Steir. 203	U	flubUani,	»	soboto,	S.	septembra	1936	$mc	1.
Poštnina platana d aotovtnft
Cena Sla 1—i
Ob rojstnem dnevu Nj. Ve!, kralja Petra II.
Ob dnevu, ko naij-mlajši vladar v Evropi etopa v štirinajsto leto svojega življenja m mu je usoda spet za leto dni približala težiko, a častno breme vladanja, se vdanost vsega slovenskega naroda osredotočuje okoli njega, ki mu je ne samo smisel veličine in moči države, v kateri naš narod živi, marveč kot njen naj višji državljan in krmar tudi jamstvo za srečo in lepšo bodočnost. Slovenski narod, od vseh treh jugoslovanskih po krivi usodi najhuje prizadet, vidi v svojem mladem vladarju in njegovih vrlinah nado, da bo pod vodstvom Njegove hrabre roke šel nekdaj nasproti lepšim dnem in želi, da bi Nj. Vel. kralj Peter II. zmeraj vladal veliki, zadovoljni in složni Jugoslaviji I
Iz zadnjih trenutkov Iruna
Irunski most, 5. scpf. Havasov posebni dopisnik porača včeraj: Slika je noizpremenjena. Več sto mož se še drii na drugi sirani meje, vendar je koncc odpora vzlic temu, da sta iz Barcelone prispela dva vagona municije. lrun je v plamenih. Na več ko 10 točkah mesta vstajajo gosti stebri dima. V plamenih se vidi zvonik neke cerkve. Čez most neprestano vozijo španski avtomobili. V njih so miličniki, a ne v avtomobilih samih, temveč bolj na nasprotni strani, da sc ognejo sovražnim kroglam.
Prav tako živahen je promet na železniškem mostu. Od daleč se vidijo skupine žensk in otrok, ki nosijo najpotrebnejše stvari, ki so jih mogli rešiti še v poslednjem trenutku. Zdajci se zasliši strašna eksplozija: med oglušujočim pokom zleti v zrak skladišče dinamita. Nac. so že 100 pred mostom. Štiri petine mesta je v njihovih rokah. Zdaj nastane tragično vprašanje talcev. Zaprtih je okoli 400 po irunskih hišah. Nihče ne ve, kakšna bo njihova usoda. Na tisoče beguncev bega po hendavskih ulicah. Vsi so pobiti, zavedajo se samo tega, da so izgubili vse, kar so imeli.	„
Ta tragični beg spominja na beg celih družin, ki so preplavile francoske ceste meseca avgusta 1914...
Ob 12.20 prodirajo uporniki počasi čez neko koruzno polje in se bližajo mostu, da obkolijo mesto. Poslednji branilci se umikajo. Pri umiku so sprožili posledne strele z mostne ograje. — Vstop v Hendaye je zelo otežkočen zaradi silovite gneče beguncev, ki so zadelali pot s svojimi lahkimi vozili.
Tovorni avtomobili so prepeljali večino branilcev v Francijo in jih razorožili. Drugi miličniki se umikajo proti Fuentarabiji. Meslo in vsa dolina sta pokriti z gostim dimom. Ves lrun je v plamenih. Neprestano se slišijo eksplozije. Miličniki so pri umiku zažgali skladišča avtomobilov.
V	bližini mesta se sliši ječanje ranjencev.
Včeraj okoli 4 so vladni miličniki v Behoviji opustili sleherni odpor in krenili čez most ter oddali orožje. Cez nekaj minut so nac. odkorakali v mesto, v teku prispeli na mednarodni most in mahaje s puškami vzklikali: Živela Francija! Živela Španija!
' Zdaj je vse mirno. Neka legija straži most, poleg nje pa plapola nacionalna zastava. Na zahtevo francoskih oblastev je prekinjen ves promet med francosko in špansko Behovio. Na francoski strani čaka več sto miličnikov v uniformah, da jih pošljejo dalje z vlaki. Vsi so bledi in potrti gledajo proti Španiji. Na španski strani se sliši fanfara. Fašistične čete korakajo z zastavami na čelu proti mednarodnemu mostu, kjer bodo zamenjali straže.
V	nekem poslopju na glavnem trgu v Hen-dayu so uredili bolnišnico in spravili vanjo mnogoštevilne španske ranjence. V utrdbi Guadalupu je nekaj mož sklenilo upirati se še nadalje. Bojev še ni konec. Za lrunom bodo uporniki skušali obkoliti Fuentarabijo.
Španski begunci so se z barko pripeljali do Saint Jeana de Luza. Okoli tisoč beguncev iz Španije bodo danes odpremili v Bordeaux, 500 pa v Peitiers.
Hujše, kakor med zverinami
Hendaye, 5. sept. AA. (Reuter) Doznavajo se prizori strahovitega krvoprelitja pri davišnjem padcu Iruna v uporniške roke. Branilci so se že začeli umikati iz mesta, ko so čete generala, Molle iznenada v jutranji megli izvršile napad. Vladne čete so nato zažgale večja poslopja. Obenem so neko skupino žensk in otrok, ki se še niso utegnili umakniti in so se ravno pripravljali, da zbeže na francoska tla, obkolili uporniki
7.	dvema kolonama. Pri tem je prišlo do strahovitega klanja.
Zdi se, da bodo uporniki našli na mestu Iruna samo pogorišče.
Hendaye, 5. sept. o. Kakor poročajo iz nacionalističnih vrst, so po naročilu generala Molle legijonarji preiskali vse mrtve branilce Iruna. Pri tej preiskavi se je izkazalo, da je bilo med njimi veliko število ruskih, belgijskih in francoskih komunistov. Sodeč po podatkih te preiskave so tvorili inozemski prostovoljci polovico .vseh branilcev Iruna.
nister za mornarico in letalstvo Indalesio Prieto, socialist; notranji minister Angel Calarsa, socialist, finančni minister Juan Degrin, socialist; prosvetni minister Jezu Femandez, komunist; minister za trgovino in industrijo Anastasio de Garcia; gradbeni minister Avuire, baskiški nacionalist; pravosodni minister Mariano Funez, republikanski levičar; kmetijski minister Luiser Urib, komunist, prometni minister Benarde Simer de los Rios, republikanska unija; minister za delo Tomas y Pier, katalonski levičar. Bivši predsednik vlade Giral je v Cabalerovi vladi minister brez listnice.
Najnovejše iz Španije
Henday, 5. sept. AA. Reuter poroča, da uporniki še vedno niso zasedli vsega Iruna, ker me-
sto gori. Računa se, da bo požar prenehal jutri. Sedaj prodirajo oddelki upornikov že oroti San Sebastianu. Pri Irunu ostanejo samo čete, ki bodo zasedle mesto, ko zgori. Ostanejo tu tudi čete, ki morajo braniti mednarodni most. Eden ali dva topa še streljata z višin nad Guadalupe v redkih presledkih.
Belgijski prostovoljci so povedali dopisniku Havasa naslednje: »Naš redni komisar nas je prvi zapustil in je pred tremi dnevi odpotoval z družino v Francijo in se ni vrnil. Naši so držali San Martial celih 50 ur. Zamenjali so na« z oddelkom 32 mož, ki so se po dvourni borbi že predali. Mi smo izdani. Požar Iruna je izzval jezo na anarhiste, ki so zaporedoma zažigali hiše v Irunu Ob 23.15 uporniki še niso zasedli španske strani mednarodnega mostu.«
Kr |
ni več
Inozemski prostovoljci so tvorili polovico branilcev Iruna	..... _	.	,
Orožje je do zadnjega trenutka prihajalo čez Francijo
Iruna, največje španske trdnjave
0d 1.-13. ftpfetafifir
LJUBLJANSKI VELESEJEM
50% popust na železnici, parobrodih, avijonih.
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2-—
Vsedržavna razstava „ZA NAS LES" Živalski vrt. — Diviad v parku VELIKA VRTNARSKA RAZSTAVA
Industrija, obrt, trgovina. Domače preproge. Perutnina, kunci, golobi. — KlDe Itd.
TEKMOVANJE HARMONIKARJEV 13. SEPTEMBRA
KRASNO ZABAVIŠČE Velikomestni varičtč popoldne in zvečer Vabimo Vas
Vesti od 5. septembra
Sv. oče je resno obolel, kakor javljajo iz Vatikana, in že več dni ne gre iz postelje. Papež se je prehladil in se ga je prijel bronhialni katar. Zdravniki so v skrbeh za nadaljni potek bolezni, ker je sv. Oče že precej v letih.
Protest Nobelovi mirovni ustanovi je poslala nacionalistična vlada v Burgosu zaradi tega, ker so komunisti v Madridu ustrelili svetovnega pisatelja Jacinta Benaveneta, ki je dobiil za svoje delo Nobelovo nagrado.
Rekorder Owens se posveti politiki, kakor je izjavil zastopnikom časopisja pri prihodi z olimpijskih iger v Newyork. Pri sedanjih volitvah bo podpiral republikanca Landona.
Republikanski ideolog Ortega y Gasset, katerega smatrajo poleg Unamuna za duhovnega očeta španske republike, je zaradi terorja pobegnil iz Madrida in dospel snoči z ženo v Marseille. Pri begu so mu pomagali madridski študentje.
Edenovo' zdravstveno stanje je po poročilu angleškega zunanjega ministrstva precej slabo.
Loyd George se zanima za nemške ceste, kakor pravi uradno poročilo iz Berchtesgadena o včerajšnjem razgovoru med Hitlerjem in angleškim državnikom.
Iz USA v Anglijo sta potrebovala amerikan-ska letalca Richman in Merrian 15 ur; morala pa sta zasiilno pristati v Walesu. Njuno letalo je močno 150.000 konjskih sil in ima zaradi večje elastičnosti v krilih 40.000 žog za ping-pong.
Francoski regniti so se uprli med petjem internacionale v trdnjavi Bar-le-duc. Ukrotili so jih šele trdnjavski oddelki.
24 milijonov frankov je poneveril židovski filmski magnat v Parizu Bernard Nathan, predsednik upravnega sveta francoske filmske družbe Pathe-Nathan.
Trikrat dnevno vremenska poročila bodo dajale vse avstrijske meteorološke postaje po sklepu dunajskega osrednjega zavoda za meterologijo.
Bolgarski kralj je bil na Brdu včeraj kot gost Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in je sprejel v avdienco tudi predsednika naše vlade dr. Milana Stojadinoviča.
Hendaye, 5. septembra, o. Odkar je bilo jasno, da bo velika trdnjava, ki naj bi branila severno Španijo od napadov zunanjih sovražnikov, padla v roke nacionalistov, je bilo jasno, da bratomorni boj ne bo pustil od nje niti kamna na kamnu. 2e včeraj zjutraj na vse zgodaj so začeli branilci razstreljevati z dinamitom stoletne irunske utrdbe, eksplozije so se vrstile druga za drugo. lrun je veliko mesto in je veljal za največjo in najmočnejšo špansko trdnjavo, ki je slovela kot nepremagljiva. Zaradi tega se je vojskovanje pred lrunom vleklo toliko časa.
Ko so nacionalistične čete že dosegle sredo mesta in je že vihrala rdeče-rumena narodna španska zastava nad utrdbo, so se po vseh predelih mesta še zmeraj vršili siloviti boji. Umikajoči se komunistični oddelki so še v zadnjih trenutkih plenili in požigali. V mestu samem so se dogajale nepopisne grozovitosti tako z ene kakor z druge strani, da je panika trajala ves dan in vso noč.
Nacionalisti so vzpostavili vsaj deloma red, ko je prišla kompanija osmega legionarskega polka. Toda eksplozije in detonacije so se vršile še vso noč in še danes zjutraj tako, da so očividci na francoski strani neprestano priča, kako lete v zrak hiše, utrdbe, stavbe druga za drugo.
Danes zjutraj ob 8 mesto še zmeraj ni bilo v celoti v oblasti nacionalistov. Še zmeraj se drže nekatera utrjena mesta strojnic, ki so sicer osamljena in brez zveze, toda dobro založena s strelivom. S strelivom so se rdeči zalagali vse do zadnjega tre-nU-u ! r°*^er n‘so nacionalisti zasedli mostu, kjer so prihajali iz Barcelone celi transporti orožja in streliva čez francosko ozemlje. V mestu se še neprestano strelja, povsod krožijo oklopni avtomobili nacionalistov. Zjutraj se je oglasila tudi še rdeča arti-Ijerija s trdnjave Guadelupe. Toda nacionalistične baterije so jo hitro prisilile k molku. Od Iruna ne bo ostal, lahko rečemo, niti kamen na kamnu.
NOVA LEVIČARSKA VLADA V MADRIDU
Madrid, 5. sept. AA. (Havas.) Nova španska vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik in minister vojske Largo Caballero, socialist; zunanji minister Juho Alvarez del Vajo, socialist; mi-
53 milijard mark znašajo izdatki za nemško socialno zavarovanje, ki obsega eno tretjino, to je 20 milijonov nemškega prebivalstva.
Čez ocean je odletela Angležinja miss Berly Markhamm včeraj z angleškega vojaškega letališča Abbingdon. Do sedaj še ni poročil o njej. Zadnjič so jo videli snoči ob 22.
Mednarodni kongres za socialno zavarovanje se bo vršil ta mesec v Dresdenu. Svojo udeležbo so prijavili strokovnjaki iz 20 evropskih držav.
Mussolinijev pokal za najboljši film je na mednarodni filmski tekmi v Berlinu dobil film Luisa Trenkerja »Cesar Kalifornije«. Mussolinijevo 'nagrado za dokomentarni film pa je dobilo delo o zimskih olimpijskih igrah z naslovom »Mladina sveta«.
200 letal nad Benetkami
Benetke, 5. sept. Danes dopoldne so se vršilo vaje ]>od vodstvom vojvode Aoste, za obrambo pred letalskimi napadi. Okoli ‘200 letal je napadlo mesto. Vaje so trajale dve uri, nato so pa lovska letala izvajala razne akrobacije. Tem vajam sta prisostvovala tudi vojvoda Spoletski in vojvoda Genovski.
Strahovito divjanje požara v Notranjih goricah pri Ljubljani, kjer je požar poleg cerkve uničil 10 poslopij
Francoski list o življenju in vzgoji našega mladega kralja:
Utelešenje moči in razvojnih sil mlade jugoslovanske države
Veliki francoski dnevnik »Jouir« priobčuje na uvodnem mestu članek o Ni-Vel. kralju Petru II. Poleg članka je objavljena slika Nj. Vel. kralja na Bledu. Pisec pravi: V nedeljo, dne 6. septembra bo stopil kralj Peter II. v 14. leto svojega življenja in prestopil iz otroških v deška leta. Njegov prestol, ki sta mu kraljev ded in oče vrnila sijaj, s katerim se je svetil v 14. stoletju, prestol carja Dušana Silnega, najmogočnejšega vladarja na Balkanu, postaja čedalje pomembnejši.
Pisec članka pravi dalje, da je Nj. Vel. kralj vtelešeuje moči in razvojnih siil mlade jugoslovanske države, nakar nadaljuje:
Krščen z vodo iz vseh velikih rek Jugoslavije, je kralj Peter II. pravo utelešenje vseh zdravih in prirodnih sil svoje države. Razvija se s hitrostjo in lepoto, prav tako, kakor se preraja njegova prestolnica, ki se dviga na izlivu Save v Donavo.
Z prav ponižno vdanostjo, ki odklanja glasne manifestacije, skrbi vsa Jugoslavija s kraljico Marijo in knezom namestnikom Pavlom za šolsko vzgojo mladega kralja, ki so srečni, da se v mladem kralju kažejo vse najlepše vrline in lastnosti njegovega slavnega očeta.
Vzgojitelji, obdani od najnežnejše in najskrb-nejše matere, ki si jo je mogoče misliti ,ki je po tragičnem dogodku, ki je njo še huje zadel, kakor samo državo, posvetila vse svoje kraljevske dolžnosti kar moči vestno vzgoji svojih otrok, in pa zelo učeni m izobraženi knez namestnik, ki je po tragičnem dogodku izjavil, da odslej ne bo imel več zasebnega življenja, vsi ekrbe za vzgojo in izobrazbo najmlajšega vladarja Evrope.
Kralj Aleksander je svojčas izrecno izjavil: Peter se bo šolal kakor drugi njegovi šolski vrstniki. Zanj ne bodo veljale nobene izjeme zato, ker je pireetoSonaslednik. Naj se od ostalih šolskih otrok v ničemer ne razlikuje.
Mladi kralj se uči po učnih načrtih, ki veljajo za jugoslovanske gimnazije. Pri tem pa je treba naglasiti, da obvlada kralj Peter II. že sedaj francoščino, angleščino, nemščino in ruščino. Vrh tega se uči tudi vseh tistih tvarin, ki jih bo moral znati čez pet let, ko po ustavi postane polnoleten^
Naslednji odstavek članka govori o mladem kralju kot starešini jugoslovanskega sokolstva. Nato poudarja člankar veliko ljubezen Nj. Vel. kralja
do športa, zlasti do smučanja, tenisa, plavanja in veslanja. Odveč je tudi poudariti, da je sin kralja-vojaka tudi izvrsten jahač. Nato nadaljuje: Brezštevilne so anekdote, ki krožijo po državi in ki na ljubezniv način prikazujejo skromnost in dobroto mladega jugoslovanskega vladarja. Zanimivo je, da je Nj. Vel. kralj Peter II. že pogosto presenetil svoje vzgojitelje z globokoumnimi vprašanji.
Predavanja, pravi, pisec dalje, trajajo štiri ure dnevno. Pouk se vrši v posebni učilnici v paviljonu v parku na Dedinju. Ure oddiha so posvečene igri s tovariši. Zvečer posluša vladar pogosto radio in prisostvuje kino-predstavam na dvoru.
Po plemeniti in pietete polni želji kraljice Marije, stanuje kralj Peter II. na Dedinju v prostorih, iz katerih je prerano izginil njegov oče. Tako naleti kralj na blagi in pri tem odločni in resni po-glled stvojega vzviSemsga očeta. Popoldne so v kraljevi delovni sobi Lafontainove basmi poleg del Dickensa in Stewensona na isti mizi, na kateri so se nekoč kopičile listine ministrov in važna diplomatska poročila.
Pisec članka poroča nato o letošnjih počitnicah Nj. Vel. v Miloceru in opozarja v tej zvezi tudi na izreden vtis, ki ga je plavi Jadran napravil na angleškega kralja.
Na kraju piše člankar: Čeprav se zdaj najmlajši vladar Evrope uči in se skuša seznaniti z vsemi potrebnimi vprašanji in z vsem življenjem svojega naroda, pa že sedaj razmišlja v svojih prostih urah, v pričakovanju o dnevu, ko bo prevzel osebno v svoje roke zaščito svojih državljanov, ki mu izkazujejo svojo globoko ljubezen.
Francija, ki je zvesta prijateljica kraljevine Jugoslavije in s katero jo družijo tolikšni skupni spomini, skupna trpljenja in tolikšna skupna slava, pošilja mlademu kralju Petru II. svoje najprisrč-nejše želje. V njem vidi zbrane vse tiste plemenite vrline, ki po Labrieru krasijo znamenite kralje, njihov duh', srce, nastop in temperament.
Notranje Gorice v objemu
plamenov
Ljubljana, 5. septembra.
V	včerajšnjem sončnem popoldnevu je vaščane iz Notranjih goric blizu Brezovice ob progi Ljubljana—Rakek nenadoma obiskala najhujša nesreča, kar jih more doleteti. Ob eni popoldne je planil skozi vas klic, da gori. Vse je pohitelo ven, z grozo so op&zili, da je velikanski plamnn že objemal kozolec in pod, ki je stal neposredno v bližini cerkve, ob zidu pokopališča. S senom napolnjeni kozolec Je bil ka^of goreča bakla. Neki vaščan se je povzpel v zvonik cerkve in začel biti plat zvona. Drugi so hiteli obveščati sosedne gasilke in ljubljanske prostovoljne gasilce.
Brez pomoči...
Prvi je ogenj zapazil Kušar Lojze, posestnikov sin, ki je tisti čas pravkar nakladal oves na voz. V trenutku, ko je bušknil ogenj iz poda tik ob pokopališču, ki je last posestnika Sojerja Jožeta, se je izza ognja pojavil neki stari berač in začel ljudi klicati na pomoč. Prav iz tistega kota, odkoder se je bil pojavil ta berač, so planili pod nebo prvi zublji', nekaj trenutkov za tem ogromni plameni. In nesrečno naključje je hotelo, da je z vso močjo vlekel močan jug, ki je razpihaval goreče seno in slamo in kar goreče snopiče nosil vsenaokoli. Goreča slama je padala in zažigala. Vsa vas je bila nenadno, v hipu v taki nevarnosti, da »o morali brez premišljevanja spravljati 17. svojih hiš vse in zraven nositi vodo, da so polivali stene. Bliskovito se je ogenj širil od gorečega poda na levo k ostalim kozolcem, na desno k cerkvi in z vetrom od juga proti hribu, na katerem je posejana vasica.
Domači gasilci so bili takoj na mestu, vendar so bili brez vsake moči proti ognju, ker imajo le ročno brizgalno Ogenj pa se je širil naprej, z grozo so vaščani pričakovali, kdaj jim bo zagorela vsa vas.
Zvonik gori
Ljubljanski prostovoljni gasilci so z motor-kami odhiteli v Notranje ^ gorice. Ta čas pa je ogenj razsajal, goreli so že vsi trije vezani kozolci ob cerkvi in trije skednji. Na cerkvi se je vnel zvonik. Od vrha navzdol je gorel kakor sveča. Zbegani vaščani so hiteli pospravljati iz cerkve vse vrednosti, nekateri so se pa splazili na streho in začeli gasiti zvonik. Skoraj bi prišlo do težke nesreče, ker se je nenadno utrgal z vrha zvonika železni križ. Ta čas pa so bili že na kraju požara ljubljanski gasilci, z njimi pa sosednji Vnanjegoričani in Brezovčani s svojo motorko. Tem se je posrečilo, da so cerkev rešili. Ekspozit pisatelj Jalen je med ognjem naglo odnesel iz cerkve kelih in monštranco, pri tem se mu je vnel rokav suknjiča.
Od cerkve v mežnarijo
Istočasno, ko je gorel zvonik, so plameni že sikali iz mežnarije in zraven nje stoječega skednja. Skoro nič se ni dalo rešiti. Ogenj je s tako silo divjal, da gasilci nikjer niso mogli osredotočiti svojega dela. Vodo so črpali iz potoka tik za vasjo, vendar jih je oviralo blato, ki je vhajalo v cevi in jih jim mašilo. Urni gasilci so od vseh strani drveli v vas. V kratkem času so bili na mestu s 13 mo-torkami in domačo ročno brizgalno. Bili so domačini, iz Vnanjih goric, gasilci iz Vrhnike, Bevk, Drenovega griča, Brezovice, Kozarij, Stepanje vasi pri Ljubljani, Preserja, Viča in Podsmreke. Mo-torke so ropotale, skoraj, da je dovajal vaški potok premalo vode.
Na drugem koncu vasi
Ta čas je zagorel plamen prav na drugem koncu vasi. Veter je zanesel ogorke v hlev in skedenj posestnika Sojerja Lojzeta (vulgo Višerja). Domači sp komaj utegnili reševati živino in prašiče, ostalo pa je vse zgorelo z enim vozom, senom, slamo. Močno je ožgalo tudi prašiča. Gasilcem, ki so se nadčloveško trudili, da bi požar pogasili, ni preostajalo drugega, kakor da so omejili le na omejevanje požara. Vsenaokoli so škropili hiše, da so jih očuvali pred ognjem. Ljudje so oblivali strehe in stene in jih pokrivali z mokrimi cunjami. Hiša gostilničarja Mraka, ki je soseda mež-nariji, je bila prva v nevarnosti. Bližnja stena je že začela tleti, rešili so jo umi gasilci.
Požrtvovalni gasilci
Neštevilno curkov vode, ki so jih metale na ogenj cevi motork, je zaustavilo širjenje požara. Goreči skednji in kozolci ob cerkvi so se kmalu sesedli, plameni pa so sikali še dalje, gost dim se je valil iz grmad sena in slame. Iz vseh bližnjih vasi so prihajali gledalci .Ob mraku so začeli prvi gasilci iz oddaljenejših krajev zapuščati pogorišče. Popoldne je prišel na kraj požara tudi sreski načelnik dr. Maršič, ki je nato poveril skrb za red in varnost poveljniku ljubljanskih prostovoljnih gasilcev g. Pristovšku. Pod njegovim vodstvom se je ves čas gasilo, vsepovsod je uravnaval, da se je smotreno gasilo. Na večer je bila glavna nevarnost odstranjena, vendar se je še vedno valil gost dim iz kupov tlečega sena in pogorišč. Ker pa je vlekel še vedno močan jug, je g. Pristovšek odredil, da ostanejo na pogorišču še gasilci iz Ljubljane, Vrhnike, Drenovega griča Bevk, Vnanjih goric in Brezovice poleg domačih vse dotlej, dokler ne bo vse pogašeno. Ljubljanski prostovoljni gasilci so se vrnili šele pozno v noč, prva skupina ob desetih, druga po drugi uri ponoči.
Ogromna škoda
Škoda, ki jo je ogenj povzročil, ni tako velikanska po svoji višini, kakor po teui, kako je prizadela pogorelce. Skupno škodo cenijo na 800.000 dinarjev, vendar jedoslej še neprecenjena. Veliko zlo pa leži v lem, da so bili vsi prizadeti zavarovani za prav malenkostne vsote. Ljudje si niso mogli misliti, da bi jih mogla kdaj doleteti taka katastrofa, ko je vsa vas zidana in krita z opeko, večji del gospodarskih poslopij, v katerih je bilo shranjeno seno in slama ter ostali poljski pridelki, pa je bilo odmaknjenih iz neposredne bližine prebivališč. Kako bodo vso škodo popravili, ne vedo. _ Skupno je zgorelo 10 stavb in sicer trije vezani kozolci, 4 skednji, ena stanovanjska hiša, dva hleva in vrhnji del zvonika. Najbolj je bil prizadet posestnik Jože Sojer, kateremu sta zgorela dva poda, dve šupi, mlatilnica in velike količine slame in sena, ki so bile shranjene v teh objektih. Zraven je stal zopet njegov pod in Šupa, napolnjena s senom, nekoliko dalje vezan kozolec poln sena, ki ga je bilo vsega skupaj za kakih pel vagonov. Vse to je pogorelo do tal s tremi vozovi in čistilnikom za žito.
Nič manj škode ne trpi posestnik Sojer Aloj zij, kateremu je pogorelo gospodarsko poslopje, dalje pod s šupo, hlev in vse seno ter slama K e n k u Martinu je pogorel pod s šupo, del gospodarskega poslopja s svinjakom in seveda seno. Cerkveni zvonik jetako poškodovan, da bo treba obnoviti in nanovo pozidati ves njegov gornji del. Skoro vsa je uničena m e ž n a r i j a z blizu ležečo šu|K>. Cerkovniku je pogorelo skoro vse pohištvo, zgorela je obleka, dalje en voz. Rešil je edino le nekaj cunj in svojo živino. Posestniku Kušarju Jakobu je ogenj uničil veli kvezan kozolec, nabasan s senom, dalje (SOOO kg sena pod kozolcem, 2000 kg ovsa in mnogo prosa. Zgorel je tudi kozolec s tremi štanti, ki je bil ve6 napolnjen z ovsom.
Poleg teh, ki so najbolj oškodovani, pa so še tisti, katerim so se vnemale Hiše, a 60 jih gasilci pravočasno rešili.
Vas ima tako značilno lego, da bi ne bilo nič čudnega, če bi se znašla v plamenih vsa vas. Veter je ogrožal vse v neposredni bližini in tudi bolj oddaljena poslopja. Gasilci iz vseh krajev, ki so prihiteli na pomoč, so storili ogromno delo, največja je pač la zasluga, da so očuvali vas pred popolnim uničenjem
Požigalec 70 letni berač Jože Žabkar?
Komaj so se pokazali plameni, je bil prvi, ki je klical na pomoč neki starec, ki je začel begati okrog gorečega kozolca. Ljudje so v tem starcu tako: spoznali berača, ki je predpoldne beračil po vasi. Kar sami so ga prijeli, čeprav ni bilo opaziti, da misli na nagel pobeg. Oorožniki iz Brezovice, ki 60 biti takoj na mestu, so moža začeli zasliševati, vendar uganke, kdo je požigalec, niso mogli razjasniti. Vse okoliščine merijo na berača, kajti plamen je udaril prav tani, kjer se je berač vlegel na seno, pod Sojerjevim kozolcem. Se preden je moglo' vse
Stavka tekstilnega delavstva se zaostruje
Maribor, 4. septembra.
Industrijalci preklicujejo izjavo
Mariborski tekstilni industrijci nam sporočajo, da je bila izjava, ki so jo podali dne 2. t. 111. zastopnikom delojetnalskih organizacij na skupnem razgovoru v mestni posvetovalnici podana na podlagi ter pod pogojem, da prične delavstvo dne 3. septembra v vseh mariborskih tekstilnih tovarnah zopet z rednim delom. To se žal ni zgodilo. Zato izjavljajo, da je omenjena izjava brezpredmetna. Obenem so podali novo izjavo, v kateri registrirajo potek dogodkov pri pogajanjih, ugotavljajo, da so s svoje strani odstranili vse ovire, ki bi mogle opravičevati nadaljevanje štrajka ter zaradi tega odklanjajo vsako odgovornost za posledice stavke. 'Kakor smo doznali, so jx>slali danes mariborski tekstilni industrijci v Belgrad oosebno deputacijo, ki bo tam protestirala	.	Medtem
traja štrajk delavstva v vsem obsegu dalje. Vse tovarne stoje,
Stavka v ostrejših oblikah
Še včeraj na primer so lahko šli v nekaterih tovarnah uradniki in lastniki v pisarniške ptrostore, so tam poslovali ter so delavci dovoljevali lastnikom tudi op-led vseh obratnih prostorov.
, .	^ Na vprašanje, zakaj tako posto-
panje naenkrat, so delavci odvrnili, da so dobili tako navodilo od vodstva stavke. Tudi skupino, v kateri je bil vaš dopisnik, ki si je včeraj še lahko
ogledal večino tovarn, katere imajo stavkujoči zasedene. .	.	.	..
,	,	Vaš dopisnik je dobil vtis, da se je
odločnost med delavstvom začela stopnjevati. Do-
čim še včeraj skoraj večina delavslva ni vedela, zakaj prav za prav štrajka, ter so si mnogi želeli, da bi se delo čim prej zopet začelo, so bili danes čisto drugačne volje. Očividno so dobili
druge instrukcije
ki prihajajo v tovarno od stavkovnega vodstva [Kitom	telefona.	...	. . k
.	..	Tovarne	se	pogovarjajo
med	seboj skoraj	dan in	noč, prav tako	teko	tele-
fonski pogovori med vodstvom |x>kreta in tovarniškimi stavkovnimi odbori. Na ta način je delastvo sproti obveščeno o vsaki važni stvari, poleg tega pa prihajajo v tovarne neprestano okrožnice in obvestila potom kurirjem. V mestu se nabiralna akcija delavstva nadaljuje. Zanimivo pa je, da 60 se naenkrat
pojavili	falsifikati
Nepoštenjaki skušajo izrabiti položaj, tu in tam se pojavljajo v mestu skupine ljudi, ki pobirajo za stavkujoče, izkazalo pa se je potem, da zbirajo prispevke le za sebe. Zaradi tega je vodstvo stavke izdalo naslednji razglas:
»Naznanjamo vsej javnosti, da ne izrofa nobenih prispevkov za stavkujoče tekstilne delavce v Mariboru drugim, kakor onim, ki imajo opremljene nabiralne pole s štambiljkami Splošne delavske strokovne zveze, Jugoslovanske zveze in Narodne strokovne zveze v Mariboru.«
Huda osveta ljubosumnega moža
Maribor, 4. septembra. Ljubosumnost spada med tiste sorte bolezni, ki so skoraj neozdravljive. Ni ga zdravila, ki bi povsem izlečilo ljubosumnega človeka. V napadih te bolezni jjočenjajo ljudje čudne stvari, ki jih po iz-treznjenju skoraj sami ne morejo verjeti. O takšni ljubosumni zadevi kroži te dni govorica po Ma riboru. Odigravala se je v železničarskih krogih ter se je v resnici dogodila, magari zveni prav neverjetno.
Vesel izlet z žalostnim koncem
Živi v Mariboru zakonski parček še razmeroma mladih let. 2ena mladostna in poskočna, mož pa nekam čemeren in počasen. Pri tako izrazitih nasprotjih je v zakonu težko najti pravo harmonijo in tudi v tem primeru jo pogrešamo. Mož je ženi čestokrat zamerjal njeno veselo razpoloženje ter jo dolžil — ali po pravici ali krivici, tega ne vemo — da se rada ozira tudi po drugih. Prišlo je večkrat do nastopov, ki so se pa vselej zaključili z obojestranskim sporazumom. Zenica se je skesala, mož pa je odpustil in za nekaj časa je bila sreča zopet tu. Letos sta se oba zakonca že dolgo pripravljala, da si privoščita daljši izlet. Plače imajo sicer železničarji majhne, pa hvala Bogu, imajo še režijske vožnje in vsaj potovanje jih skoraj nič ne stane. Odločila sta se za sončno Dalmacijo ter se pred nekaj dnevi odpeljala. Potovanje je bilo lepo, tudi morje in živahno mesto ob morju je oba navdušilo. Zlasti ženica se je dobro počutila in postala prešerna. Kar nevede in nehote so začele švigati oči okrog ter obvisele na stasitem neznancu, ki je našel priložnost, da se je s podjetno izletnico skušal spoznati. To pa je bilo možu že dovolj. Vse veselje, ki ga je imel z izletom, se je na mah skalilo in v srce ga je zagrabila silovita jeza.
Ženo pustil brez denarja in legitimacije
V	navalu silnega ljubosumja se je mož nad svojo ženico hudo maščeval. Šel je na jiolicijo, ovadil ženico, da se je pripeljala v Dalmacijo po nečednem poslu (seveda ni povedal, da je to nje-
gova žena), potem pa se je obrnil, šel na vlak ter se odpeljal. Vzel pa je s seboj tudi ženino legitimacijo ter zadnji dinar tako, da je ostala reva brez legitimacije in brez sredstev za povratek. V stiski ni vedela, kam naj se obrne. Znanca ni imela v tujem mestu nobenega, ka se je zatekla na policijo jx> pomoč. Tam pa jo je čakalo nenavadno presenečenje. »Zelo lejK), da ste prišli sanii, saj smo vas že iskali,« so jo pozdravili ter ji predočili namišljene grehe, ki jih je pripovedoval policiji njen ljubosumni soprog. Zenica se je branila na vse kriplje, zatrjevala je svojo nedolžnost. Policija pa je že takšna ustanova, bolj ko kdo trdi, da je nedolžen, bolj ji je sumljiv in tako tudi prestrašeni ženski niso ničesar verjeli, temveč jo spravili v luknjo. —
Tragičen povratek domov
Dalmatinska obala ima v f>oletnem času, ko se razcvete tujski promet, posebno privlačnost za mlade lahkoživke, ki prihajajo tja aol od vseh vetrov, da bi bile deležne blagodati razsipnih tujcev. Policija ima nad njimi budno oko in kadar jo začnejo le preveč lomiti, pa napravi med njimi racijo in jih kar povprek zapira in izganja v domo,vifj&lfe:: občine. Prav takrat, ko se je pripetila ta neprijetna zgodba mariborski izletnici, so imeli v zaporih celo kajbico takih lahkih ptičic. Ko so jih zferafr zadostno število — bilo jih je ravno za cel vSgoii — so jih vse skupaj vkrcali na vlak (er poslali »per šup« proti severu. Med njimi je bila tudi soproga hudega liubosumneža. Gotovo -se ni dobro počutila v taki družbi, pa je imela vsaj zastonj povratek. Skoraj na vsaki večji postaji, kjer se je vlak ustavil, je policija izvagonirala kako ptičko in tako se je njihovo število do Maribora znatno skrčilo. V Mariboru je preostanek prevzela kolodvorska policija v svoje varstvo ter jih odpravila zastražene na ko-misarijat. Tu se je šele pojasnila zadeva nesrečne ženice, za katero se je vesel izlet v Dalmacijo tako tragično končal. Svobodna je lahko šla domov, kjer jo je soprog nestrpno in ves preplašen pričakoval. Pekla ga je vest zaradi dejanja, ki ga je napravil v ljubosumnosti. Kakšno je bilo svidenje med zakoncema, o tem kronika molči.
Ljubljanski tramvaj počiva
Ljubljana, 5. septembra.
Danes so se ljubljanski meščani začudeno spraševali, kaj je vzrok temu, da ni videti ljubljanskega tramvaja na ulici. Tramvajski uslužbenci so namreč z današnjim jutrom stopili v stavko. Uslužbenci Ma-loželezniške družbe, ki je lastnica tramvaja, so se že delj časa pritoževali nad razporedom svoje službe in zahtevali, da se jim točno odmeri delovni čas. Dogajalo se je namreč, da so bili ti uslužbenci na delu največkrat več, kakor osem ur, ne da bi dobili za to posebno odškodnino. V prvi vrsti je šla njihova zahteva za tein, da dobe plačane nadure. O tem so obvestili Maloželezniško družbo že pred
nekaj dnevi in preclagali tozadevna pogajanja, vendar je Maloželezniška družba vse te predloge gladko odklonila. Sploh ni pokazala nikake volje, da se razgovarja z zastopniki svojih nameščencev-Zaradi tega odklonilnega odgovora so uslužbenci sklenili, da bodo stopil v stavko in tako opozorili javnost na svojo težko službo in zraven slabo plačano. Brez predhodnega obvestila so danes zjutraj stopili v stavko. Upamo, da bo v Malozelezniški družbi prevladal razum in volja,.da se to vpraašnje čim hitreje uredi in ugotovi, v koliko so zahteve nameščencev upravičene in se jim potem da tisto, do česar imajo nesporno pravico.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 5. sept. m. Minister za telesno vzgojo dr. Rogič je podpisal odlok, s katerim razveljavlja občni zbor Jugoslov. lahkoatletske zveze, ki je bil meseca decembra lanskega leta. Z istim odlokom minister Rogič naroča, da se mora sklicati v najkrajšem času nov občni zbor ter na njem izvoliti odbor. Zadnji občni zbor minister Rogič razveljavlja radi pritožbe, ki jo je dobil od SK Primorja iz Ljubljane. Ta klub se je pritožil radi tega, ker so na zadnjem občnem zboru omenjene zveze glasovali tudi delegati onih klubov, ki niso imeli pravice glasovanja. Minister Rogič naroča, da se mo--a nov občni zbot sklicati v roku štirinajst dni od prejema njegove rešitve.
Belgrad, 5. sept. m. Začasa kongresa FISE so se športni voditelji Jugoslavije Romunije in Češkoslovaške sporazumeli, da se ustanovi nov mednarodni nogometni turnir, pri katerem bo poleg reprezentanc držav Male zveze sodelovala tudi reprezentanca Francije. V okviru tega turnirja se bodo vršile tekme tudi za Benešev pokal, ki so določene za tele datume: Romunija : Češkoslovaška 9. maja 1937 v Bukarešti, Romunija : Jugoslavija 6. sept 1937 v Belgradu in Češkoslovaška : Jugoslavija 4. oktobra 1937 v Pragi.
zgoreti, so planili vaščani tjakaj in našli še vrečico, v kateri je bilo nekaj moke, zraven pa je ležal cigaretni ustnik. Prav to poslednje je za aretiranega najbolj obtežilno. Ljudje pravijo, da je mož kadil cigareto in iz neprevidnosti zanetil suho seno. Aretirani Žabkar se mirno zagovarja in trdi, da je začelo goreti v šupi zraven njega in ne tam, kjer je ležal on. Trdi tudi, da je bil on prvi, ki je klical ljudi na pomoč in tudi prvi začel vlačiti vozove izpod gorečih poslopij. Upamo, da se vendarle v kratkem pojasni vse to dožene pravi krivec.
Belgrad, 5. sept. m. Novo imenovani načelnik za srednje šolstvo v prosvetnem ministrstvu g. Jo-noievič je včeraj prevzel posle od dosedanjega načelnika Balugdžiča.
Belgrad, 5. sept. m. Pri včerajšnjem lahkoatletskem tekmovanju za državno prvenstvo je prišel pri teku na 5000 m prvi na cilj Varaždinec Čavič, član varaždinskega pluba Slavija ki je pretekel to progo v času 16 : 29.5. Drugi je bil Arakar iz Ljubljane v času 16:52.1; tretji pa Kangler 16:56.1. Tekmovanja se danes nadaljujejo.
Belgrad, 5. sept. m. Lahkoatletska zveza je izključila Gojiča in GorSka radi tega, ker sta dajala časnikarjem izjave o sodelovanju naše reprezentance na olimpijadi in ker sta kritizirala vodstvo ekipe in člane Zveze.
Poziv ljubljanskega župana
V nedeljo, dne 6. septembra, je rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., ki se po vsej državi praznuje kot državni praznik.
V proslavo tega slovesnega dne bo ob 10 dopoldne v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna sv. maša z zahvalno pesmijo »Tebe Boga hvalimo« in pripadajočimi molitvami za kralja. V pravoslavni kapeli bo služba božja ob
9	dopoldne, v evangeljski cerkvi pa ob 10. Gospod ban bo v banski palači (Bleiwesova c. 10) od 11 in pol naprej sprejemal čestitke in poklonitve.
Vabim vse meščane, da' se omenjenih slovesnosti v čimvečjem številu udeležujejo. Vse lastnike zasebnih zgradb in upravitelje zgradb javnopravnega značaja pa pozivljem, da izobesijo državne zastave. Vse trgovinske in obrtne poslovalnice morajo biti ta dan zaprte.
Poživljeni vse sloje, da na ta dan jx>kažejo svojo patriotično zavest in da izvrše državljansko
dolžnost. — Predsednik mestnega poglavarstva: dr. Juro Adlešič s. r.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sobota, 5. septembra: Lovrenc.
Jutri, nedelja, 6. 6eptembra: Rojstni dan Nj. ) Vel. kralja Petra II.
Po toči zvoniti — je prepozno... Za prijetno l 6 dnevno potovanje po solnčni Dalmaciji z avtom ; in z ladjo, pa se še lahko odločite. — Pojasnila pošilja uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, WoI- j fova ulica 1 -II.
Cenjene starše in bežigrajsko mladino .vseh ■ Sol obveščamo, da prične s poukom solopetja in 1 klavirja, event. tudi drugih glasbenih predmetov dipl. učiteljica glasbe, gimn. učit. petja v p. Pri-glase sprejema ves mesec, in sicer vsak dan od 10 do 11 dop. in od 4 do 6 pop. na Vodovodni cesti 53, Ljubljana VII.
•
Razstava cerkvenih paramentov v 1L nadstropju škofijske palače. Razstavljeni so cerkveni paramenti, ki jih je bratovščina sv. Rešnjega Telesa naredila za ubožne cerkve ljubljanske škofije. Razstava je odprta: V soboto, 5. sept., v nedeljo,
6. sept., v ponedeljek, 7. sept., v torek, 8. sept. (Marijin praznik), v sredo, 9. sept., vsakokrat od 8—12 in od 2—6,
Starše in gojence, ki so vpisani v šolo Glasbene Matice, opozarjamo, da je daneis razdelitev umika. Učenci za klavir morajo biti v Hubadovi pevski dvorani ob 15, kijer izvedo svoj urnik, odnosno dodelitev k profesorju, učenci za violino naj pridejo ob 16, učenci ostalih predmetov glasbene šole pa ob pol 17. Redni pouk začne v ponedeljek, dne 7. septembra. V interesu rednega začetka je, da se vsi gojenci oglasijo točno ob napovedanem času.
Konservatoriste in vse one, ki nameravajo v bodiočem šol. letu obiskovati pouk na drž. konservatoriju, opozarjamo, da se vrši vpisovanje danes, v soboto in v ponedeljek. Od srede do »ohote so sprejemni izpiti. Razdelitev k posameznim učiteljem je v ponedeljek, dne 14. septembra, redni pouk pa v torek, dne 15. septembra. Vse podrobnosti glede vpisa in ostalega v veži zavoda.
Največ narodnih iger in običajev, pa tudi najbolj originalnih, imajo naši Belokranjci. Ob slavnostnih dneh plešejo Črnomeljci svoje kolo, ravno tako pa tudi Metličani svojega. Eden le lepši od drugega. Poleg tega pa imajo Belokranjca še razne običaje, kakor Zelenega Jurija, Most, Rešetca, Rob-čici, Petelinji boj in Turn. Vse to boste imeli priliko videti v Ljubljani v nedeljo, dne 13. septembra ob 15 popoldne na letnem telovadišču Ljubljanskega Soikola. Nastopi 62 rojakov in rojakinj iz Bele Krajine. Predprodaja bo od srede dalje v knjigarni Glasbene Matice.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Opera.
Začetek ob 20. uri.
5. septembra, sobota: »Pod to goro zeleno...«
Premiera operete. Izven.
6. septembra, nedelja: »Seviljski brivec«. Izven.
'1 ni r>tiW4Žane cene.
07.: septembra, ponedeljek: Zaprto.
8.	septembra, torek: »Pod to goro zeleno«. Opereta. j j ‘javen.
'ODSSjJeif
Uprava Narodnega gledališča nudi z razpisom letošnjega abonmaja izredne ugodnosti. Znižala je obroke za abonma in dnevne cene. Za primer navajamo: oni obiskovalec, ki hodi redno v gledališče, bi plačal za vse predstave na sedežih od VII. do IX. vrste 868 Din, abonent pa v istem primeru samo 530 Din. Temu odgovarjajoče so vse ostale •cene. P. n. občinstvo opozarjamo, naj izkoristi te ugodnosti. Prijave za abonma se sprejemajo dnevno v veži dramskega gledališča od 10 do 12 in od 15 do 17. Starim abonentom so rezervirani lanskoletni sedeži do 9. t. m., kasneje bodo novim interesentom na razpolago.
Predsezona v ljubljanski operi
Začetna predstava: Madame Butterfly
Po poletnem premoru je naše operno gledališče zopet odprlo svoja vrata in vprizorilo v sredo, dne 3. sept. t. I. »Madame Butterfly«, opero Jak. Puccinija. S tem je uprava narodnega gledališča začela predsezono, ki naj da številnim obiskovalcem velesejma priliko slišati tudi nekaj glasbenih prireditev boljše vrste.
Delo, ki mu je članstvo našega gledališča priborilo U6peh pred mednarodnim poslušalstvom v Rogaški Slatini meseca avgusta, je bilo večinoma dobro podano. Prireditev je kazala resno stremljenje, ki je prišlo mestoma do popolnega izraza.
Kar nas je posebno zanimalo, je dvignjena ploskev, na kateri igra operni orkester. To delo je izvršil med počitnicami banovinski inšpektor inž. Černivec. Posledice tega dvignjenja so bile očite. Orkester je presenetljivo pridobil na jakosti zvoka in tudi rezonanca je boljša, zlasti »fortis-simi« so dobro zveneli. Vendar bo treba še precej izkušenj, da bo do dobra ugotovljeno razmerje, ki vlada v novih akustičnih razmerah. Pred-
vsem so potrebni primerne pažnje vokalni glasovi, ki so se na pripovednih mestih večkrat pogreznili v orkestralno plast, seveda se je to dogajalo večinoma pevcem manjših vlog, ki menda mislijo, da si med seboj prepevajo in ne občinstvu. (O tem več drugič!)
Opero je z doživljanjem dirigiral N. Štritof in skrbel za smiseln kontakt med orkestrom in pevci. Kot 6olisti so nastopili: Zlato Gjungjenac, M. Kogejeva in J. Gostič, V. Janko ter J. Rus, A. Ko-lacio, A. Petrovčič, Z. Bekš, A. Sekula i. dr. Izmed vseh se je najbolj odlikovala Z. Gjungjenac kot Madame Butterfly, ki je v eni izmed svojih najboljših vlog zopet pokazala vse svoje vrline. Tudi večina ostalih ni hotela zaostajati za naslovljenko.
Tako nam daje ta vprizoritev upanje, da bo naša opera v novi sezoni stopila nekoliko višje in se bo izognila raznim neprimernim dogodivščinam.	H. R.
Šolska mladina na velesejmu
Radio
Programi Radio Ljubljana
Sobota, 5. septembra: 12.00 Druga za drujro se Plošče vrstijo, z njih I>u napevi veseli donijo 12.45 I’o-ro&ila- vremenska naipovod 13,00 Napoved <ia»a, bi Karol, obvestilu 13.IS Dru#ra za drugo ho ploSffc vrstujo, z njih j>a napevi veseli donijo M.00 Vremensko poročilo, borzni te&aiji 18.00 Za delopust (Radijski orkester) lft.40 Pogovori s poslušalci lfl.lHI Caw, vrauien*ka n«. povod porof-ila spored, obvestila 19.30 Nacionalna ura: »like rmiesanf-nlb mojstrov v Hvaru (Miha Militi«) 19.50 Xilofonske solistične to&ke (plošče). 20.10 O ■/,»-uainjj poiitiiki (g. dx. Alojzij Iv uh ar) 20.30 Cirkus od prednje ln zadnje plati, kot ga Tjjubljana Se slifinla ni ... 22.00 Napoved časa, poročila, spored 22.20 .Radijski jazz.
Drugi programi
SOBOTA, 5. soptorabra. Bclgrarl 1: 1$.» Bdfrrad-»ki slovenski oktet i-n radiflak.i orkmter 21.30 Narodna »lnisba 22,00 Preio« iz kavarne 33.00 Plodne ploAcc —-Belgrad II: 20.00 Kralj Peter II. na Milocoru (Ga/vri-JS**?) — Zagreb: ‘20.00 Violina 30.M Vokalni koncert glasba — Dunaj: 19.25 Spevoigra 21.40 rum r? Jte^n in harfa 28.15 Plesna glasba — sta: JO.30L,Koncertui orkester 22.00 Oi-ganska glasba -3.00 Milan: 17.15 Komorni orkester ‘20.40 Dom-•/.ettuova oper* Favoritka - Rim-Bari: 20.40 Oa»pe-rimiijeva Komedij* Nočna promenada 22.00 Koncertni
*•** Plesna glasba _ Prana: 19.15 Otroftki »bor 20.20 6>iiiaiw«)va opereta Netopir 22.30 R.adiij#ki orke-
1	Ta: ».»O Radijski orkester 21.00 Klavir
22.15 UanKa in piesna slasba -
Plavalna tekma Craz : Ilirija
Wilfan izboljšal jugoslovanski rekord.
V±e£L,e Zbra-° na k°Pališču Ilirije 400-, f, |	’ t,1! .Pris°s.tvujejo lepi mednarodni
plavalni tekmi. Ilirijanski plavači so že v mnogih prilikah pokazali, da zmore Ljubljana plavače, ki se v vsakem oziru merijo lahko ne samo s povprečnimi, ampak tudi boljšimi kj„bj drugih držav. To je zopet pokazala včerajšnja tekma. Ves čas tekmovanja so bili Ilirijani v znatni premoči ter so po vrsti osvajali prva mesta in točke. — Wilfan nas skoraj pri vsaki tekmi iznenadi s kakšnim rekordom, kar dokazuje stalno napredovanje našega plavalnega prvaka. Pri 100 m hrbtno je plaval v času 1:11.2 in s tem izboljšal jugoslovanski rekord v tej disciplini.
Na programu so bile tudi izbirne tekme za nastop plavačev Ljubljane proti Zagrebu v Rogaški Slatini. Na koncu se je vršila waterpo1o tekma med Grazom in Ilirijo. Kakor pri drugih točkah, tako so tudi v waterpolu Ljubljančani daleč nad-kriljevali Avstrijce. Medtem ko so bili Ilirijani okretni in njihova igra zelo temperamentna, so se Gradčani borili precej neuspešno, kar bi se lahko pripisalo predvsem tehnični pomanjkljivosti njihovega moštva. Igra je potekala vseskozi mirno, gostje kakor domači so zaigrali simpatično in fair tekmo.
Prav res jo škoda, da jesenska velesejmska prireditev pade v dobo, ko na naših srednjih šolah še ni pouka. Ta se namreč začne šele po 10. septembru. Edino osnovna šola je že pričela z rednim poukom. Zanjo razstava kot poučni izlet tudi pride v poštev, a ne v toliki meri kot za gimnazije, učiteljišča, predvsem pa za meščanske in obrtne šole. Zgodi se pa tudi tu in tam, da se vneti srednješolci zmenijo, naprosijo kakšneg.i svojega g. profesorja za spremstvo in si gredo ogledat velesejem. Tudi okoliške šole prihajajo peš, z avtobusi ali z vlakom. Resnično se more ogled letošnjih razstav smatrati kot lepa poučna ekskurzija. Treba pa je vsekakor izkušenega vodjo, nekakega polihistorja v malem, ki je obenem botanik, zoolog, kemik, inženir itd., da zna razstavo razložiti, opozoriti na posebnosti, najti poljudno razumljivo razlago. Od takega ogleda bodo učenci vsekakor mnogo odnesli.
Dijaki gotovo največ slišijo letos o edinstveni državni razstavi »Za naš les!« Ko mladina vstopi, takoj pozabi, da je v živahno-prometnem mestu, kajti v paviljonu zadehti po gozdni romantiki in svežem lesu. Skoraj prenatrpana se zdi človeku la razstava, saj bi moral človek ure in ure gledati, če bi hotel videti vse podrobnosti, saj bi člove| oči zgubil, pa še bi kaj spregledal. Človek strmi, kaj je vse okrog nas prav za prav iz lesa. Ni čuda, če na mladino tako vplivajo verzi iz >Ppoš-nje gozda«, ki so napisani v okroglem delu paviljona; baje jih vsi po vrsti prepisujejo. Že slutijo tudi bližanje kakšne šolske naloge... Vsakdanji predmeti, ki pridemo z njimi v dotiko: volna, papir, oprema, celo stroji — vse z lesa! Kar zdi se človeku, če opazuje,' kako se pri nas mnogo gradi iz lesa, da bo bližamo dobi stavb na koleh na Barju. Zanimanje vzbuja lesna keramika II. drž. deške meščanske šole, Itibničanov s »siiho robo« tudi ne manjka. Tam vidite planinsko kočo, oglar-sko kopo in črnega oglarja — mladina vidi vse življenje sredi Ljubljane. Treba le razlage in zoDCt razlage.
Visok obisk
Po žgočem soncu, ki se je letos prijazno na-smehljalo ljubljanskemu velesejmu, hite otroci na
Vrtnarsko razstavo, kjer jih objame nad vse prijeten hlad, saj hladijo paviljon z ledom. Ob vhodu že se gnete mladina in si ogleduje podpis kraljice Marije v spominski knjigi. Gospod jim je radevolje na razpolago in jim pokaže tudi podpis iz leta 1931 ter pojasnjuje, da je sedanji podpis zelo »energičen«:. V paviljonu si otroci ogledajo poleg krasnih domačih tudi cvetlice, ki jih poznajo le po slikah: orhideje,' lotos i. dr. Človek le premišlja, katero rastlinstvo je lepše, ali vrtno ali gorsko.
Mladina posebno rada gleda žive živali. Razstava »Živalca« privablja s kikerikanjem že od daleč. Res je videti tu našo slavno štajersko perutnino, nadalje vse druge znane pasme, vrste golobov, tropskih ptic, ki z nemirno naravo kažejo južni temperament; tudi zajci vseh pasem so tu. Zanimivo je opazovati »vedenje« živali: tu ljubimkanje, tam dremanje, zanimivo je vedeti, koliko zajcev angora pasme je treba za 1 kg volne, ki stane okrog 700 Din, zanimivo je, da je kostni zdrob močno krmilno sredstvo za domače živali itd. Vse to pa vodja mladih izletnikov mora vedeti, če hoče vzbuditi zanimanje.
Razstava sadja, gojenje dreves, boj proti škodljivcem bo gotovo med mladimi gledalci našla mnogo občudovalcev. Sadje je pa tudi tako, da s prijetnim vonjem že od daleč vabi, s krasno barvo pa tako, da bi kar ugriznil, kol pravimo. .Jagodam v jeseni se po časopisih čudimo, tu pravijo, da je to možno vedno.
Ribe bodo otroci našli v bazenu na prostem. Najbolj bi jih mikalo, da bi jih malo plašili ali krmili, a to je po napisu prepovedano. Naše gozdne živali pa bodo smeli krmiti. Tam ne bo gledanja in zabave ne konca ne kraja.
Zmučena se bo tako mladina vračala z velesejma. Doma pa bo pripovedovanja, da bodo že ušesa bolela.
Še nekaj bi pripomnili: posebne razstave s posebno vstopnino bi pač mladini morale iti kar najbolj na roko, saj zanjo bo ta največje koristi.
Izletnikom naj bi bil dovoljen brezplačen vstop.
Železniško delavstvo gradbene stroke
Takoj po razdelitvi kreditov na posamezne železniške direkcije se je pokazalo v ljubljanskem železniškem ravnateljstvu, da dodeLjeni krediti ne bodo mogli zadostovati, niti za redno progovzdrže-valoo službo, še manj pa za izvajanje sanacij železniških prog, ki so docela v neodgovarjajočem 6tanju zaradi zanemarjanja istih iz prejšnjih let.
Klub Železničarjev Jugoslovanske Radikalne Zajednice v Ljubljani je na podlagi dejanskega stanja in zaradi obupnih razmer, v katerih živi naše progovno delavstvo, izdelal obširno spomenico, v kateri je obdelal obstoječe razmere naših prog in osebja ter v isti utemeljil zahtevo po večjih kreditih in zavrnil, oziroma dokazal neupravičenost ! trditve, da ima železniško ravnateljstvo v Ljub-1 ljani prevelik stalež osebja — delavstva progo-vzdrževalne službe.
Spomenica je bila meseca maja predana obema našima gg. ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, ki sta na podlagi iznešenega začela zadevo na
Notranjski fantovski tabor na Križni gori
V nedeljo, 20. septembra bo na Križni gori pri Starem trgu na Notranjskem tabor fantovskih odsekov prosvetnih društev, predvsem za fante Cerkniškega okrožja, pa tudi za one iz ostale Notranjske ter sosednjih delov naše lepe domovine. Namen tega tabora je, da fantje preštejejo svoje vrste, da v govorih dobe ponovno smernice za de-
lo	v odsekih ler v medsebojnem spoznanju povečajo stike med posameznimi odseki. 1 abor je vsekakor važen mejnik v delu, ki smo ga že napravili in med onim, ki nas še čaka.
Program tabora je sledeč:
Na predvečer tabora bodo fantje na hribih Notranjske zažgali kresove da s tem spomnijo tuii one nase, ki sicer mislijo, da naših fantov ni več.
V nedeljo, 20. septembra, bo ob 7 prva sveta maša z obhajilom onih fantov, ki bodo že zvečer prišli na goro in opravili sv, spoved.
Ob 10 bo druga maša, pri kateri bo imel primeren govor g. Temlin Štefan, salezijanec iz Ljubljane. Med mašo pojejo fantje znane cerkvene pesmi.
Po maši bo tabor, na katerem govorita Per-nišek France in urednik »Slov. doma« Mirko Javornik in sicer »Slovenska zavest kot kulturno, politično in gospodarsko vprašanje«.
Ker se bo tudi kosilo dobilo na Križni gori po ugodni ceni, naj fantje zadevno ne skrbe.
Fantje iz Notranjske in sosednjih pokrajin prav iskreno vabljeni, da sfe v čimvečjem številu udeležite tega tabora.
Pojasnila v tej stvari daje Cerkniško fantovsko okrožje.
Slovenski tabor v Novem mestu
V nedeljo, dne 13. septembra se bo v Novem mestu, v lepem središču Dolenjske, na glavnem trgu vrši! velik slovenski ljudski tabor, na katerega smo vabljeni Dolenjci, da manifestiramo ta naše hotenje, hotenje po močni, na zdravih temeljih
merodajnih mestih v resoru prometnega ministrstva reševati v korist našega progovnega delavstva in naših železnic.
Uspeh ni izostal in kaže, da se bo po toliko-letnem boju vendarle našel način in mogočnost, da to delavstvo ne bo praznovalo in ostalo brez zaslužka in to posebno ne očigled stanja naših prog.
Pretekli teden je klub železničarjev JRZ po svojem delegatu v Belgradu ponovno nastopil za rešitev vseh teh vprašanj, poleg tega pa je bil izdelan obsežnejši elaborat o vseh perečih in neodložljivih vprašanjih taiko slovenskih železnic, kakor tudi železniškega osebja v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva.
Klub železničarjev je dosedaj našel v stranki za svoje strokovne potrebe in stanovske težnje železničarjev polno razumevanje in zaslombo in deluje v zavesti, da je na pravi poti za rešitev vprašanj, ki teže že leta in leta železničarski stan.
grajeni Jugoslaviji, povzdignimo glas za našega velikega narodnega voditelja dr. Korošca.
Spored svečanosti je naslednji: .
1. Zgodaj zjutraj budnica in nato sprejemi udeležencev, ki pridejo z vlaki in sicer ob 6.18 iz smeri Metlika—-Črnomelj in ob 7.35 in 7.52 iz smeri Ljubljana—Višnja gora—Trebnje.
2. Od 8 do pol 9 zbiranje. Zbirališče je: levi breg Krke, pri Košaku, desni na Grmu od Klemenčiča navzgor.
Točno ob pol 9 krene z obeh zbirališč sprevod na glavni trg, kjer prične
4. točno ob 9 zborovanje. Na zborovanju bodo govorili zastopniki ljudstva in ministri. Govori se bodo prenašali s posebnimi ojačevalci. Doslej so prijavljeni ministri: dr. Kulovec, dr. Krek, dr. Ko-žulj in dr. Cvetkovič.
5. Zborovanje se konča okrog poldne, da bo vsakemu omogočen povratek s popoldanskim vlakom. Onim proti Ljubljani ob 12.37, udeležencem iz smeri proti Metliki pa ob 13.20. Vsak, ki nima uradniške legitimacije, naj si kupi povratno karto in tako izrabi 50% popust.
Upamo, da bo tabor velika manifestacija naše misli in mogočen izraz zaupanja našemu voditelju. Možje in fantje, pokažite ta dan, kaj misli in čuti naša Dolenjska, danes in vedno, zato ta dan vsi v Novo mesto.
Naval na dvorazredno trg. šolo v Ljubljani
Ljubljana, 5. septembra.
Tri dni je trajalo vpisovanje na Drž. dvoraz-redni trgovski Soli v Ljubljani in tri dni je bila tamkaj velika gneča. Ža prvi razred se je priglasilo 64 učencev in 169 učenk. To število’bi zadoščalo za šest paralelk prvega razreda, zavod ima pa samo dve vzporednici. V prvi razred je bilo sprejetih 48 učencev in 49 učenk. S tem sta obe paralelki do zadnjega prostora napolnjeni. Nesprejetih je ostalo 16 učencev in 120 učenk. Starši 6e vprašujejo: »Kani hočemo z otroci, ki imajo izpolnjene predpogoje za vstop v trgovsko šolo, pa jih zavračajo, ker ni prostora?« Ali bi poklicane korporacije ne mogle doseči nastavitve novih učnih moči, da bi se otvorile nove paralelke?
Proslava kraljevega rojstnega dne v Mariboru
Maribor, 3. septembra. Rojstni dan našega mladega kralja Petra II. — &. september —- se bo v Mariboru zelo slovesno proslavil. Za predvečer v soboto je zamišljena velika narodna manifestacija z bakljado in obhodom po mestnih ulicah. Za prvslavo je določen sledeč spored:
Zvečer ob 7 se zbirajo udeleženci bakljade in obhoda v sledečih ulicah: V Ciril Metodovi sokoli fanfaristi, vojaška godba, predstavniki javnih institucij, pevci Ipavčeve župe. Na Jugoslovanskem trgu je zbor sokolov v krojih in civilu, športnih društev, gasilske godbe, gasilcev, akademikov, omladine, Jadranske straže, kulturnih in prosvetnih društev. V Gregoričevi ulici se zbirajo poštarska godba ter šole iz I., IV. in V. mestnega okraja, v Razlagovi šoli iz II. mestnega okraja, na Trgu Svobode pa strokovna društva, godba Drave, železničarji in ostalo občinstvo.
Sprevod se bo razvijal sledeče: sokolska fanfara, vojaška godba, predstavniki javnih institucij, deputacije, pevci, akademiki, omladina, Jadranska straža, sokoli, šptortna društva, gasilska godba, gasilci, kulturna in prosvetna društva, poštarska godba, šole, strokovna društva, godba Drave, Železničarji in ostalo občinstvo. Sprevod bo šel po Maistrovi, Kolodvorski, Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer se vrši pred mestnim magistratom manifestacija.
Spored manifestacije na Glavnem trgu je naslednji: Z rogom znamenje »mirno«, nato zapojejo pevci Ipavčeve pevske župe Jenkovo »Molitev«. Vojaška godba zaigra slavnostno fanfaro, sledi nagovor mestnega župana dr. Juvana, vojaška godba igra državno himno ter nato »Hej Slovani«, ki jo pojejo pevci in vsi manifestanti.
Mestni predsednik dr. Juvan je izdal na mariborsko meščanstvo poziv, da se udeleži manifestacije v soboto zvečer ter sprevoda z bakljado, v nedeljo pa okrasi svoje hiše z zastavami.
Maribor
Ljudski oder ima v četrtek 10. septembra ob 20 na odru svoje redni letni občni zbor. Vabimo vse prijatelje Ljudskega odra, ki imajo veselje do igranja in dramatike, da se udeležijo občnega zbora ter prijavijo svoj pristop pri predsedniku dr. Mešku v magdalenskem župnišču.
Katoliška mladina frančiškanske župnije ponovi na Marijin praznik 8. septembra Zakrajškovo trodejanko »Pri kapelici« v dvorani Mladinskega domo popoldne po večernicah ob 16.30.
Na dunajski in graški velesejem priredi Putnik po dva izleta z avtokarom. Na Dunaj bo peljal av-tokar 6. in 9. septembra, v Graz pa 12. in 13 sept.
Meščani! Ciril-Metodova družba bo imela v torek 8. t. m. v Mariboru glavno skupščino. Na čast Ciril-Metodovi družbi bo mestna občina okrasila svoja poslopja z državnimi zastavami. Pozivam meščane, da prav tako okrasijo z državnimi zastavami svoja poslopja. Predsednik mestne občine dr. Juvan.
Glasbena Matica. Prihodnjo sredo ob 20 skupna pevska vaja. Novi člani. dobrodošli.
»Brazda«, klub mariborskih likovnih umetnikov bo razstavila letos koncem oktobra. Razstava se bo vršila najbrž v gornji dvorani hotela Orel.
Napredovanje v občinski službi. Na zadnji seji občinskega sveta so bila na dnevnem redu napredovanja uslužbencev. Napredovali 60 po pragmatiki: veterinar Franjo Lužar, teh. uradnik MEP Janko Jakše, uradnik mestnega knjigovodstva Maks zula, vodovodni mojster Josip Czerny, magistratni uradnici Zorka Bakovnik in Malka Nagode ter šolski sluga Stefan Cvilak.
Kdor rabi instruktorske ali vzgojiteljske moči, naj se obrača na naslov: Pedagoška cenlrala, abitu-rientske zaposlitve, Maribor, učiteljska šola.
Otvoritev Dijaškega doma v Ptuju
V četrtek, 5. t. m. dopoldne, smo imeli v Ptuju sicer tiho, skoroda neopaženo, a tembolj pomembno slovesnost. Vršila se je blagoslovitev kapelice in slovesna otvoritev Dijaškega doma, ki so ga prevzeli v svojo upravo 00. minoriti. Ob 9 so se zbrali v lepo okinčani kapelici predstavniki oblasti in uradov ter ostali gostje. Med navzočimi so bili med drugimi tudi gg. sreski načelnik dr. Vidic, Starešina okrajnega sodišča svetnik dr. Poz-nik, infulirani prošt Ivan Grajf, ban. svetnik 'ir. Visenjak, gimn. ravnatelj dr. Kovačič s profesorskim zborom, mestni župan dr. Remec z magistratnim ravnateljem Zavadlalom in nekaterimi člani mestnega sveta. — Blagoslovitev kapelice je izvršil g. prošt Ivan Grajf, službo božjo pa je daroval gvar-dijan g. p. Mirko Godina ob asistenci svojih duhovnih tovarišev. Po službi božji pa je imel g. p. Mirko pomemben govor, v katerem je naglasil, da je prevzem Dijaškega doma po oo. minoritih zgodovinskega pomena in da se bodo oo. minoriti trudili, vzgojiti mladino v verskem in narodnem 'Juhu, da bo sposobna za vse poklice. — Po oficielnem delu te slovesnosti je nova uprava zavoda priredila zbranim gostom zakusko, pri kateri je g. p. Mirko predstavil gostom novoimenovanega vodjo Dijaškega doma g. p. dr. Marjana Gojkošeka, domačina iz ptujske okolice.
Da ima ljudstvo v novo vodstvo zavoda že sedaj polno zaupanje, je dokaz, da se je dosedaj .prijavilo 60 gojencev iz raznih krajev in je radi tega upanje upravičeno, da bo zavod dobro uspeval. — Ta lepa in pomembna slovesnost bo ostala vsem udeležencev v najlepšem spominu.
Tour de Romanie
Tretja etapa je za jugoslovansko kolesarsko ekijio, ki sodeluje pri tekmovanju Tour de Romanie veliko presenečenje. Tu je namreč Jugoslovan Grgec pustil za seboj zmagovalca prvih dveh etap ter tako priboril Jugoslaviji prvo mesto.
Tretja etapa je bila dolga 227 km in je vodila odJasi—Bolosani—Cemavti. Zelo resna borba je bila med Grgcem, Kutsbachom in Gallierom. Vendar se je Grgcu posrečilo dospeti na cilj prvi. Ostali naši tekmovalci so dosegli naslednja mesta: Pokupec peti, Sesti Abulner in sedmi Pro-einek.
Četrta etapa, ki je vodila od Cemavti— Succava—Vatra Dornei in je dolga v182 km, gre [X) karpatskih vzponih in je zelo težavna. Vodila sta in se med seboj kosala Francoz Gallier ter naš Grgec. Težko je bilo določiti vnaprej, kdo bo prvi prispel na cilj. Šele v finisu je Francoz odločil zmago sebi. Ta dva tekmovalca sta vozila tako dobro, da sta vse ostale eotekmece pustila za se-lx>i 10 minut. Po tej etapi še vedno vodi Gallier, nas Grgec pa je na drugem mestu.
V mladinskem plasmanu je Jugoslavija na prvem mestu.
Moderno suženjstvo mladine
Vsi si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja!
Pomagajmo si sami!
Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod,
to je
Mestna hranilnica HnDlionska v Lfabllani
Brez srečke ni dobtfka!
V Bonsdorfu pri Berlinu so priredili svojevrstna tekmovanja o sposobnosti psov za policijsko službo. Slika kaže takega psa v boju z zločincem, ki je napadel stražnika
Kitajsko zdravniško udruženje je izdalo pred kratkim strokovno poročilo o življenjskih in delovnih razmerah v kromskih obrtnih podjetjih v Šanghaju. To poročilo je zbudilo v mednarodnih kolonijah mesta Šanghaja veliko pozornost in zgražanje, kajti odkrilo je svetu dejstvo, da
pod pretvezo „učne dobe"
v tem velemestu cvete pravo suženjstvo z mladimi obrtnimi učenci. Saj so delavci, o katerih poročilo govori, večjidel mladeniči od 12,—20. 1., večje število izmed navedenih pa jih je dovršilo komaj 11 leto. In cvet mladine mora v brezupno zanemarjenih razmerah v kromskih delavnicah delati po 11 ur na dan in ima samo po dva dneva v mesecu prosta.
Kakor vse druge manjše tvornice v Šanghaju, ki so nastale v zadnjih 8 let, so tudi kromske delavnice hkratu stanovanjske hiše — to je navadne kitajske hišice ali trgovinice, ki imajo spodaj po eno večjo sobo in kuhinjo, zgoraj pa po dve sobi. Učenci, ki dolge delovne ure delajo med nezavarovanimi stroji, spe ponoči kar na zaprašenih tleh slabo zračenih delavnic. Nad trhlim stopniščem pa leže na nekakšni široki polici, ki ga po domače imenujejo »prvo nadstropje«, starejši delavci — po pol tucata ljudi na komaj šest čevljev široki deski. V primeru, da bi nastal v delavnici požar, bi se od tridesetih do štiridesetih ljudi samo prav izredno srečni mogli oteti smrti.
V	čistilnih delavnicah se vrti v neverjetno tesnem prostoru po šest do osem čistilnih koles. Starejši delavci svoje navadno pri kolesih bliže vrat, kjer je nekoliko več zraka in svetlobe, mlajše pa je v gostem prahu, ki ga povzroča struženje in čiščenje kovine, komaj opaziti. Prah se nikoli ne poleže, ker razne za leseni strop pritrjene priprave, neprestano nihajo in povzročajo valovanje zraka
in prahu s katerim je le-ta nasičen. Ve« dan vdihavajo nesrečni delavci goste oblake prahu, ki jim ! otežkoča dihanje, prodira v kožno staničje in se i v debelih plasteh nabira na zunanji površini te- \ lesa. Ni čudno, da je zdravstveno stanje delavstva obupno. Skrbna zdravniška preiskava je dognala, da je
od 200 delavcev - 31 zdravih
Oči, ušesa, nos, grlo in koža, vse to je žrtev nehigienskih razmer, medtem ko je skoraj 40 odstotkov delavcev bolj ali manj poškodovanih od strojev, peska in kislin, ki rabijo pri čiščenju. Slaba razsvetljava in ostri prah povzročata očesno vnetje, a dim, ki se razvija od razgrevanja raznih kislin ,draži nosne sluznice in povzroča krvavenje in kraste. Preiskava je odkrila, da nobena delavnica nima na razf>olago zdravnika ali sredstev za prvo pomoč Prav tako nezadostno je poskrbljeno za umivanje in kopanje delavcev.
'Kakor je preiskava dognala, predajajo brezvestni podjetniki dečke, ki jih z raznimi obeti odvajajo njihovim staršem na deželi, z roke v roko, tako da pogosto niti njihovega imena ne poznajo. Kadar se tant deloma izuči in bi moral dobivati plačo, ga podjetnih enostavno izroči dalje, sam pa si vzame brezplačnega novega učenca. Kvečjemu mu da kako majhno odpravnino, v znesku do pet dolarjev.
Ko je to poročilo objavil vodilni angleški list v Šanghaju »North Chiria IJaily News« pripominja, da se v Šanghaju pojavila strahotna slika nekdanje viktorijanske. Anglije in da bi pisatelj in bivši voditelj krščanskega socializma, Charles Kingsley, v suženjskih razmerah šanghajske mladine dobil bolj hvaležno polje za svoje romane, kakor ga je zajemal iz sramotnih razmer svoje dobe.
Hitlerjev dvorec pri Obersalzbergu na Zgornjem Bavarskem, ki je bil pred kratkim dograjen
Zanimiv družinski prepir
Neki delavec v Ko\ynu, po imenu Schmelaus-kaus, se. je skregal s svojo ženo. Ta prepir je vplival nanj tako, da je ženi zagrozil, da se bo^ utopil v Memelu in je zbežal iz hiše. Preplašena žena je pohitela za svojim možem in je našla na bregu Memela samo obleko njenega življenja naveličanega soproga. Takoj je alarmirala policijo, toda po dolgem ribarjenju in iskanju so morali prenehati, ker je nastal mrak in se ni več videlo. V tem se je vrnila domov tudi zaskrbljena in obupana žena z moževo obleko. Ob polnoči pa je nekaj potrkalo na vrata. Zunaj je stal, ves tresoč se Od mraza njen mož, ki ga je smatrala že za mrtvega, v Adamovi obleki. Ves čas je namreč pre-čepel tam, kjer ga niso prav nič iskali, v obrežnem grmičevju.
Svojevrstna oporoka
Samo še dva meseca manjka do onega termina, katerega je v svoji oporoki določil V. Millar v Torontu. Pred desetimi leti je namreč omenjeni čudak zapustil 100.000 funtov šterlingov, to je nekako štiri in dvajset milijonov dinarjev za ono
mater iz mesta Toronta, ki bo v desetih letih, t. j. do konca oktobra 1936 dala svetu največ otrok. Silno visoka vsota je seveda zelo mikavna in nastalo je v omenjenem mestu pravcato tekmovanje za dosego lepega premoženja. Vendar pa jih je sedaj samo še šest, ki bi prihajale v poštev za dedščino. Gospa Timbeck je od oktobra 1926 rodila deset otrok, Mrs. Bagnato 9, Mrs. Kenny tudi
9,	ki pa pričakuje pred koncem oktobra še enega in se že sedaj bori za to, da bi si milijone delila s prvo omenjeno »tekmovalko«. Potem so še Nagle, Graziano in Harison, zadnji dve sta imeli le po osem Otrok, v avgustu, oziroma oktobru pa pričakujeta še enega in gotovo si nobena mati bolj ne želi dvojčkov, kot ti dve. Timbeckova, ki je dala življenje že šestnajstim otrokom, je pa prepričana, da mora zapuščina pripadali samo nji. Zato vse napeto pričakuje zadnjega oktobra in vsa Anglija in Amerika se bosta razpisali, katera mati bo deležna lepih 24 milijončkov.
Brezposelni inteligent: »Ali se me še kaj spominjate, gospod bančni ravnatelj, svoj čas sva sedela v eni klopi in ste prepisovali latinske naloge od mene?«
Bančni ravnatelj: »Povejte mi najprej, kaj želite, potem bova nemara prišla tudi na to.«
kernu slovečemu mizarju, pri katerem je z več iznajdbami pripomogel tvrdki do ogromnega uspeha. Pozneje je sam vstopil kot družabnik, radi kritičnih časov pa je i>ocljet.je propadlo. To je bilo ravno pred 100 leti in vstopil je v železniško službo, ki je bila seveda v prvih početkih. Kmalu je postal načelnik neke postaje. Tu je razmišljal, kako bi poenostavil izdajanje vozovnic. V les je vrezal imena-postaj, katere je največ rabil. Narezal si je lepenke ter nanjo z batom udarjal jiostajna imena, tekoče številke j>a napisal ročno. Nato je lepenko razrezal na male dele. Tako so nastali prvi železniški vozni listki.
To mu pa še ni zadostovalo. Napravil si je omaro, v katero je naložil listke ter z nekaterimi uteži tako uredil, da je listke lahko spodaj jemal iz omare, skoraj nekako tako, kot to vidimo dandanes po železniških postajah. Manjkalo je samo še, kako bi na lahek način in hitro opremil listke z datumom. Tudi to je imel kmalu in ko je bil cel aparat gotov, je povabil železniškega ravnatelja. Ravnatelj Laws je prišel, videl in na prvi hip spoznal pomembnost izuma, Edmondsonu podvojil plačo ter ga premestil v Manchester Ed-mondsonov sistem je bil sprejet in se je sijajno obnesel. Pozneje je izstopil iz železniške službe ter s svojini bratom ustanovil podjetje za izdelavo takšnih aparatov, katere je prodajal raznim želez-niškim družbam po svetu, ki so se prav tiste čase povsod ustanavljale. Umrl je leta 1851., baš ko je njegov sistem dosegel vsepovsod popoln uspeh.
MILIJONSKI DOBITEK
V je zadela pri glavni kolekturi drž. razredne loterije
I DonCna poslovalnica BEZJAK
Maribor, Gosposko ulico Sl. 23
kupljena srečka St. 59971 dne 31. VIII. 1936 Nove srečke dospele ,VJV
oskrbite si jih čimpreje.
Cela srečka Din 200’—, polovična Din 100’—, četrtinska Din 50'—
Kitajski zakladi
Nankinška Čankajšekova vlada je sklenila »jiovrniti domovini izgubljene umetnostne spomine na slavno preteklost«. Naročila je vsem poslanikom v inozemstvu zbrati točne' podatke o kitajskih umetninah v zasebnih zbirkah. Poslaniki morajo stopiti v pogajanja in ponuditi kupnino onim lastnikom, ki so bili pošteno plačali svoje redkosti. Vlada je nakazala v ta namen več stotisoč dolarjev. A istočasno hoče tožiti vse one osebe, ki so si prilastile umetnine na drug način. Ta sklep se nanaša predvsem na zaklade iz cesarjeve palače, ki je bila neusmiljeno opustošena med boksersko vstajo leta 1900. v zvezi z zasedbo Pekinga po evropskih oddelkih. Nankinška okrožnica proglaša vse te predmete enostavno za ukradene. Ta sklep je zanimiv kot dokaz prebujene kitajske samozavesti, a seveda bo naletela kitajska vlada v vlogi tožiteljice na veliko težkoče.
Oče železniškega voznega listka
Angleškima zakoncema Edmondson se je leta 1792. rodil sin Tomaž. 2e v otroških letih je razodeval nenavadno bistrost in nadarjenost ter n. pr. iznašel, da je mogoče istočasno mesti maslo in zibati zibelko. Ko je dorastel so ga dali v uk ne-
43
Zeleni pekel
»Saj nima nobenega smisla več,« je dejal tigrovec skoraj jokaje od jeze. »Sled je šel po vodi. Takoj moramo oditi peš, ali pa sploh pustiti misel, da bi iskali tigra.«
Urio je vrgel puško na ramo.
»Dobro, konji vendar lahko pridejo za nami.«
Poklicali smo Indijanca, prišel je ves žareč z žalostnimi ostanki svojih ščenet. To je bila bela psica, ki so jo mučile bolhe in dva rjavca, ki sta bevskala od radosti nad našimi puškami ter skakala po prahu. Indijanec je otvoril sprevod s prožnimi gibi v tempu 9 kilometrov na uro. Njegove gole noge niso na gorski stezi vzbujale nobenega šuma. Tigrovec se je s puško na rami in mahajoč z rokami držal kakih 5 korakov za njim. Njemu je sledil Urio, jaz pa sem tvoril zadnjo stražo.
Enkrat se je tigrovec povrnil k nam.
»Prosim, držite razdaljo,« je dejal. »Če tiger napade, mora človek imeti dovolj prostora, da lahko premika puško.«
Tako smo izvedeli, zakaj Indijanci korakajo zmeraj v vrsti drug za drugim.
Naš vodnik nam je povedal, da leži tisto pozorišče slabo uro daleč. Toda znova smo lahko ugotovili, kako očarljivo skromni so Bolivijanci v presojanju razdalj. Pretekla je ura, pa smo še zmeraj vsi znojni korakali
skozi džunglo, ki je bila tako gosta, da nismo v nobeno smer videli dalje kakor 10 korakov. Sonce je plezalo višje in višje po sinjem nebesnem oboku in vročina je klicala na dan zamolkli gozdni vonj. Tigrovec se je obrnil k Indijancu.
»Dozdaj smo hodili že dve uri, kaj si nas nalagal?«
Čez široko rumeno mongolsko obličje je švignilo široko režanje.
»Seveda,« je odgovoril. »Beli možje so leni, zato se mi je zdelo bolj prav, če se zlažem. Zdaj smo prehodili natanko pol poti.« Tigrovec se je zasmejal.
»Dober lovec si. Toda hajdi naprej.«
Vročina je zdaj kar tlačila. To ni bila tista soparna toplota iz rastlinjaka, kakršno nahajamo v ozemlju ob Amazoni, toda zrak je gorel in drhtel. Če smo včasih stopili iz gozda in korakali čez jaso, je ozračjč kar žarelo.
To uro gozd molči .Ptiči so končali svoje jutranje petje in sanjajo o vejah, kjer na spodnji strani listja spi tudi mrčes. Zato grmi najrahlejši šum tako glasno, kakor okovani čevlji v katedrali. Kakor je bilo mogoče pričakovati, sva Unio in jaz najslabše hodila. Stopala sva na suhe veje, se spotikala čez korenine, najini tovariši pa so korakali neslišno.
Ko je pretekla spet ena ura, se je Indijanec ustavil in pokazal čez jaso v največjo goščavo.
»Tamle je bilo,« je dejal. Tigrovec se je takoj pripravil na strel. Z nadvse napeto pozornostjo je požvižgal psom. Premikal se je takoj neslišno, kakor zver, kateri je stregel po življenju. Stopil je v goščavo ter se nalahno splazil med debli, samo zdajpazdaj je nalahno zabrundal. Z desno roko je kazal proti sredi goščave, kakor lovec, ki ščuva psa na sled ranjene jerebice. Psi so svoj posel razumeli. Naglo so prodirali skozi grmovje ter izginili našim pogledom. Sedli smo na podrto deblo, da bi čakali, kaj bo prineslo iskanje.
Zeleni pekel se je tukaj kazal v vsej svoji krasoti. Orjaške zelene stene so bile posute s krvavo-rdečimi orhidejami, ki so iztezale svoje zajedalske glave iz gnijočih rogovil. V vitkih girlandah so visele z drevja ovijalke, pritlikavo lesovje je v pohotnem obilju pokrivalo tla.
V	vsakem kotu gostega gozda so prežale skrivnosti in mrakotnost, vladalo je razpoloženje, da je človek vsak hip pričakoval, da bo zagledal, kako se plazijo iz grmov kače. Nad vsem tem pa je ležalo težko napeto molčanje, ki je vzbujalo strah tisočkrat bolj, kakor pa molk tigra, ki je pripravljen na skok.
Nenadno je z desne iz velike daljave zadonelo jezno razburjeno bevskanje.
Še preden smo se zavedli, kaj ta glas pomeni, je tigrovec skočil pokoncu in že je bil 10 metrov daleč. Hitel je kakor jelen. Iz nje-i govega grla so prihajali vzpodbujajoči klici, i Gozd se je namah prestrašil, odmev njegovih I klicev je grmel med drevjem.
Jaz sem zdaj tudi vstal in brez posebnega napora hitel nekaj korakov za obema vodnikoma. Urio pa je v svojih težkih jahalnih škornjih sledil zadnji.
Teči skozi gosto džunglo ni tako preprosta naloga. Kmalu mi je bilo jasno, da moramo napeti vso svojo moč, če hočemo pse obvarovati, da jih ranjeni tiger ne razmesari.
Iz nizkega lesovja so gledale odlomljene veje, ovijalke so se pletle okrog naših teles in nas niso hotele izpustiti. Trnje se nam je zadiralo v srajce, da smo bili zmeraj v nevarnosti, da izgubimo zvezo drug z drugim. Potili smo se. kakor pri dirki, tako, da se mi je komaj še posrečilo, da sem obdržal tigrovčevo rjavo srajco pred očmi. Urio pa, katerega so ovirali njegovi težki škornji, se je mogel ravnati po šumu.
Čez kratek čas je bevskanje nehalo in tigrovec se je ustavil. Njegov obraz je izražal skrb, zakaj njegov ponos je bil, da ni nikdar izgubil nobenega psa. Spet se je razodelo njegovo nenavadno razumevanje za živali.
»Kadar lovim, zmeraj na glas vpijem,« je dejal. »Ti mali dečki dobijo iz tega pogum in vedo, da jih človek ni pozabil.« Ta trenutek pa je čisto blizu zadonelo razjarjeno lajanje, ki je na kratko odrezalo vse nadaljnje besede. Z dolgimi koraki smo planili naprej in dosegli pozorišče, katero nam je oznanjalo novo bevskanje, ki je presunjalo vse živce. Lajež je pri-! hajal iz gostega grmovja, njegov divji skok nas je vse grabil za srce. Od vseh strani je donelo zamolklo jezno renčanje.
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Dla Uredništvo: Kopitarjeva alica 6/TIL Telefon 2994 in 2996. Uprava; Kopitarjeva 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.