendavi. Nerednosti in čakanje na mleko so se dogajale vsled tega, ker je državno posestvo dostavljalo mleko v zbiralnico, s kamionom, ki zbira mleko po vaških zbiralnicah. Ta kamion pa ima čuden vozni red. Zato so morale matere čakati od 8. ure pa včasih do opoldne. Ta slučaj je pregledala in proučila ljudska inšpekcija v Gornji Lendavi ter predlagala, naj državno posestvo samo dostavlja mleko v zbiralnico, ker ni oddaljeno od nje več kot 500 m. Bilo bi prav, da državno posestvo dobro izkoristi, ta kamion in s točnim voznim redom prištedi na prevozu. Šah na vasi Pred nedavnim so v vasi Črnelavci ustanovili šahovsko sekcijo, ki šteje 18 članov. Priključila se je TD Lendavi. Skoraj vsak večer se zbirajo v zadružnem domu mladinci vedrih obrazov, ki prej niso niti poznali besede »šah«. Vidimo, da je ta kmečka mladina sklenila, da se bo začela v raznih tečajih množično učiti igranje šaha. Izmed ostalih sklepov, je bil na ustanovnem sestanku šahov, sekcije sprejet sklep, da bodo polagali član večjo pozornost pionirjem, da bodo postali dobri mojstri te borbene igre. V bodoče bomo še poročali o delovanju naše šahovske sekcije. F. F. BRZOTURNIR V ČRNELAVCIH V soboto zvečer, to je 1. aprila t. l, se je zbralo v Zadružnem domu v Črnelavcih 12 šahistov, ki so organizirali brzoturnir, ki je določil prvaka. Ta brzoturnir je dokaz, da so v Črnelavcih precej dobri igralci-šahisti, saj je nekaj časa bila huda borba za prvo mesto. Med sedmim in osmim kolom šahovskega brzoturnirja se je že dvomilo, kdo si bo priboril največ točk. Turnirja se je udeležilo precej vaščanov, ki so z veliko pozornostjo sledili poteku turnirja. Podobne šahovske brzoturnirje bo Telovadno društvo Ledava, šahovska sekcija, organiziralo večkrat in se naj za take in podobne turnirje prijavijo tudi nečlani šahovske sekcije. Spodaj prinašamo tablico plasiranih igralcev šahovskega brzoturnirja. F. F. Šahovski brzoturnir šahovske sekcije Telovadnega društva Ledave-Črnelavci dne 1. aprila 1950 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Točke 1. Friškič Franc 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 0 9 2. Perkič Rudolf 0 0 0 1 0 0 1 1 1 0 1 5 3. Kumin Karel 0 1 1 0 1 0 1 0 1 1/2 1 6 1/3 4. Vogrinčič Jože 1 1 0 1 0 1 1 1/3 0 0 1 6 1/3 5. Škrilec Koloman 0 0 1 0 1 1 0 1 0 1 1 6 6. Sever Franc, 0 1 0 1 0 1 1 1 1 0 0 6 7. Titan Jože t 0 1 1 0 0 0 1 1 1 1 1 7 8. Titan Bela 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 1 3 9. Lipič Franc 0 0 1 1/2 0 0 0 0 1 1 1 4 1/2 10. Kumin Aleks. 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 0 3 11. Baša Franc 0 1 1/2 1 0 1 0 1 0 1 1 6 1/2 12. Flisar Karel 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 3 Sprememba pri označbah potrošniških nakaznic za zagotovljeno preskrbo Zaradi lažjega evidentiranja izpolnjevanja plana potrošnikov z zagotovljeno preskrbo in glede na osnovo, po kateri si potrošniki pridobijo pravico do zagotovljene preskrbe, so bile izvedene naslednje spremembe v označbah potrošniških nakaznic, tako da se poleg veljavnih označb potrošniških nakaznic uvedejo še naslednje nove označbe, in sicer: 1 Dijaki industrijskih šol, vojni invalidi in invalidi dela s 70% do 100% invaliditeto, znanstveniki in umetniki, ki so do sedaj prejemali potrošniške nakaznice R-l, bodo prejemali od sedaj naprej potrošniške nakaznice z označbo RS-1. 2. Vojni invalidi is invalidi dela od 50% do 60% invaliditete, ki so do sedaj prejemali potrošniške nakaznice R-2. bodo prejemali od sedaj naprej potrošniške nakaznice z označbo RS-2. 3. Vojni invalidi in invalidi delo do 50% invaliditete, osebni upokojenci is rentniki, imetniki rodbinske invalidnine, dijaki stari nad 14 let, redni študenti in duhovniki verskih skupnosti, ki so do sedaj prejemali potrošniške nakaznico R-3, bodo prejemali od sedaj naprej potrošniške nakaznice z označbo RS-3. 4. Obrtniki, osebe svobodnih poklicev (zdravniki, zobarji, zobotehniki, odvetniki. babice, taksi-šoferji in kočijaži. brivci, pedikerke, nosači, čistilci obutve itd. bodo od sedaj naprej prejemali potrošniške nakaznice z označbo SO-1. 5. Rodbinski upokojenci, gmotno nepreskrbljene osebe, ki niso sposobne za pridobivanje, in žene z več otroki izpad 14 1 bodo prejemale od sedat naprej potrošniške nakaznice z označbo SO-2 6. Člani družine upravičenca zagotovljene preskrbe, izvzemši otrok, kolikor sami niso uvrščeni v neko potrošniko kategorijo po drugi osnovi, a imajo pravico do zagotovljene preskrbe, bodo prejemali od sedaj naprej potrošniške nakaznice z označbo PO. Označba na potrošniških nakaznicah nima za posledico nobene spremembe v dosedanjih normah za posamezne živilske predmete. Nove nakaznice imajo isto število kuponov za posamezne predmete kot potrošniške nakaznice tistih kategorij, ki so jih do sedaj navedeni potrošniki prejemali ZAHVALA Ob tragični smrti našega moža in očeta FRANCA KOSA zidarskega mojstra se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili ob brhki izgubi, vsem darovalcem vencev in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Združenja obrtnikov za razumevanje In vsestransko pomoč. Tudi lovskim tovarišem hvala za poslovilne besede. Murska Sobota, dne 3. aprila 1950. Žalujoča družina Kos. ZAHVALA Vsem, ki so našo nadvse ljubljeno ženo, mamo in staro mamo FLISAR EVO, roj. ČARNI med dolgo in težko boleznijo obiskali in tolažili, ob prerani smrti z nami sočustvovali, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo darovalcem mnogih vencev in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Murska Sobota, dne 29. marca 1950. Družina Flisar — Štivan. OBVESTILO Ker nekateri podjetja in KLO-ji zelo neredno obračunavajo živilske nakaznice in industrijske točke, ponovno obveščamo, da je rok za predložitev podpisanih spisov potrošnikov obračunov, neizkoriščenih odrezkov pet dni po dvigu nakaznic« Poostrili bomo kontrolo nad obračunavanjem ter predlagali odgovorne uslužbence, ki ne bodo v redu obračunavali, v kaznovanje« Narodna banka Murska Sobota. RAZVELJAVLJAM veljavnost tablice kolesa št. S-23-5360. — Benkič Konrad, Beznovci. NAPROŠAM POŠTENEGA DRŽAVLJANA, da vrne zamenjani pulover (opekaste barve z všatki belih račk in zajčkov) proti nagradi Pulover je bil zamenjan ob priliki cepitve otrok dne 7. in 8. marca v ambulanti socialnega zavarovanja v Murski Soboti. Vogrinčič Lojzka, frizerski salon, Murska Sobota. RAZGLAS Opozarjamo vse interesente za letni oddih, ki so se prijavili pri svojih sindikalnih podružnicah ter dostavili plane našemu podjetju, da ne moremo prevzeti odgovornosti za realizacijo istih, ker so nam bili dostavljeni samo informativno ter smo na podlagi teh ugotovili, da potrebujemo za julij in avgust približno 1000 ležišč, medtem ko jih imamo na razpolago samo 450. Zato ponovno pozivamo vse člane sindikatov, da se prijavijo za letni oddih v aprilu in maju, ker bomo v sezoni sprejemali prvenstveno prosvetne delavce, udarnike in novatorje. — Potnik, Maribor. VABILO Obveščamo članstvo ZSJ društva upokojencev LRS, podružnice v Murska. Soboti, da se vrši dne 23. aprila 1950 ob 9. uri dopoldne v prostorih osnovne šole v Murski Soboti občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila funkcionarjev upravnega odbora (tajnika, blagajnika). 2. Poročilo finančnega nadzorstva (glede razrešnice). 3. Predlogi upravnega odbora in članov. 4. Diskusije o poročilih in predlogih. 5. Slučajnosti. 6. Volitve: a) upravnega odbora (najmanj 7 članov in po potrebi namestnikov) ; b) finančnega nadzorstva (3 članov); c) delegata za redni in izredni občni zbor društva ter njegovega namestnika; č) razsodnikov (predsednika in dva člana — za razsodišče podružnice) Občni zbor se vrši ob napovedani uri če je udeležba nad polovico članov; če manj, se občna zbor preloži za pod ure, nato pa se vrši neglede na število članstva. Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva. »Ljudski glas« Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.