PoStnlna plačana v gotovini I
ODVETNIŠKA PISARNA
OOOOOOOO tOOOOOOi OOOOOOOO DOOOOOO
Uredništvo in upravništvo: Wildenrainerjeva ul. 15/III. Dopisi morajo biti podpisani 1 in frankovani_________—
OOOOOOOOOOOOOOOOtooooooonooooooooooco
GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO X)CXX>000 jOOOOOOO
= Izhaja vsak mesec. = Naročnina stane za celo leto 24 dinarjev. — Posamezna številka 2 dinarja.
oOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO
Štev. 3.
V Mariboru, mesca januarja 1923.
Leto X.
DELEGATNA LISTA
Strokovnih in nadstrankarskih zasebnih nameščencev.
V. SKUPINA
Kandidati za delegate:
1.	Dragotin Gilčvert, odvetniški pis. ravnatelj, predsednik Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru ter delegat Delavske zbornice v Ljubljani.
2.	Lojze Drenovec, predsednik Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani.
3.	Mr. Ciril Maver, član načelstva Saveza apotekarskih saradnika.
4.	Josip Jarh, predsednik organistov in glasbenikov.
5.	Albert Medvešček, odvetniški pis. ravnatelj in odbornik Društva odvetniških in notarskih uradnikov Celje.
Kandidati za namestnike:
1.	Lovro Čremožnik, odvetniški pis. ravnatelj in predsednik Društva odvetniških in notarskih uradnikov Celje.
2.	Mr. Ivan Krištan, član načelstva Saveza apotekarskih saradnika.
3.	Ivan Logar, notarski pis. ravnatelj in tajnik Društva odvetniških in notarskih uradnikov Maribor, skupina Ptuj.
4.	Mirko Honerlein, član orkestra pri Udruženju gledaliških igralcev Ljubljana
5.	Franjo Moškon, odvetniških pis. ravnatelj in blagajnik Društva odvetniških in notarskih uradnikov Maribor ter urednik „Odvetniške pisarne."
Volilci V. skupine! Izpolnite glasovnico v prid lastne strokovne organizacije ter napišite na uradno glasovnico:
„STROKOVNA IN NADSTRANKARSKA USTA”
Poziv
k solidarnosti In disciplini o priliki volitev v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Podpisano društvo je za se in v sporazumu z odborom svoje skupine v Ptuju ter z odborom društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju storilo pri današnji plenarni seji sledeče sklepe:
1.	Utogavljamo, da je bilo naše društvo od ustanovitve naprej nadstrankarsko, strogo stanovsko ter smo se zbirali okrog tega skupnega »ognjišča« vsi tovariši in tovarišice, ne glede na strankarsko pripadnost in brez ozira na narodnost poedincev. V tej slogi smo bili močni ter smo dosezali vsestranske uspehe, koji se sorodnim društvom niso docela posrečili.
Tudi pri izberi društvenega odbora se društvo ni oziralo na strankarsko pripadnost poedincev, temveč smo izvolili o odbor vedno take tovariše in tovarišice, v katerih smo videli zajamčeno društveno delovanje in ki so vedno in povsod zastavili vse svoje zmožnosti in oseben vpliv v prid društvenega procvita ter varovali interese posameznih članov.
Današnji (dne 10. XII. 1922 soglasno izvoljeni) odbor pripada štirim političnim strankam, ter slovenski in nemški narodnosti. Posamezniki podpirancev se porazdelijo po osebnem prepričaiju na te-le stranke: 1. J. D. S.,
2.	N. S. S., 3. S- D. S. in 4. S. L. S. Društvo kot tako pa ne pozna ne strank, ne narodnosti posameznikov, temveč delujemo složno ramo Ob rami strogo strokovno In nadstrankarsko.
2.	To bodi povedano vsej javnosti zlasti pa onemu ad hoc sestavljenemu Akcijskemu odboru Združenih zasebnih nameščencev v Ljubljani, ki nas je na nekvalifi-kovan in olikanca nedostojen način napadel in z nami vred v »Glasilu« in raznih političnih časopisih opljuval še ednajst drugih strokovnih organizacij vdruženih v Zvezi Društev zasebnih nameščencev po Sloveniji.
3.	Ker smatramo voditelje navedenih štirih političnih strank — h katerim se prištevamo posamezni odborniki ter naše članstvo — preresne, da bi isti odobravali ali celo inspirirali te ostudne in anonimne napade, naj obvisi vse nam namenjeno blato na »Akcijskem odboru Združenih zasebnih nameščencev«, ki delajo na ta umazan način reklamo za svojo kandidatno listo.
4.	Protestiramo proti temu, da so si privatne osebe, podpisane pod oklicem 12. XII. 1922 v »Glasilu«, nadele ime »Združeni zasebni nameščenci«, da nastopa pod tem imenom »Akcijski odbor« in da so ti izraziti politični eksponenti vložili pod tem imenom kandidatno listo za volitve v Pokojninski zavod.
5.	Ugotavljamo, da se z našim društvom in tudi ne s posamezniki niti v Mariboru, Celju in ne v Ptuju nikdo od navedenega akcijskega odbora radi predležečih volitev ni pogajal; ravno tako pa tudi ne z 16 društvi in korporacijami navedenimi v Organizatorju z dne 4. I. 1923.
Ker predstavljajo vsa ta društva in korporacije mnogo nad polovico vsega zasebnega nameščenstva po Sloveniji in Dalmaciji, je vsakemu jasno, da je zbog dveh različnih kandidatnih list zasebno nameščenstvo raz-druženo in ne združeno. Absurdno je torej nastopati pod napačno firmo: »Združenih zasebnih nameščencev«. Posameznih oseb z organizacijo ne moremo identificirati. Raznim političnim eksponentom in neorganiziranim zasebnim nameščencem je bilo seveda na prosto dano vložiti lastno kandidatno listo, toda pod pravilnim imenom: »Razdruženi in razcepljeni zasebni nameščenci«.
5.	Odobrujemo izvajanja v članku »Volitve v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani« v januarski številki »Odvetniška pisarna«, ter vnovič naglašamo, da na bivšem Kranjskem ne obstoj nikako društvo odvetni-šhik in notarskih uradnikov, ker ga je deželna vlada vsled nedelavnosti odbora razpustila. Vsled tega nima razun našega in Celjskega društva nikdo pravice postavljati kandidatov za naš stan.
6.	Tovariši in tovarišice! Predstoječe volitve tvorijo prvi resen preiskus discipline naših organizacij ter stanovske zavednosti vsakega posameznika. Tem volitvam bodo sledile nadaljne preizkušnje naše moči n. pr. pri volitvah v Delavsko zbornico ter v druge stanovske in socijalne institucije. Vsled tega so se razni zastopniki političnih strank ter organizacijsko neorijentirani Zasebni nameščenci kot privatniki brez pooblastil organizacij pridružili kot podpora bankokratom ter gotovi grupi delodajalcev, da bi oslabili moč strokovnih organizacij ter razbili disciplino svojih stanovskih tovarišev.
Naš poziv na složno postopanje v smislu navodil naših strokovnih organizacij naj velja vsem zavednim kolegom in koleginjam, ki naj dobro prestanejo prvo pre-iskušnjo s tem, da vsi volijo od stanovskih društev priporočeno
Stanovsko in nadstrankarsko listo
ter s tem izkažejo zaupanje lastnim strokovnim društvom
7 Kdor bi volil nasprotno kandidatno listo pod imenom »Združeni zasebni nameščenci«, ta bi zagrešil neodpustljiv greh nad lastnimi stanovskimi organizacijami, ki so se desetletja potegovale za naše interese in so za nje posamezniki mnogo gmotno in duševno žrtvovali ter nekateri riskirali svojo eksistenco, da so priborili organizacijam uspehe.
8. Na naši »Strokovni in nadstrankarski listi« kandidira pet naših kolegov, ki so vsi nad 20 let v službi pri odvetništvu in notarijatu ter so bili cela desetletja nepretrgoma zaposleni in delavni v naših strokovnih organizacijah. Na tej listi kandidirajo tudi druga društva spadajoča v V. skupino svoje stanovske voditelje tako, da so interesi glede te skupine v Pokojninskem zavodu vsakemu posamezniku zadostno zaščiteni.
Nasprotna lista pa ne navaja od naših stanovskih tovarišev po bivši Štajerski niti jednega kandidata, pač pa je »radi lepšega« sprejela med svoje kandidate g. Joško Stojkovič-a iz Ljubljane. Ime tega novega tovariša smo v naših vrstah ta mesec prvič pod imenom »solici-tator« slišali. Vsem je znano — samo v Ljubljani tega ne vedo — da so strokovne organizacije že leta 1919 sporazumno z gg. odvetniki in notarji odpravile naslov so-licitator, ker za te ni več zaposlenja v odvetniških in notarskih pisarnah, marveč opravljajo te posle »svoječasnih solicitatorjev« danes prav mehanično z drugim delom vred strojepiske. Ker je bil na zadnjem občnem Zboru Društva zasebnih nameščencev, skupina odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani, izvoljen predsednikom g. Jos. Bole, v odbor pa 5 gospodičen, se čudimo, zakaj ni bil takrat v odbor izvoljen današnji kandidat nasprotne stranke g. Joško Stojkovič in zakaj ni vsaj pozneje pokazal stanovske sposobnosti na polju organizacije s tem, da bi bil oživel razpadajočo Ljubljansko skupino ali pa 'ustanovil novo društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani. Ko tak bi bil sprejet na našo Strokovno in nadstrankarsko listo kot kandidat, kakor so bili tega deležni naše, Celjsko in Ptujsko društvo.
Ker je g. Joško Stojkovič na nasprotni listi na
4.	mestu, da rti upanja, da bi bil sploh izvoljen, ostal bi stan odvetniških in notarskih nameščencev v Pokojnin-
skem zavodu brez zastopnika, ako bi ne bila postavila »Zveza« na naš in Celjskih ter Ptujskih tovarišev predlog na našo
Strokovno in nadstrankarsko listo
pet kandidatov oz. namestnikov iz naše srede.
9. Poživljamo vse naše člane in članice, nadalje vse ostalo organizirano ali neorganizirano uradništvo po odvetniških in notarskih pisarnah po Sloveniji in Dalmaciji, kakor tudi tovariše vseh drugih poklicev, ki volijo z nami v V. skupini, da obvarujejo Pokojninski zaklad strokovnim organizacijam s tem, da zapišejo na glasovnico
»STROKOVNA IN NADSTRANKARSKA LISTA«
ter isto pošljejo v priporočenemu pismu na naslov »Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani«.
iV Mariboru, dne 16. januarja 1923.
Dragotin Gilčvert
predsednik.
Stefan Dergas
podpredsednik.
Slavko Potrč	Franjo Moškon
tajnik.	blagajnik.
Odborniki:
Ivanka Resman, Mici Rauter, Hoschitz Karl, Planinšek Martin, Lija Mlaker.
Namestniki:
Zaveršnik Anica, jurist Rafael Justin, Mikuš Antonija.
Nadzorstvo: Cilenšek Josip in Mici Lorber.
Naši kandidati.
Volilna borba za predstoječe volitve v, Pokojninski zavod postala je prava medsebojna gonja ter izigravanje interesov privatnih nameščencev.
Kdo je to zakrivil, da zasebni nameščenci ne volijo skupno listo kot en mož proti listi delodajalcev? Ona skupina, ki si je nadela lepo doneči, a neresnični naslov: »Akcijski odbor Združenih zasebnih nameščencev«.
Ta skupina je pogazila dolžnost in disciplino napram lastnim strokovnim društvom. Pri predležečih volitvah skuša z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi pripomoči k polni zmagi liste »Združenih službodajalcev« ter k porazu zavednih zasebnih nameščencev.
Ta skupina je vjela na lastno listo tudi nekaj takih zasebnih nameščencev, ki niso strokovno in organizacijsko orijentirani ter so sprejeli ponujeno jim kandidaturo v dobri veri, da «o se vsi zasebni nameščenci res sporazumeli ter kandidirajo le jedno listo pod naslovom »Združeni zasebni nameščenci«.
Še le po vložitvi kandidatnih list so se nekateri nasprotni kandidati dali poučiti, da večina strokovnih društev o teh kandidaturah sploh ni bila povprašana in da je dotično listo brez pooblaščenja večine strokovnih društev sestavila »neka skupina« na lastno pest v dogovoru z nekaterimi delodajalci ter pod uplivom in direktnim pritiskom ravnateljev nekaterih bank.
Kes posameznih kandidatov po vložitvi kandidatnih list sicer nič ne pomaga, toda za volilce taki pakti za našim hrbtom ter v škodo interesov celokupnega zasebnega nameščenstva niso obvezni. Celokupno zasebno na-meščenstvo pa bode greh nekaterih na krivo pot zašlih tovarišev ublažilo ter dotičnikom »grivengo« obudilo, ako se bode v polni meri pred volitvami zavedlo preteče nevarnosti od strani delodajalcev, bankokratov ter raznih
bančnih ravnateljev in bo volilo solidarno in v zavesti si društvene discipline
STROKOVNO IN NADSTRANKARSKO LISTO,
ki je sestavljena v sporazumu s posameznimi strokovnimi društvi, ki so imenovale kot kandidate svoje naja-gilnejše in preizkušene odbornike, ki bodo z lastno pametjo zastopali interese zasebnega nameščenstva ter se ne bodo dali pregovoriti ali terorizirati od nikogar za take sklepe, kojih bi večina društev oz. članstva ne mogla odobravati.
Predvsem povdarjamo glede kandidatov V. skupine, da so jih izvoliti društveni odbori ter deloma občni zbori in da se pri tem ni imelo ozira na strankarsko pripadnost, temveč v glavnem na dosedanje uspešno delovanje v organizacijah.
Iz vrst odvetniških in notarskih uradnikov, smo predlagali pet starejših in resnih organizatorjev.
Tovariša Dragotin Gilčvert in Franjo Moškon sta bila od ustanovitve Društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju t. j. 4. januarja 1896 dalje nepretrgano člana in deloma odbornika te prve organizacije po Sloveniji za naš stan. Kmalu je pristopil k temu društvu tov- Lovro Čremožnik, ki je bil dolga leta odbornik ter sedaj kot predsednik vodi Celjsko društvo, ki ima kaj pestro preteklost. Tudi tovariš Albert Medvešček je že nad 15 let nastavljenec pri advokaturi ter član odnosno odbornik Celjske organizacije.
Ko sta došla tov. Gilčvert in Moškon v Gorico, sta s zavednimi goriškimi kol. ustanovila Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Gorici, kojemu je bil od ustanovitve pa do začetka vojne predsednik Gilčvert, blagajnik pa Moškon. Tudi uredništvo »Slovenske pisarne« se je takrat preselilo iz Celja v Gorico. Koj ob preobratu se je po inicijatiivi tov. Gilčvert-a in Moškon-a ustanovilo novo Društvo odvetniških in notarskih uradnikov, v Mariboru in leta 1921 je isto začelo izdajati lastno glasilo »Odvetniška pisarna». Gotovo gre za dosežene uspehe v prvi vrsti priznanje vsem članom in članicam ter vla-Jdaljoči disciplini, vendar je bilo potrebno imenovati za volitve v Pokojninski zavod pred vsem najstarejše in najbolj izkušene člane.
Tudi za Ptujsko skupino se je izbralo izvežbanega društveniika tov. Ivana Logar, rodom Tolminca iz Goriškega, ki sodeluje pri društvu v Ptuju kot tajnik.
Tako imamo med našimi kandidati pet dobrih organizatorjev, ki so dosedaj posvetili vse svoje moči v glavnem odvetniškim in notarskim pisarnam ter svojim stanovskim organizacijam.
V V. skupini naše volilne liste pa so tudi nameščenci drugih strok dobro zastopani po predsednikih svojih stanovskih organizacij.
A tudi ostale Skupine I.—IV. naše strokovne in nadstrankarske liste so postavile med kandidate svoje najbolj priznane in delavne organizatorje.
Spominjamo se na izborno snov, katero sta nudila tov. Evgen Lovšin in Valentin Urbančič v »Uradniku«, ki ga je izdajalo Društvo zasebnih nameščencev po Sloveniji, ko ista ta dva organizatorja še bila v odboru ter je glavno orgamizatorično delo bremenilo na ramah teh dveh odličnih in odločnih zagovornikov interesov zasebnega nameščenstva.
Nepozabni nam ostanejo strokovni članki tov. Evgena Lovšina v »Bančnem vestniku« in je le škoda, da je ta edini strokovni list te vrste v Sloveniji prenehal izhajati.
A tudi V Delavteki zbornici je tov. Evgen Lovšin z živo besedo ter premišljenimi predlogi držal v »soteski« štirikratno večino zastopnikov delavskih strok, ki so za-
stopnike nameščenstva ob vsakih prilikah majorizirali ter jih hoteli terorizirati, dokler se je konečno pri seji 17. IX. 1922 »Klub zasebnih nameščencev« naveličal tega viharnega nasilja, kojemu je načeloval g. Rado čelesnik, ter zapustil Delavsko zbornico.
Značilno je za sedanje volitve, da nastopa ta protiv-nik zasebnega uradništva g. Rado Čelesnik na listi V. skupine kot kandidat zasebnih nameščencev, med tem, ko je v Delavski zbornici načeloval zastopnikom delavske stroke, uprizarjal boje proti Klubu zasebnih nameščencev v Delavski zbornici, šlo je tako daleč, da je in vsakemu sporazumu nepristopen. Njegovo preganjanje vsega, kar je izhajalo od strani zastopnikov zasebnih nameščencev in Delavski zbornici, šlo je tako daleč, da je pri zadnji seji 17. IX- 1922 v zbornici predlagal, naj se ne izplača dijet in potnih stroškov onim našim dvem delegatom Delavske zbornice, ki sta, sledeč sklepu Kluba zasebnih nameščencev, vsled terorizma od delavske strani, skupno s sotovariši sejo ob 3. uri popoldne zapustila.
Takih kandidatov v V. skupino ne bodemo volili.
Da damo zadoščenje našim lastnim strokovnim društvom, bodemo volili v Pokojninski zavod od nas postavljene tovariše ter izpolnili glasovnivo na ime:
»STROKOVNA IN NADSTRANKARSKA LISTA.«
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za obseg kraljevine SHS s sedežem v Mariboru.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov Maribor, krajevna skupina Ptuj.
Ljubljana.
Ravnokar mi je prišlo v roke Glasilo zasebnih nameščencev z dne 15. t. m., ki vabi vse zasebne nameščencev v Sloveniji in Dalmaciji naj volijo ono listo, katero predlaga akcijski odbor združenih zasebnih nameščezcev. Kdo tvori ta akcijski odbor, tega Glasilo ne pove, temveč trdi, da so v tem akcijskem odboru najbolj sposobni in najvarčnejši ljudje. A vendar če pregledujem to kandidatno listo, najdem vse druge osebe, le onih ne, ki so se potegovale za organizacijo zasebnih nameščencev osobito zastopstvo nas odvetniških in notarskih uradnikov.
Glasilo trdi, da je prva in najstarejša organizacija zasebnih nameščencev društvo zasebnih nameščencev.
Društvo zasebnih nameščencev je pa bilo le zveza različnih organizacij zasebnih nameščencev, nikakor pa ne prva in najstarejša organizacija kot taka. Kolikor je piscu znano, je najprva in najstarejša organizacija bilo društvo odvetniških in notarksih uradnikov s sedežem v Celju, ki je na to ustanovilo skupino in pozneje lastno Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani in nato so se razvile različne podružnice in pozneje samostojna društva v Trstu, Gorici in slednjič v Mariboru, in so izdajale tudi svoje stanovsko glasilo „Slovenska pisarna in sedaj Odvetniška pisarna". To strokovno glasilo je doseglo že deseto leto.
Ko smo imeli v Ljubljani svoje lastno društvo odvetniških in notarskih uradnikov, imeli smo ugled in medsebojni stik, ko se je pa pozneje ustanovilo društvo zasebnih nameščencev, je znalo to pridobiti našo organizacijo za pristop v to zvezo, kar je bila posledica prenehanja naše strokovne organizacije.
Od zveze društva zasebnih nameščencev pa na to mi odvetniški in notarski uradniki v Ljubljani in na Kranjskem sploh nismo imeli nobene koristi. Saj se ni nikdo in nikoli brigal za nas stan, temveč vendno le
zahtevalo, da se moramo^ mi sami brigati za naše gmotno stanje in razvoj. Če je pa temu tako, čemu je potem širše društvo odnosno zveza posameznih organizacij ?
Kakor nam ni društvo zasebnih nameščencev v Ljubljani nikoli koristilo, tako nam pa tudi ne bodo koristili po tem društvu usiljeni kandidati, ker nimajo ti pravega pojma o naših težnjah, in če mi volimo to listo, nima naš stan nobenega zastopnika. Gojko Stojkovič pa ni mož, ki nam bi jamčil, ako bi bil tudi izvoljen, za dobro gospodarstvo v Pokojninskem zavodu.
Gre le akcijskemu odboru združenih zasebnih nameščencev, ako se mora ta sploh tako imenovati, za nadvlado nad nami, za prosto gospodarstvo in razpolaganje dosedaj prištedenega denarja. Vsled tega so pa tudi kandidati tako izbrani, da ne bi bila nobena prava kontrola od naše strani pri upravi pokojninskega zavoda mogoča, kakor je bilo to dosedaj
Jaz sam sem bil član naše prejšnje organizacije in še poprej član društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju in poznam prav dobro razvoj in delovanje naše organizacije in me srce boli, ko vidim, da hočejo ljudje, ki imajo najmanj zaslug za organizacijo zasebnega uradništva, sedaj nam zapovedovati in dobiti vse to v roke, kar so drugi s svojim znanjem in trudom priborili.
Tovariši in tovarišice iz Ljubljane in drugih naših krajev, oklenite se strokovne nadstrankarske liste in zapišite na glasovnico „Strokovna nadstrankarska lista" in s tem bodete dali zadoščenje našim bojevnikom, ki kandidirajo v V. skupini, sebi pa spričevalo zrelosti, samostojnosti in discipline.
Ptuj.
Naše stališče k volitvam v Pokojninski zavod.
Ko so bile razpisane volitve v Pokojninski zavod, sem bil jaz in z menoj mnogi naši tovariši mnenja, da se bodo zasebni nameščenci v očigled tako važni instituciji, kakor je za nas zasebne nameščence pokojninski zavod, našli na skupni podlagi, šli solidarno z enotno kompromisno listo v volitve in se po istih poprijeli v zavodu samem dela, ki ga je vse polno, z vso vnemo in energijo-Mislil sem, da bodo vsaj te volitve, ki so za nas dogodek prve vrste, našle naše vrste strnjene in edine v borbi za splošne in vitalne koristi zasebnega uradništva.
Žaliibog sem se britko varal! Niti v tako važni zadevi, kot je Pokojninski zavod, niso mogli izvestni krogi zatreti svojih egoističnih teženj, svoje samopašnosti in osebnih ambicij na škodo celokupnemu zasebnemu urad-ništvu. Težki stotisočaki našega težko prisluženega denarja bodo šli v nič zaradi teh volitev, ki bi lahko izostalo, ko bi bilo pri gotovih ljudeh malo več smisla za splošne koristi, a manj smisla za zgago in zdražbo. Razcep je prišel v vrste zasebnega uradništva prav iz tistih krogov, ki se sicer vedno tako ponosno trkajo na svoja socijalna prša in pri vsaki priliki pridigujejo potrebo skupnega dela in solidarnosti. Ravno ti ljudje so bili tisti, ki so kratkomalo odklonili sporazum, ki so ga jim ponujali zastopniki »Stanovske in nadstrankarske liste«. Vse ponudbe za skupafl nastop pri volitvah so odbili in s tem javno dokumentirali žalostno resnico, da so> v vrstah zasebnih nameščencev ljudje, ki ne znajo in nočejo podrejati osebnih in strankarskih teženj ter interesov d obrobit ju in blagru skupnosti. Bolje je, da gre magari cel Pokojninski zavod k vragu, kalkor pa, da bi oni odnehali od svejega pogubonosnega početja.
Jasno ie, kaj hočejo ti gospodje doseči s svojo taktiko; polastiti se Pokojninskega zavoda in dobiti denar celokupnega zasebnega nameščenstva v svoje roke, da bi potem lahko gospodarili ž njim po svoji lastni volji. To preprečiti je sveta dolžnost vseh, ki ne marajo, da bi Pokojninski zavod in naš denar služil v eksploatacijo gotovi kliki (po »Slov. Narodu«), ki ji je vse drugo bližje, kakor naša eksistenca. Nas odvetniške in notarske uradnike pa pred vsem zanima, kake zastopnike našega stanu so postavili ti diični gospodje za svojo listo in pri tem se zopet vidi vsa njihova skrb za nas. Namesto izkušenih tovarišev najdemo tu čisto tuje in neznana imena. Ti ljudje niso in ne smejo biti nikdar naši zastopniki, oni ne smejo gospodariti z našim denarjem. Za nas prihaja edino le v poštev: Stanovska in nadstrankarska lista, na kateri najdemo imena najboljših in najdelavnejših naših tovarišev.
Naša sveta dolžnost je, da razvijemo med našimi tovariši in tovarišicami veliko agitacijo za to drugo listo in da spravimo 5. februarja vse naše tovariše in tovarišice na volišče.
Vsak glas oddan za listo »Združenih zasebnih nameščencev« bi bil izdajstvo naše stvari in v dobro največjim škodljivcem našega stanu.
Zato pa pozivam vsakega našega tovariša-ico, da agitira med tovariši in pripomore s svojim glasom do zmage »Stanovski in nadstrankarski listi«, ki je edina pripravljena in zmožna koristiti ne le samo našemu stanu, temveč vsem onim, ki volijo z nami v V kategoriji.
Celje.
Prvič stopa privatno uradništvo na volišče v Pokoj ninski zavod. Važne so te volitve ravno za odvetniške in notarske uradnike, ker ima ta stroka svojo najstarejšo organizacijo. Naše društvo se je ustanovilo leta 1894 in se je nato okrog deset let borilo ramo ob rami s bratskimi društvi na Dunaju, Pragi, Brnu in drugod za dosego pokojninskega zavarovanja. Po dolgem in trdem skupnem boju se je s pomočjo naših poslancev (viteza Berks-a, dekana Žičkar-ja in soc. dem. nemških in čeških poslancev) posrečilo, doseči pokojninski zakon z dne 16. XII. 1906 drž. zak. št. 1, ki je stopil v veljavo
1.	1. 1909.
Do sedaj uradništvo ni imelo pri tem zavarovanju nikakcga vpliva na poslovanje. Gospodarili so le uradniki zavoda po svojem brez naše ingerence in tako so ob izbruhu vojne dali menda vse naše premoženje — vsaj v Trstu je to bilo — za vojna posojila.
Vsled naredbe ministrstva za socijalno politiko z dne 31. VII. 1922 št. 2540 se je vendar določil Statut »Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani« in v tem tudi dal priliko privatnim nameščencem za sodelovanja pri tem zavodu.
Prvi korak k temu udejstovanju so volitve dne
5.	svečana 1923. Namesto, da bi privatno uradništvo nastopilo skupno pri volitvah, se deli v dva tabora »Združeni zasebni nameščenci« in »Strokovna in nadstrankarska lista«.
Prva lista: Združeni zasebni nameščenci je pretvorba resnice- Kakor naslov kaže, bi se bile morale zdru-žiti vse strokovne organizacije odnosno stanovi in pri istoupni seji določiti to stranko, kakor tudi kandidatno listo.
To se pa ni zgodilo! Kdo in kedaj je povabil naše društvo na kak sestanek?
Kakor smo izvedeli, tudi naše stanovsko društvo v Mariboru ni bilo vprašano in vabljeno za kak tozadeven nasvet. Kako se potem more trditi, da so to združeni za-
sebni nameščenci, če se pa niso nikoli vsi združili, temveč le nekatere kategorije, katerim diši prosto razpolaganje z našim denarjem, kakor je to dišalo svojčas upravnemu odboru pokojninskega zavoda v Trstu in Gradcu.
Druga je strokovna in nadstrankarska lista.
Slednja zastopa izključno le koristi zasebnih nameščencev in so odborniki te liste možje, ki so se že nad 20 let borili za organizacijo privatnih nameščencev in so v tem boju tudi že osiveli.
V kandidatni listi za peto skupino strokovne in nadstrankarske liste najdemo naše stare organizatorje in bojevnike za naš stan, kakor Moškona, Gilčverta, Čremožnika, Medveščeka in nekaj mlajšega Logarja.
Koga nam pa ponuja lista združenih zasebnih nameščencev v peti kategoriji.
Edino Gojko Stojkoviča, „solicitatorja" pri dr. Ažman-u, ki je našim organizacijam, kakor tudi nam vsem do danes popolnoma nepoznan, o kojem sploh niti vedeli nismo, da eksistira. In takega povsem nepoznanega človeka naj mi volimo? Nikdar!
Vsak stan, vsaka organizacija vpošteva vedno le one može, ki so za svojo organizacijo že kaj koristnega napravili, so javnosti vsled tega tudi že poznani.
Tovariši -ice celjskega okraja, volite vsi kot en mož strokovno in nadstrankarsko listo, v kateri imamo, kakor že rečeno, nič manj in nič več, kakor pet svojih starih izkušenih organizatorjev in bojevnikov našega stanu.
Vsak naj napiše na glasovnico „Strokovna In nadstrankarska lista" in s tem je storil svojo stanovsko dolžnost, se držal discipline in se ga lahko smatra kot organiziranega uradmka-ico.
Vsakega priganjača za listo „Združenih zasebnih nameščencev" pa napodite in se ne dajte ustrašiti niti od agentov niti od delodajalcev.
Torej vsi v boj z glasovnico za stanovsko in nadstrankarsko listo.
Divide et impera!
Ptuj, dne 16. januarja 1923.
To je geslo Združenih službodajalcev« in njihovih priveskov pod imenom »Združeni zasebni nameščenci«. Besedilo obeh kandidatnih list za volitve v Pokojninski zavod je istovetno, čeravno se že v smislu zakona o tej instituciji interesi obeh različnih stanov križajo ter bi morali v upravi Pokojninskega zavoda zavzemati ti dve stranki prilično isto stališče, kakor so zavzemali v nekdanji Avstriji poslanci različna stališča v parlamentu t. j. v poslanski zbornici na jedni strani in gosposki zbornici na drugi strani.
Da bodo v pokojninskem zavodu zavzeli šlužboda-jailci nasprotno stališče kot njih nameščenci, je naravno, ker se bodo v tej instituciji stvarjali sklepi, ki bodo globoko posegali v gospodarske razmere gospodarjev, na drugi strani pa globoko v življenske interese njihovih nameščencev.
Prvi kakor drugi se bodo branili bremen ter skušali prekrižati namere nasprotne gospodarske stranke in od-ščipniti, kar se bode dalo, nameščenstvu.
Po našem mnenju bode v Pokojninskem zavodu braniti edni kakor drugi stranki zgolj gospodarske interese ' in bi pri tem politični momenti ne smeli biti merodajni-Smešno je torej, ako se v tem zgolj stanovskem boju povdarja politična pripadnost poedinih kandidatov, ■šefi. kakor njih nameščenci, pripadajo posamezno prav gotovo vsem na Slovenskem obstoječem ali še bodočim strankam.
Radi tega mora vsak privatni nameščenec globoko obžalovati, da so »e dobili med našimi tovariši taki, ki so načela privatnega nameščenstva zatajili ter stopili v Zvezo z našimi pri tem gospodarskem boju naravnimi nasprotniki t. j. delodajalci ter z njimi vsporedno postavili lastno kandidatno listo pod imenom »Združeni nameščenci«. Res je sicer, da najdemo^ med temi po največ bančnih ravnateljev in raznih političnih eksponentov, ki si sami domišlljujejo, da so v svojem svojstvu šefi ter edna-kovredni z delodajalci. To pa naj bi svojim podrejenim uradnikom odkrito povedali, ne pa da se javno sicer priznavajo nameščencem — ker jih le kot take zakon pozna — na tihem pa paktirajo s kapitalisti in šefi ter izigravajo interese svojih resničnih sotovarišev.
Na ta način se spravlja zmeda med nameščence in v dvom one, ki o naklepih teh navideznih tovariših niso zadosti poučeni in nimajo prave orijentacije o načelih strokovnih organizacij.
S tem. pa slabijo moč organizacij in nameščenstva v prid delodajalcev, katerim iiz gospodarskega stališča ne smemo zameriti, ako so jim taki naši odpadniki dobro došli ter se vesele, da se naša moč slabša in naši glasovi cepijo.
Ob tej priliki se domislimo raznih naukov iz šolskih let, kakor: Sloga jači, nesloga tlači. Ali zgodba od modrega očeta, ki je dal svojim 7 sinovom butaro povezanih palic, koje ni mogel nobeden sinov prelomiti, ko pa je modri oče smeje Se butaro razvezal, razlomili so sinovi z lahkoto vsako posamezno palico in nepremagljiva butara je izginila.
Ker naše organizacije vkljub posameznim uskokom tvorijo tačas še nepremagljivo in nerazvezano butaro, bodemo vsi, ki smo složno objeti v vezi te stanovske butare, volili v strogi disciplini
»STANOVSKO IN NADSTRANKARSKO LISTO«*
Celje: (Tovariš ponesrečil z orožjem). V nedeljo dne 14. januarja popoldne snažil je vodja pisarne odvetnika g. dr. Ernesta Kalana v Celju tovariš Albert Medvešček na svojem stanovanju revolver. Ker ni zapazil, da je ostal en naboj še v samokresu, se mu je isti sprožil. Krogla ga je zadela v levo ramo, vendar k sreči ne smrtno nevarno. Prepeljan je bil v celjsko bolnico. Mi izražamo sočutje našemu tovarišu ter želimo, da bi čim preje ozdravil ter se povrnil na svoje mesto.
Strokovna in nadstrankarska kandidatna lista.
(Vseh pet skupin.)
I.	skupina.
Kandidati za delegate:
1.	Evgen Lovšin, odbornik Saveza in urednik lista.
2.	Dominik Lušln, predsednik mariborske sekcije Saveza.
3.	Ludovik Stich (zavarovalni uradnik), odbornik za zavarovalnice.
4.	Adolf Vadnal.
5-	Anton Grum.
6.	Milan Cesnik.
Kandidati za namestnike delegatov:
1.	Franc Ramovž.
2.	Ivan Lozei.
3.	Josip Gradiž.
4.	Ivan Gračner.
5.	Ivan Kušar.
6-	Erik Frohlich.
Vsi so člani Saveza bainkovčnih činovnlka v Zagrebu.
II. skupina.
(Trgovina in špedicija.)
Kandidatizade legate:
1.	Valentin Urbančič (trgovina), predsednik Društva trgovskih in industrijskih nameščencev, tajnik Zveze in tajnik Pomočniškega zbora gremija.
2.	Ciril Likar (špedicija Balkan, Ljubljana), odbornik Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
3.	Mica Kržetova (rude in kovine, Ljubljana), tajnica Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
4.	Edvard Schrimpf (špedicija Ranzinger, Ljubljana), član Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
5.	Josip Matelič (tvrdka Sever & Komp., Ljubljana), odbornik Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
Kandidati M namestnike delegatov:
1.	Filip Turk, podnačelnik Pomočniškega zbora gremija in član Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
2.	Vinko Gajšek (špedicija), član Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
3.	Riko Tory (trgovina), načelnik Pomočniškega zbora gremija, odbornik Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
3.	Jožica Virant (špedicija), članica Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
5. Franja Zajec (trgovina), članica Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
III.	skupina.
(Rudarstvo in kovinarstvo.)
Kandidatiza delegate:
1.	Franjo Stepišnik (Zagorje), odbornik Društva rudniških nameščencev, Trbovlje.
2• Dr. Maks Obersnel (Jesenice), predsednik Društva uradnikov Kranjske industrijske družbe.
3.	Franjo Lavrini (Trbovlje), odbornik Društva rudniških nameščencev, Trbovlje.
4.	Ivan Velepič (Jesenice), član Društva delovodij. Kandidati za namestnike delegatov:
1.	Joža Setnik (Trbovlje), predsednik Društva rudniških nameščencev, Trbovlje.
2.	Anton Kerstein (Jesenice), član Društva uradnikov Kranjske industrijske družbe.
3.	Anton Kaitna (Trbovlje), podpredsednik Društva rudarskih nameščencev, Trbovlje.
4.	Jožef Božič (Jesenice), član Društva delovodij.
IV.	skupina.
(Ostala industrija in obrt-)
Kandidati za delegate:
1.	Valter Lavrenčič (pivovarna Union), blagajnik in odbornik Zveze in Društva trgovskih m industrijskih nameščencev.
2.	Anton Štromar (tovarna za dušik, Ruše), član skupine nameščencev v Rušah.
3.	Henrik Kralj (Stavbna družba, d. d.), odbornik Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
4.	Etbin Bežek (tvrdka Dolničar & Richter, Ljubljana), član Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
5.	Joško Zemljič (Medič, Rakove & Zanki, Ljubljana), član Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
6.	Franc Furlan (uradnik pivovarne Laško), za Spodnje Štajersko.
7-	Milan Plut (uradnik sekcije Udruženja novinarjev).
8.	Avgust Iglič (tvrdka Kunc & Komp., Ljubljana), član Društva trgovskih in industrijskih nameščencev.
Kandidati za namestnike delegatov:
1.	Igo I. Kaučič (stavbinstvo).
2.	Gežela Kralj (elektrotehnična industrija).
9.	Jože Hojkar (knjigotrštvo).
4.	Karel Weiss (za delovodje).
5.	Aedrej Berce (za časopisne konzorcije).
6- Ivo Komar (za tiskarne).
7.	Karel Čaks (za delovodje).
8.	Franjo Vrečar (knjigotrštvo.)
V.	skupina.
(Ostali poklici.)
Kandidatf za d e le gate:
1.	Dragotin Gilčvert, odvetniški in pis. ravnatelj, predsednik Društva odvetniških in notarskih uradnikov, Maribor, ter delegat Delavske zbornice v Ljubljani.
2.	Lojze Drenovec, predsednik Udruženja gledaliških igralcev.
3.	Mr. Ciril Maver, predsednik sekcije Saveza apote-karskih saradnika.
4.	Albert Medvešček, odvetniški pis. ravnatelj in odbornik Društva odvetniških in notarskih uradnikov, Celje.
5.	Franc Jark, član Društva organistov in glasbenikov. Kandidati za namestnike delegatov:
1.	Lovro Cremožnlk, odvetniški pis. ravnatelj in predsednik Društva notarskih in odvetniških uradnikov, Celje.
2.	Mr. Ivan Kristan, član načelstva sekcije Saveza apo-tekariskih saradnika, Ljubljana.
3.	Ivan Logar, notarski pis. ravnatelj in tajnik ptujske skupine Društva notarskih in odvetniških uradnikov Maribor v Ptuju.
4- Mirko Honerleln, član orkestra pri Udruženju gledaliških igralcev, Ljubljana.
5. Franjo Moškon, odvetniški pis. ravnatelj in blagajnik Društva notarskih in odvetniških uradnikov, Maribor, ter urednik »Odvetniške pisarne«.
Svoji k svojim. Volite vsi samo »Strokovno In nadstrankarsko listo«.
Volitve v Pokojninski zavod.
Naš program.
1.	Pokojnina privatnega nameščenca naj znaša po 30 letih najmanj tisto vsoto denarja, ki ga potrebuje ena oseba, oziroma ena družina za življenje.
2.	Mesečna premija ali denar, ki ga vsak mesec plačujemo Pokojninskemu zavodu, naj se prevali v celokupnem iznosu na podjetnika. Ta premija naj bo odmerjena v soglasju z našo zahtevo pod 1.
3.	Da bo ta premija čim manjša, naj se razširi obvezno pokojninsko zavarovanje po vsej državi in na vse zasebne nameščence.
4.	Doba, ki daje pravico do polne pokojnine, naj se
zniža od 40 na 30 let.
5.	Posebej se poudarja, da se razširi obvezno pokojninsko zavarovanje na vse trgovske nastavljence in vse one, ki po svojem značaju ne pripadajo ročnemu delavstvu- Ti nameščenci se namreč po svoji socijalni stopnji in splošni izobrazbi nikakor ne morejo prištevati med manuelne delavce.
Naša glavna zahteva je, da naj znaša naša pokojnina
po 30 letih vsaj tisto vsoto denarja, ki ga potrebuje ena
oseba, oziroma ena družina za življenje. Danes odmerjena pokojnina, ki naj bi se plačala po 40 letih,, znaša mesečno okrog 2000 'kron. Da z vsoto 2000 kron današnje kupne vrednosti ni mogoče živeti, je vsakomur jasno. Ce bi pa imela kupna vrednost našega denarja še pasti in draginja se še povečati, ni o kritju življenskih potrebščin s to vsoto nobenega govora. To vprašanje je treba rešiti. To vprašanje pa morejo rešiti samo strokovna društva, ki se z njim pečajo že nad eno leto (gl. »Bančni Vestnik« št. 3), ne pa politiki, ki so se včeraj spomnili, da eksistira Pokojninski zarvod in da bo mogoče v doglednem času denarja za njihova gospodarstva na razpolago. Privatni nameščenec naj bo prepričan, da bodo samo njegove strokovne organizacije mogle rešiti to vprašanje zaradi tega, ker so poedinci organizacij sami na lastni koži deležni ugodne rešitve tega vprašanja.
To je kardinalna točka našega programa. Samo naš delodajalec je dolžan zavarovati nas, svoje nameščence, za starost in onemoglost, samo on naj plačuje ves iznos in ne tudi nameščenec. Nameščenec pusti vso svojo živ-Ijensko energijo v podjetju, ono je torej po Vseh božjih in človeških pravicah dolžan skrbeti zanj takrat, ko ni več dela zmožen. Zato zahtevamo, da se mesečna premija prevali v celokupnem iznosu na podjetnika.
Zavarovanje za starost, potom katerega je omogočeno privatnemu nameščencu v pokoju stanu primerno živeti, je v današnjem času po svetovni vojni zelo drago. Zavarovanje je vedno cenejše in zavarovalna premija je vedno manjša, čim več zavarovancev se nahaja v zavodu zavarovanih. Ne glede na socialno upravičenost po zavarovanju tudi vseh ostalih nameščencev v državi, pa je samo takrat omogočena dosti visoka pokojnina, če se razširi pokojninsko zavarovanje po vsej državi in na vse zasebne nameščence. V tem slučaju pa je tudi brez vsakega rizika možno znižati dobo, 'ki daje pravico do polne pokojnine, od 40 na 30 let- Pri tem posebej poudarjamo, da se godi velika krivica vsem trgovskim nastav-Ijencem in drugim zasebnim nameščencem, če se jih ne pritegne k obveznemu pokojninskemu zavarovanju, ker so ti nameščenci po svoji socialni stopnji in splošni izobrazbi popolnoma enakovredni svojim ostalim tovarišem zasebnim nameščencem, ki pa so deležni obveznega zavarovanja za starost.
Tovariši in tovarišice! To je v kratkem naš program dela na izboljšanju današnjega pokojninskega zavarovanja.
Ker izjavljajo eksponenti naših nasprotnikov »Združenih privatnih nameščencev«, da je treba pri Pokojninskem zavodu skrbeti za banke in mislijo potem naložiti denar v njim blizu stoječe bančne zavode, poudarja na tem mestu Zveza društev privatnih nameščencev, da stoji na njenem investicijskem programu naložba denarja v banke na zadnjem mestu. Da ohrani denar vsaj svojo današnjo notranjo vrednost, ga je treba v po zakonu dopustni izmeri »mobilizirati, t. j. naložiti v stanovanjske s vrhe. S tem se doseže dvoje: vama naložba denarja in vsaj delna odpomoč današnje stanovanjske mizerije.
Dosedanji sosvet je sezidal enajst enostanovanjskih hišic za svoje uradništvo in 'za ostalo privatno na-meščenstvo v Ljubljani. Prvega obroka, ki je bil namenjen zidavi hiš, je bila deležna Ljubljana.
V našem programu je, da bodo v prihodnjih letih deležni enakih investicij tudi ostali kraji Slovenije in Dalmacije.
Prihodnje leto se bodo zidale enostanovanjske hiše v
Mariboru in v Celju.
S tem je naveden v glavnem program strokovne In nadstrankarske liste Zveze privatnih nameščencev v Ljubljani, ki pa se bo izdelal še v vseh podrobnostih.
Kako se voli?
Vsak zavarovanec prejme osebno od zavoda te dni glasovnico, ki bo izgledala takole:
Tu zalepite glasovnico!	Tu zalepite glasovnico!
Glasovnica.
za volitev delegatov in namestnikov za glavno skupščino Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani dne 5. februarja 1923.
Skupina: Nameščenci
Strokovna edinica: I—V
Kateri uradno potrjeni in objavljeni kandidatski listi odda volilec svoj glas (označba liste brez navedbe posameznih kandidatov):
Pismo mora biti zadostno frankirano, ker ga sicer volilna komisija ne sprejme. Glasovnica mora dospeti po pošti poslana ali osebno predana volilni komisiji
najpozneje do dne 5. februarja 1923. opoldne ob 12. uri, ker sicer glas ne šteje.
Volilni odrezek.
Ta odrezek služi v kontrolo volilne upravičenosti, Odrezka ne sme volilec niti odtrgati niti zalepiti, ker je glasovnica sicer neveljavna.
Volilec: ...........................................
Tek. št. volil, kat.: ...........
Glasovnica se izpolni takole:
Tu zalepite glasovnico!
Tu zalepite glasovnico!
Glasovnica.
Skupina: Nameščenci
Strokovna edinica: I—V
■T
Kateri uradno potrjeni in objavljeni kandidatski listi odda volilec Svoj glas (označba liste brez navedbe posameznih kandidatov):
Strokovna in nadstrankarska lista.
Pismo mora biti zadostno frankirano, ker ga sicer volilna komisija ne sprejme. Glasovnica mora dospeti po pošti poslana ali osebno predana volilni komisiji
najpozneje do dne 5. februarja 1923 opoldne ob 12. uri, ker sicer glas ne šteje.
za volitev delegatov in namestnikov za glavno skupščino Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani dne 5. februarja' 1923.	gj
•o
Volilni odrezek.
Ta odrezek služi v kontrolo volilne upravičenosti. Odrezka ne sme volilec niti odtrgati niti zalepiti, ker je glasovnica sicer neveljavna.
Volilec:	...........................................
Tek. št. volil, kat.: ...........
Na glasovnici bosta vpisana samo Ime in številka zavarovanca, in sicer na kuponu, glasovnica sama pa ostane prazna. Kupon služi volilni komisiji za kontrolo, zaradi tega se ga ne sme odtrgati, ker je glasovnica sicer neveljavna. Na glasovnico samo (gornji del) pa se napiše naslov kandidatske liste, ki jo zavarovanec voli.
Ko je to delo napravljeno', se glasovnica na označenih mestih zalepi, po možnosti se vzame več glasovnic skupaj in se jih v glasovnicam priloženi kuverti odpošlje na na kuverti označeni naslov: Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Na kuverti je treba točno označiti, koliko glasovnic kuverta vsebuje.
Voli se lahko takoj po prejemu glasovnice!
Odpozarjamo pa, da je treba oddati glasovnice čim prej, ker bodo veljavne za volitve samo one, ki jih volilna komisija prejme najpozneje do 5. februarja 1923. do 12. ure opoldne. Glasovnice, ki prispejo pozneje, so neveljavne.
Raznoterosti.
Denarno stanje Pokojninskega zavoda za nameščence.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poroča, da je bilo njegovo denarno stanje dne 31. decembra 1922 nastopno:
Blagajna..................................Din	61195
Čekovni urad ................................  48730
Jadranska banka.............................  345579
Ljubljanska kreditna banka............. . „ 334065
Trgovska banka.............................„	56935
Slovenska banka ..........................  „	107926
Obrtna banka................................  272652
Slavenska banka .......................... „	304611
Zadružna gospodarska	banka ............... „	301494
Splošno kreditno društvo...................„	257128
Ostanek je naložen, kakor predpisano, deloma v državnih papirjih (7% investicijsko državno posojilo), deloma v nepremečninah.
Redukcija uradnikov pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Pri tem zavodu je vslužbenih tudi šest Wranglovcev. Vsled nameravane redukcije uradništva pri tem zavodu so le ti v velikih skrbeh za svoje službe. Baje pritiskajo na skrivnem na merodajne faktorje, naj bi jih obdržali na dosedanjih mestih ter raje domačine odpustili. S tem bi bili domačini z družinami vred vrženi na cesto. Vse zasebno uradništvo bi moralo proti taki nameri prav energično protestirati. Kdor ne obvlada popolnoma našega jezika, ta nima vseh predpogojev za dobro kvalifikacijo. Sicer smo pa mnenja, naj imajo pri enaki kvalifikaciji pri domačih zavodih vedno prednost le domači uradniki, ker je nezdrav beg iz državnih služb že itak postal „opasen“.
Beg juristov iz državne službe. Iz državne službe je izstopil sodnik dr. Bergoč ter vstopil kot koncipijent v pisarno odvetnika dr. Boštjančič. Nadalje sodnik dr. Makso Šnuderl, ki je vstopil kot koncipijent in kazenski zagovornik v pisarno odvetnika dr. Škapina v Mariboru. V kratkem izstopijo v področju mariborske okrožne sodnije še trije sodniki iz državne službe, ki se vsi nameravajo posvetiti odvetniškemu poklicu. V Ptuju pa je izstopil iz politične službe okrajni komisar dr. For-česin ter vstopil kot koncipijent v odvetniško pisarno dr. Visenjaka. Nadalje je izstopil iz politične službe v Ptuju naš tovariš okrajni tajnik Likar ter vstopil v odvetniško pisarno dr. Toneta Gosak v Ptuju. Za danes
priobčujemo te vesti brez komentarja.________________