PROLETARCI DEŽEL, ZDRUŽ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, PONEDELJEK, 8. JULIJA 1963 # LETO V., ŠTEVILKA 185 • CENA 20 DIN GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1059 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«. .KI JO JE S. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA'POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ODGOVORNI UREDNIK MARJAN JAVORNIK Prva izdaja Titova čestitka Miroslavu Kneži ZAGREB, 7. jul. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal književniku Miroslavu Krleži naslednji telegram: »Ob Tvojem sedemdesetem rojstnem dnevu, ki ga proslavljaš v jubilejnem letu Tvojega velikega umetniškega ustvarjanja, prejmi v Jo-vankinem in v mojem imenu tople čestitke z željami, da Ti bo dobro zdravje še mnogo 'et omogočalo ustvarjalno delati. Ker poznam Tvojo ogromno energijo in ■ ustvarjalno misel, sem prepričan, da boš tudi v prihodnje veliko prispeval k naši socialistični kulturi. kakor si dal tudi v preteklosti s svojim revolucionarnim vplivom in delom bogat prispevek k razvijanju revolucionarnega poleta delavskega razreda Jugoslavije.« Hruščov bo sprejel Spaoka MOSKVA. 7. jul. (TASS) Danes je prispel na tridnevni obisk v Sovjetsko zvezo belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak. Spaaka bo sprejel tudi premier Hruščov. Domnevajo, da se bosta ob tej ! priložnosti razgovarjala o predlogih za sporazum o nenapadanju med NATO in Varšavskim paktom. To je predlagal Nikita Hruškov v govoru prejšnji teden, ko je bil na obisku v DR Nemčiji. Reuter poroča, da v krogih, ki so blizu belgijskemu zunanjemu ministrstvu, pričakujejo, da bo Spaak po vrnitvi zunanje ministre držav NATO informiral o svojih razgovorih s Hruščovom. U Tm\ cbfšče irzavmm uoarom v Gumhurija: Sprti skupini se pripravljata na končni obračun KAIRO. 7. jul. (Tanjug) — Današnji kairski časopisi pišejo o novih zapletih v Siriji in izražajo mnenje, da obstaja možnost državnega udara. Po informacijah kairskega časopisja vztrajata obe skupini, ki se senaj bojujeta za oblast — stranka Saas na eni in skupina načelnikov generalnega štaba in obrambnega ministra Ziada el Haririja na drugi strani — še nadalje pri svojih zahtevah, hkrati pa se pripravljata za končni obračun. V Kairu ne izključujejo možnosti, da bi med nadaljnjim razvojem dogodkov prevladali tudi elementi, ki so jih po državnem udaru marca letos označili za secesionistične. Ko aluaira na položaj v | Siriji in Iraku, izraža današnji časopis »Al Gumhu-| rija« prepričanje, da je j »združitev unionističnih sil, jasno preciziranje nji-i hovih ciljev in organizaci-! ja njihovih vrst edini na- sti. piše časopis, da so največja ovira na poti k enotnosti osebni interesi in ambicije tistih, ki se skrivajo za gesli o enotnosti. Prvi korak k uničenju sovražnika te enotnosti je to, da bi združili prizadevanja unionističnih sil in koordinirali njihovo aktivnost, poudarja časopis Al Gumhurija in dodaja, da enotnosti ni mogoče doseči v 24 urah. Agencija MEN poroča iz Damaska, da je prispela v Sirijo uradna iraška delegacija, ki jo vodi minister za gospodarsko planiranje Karim, Alali. Delegacijo je takoj po prihodu sprejel general Atasi. Slavka je trajata več kot dva meseca GEORGETOWN, 7. jul. (Reuter). - Predsednik vlade britanske Gvajane dr. Cheddi Jagan je sporočil. da so se sinoči v Georgetownu sporazumeli o prenehanju generalne stavke. Premier Jagan je izjavil, da se je glavni sindikalni zastopnik na pogajanjih Willis strinjal s predlogom o tem, da bi končali stavko. Vladni predstavniki so pozno sinoči čin, kako premagati odpor j podpisali s predstavniki gva- proti arabski enotnosti.« Ko poudarja, da so reakcija, imperializem in njegovi agenti dobro znani sovražniki arabske enotno- janske sindikalne federacije (TUC) sporazum, po katerem se bodo delavci v ponedeljek vrnili na delo. Delavska stavka, ki so jo pred več kot dvema mesecema napovedale nekatere sindikalne organizacije, je ohromila življenje in gospodarstvo glavnega mesta Gvajane Georgetovvna. Premier Jagan je v enem izmed zadnjih govorov izjavil, da je stavka, ki je povzročila nerede in negotovost v državi, delo sindikatov, ki ne zastopajo delavcev te -države. RIM, 7. jul. (Tanjug) — Uradno so sporočili, da bo generalni sekretar OZN U Tant od 10. do 13. julija na obisku v Italiji. U Tant se bo razgovarjal s predsednikom Segnijern, pre-mierom Leonejem in zunanjim ministrom Piccio-nijem. Obiskal bo tudi sedež organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), nato pa bo odpotoval v Firenze, kjer mu bodo slovesno izročili diplomo častnega meščana, šel bo tudi v Torino, kjer si bo ogledal »Palačo dela«, ki jo je italijanska vlada dala na voljo Mednarodnemu odboru za delo. Tu bodo ustanovili center za poklicno izobraževanje kadrov iz držav v razvoju. U Tant je zdaj v Ženevi, kjer zaseda ekonomski in socialni svet OZN (ECOSOC). SUSLOV IN PING — V Moskvi se nadaljujejo kitajsko-sovjetska medpartijska pogajanja. Na sliki: vodja sovjetske delegacije Mihail Suslov (levo) in vodja kitajske delegacije Tang Hsiao Ping ob srečanju na moskovskem letališču Vnukovo. Foto: AP se nadaljujejo Sufanuvong zavrača predlog Suvane Fume VIENTIAN, 7. julija. — Tuje agencije poročajo, da je poziv laoskega premiera Suvane Fume k temu, naj bi obe sprti skupini v Laosu ustavili ogenj, naletel na negativen sprejem na sedežu gibanja Patet J.ao, ki ga vodi .princ Sufanuvong. Agencije se pri tem sklicujejo na včerajšnjo oddajo radijske postaje »Glas Laosa«, v kateri je bilo rečeno, da je »cilj tega poziva uzakoniti prisotnost 6.000 vojakov desničarskih sil v pokrajini Ksieng Ku-ang.« Radijska postaja »Glas Laosa« je v svoji oddaji poudarila, da Patet Lao ni agresor in mu zategadelj ni treba ukazovati, naj preneha sovražnosti, pač pa da je treba to ukazati desničarskim in nev-traiisticnim silam. Premier Suvana Fuma je 28. junija zahteval, naj bi sklep o prenehanju sovražnosti začel veljati opoldne 30. junija. Princ Sufanuvong še ni osebno odgovoril na ta poziv. Radio Patet Lao pa meni, da s prenehanjem sovražnosti ne bi zboljšali položaja, temveč bi ga še poslabšali. Isti dan, ko je radio Patet Lao imel to oddajo, so prispele vesti s položaja sil nevtralističnega generala Kong Lija, po katerih so enote Patet Lao bombardirale včeraj položaje nevtralcev pri Muongfanu. Enote Patet Lao so s topniškim ognjem varovale gibanje konvoja 40 tovornjakov od Ksieng Kuanga proti Kan Keju. Nevtrali-stični viri trdijo, da enote Patet Lao sedaj docela nadzirajo to cesto. Med včerajšnjimi boji so imele sile Kong Lija nekaj ranjenih. Naša gospodarska delegacija ■ IV« • • • v Alžiriji AL2IR, 7. jul. (Tanjug). V Alžir je sinoči prispela jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se bo s predstavniki alžirske vlade razgovarjala o sklenitvi prvega sporazuma o trgovini in ekonomskem sodelovanju. Delegacijo vodi pomočnik zveznega sekretarja za finance Boško Tonev. Cerar evropski prvak Naš telovadec prvi obranil ta častni naslov BEOGRAD, 7. jul. — Danes dopoldne se je v športni dvorani beograjskega sejmišča končalo tekmovanje za evropsko prvenstvo v vajah na orodju. Ob oglušujočim vzklikanju »Miro, Miro . . .« se je ob zaključku povzpel na oder zmagovalec evropskega prvenstva Miro Cerar, ki je ponovno osvojil naslov evropskega šampiona. Na drugo stopnico je stopil olimpijski prvak Boris Sahlin (SZ), prav tako toplo pozdravljen s skandiranjem: Sahlin-Cerar-Šahlin. Tretje častno mesto je zavzel njegov rojak Kardemelidi. Tekmovalci so si čestitali drug drugemu in znova se je utrgal plaz nepopisnega navdušenja. Na oder se je nato odpravil predsednik mednarodne gimnastične federacije FIG Char- les Thoni, ki je čestital Cerarju in mu obesil okrog vratu zlato kolajno. Odooslanec predsednika republike Josipa Broza Tita, ki je bil pokrovitelj tekmovanja za evropski pokal, dr. Slavko Komar, je zatem izročil zmagovalcu maršalovo darilo — zlato uro. Šahlinu je izrekel čestitke in mu obesil srebrno kolajno predsednik tehnične komisije FIG g. Hentgens (Luksemburg). Kardemelidi je prejel bronasto odličje, ki mu ga je izročil in obenem čestital predsednik organizacijskega komiteja Gretič. Nadaljevanje na zadnji strani CERAR NA NAJVIŠJI STOPNICI. Najveličastnejši trenutek V. tekmovanja za evropski telovadni pokal v Beogradu. Mira Cerarja proglašajo za prvaka pred sovjetskima tekmovalcema Šahlinom in Kardemelidijem. Telefoto: Tanjug V Kalu nad Kanalom ... NOVA GORICA, 7. jul. — Na razgledni točki gorskega preiaza Kal nad Kanalom je književnik France Bevk, nekdanji pred- . sednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Primorsko in Trst dopoldne odkril spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja. Siavje je priredila krajevna organizacija ZB v počastitev dneva borca in dneva vstaje slovenskega naroda ter 20-letnice pomembnih zgodovinskih dogodkov NOB na Primorskem. Spomenik so postavili s sodelovanjem mladine in sovaščanov, ki so v ta namen opravili več kot 1200 prostovoljnih delovnih ur. Pomagali pa so tudi gradbeno podjetje Gorica, Cementarna Anhovo, Soško gozdno gospodarstvo Tolmin in drugi. Tako so se na dostojen način oddolžili 41 padlim borcem in talcem. Pred spomenik, ki simbolično prikazuje vstajo primorskega ljudstva, njegovo trpljenje in žrtve, pa so položili vence in cvetje. Ža-lostinko je zaigrala godba delavskega prosvetnega društva iz Anhovega, kulturni program pa so izvajali učenci osnovne šole. Največ priznanja so bili deležni pionirji iz Vrkovca za zborno recitacijo. Prisrčno partizansko vzdušje je poživljalo lepo vreme, raznobarvne rakete ter popoldanska kulturna in zabavna prireditev. JUST PERAT ... in v Adlešičih ČRNOMELJ, 7. jul. — Občine Karlovac, Duga Resa, Ozalj in Črnomelj so skupno prispevale za graditev grobnice in postavitev spomenika padlim borcem, ki so ga odkrili danes v Adlešičih ob -Kolpi. V navzočnosti več kot 600 ljudi z obeh strani Kolpe ter zastopnikov omenjenih občin sta govornika Alojz Cvetkovič iz Adlešič in nekdanji predsednik karlovškega okrožja, ki je delj časa imelo sedež v Adlešičih, Marko Bolovič podčrtala bratstvo in enotnost slovenskega in hrvatskega naroda, skovano in prekaljeno v boju proti fašizmu ter se poklonila spominu vseh žrtev, ki so padle za novo Jugoslavijo. PETER ROMANIC v Lepo vreme je mnogo ljudi privabilo k vodi Plenum partifs poljske kosi! VARŠAVA, 7. jul. (Tan- ; jug). — Po tridnevnem za- \ sedanju se je sinoči kon- j čal XIII. plenum CK Polj- j ske združene delavske j stranke. Na plenumu je j imel prvi sekretar CK Via- j dislav Gomulka referat o • »aktualnih problemih ide- I deškega in partijskega cle- j la«. Na plenumu so soglasno sklenili, da bodo Go-mulkov referat sprejeli ket smernico za partijsko delo na področju ideologije. Ko je opozoril na neo-gihnost miroljubne koeksistence med socialističnimi in kapitalističnimi državami in na to, da morata oba sistema tekmovati na področju gospodarskega in znanstvenega razvoja, je Gomulka poudaril, da to nikakor ne pomeni premirja na ideološkem torišču. Na plenumu so sklenili, da bo IV. kongres PZDS v prvi polovici prihodnjega leta. Sprejeli so tudi ostavko Romana Zam-browskega na položaj člana politbiroja in sekretar- LJUBLJANA, 7. jul. Današnja sončna nedelja je bila med najbolj vročimi v letošnjem poletju. Ob enih popoldne je kazal termometer v Ljubljani 29" C. v Lescah 27" C. v Slovenjem Gradcu 26" C, v Mariboru 28" C. v Kopru 26" C in v Novem mestu 29" C. Prebivalci mest in vasi so izrabili prost dan za izlete, ki so jih večinoma združili s kopanjem v rekah in kopališčih ter na morju. Koper — rekorden obisk Po prometu na cestah, ob-leganosti kopališč in proste obale ter vremenu nasploh, je današnja nedelja prekosila vse dosedanje v tem letu. Promet osebnih vozil domačih im tujih registracij na cestah je bil živahen celo v opoldanskih urah. Težko je reči, koliko ljudi je danes v morju poiskalo osvežitve. Verjetno pa ne bo pretirano, če zapišemo, da jih je bilo od Debelega rtiča do Pirana in Sečovelj nad 10.000; domačinov in turistov pa izletnikov, ki so se pripeljali na slovensko obalo za Nadaljsvo>i;e na zadnji strani Skladatelji: J. Robežnik Občinstvo: Hojmir Sepe Nagrade na blejskem festivalu popevk BLED, 7. jul. (Tanjug). Sinoči se je v festivalni dvorani na Bledu končal II. festival slovenskih zabavnih melodij »Bled 63«. Na festivalu, ki so ga organizirali Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije, RTV-Ljubljana in turistično društvo Bled, je bilo na programu 21 popevk, izmed katerih so jih. publika in radijski poslušalci izbrali 10 za finalno tekmovanje. Množično zborovanje Ob večjem prizadevanju še hitrejša rast žalske komune Zveza skladateljev Jugoslavije je podelila prvo nagrado (150.000 din) skladatelju Juretu Robežniku za skladbo »Orion«, ki jo je ob spremljavi malega orkestra Mojmira Sepeta pela Marjana Deržaj, ob spremljavi velikega zabavnega orkestra RTV Ljubljana pa Katja Levstik. Prvo nagrado publike in REKORDNO ŠTEVILO KOPALCEV - Vročina je povzročila, da je bilo minuli teden kopalcev vsepovsod rekordno število. Naš posnetek je z Mariborskega otoka. Foto: Busič Proslave 7. julija v Srbiji Odprli so cestišče novega pančevskega mostu BEOGRAD, 7. jul. (Tanjug). — Vsa Srbija je danes proslavljala dan vstaje — 7. julij. V mnogih krajih so odkrili spomenike padlim borcem v NOB ali pa imeli slovesne proslave. Odprli so tudi več novih objektov. poslušalcev RTV v osmih slovenskih mestih (200.000 dinarjev) je s 26 točkami dobila melodija »Malokdaj se srečava« (kompozicija Mojmira Sepeta in tekst Gregorja Strniše). Za isto Nadaljevanje na zadnji strani POLZELA, 7. jul. — Za zaključek praznovanja 7. julija, praznika občine Žalec, so bile danes na Polzeli osrednje slovesnosti z zborovanjem, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi iz Savinjske doline. Tu je govoril tudi podpredsednik Izvršnega sveta Janko Smole. Dopoldne so se pred tovarno nogavic na Polzeli, ki je bila v zadnjih letih skoraj v celoti na novo zgrajena in opremljena, zbrali številni člani kolektiva in gostje, med njimi podpredsednik IS SRS Janko Smole, član CK ZKS Franc Simonič, republiški sekretar za finance Miran Cvenk, predsednik Okrajne skupščine Celje Peter šprajc, sekretar OK ZKS inž. Andrej Marinc, predsednik OO SZDL Celje Jože Marolt in drugi. »V naši tovarni bomo letos izdelali skoraj 9 milijonov parov nogavic iz sintetičnih vlaken. Do te stopnje se je razvila zlasti v zadnjih letih, saj smo samo za nove stroje vložili 589 milijonov din, 260 milijonov pa za gradnjo in obnavljanje objektov. Razen tega je podjetje po posebni pogodbi s tujim kreditom v višini 786 milijonov din nabavilo še številne nove pletilne stroje in aparature in se tako vključilo v izvoz nogavic (4,800.000 parov),« je med drugim dejal med otvoritve- no svečanostjo predsednik del. sveta tovarne. Ob koncu otvoritvene slovesnosti je pred vhodom v tovarniške objekte podpredsednik IS Janko Smole simbolično prerezal trak, nato pa so si gostje z zanimanjem ogledali proizvodni proces in nove tehnološke postopke v tej najsodobnejši tovarni nogavic. Mimo proizvodnih objektov so si ogledali tudi na novo zgrajeni strokovni izobraževalni center in objekt družbene prehrane. Tu so odprli tudi razstavo o razvoju tovarne in kraja. Popoldne je razsežno dvorišče med svetlimi tovarniški- ©©&$© Nadaljevanje na zadnji stre,n A' Beogradu so odprli cestišče novega 1050 m dolgega pančevskega mostu čez Donavo, na katerega so prebi- ja CK. ,......... i-MlilllilllirilllinmUHHilllU......'"'™«.....................................................IIIIIIIIIIIHIIIIIII.............................................. Milil............................................................. Port q» Prince: 0BHCSI HAITI-ZDA Haitska vlada ni hotela dovoliti ameriškemu veleposlaniku 7ia Haitiju Raymondu Thurstonu, da bi se vrnil v Port-au-Prince v zvezi s privat nimi zadevami. Medtem, ko je bil Thurston na običajnem posvetovanju v Washingtonu, ga je haitska vlada odslovila, hkrati pa pozvala svojega veleposlanika v ZDA, naj se vrne v Haiti. Zaradi tega se diplomatski odnosi med Haiti in ZDA razvijajo sedaj na ravni odpravnikov poslov. Sana: INFILTRACIJA Po poročilih iz Sane so minuli teden vnovič poskušali pretihotapiti orožje in oborožene ljudi iz Saudove Arabije v Jemen. Incidenti niso prenehali niti potem, ko je na saudsko-jemensko mejo prispela prva skupina opazovalcev OZN. Združene jemenske in egiptovske sile so junija uničile nekaj deset vojaških kamionov in več sto saudskih najemnikov. Saudska Arabija namerava ustvariti v republiki Jemenu lastna oporišča. Aman: NOVI PARLAMENT V Jordaniji so izvolili 60 poslancev novega spodnjega doma v parlamentu. Stari parlament so razpustili pred tremi meseci, ker je izglasoval nezaupnico vladi. Vsi kandidati za poslance so bili ne -odvisni, ker v Jordaniji ni legalnih političnih strank. Volitve so bile v več volilnih okrožjih nepravilne. Itot pričakujejo, bo predsednik začasne vlade podal ostavko, da bi s tem omogočil formiranje nove. vlade. Bonn: PROBLEM EGS Zahodnonemški zunanji minister Gerhard Schroder je izjavil, da bodo vprašanje konsultacij med Veliko Britanijo in državami članicami EGS vnovič proučili v Bruslju v prihodnjih tednih, ker se o tem v Bonnu med de Gaullovim obiskom prejšnji teden niso sporazumeli. Kot najboljšo metodo za izmenjavo stališč je navedel redne sestanke med stalnimi predstavniki EGS in britanskim stalnim predstavnikom v njej. valci na obeh straneh Donave čakali 18 let. Preko tega mostu vodi direktna zveza med Srbijo in Vojvodino ter Jugoslavijo in vzhodno Evropo. Most bo popolnoma dokončan do obletnice osvoboditve Beograda — 20. oktobra. V 2ablju v Bački so spustili v pogon največjo čr-palno postajo v, državi. S poplavnega področja rečice Jegričke bo nova črpalka odvajala odvišno vodo z o-koli 60.000 ha orne zemlje. Ta črpalka sodi med najmodernejše na svetu. Blizu Vmjačke Banje ob reki Popima, kjer je 17. oktobra 1941 padlo 43 borcev odreda »Jovana Kusule«, soda- Nadaljevanje na zadnji strani SLOVESNA OTVORITEV. Podpredsednik Izvršnega v nove proizvodne obrate Tovarne nogavic na Folzeli. Janko Smole je prerezal trak pri vhodu Foto: Krivec Akcije v avtossGsaai deželi Pred dnevi so se v Trstu ubrali na sestanku deželnega komiteja KPI za Furlanijo-Julijsko krajino predstavniki federalnih vodstev partije iz Videmske, Goriške in Tržaške pel—ajine. Člani deželnega komiteja so razpravljali o nalogah in dejavnosti komunistov v zvezi s stremljenji za dokončno uresničenje deželne avtonomije. Po odpbritvi posebnega statuta bodoče avtonomne dežele mora sedaj rimski parlament sprejeti še zakon o načinu in izvedbi volitev v deželno skupščino in vlado. Znani so predlogi raznih političnih strank, deželni komite KPI pa se je na zadnji seji ponovno zavzel za sprejem zakonskega predloga, ki ga je v maju letos predložila skupina komunističnih poslancev pod vodstvom Maria Lizzera. Na omenjenem sestanku so sprejeli tudi sklep, da bodo sklicali deželno konferenco stranke letos jeseni. Na konferenci naj bi določili glavne smernice dejavnosti komunistov v boju za deželno avtonomijo v novih političnih pogojih po parlamentarnih volitvah. Za bolj usklajen nastop treh članov parlamenta in enega senatorja, ki so bili izvoljeni v deželi na listah KPI, so na zadnjem sestanku deželnega komiteja ustanovili tudi parlamentarno skupino, ki ji bo načeloval dosedanji tajnik komiteja Mario Lizzero. Za novega tajnika deželnega komiteja so izvolili Silvana Bacicchia, ki je bil že do sedaj član tajništva, pred tem pa sekretar pokrajinske federacije KPI v Vidmu. T. POLJŠAK AVSTRIJA PRED V^ATS E8S »Die Presse«, Dunaj V Bruslju so se začeli »predrazgovori« med tamkajšnjo avstrijsko stalno misijo in med predstavniki izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti. »Zakoličili bodo teren«, na katerem se pojavljajo problemi v zvezi z avstrijsko željo po asociaciji z EGS. Že »pred-pogajanja« so težavna, prava pogajanja bodo še bolj, kajti Francija in Italija se upirata pridružitvi Avstrije evropskemu »klubu«, ker bi taka pridružitev pomenila precedens za druge interesente. Dunajski karikaturist Tino je upodobil obe avstrijski »nasprotnici« kot rimsko volkuljo in mrko Marijano. t &sarami 220 2RTEV TAJFUNA — SEUL. Tajfun, ki je 20. junija divjal nad Južno Korejo, je po zadnjih p-odatkih zahteval 220 smrtnih žrtev. Gmotna škoda znaša 35 milijonov dolarjev. 204 ljudje so bili ranjeni, 24 oseb pogrešajo. DEMANTI — AMAN. Jordanska vlada je demantirala vesti iz Bejruta, da so v Jordaniji v zadnjem trenutku odkrili zaroto proti vladi in jo zatrli. MALEZIJA — LONDON. Malajski premier Abdul Rahman je prispel v London na razgovore o ustanovitvi Malezijske federacije. ZAR PRIZNA MAVRETANIJO? — KAIRO. V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da bo ZAR v kratkem priznala Mavretanijo. V Kairo je že prispela prva uradna delegacija mavretanske vlade. Pa še to SOIMENJAKI — Valery dEstaing, francoski finančni minister, je brzojavil sovjetskemu kozmonavtu Valeriju Bikovskemu: »Vaši soimenjaki smo srečni in ponosni, da ste nam odprli pot v vesolje«. Teleprinterska in radijska Moskve z tfashingtonorc! Pred zapletenimi tehničnimi problemi V Moskvi so včeraj sporočili, da. so se začela dela za vzpostavitev neposredne teleprinterske zveze med Washingtonom in Moskvo. Sovjetski in ameriški strokovnjaki bodo morali razvozlati zapletene tehnične probleme, da bi lahko omogočili neposredne razgovore med Kremljem in Belo hišo in narobe. Zveza m6d Moskvo irf Wa-shirrgtonom bo šla- •'preko Helsinkov, Kjobenhavna in Stockholma do Londona, nato pa po kablu, ki ga bodo položili na dno Atlantskega oceana. 2vezo bo mogoče uporabljati podnevi in ponoči. Tehnično bodo preskusili to zvezo tako, da bodo ne- kajkrat na dan izmenjali posebej za to pripravljena besedila. Zvezo med Moskvo in Washingtonom bodo nenehno nadzorovali strokovnjaki. Hkrati pripravljajo tudi radijsko zvezo med Moskvo in TVashingtonom, in sicer preko Tangerja. Ta zveza bo na voljo predvsem tehničnemu osebju pri sprejemnih centrih, če pa bo treba, jo bodo lahko uporabljali tudi za izmenjavo raznih uradnih sporočil med Kremljem in Belo hišo. JEMEN NAŠIH DNI Deset mesecev boja za republiko Poglavitna naloga: ureditev notranjega položaja v Jemenu Najeti taunus je počasi pobiral zavoje čudovito izpeljane »kitajske ceste« iz Hodejde ob Rdečem morju proti Sani, glavnemu mestu jemenske republike. Po moreči sopari glavne jemenske luke smo uživali v prijetnem hladu večera na dveh tisočih metrov nadmorske višine. Na neverjetnih, strmih in koničastih vrhovih okrog nas so se v zahajajočem soncu odražale utrjene vasi »kabilov« — plemenjakov jemenskega severa, pagodam podobni štiri in petnadstropni stolpi iz kamenja in blata, tako značilni za arabski jug. Bližali smo se Mana-hi, prelazu, odkoder se cesta spusti po drugi strani razvodnice proti visoki planoti, kjer leži Sana’a (2100 metrov nadmorske višine). Pred čajnico na prelazu smo se ustavili, pot nam je zaprla kolona egiptovske vojske. Kmalu potem nam ja poveljnik odreda, podpolkovnik, ljubeznivo pojasnil, da »zaradi motenj brez posebnega pomena« nocoj najbrž ne bomo prišli v Sano. O podrobnostih ni želel govoriti, toda oklepni transporterji, ki so se začeli spuščati proti dolini, so bili znamenje, da se nekaj dogaja. Ropot strojnic in zamolkle eksplozije min iz metalcev so nekaj minut pozneje dokaj določno pojasnile, za kakšne motnje gre. Pleme Beni Hamdan je držalo cesto zaprto za promet že od jutra prejšnjega dne. Vrnili smo se v Hode j do in drugi dan z letalom dospeli v Sano. V prestolnici nad našo zgodbo nihče ni bil presenečen: bila je le epizoda v desetmesečnem boju za republiko, ki še ni in najbrž, kot pravi predsednik Salal sam, ne bo tako kmalu končan. XXX »Vsaka revolucija zahteva svoj čas. Koliko let je trajala francoska, koliko oktobrska, ne nazadnje, vaša jugoslovanska? Jemen je obkoljen z vseh strani, vsi sosedje so sovražno razpoloženi do novega režima, ker se zavedajo, kaj pomeni svoboden, napreden Jemen na tem delu sveta . . . Kar pa zadeva odpor dela domačega prebivalstva, je to pač posledica zgodovinskega razvoja in tu je predvsem treba časa,« je rekel našemu dopisniku minister za javna dela Abdala Kuršumi. Fronta, na kateri se mlada republika bori za svoj obstoj, je dolga vsaj poldrug tisoč kilometrov, kolikor so dolge njene meje na celini, globoka pa toliko, kolikor je Jemen dolg in širok. Morda t' 'ali še zračni pro- stor nad njg, pa še obalo, če naj simboliziramo pote, odkoder prodirajo v deželo vplivi iz daljave, z vzhoda in z zahoda, od severa in od juga. Intervencija od zunaj je nemara manjši problem, ki zahteva le krajši čas, da bo ponehala — pod pogojem, da se bodo notranje zadeve uredile. Enega od drugega namreč ni mogoče ločiti. Trojni, tako imenovani »Bunkerjev« sporazum med ZAR, Saudsko Arabija in Združenimi državami Amerike nekako preko glave samega Jemena rešuje vprašanje tuje intervencije s prisotnostjo korpusa opazovalcev OZN, kjer sodelujejo tudi naše čete. Kljub omejenemu področju akcije bo ta prisotnost brez dvoma precej prispevala k ureditvi stanja, vendar ne v celoti. Drugi, morda še močnejši činitelj je dejstvo, da tako intervencija kot pomoč Jemenu stane veliko denarja in da so sredstva vendarle omejena. Toda, kjer denar ne doseže vsega, je lahko nevednost, podprta s propagando zelo trdoživa. Udar proti monarhiji je uspel brez velikih težav in je prišel nekako nenapovedan, na splošno presenečenje vseh. Zaradi specifičnih okolnosti v Jemenu pa ima udar lanskega 26. septembra veliko manjkljivost: upornim oficirjem se ni posrečilo fizično odstraniti monarhije. Imam Badr je ušel iz obstreljevane palače, preoblečen v žensko, in z druge strani meje, ob izdatni pomoči Saudije in bolj prikriti podpori londonskega Colonial Officea, začel s kontrarevolucijo. Naloga, podprta z denarjem iz lastnih sredstev in tujih virov, ni bila posčbno težavna, saj je oprta na glavno slabost Jemena, to je zaostalost. »Naša miselnost je izo-lacionistična, kar je razumljivo po toliko desetletjih, kar smo bili docela odrezani od sveta,« mi je rekel nekdo. Razen tega je bil Jemen teokracija, v deželi, kjer je islam toliko kot doma, je kralj, verski poglavar, za ogromno večino ljudi najvišja, nedotakljiva avtoriteta, ne glede na njegove pregrehe. Za svet onstran meja Jemena, pa, kot je dejal nekdo, dve tretjini Jemencev sploh ne ve. . . Tretja opora kontrarevolucije je razdeljenost dežele. Sever in jug Jemena sta ' dve različni skupini ljudi, dve različni kulturi. Potem so tu še delitve: »as-saa-da« ali gospoda, vladajoča kasta komaj dobrih deset tisoč ljudi, katerih zgodovinska tradicija je bila, da so vladali; potem plemena, zaprta v svoje doline in živeča po geslu »zob za zob, oko za oko«; in nazadnje meščani, neoboroženi državljani drugega razreda, toda odprti svetu in želji razvoja. Plemena predstavljajo sever, poljedelci in trgovci v glavnem jug in obalo Rdečega morja. »Gospoda« so po poreklu severnjaki. In ne. nazadnje je tu še verska dplitev: sever je šiit-ski, pokoren verskemu vodstvu imama, poglavarja ločine »zeidi«, medtem ko jc jug v glavnem sjinitski (tu je tudi razlog, da imam za jug pomeni neprimerno manj kot za sever, čeprav verska delitev ne sledi natanko geografski razdelitvi dežele), in se prišteva k sekti »šafei«. Morda je preveč poenostavljeno, če rečemo, da se severu tozi po starih časih in monarhiji, medtem ko je jug odprt svetu in republikanski. Toda v glavnem ta delitev drži; z nekaterimi komplikacijami, o katerih drugič. Pomoč čet ZAR, ki so takoj po prihodu pred osmimi meseci in več izvedle obsežen očiščevalni manever, s pohodom od Hodejde na Sano in potem od severovzhodne’ meje mimo saudskega oporišča infiltrantov Nadžra-na ob vzhodni meji proti Maribu in Haribu ob meji britanskih protektoratov na jugu, je bila bistvenega pomena in je še danes neobhod-na. Jemen nima urejene armado in se sani ne more braniti. Narodna straža in republiki naklonjena plemena niso zadostna obramba ne navznoter ne navzven. Z denarjem, puškami (ki so najbolj dragocena lastnina ' v plemenih, saj dobra mauserica stane po tihotapski ceni tudi do 700 ameriških dolarjev) in s propagando po radiu (transistor je sestavni del opreme Arabca tudi v najbolj zakotnem kraju) poglavarjev plemen ni bilo težko prepričati, da se bije boj za vero in čast proti tujcem, ki nevabljeni vdirajo v deželo in prinašajo pogubne navade in ki utegnejo onečastiti celo žene in dekleta. Kateri od teh elementov, srebrniki Marije Terezije (edino plačilno sredstvo v Jemenu), darila lepih pušk ali verski predsodki, je bil najvažnejši, je težko reči, rezultat vseh treh je, da se republika že deset mesecev vojskuje s plemeni na vse načine, od prepričevanja, podkupovanja do sile. Uspeh je spremenljiv: v svoji preproščini si plemenjaki domišljajo, da je trenutno stanje trajna blaginja. Puške in denar dajejo vsi, zato prehajajo z ene strani na drugo in jemljejo darila, napadajo zdaj to zdaj ono stran. Vendar, ker so nesposobni za združeno akcijo in v nobenem primeru kos sodobni vojski, kot je armada ZAR (čeprav ji lahko zadajajo nemalo težav), »kabili« imamu ne bodo vrnili prestola. Cas dela samo v korist republike. Hkrati pa voditelji novega režima nimajo nobenih iluzij o »kabilih«. »Za temeljito spremembo miselnosti bo tret- počakati najmanj eno generacijo,« mi je dejal visok vladni funkcionar. Toda gverilska vojna s plemeni je dovolj, da se stvari na drugih področjih, v gospodarstvu in prosveti predvsem, s težavo premikajo z mesta. Ljudje postajajo nestrpni in javno mnenje vse bolj in bolj zahteva odločen obračun s plemeni, ne glede na sredstva. Kajti, dokler deželi ne bo zagotovljen notranji mir in re-d, je celo vprašanje premika na stopnjo nerazvite dežele domala nerešljivo. Pa tudi bivanje egiptovskih čet je časovno in gmotno omejeno. Ekspedicijski korpus v Jemenu stane ZAR ogromne vsote denarja, sporazum, ki naj bi ga nadzirali opazovalci OZN, pa postavlja sorazmerno kratek časovni rok za umik. Vse to nalaga voditeljem novega Jemena kot prvo nujno nalogo ureditev notranjega položaja. XXX Nekaj dni po zasedi pri Manahi sem lahko videl posledice. Na glavnih vratih Sane, na Bab-el-Jemenu, je bila v niši izpostavljena odsekana glava šejka Ahmeda Alfarja, glavnega voditelja napada na magistralo Hodejda-Sanaa. Učinek odločne akcije proti napadalcem, ki jo je vodil sam podpredsednik republike brigadir Hasan el-Amri, je bil očiten. Dva dni pozneje se je pojavilo v Sani nekaj sto članov plemena Beni Mat-tar, ki velja za najbolj privrženo imamu, in zahtevalo orožje (kot da ga nimajo!) za boj proti sovražnikom republike . . . Metode, ki jih včasih uporabljajo v Jemenu, se zdijo morda krute, toda upoštevati je treba, da mora pogovor med novimi silami in tistimi, ki nočejo ali ne morejo razumeti, potekati v jeziku, ki ga ta tragična dežela razume. JAKA ŠTULAR Izseljenci in domovin Obiski in prireditve Sezona obiskov je na vrhuncu. Doslej je prispelo že 10 skupin rojakov, predvsem iz raznih krajev Amerike. V prvi polovici julija sta napovedani še dve skupini. 10. julija pričakujemo skupino iz ZDA, ki je potovala z ladjo. Gostje se bodo pripeljali z vlakom preko Sežane v Ljubljano. 16. julija pa je napovedana nova skupina izseljencev iz Kanade, ki bodo prileteli z letalom v Zagreb. Poleg tega so prišli na obisk tudi številni posamezniki iz prekomorskih dežel, pa tudi iz evropskih. Glavni skupinski obiski iz evropskih dežel so napovedani proti koncu julija in v avgustu. Večina izseljencev je najprej obiskala rojstni kraj in pozdravila domače; nekateri so potem odšli v toplice, drugi spet so si zaželeli morja, nekateri pa so šli v hribe. Vsakdo skuša čimbolj izkoristiti počitnice na domačih tleh in tudi čimveč videti. V petek prejšnji teden se je odpeljala skupina 80 izseljencev na štiridnevni izlet po Sloveniji. Ogledala si je Bled, Bohinj, dolino Trente in nekatere druge znamenitosti Slovenije. Predsednik Društva upokojencev Slovenije Albin Kovač je povabil ameriške upokojence, ki jih je največ v tej skupini, na srečanje s slovenskimi upokojenci v njihovem domu v Kranju. Z obiskom so bili gostje zelo zadovoljni in so bili presenečeni, ko so videli, kako lepo in prijetno imajo ure lene klubske prostore upokojenci v Kranju. V imenu ameriških upokojencev se je za lep sprejem zahvalil Krist Stockel, predsednik Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu (ZDA). Podružnica Društva upokojencev v Kranju ima 2400 članov, in kakor so. se gostje iz Amerike lahko prepričali, so to veseli in podjetni ljudje. Poročali smo že o uspelem pikniku — osmem po vrsti — ki je bil 4. julija na Otočcu. Na splošno so bili izseljenci, ki so se srečanja udeležili v velikem številu, zelo zadovoljni. Poleg tega je bil na pobudo Krista Stockla »Češnjev piknik« v vasi Velike Zabije pri Vipavi. Obisk je bil zelo dober in razpoloženje je bilo veselo in prijetno. Na BlegaŠu bo od 22. do 23. julija na pobudo ameriškega rojaka piknik,., katerega čisti dobiček so namenili za popravilo ceste na Blegaš. Srečanje rojakov iz Argentine (»Asado«) bo 27. julija na Kekcu pri Novi Gorici. Poleg tega pa bodo še prireditve, ki jih bodo organizirale podružnice Slovenske izseljenske matice v krajih, kjer bo na oddihu večje število naših rojakov. svidenje, veliko 161810!” Vtisi s poleta z letalom AA iz Toronta v Zagreb Najmanjši, najmlajši in najbolj priljubljen med potniki, ki so se v Torontu vkrcali na jugoslovansko potniško letalo z oznakami »Adria-Aviopro-met«, je bil dveletni Andrej iz Toronta. Njegov »sedež« je bila velika košara v kotu pred kabino posadke. Potovala sta sama z očkom, ker mamica to pot ni mogla na pot. V tisti lepljivi, ubijajoči vročini se je kopal v znoju kakor vsi drugi in, ko je stevardesa Vida, oblečena v hrvatsko narodno nošo, natihoma vzdihnila: »Saj je bolj vroče kot v Afriki,« je razumevajoče potrdil: »Yes...«. Pred vzletom smo še enkrat pomahali številnim izse- ljencem na letališču, ki so nam zaželeli srečno pot v do- movino. Brž ko se je letalo dvignilo nad oblake, je postalo hladneje in tista živčna napetost, značilna za čas pred vzletom, je začela polagoma popuščati. V letalu — »košček domovine«, so rekli o njem izseljenci — je nastalo prijetno domače vzdušje. V bleščečem popoldnevu se je začel polet, ki se je končal šele drugi dan pozno popoldne. V udobnem naslanjaču opazuješ igro oblakov, spreminjajočo se pokrajino m STEVARDESI V NARODNIH NOŠAH - Na letališču v Torontu sta stevardesi Maja in Vida sprejeli in pozdravili potnike na jugoslovanskem letalu v slovenski in hrvatski narodni noši. Foto: Stane Lenardič pod seboj, vasi in mesta pa mrežo cest med njimi. Ko letalo nenadoma zaide v megleno morje, vse izgine kot v pravljici. Neka gospa srednjih let v kotu pri oknu je spravila rožni venec v torbico in se začela pogovarjati s sosedo. Otroci — v letalu jih je bilo osem — so postali živahni, začeli so si ogledovati letalo in iskati priložnosti za igro. Stevardesa Maja je med tem že slekla slovensko narodno nošo, prišla Jo v uniformi in s pladnjem osvežilne pijače. Andrej se je skobacal iz košare in se napotil v kabino k pilotu. Zelo moško se je držal, ko mu je Branivoj' dal na glavo pilotsko kapo. Iz kabine je odšel na drug konec in obstal pri stevardesi Vidi. Ko ga je vzela v naročje, Je vzel dudko iz ust; v znamenje posebne pozornosti je stevardeso s prstom pobožal po nosu in ugotovil: »Thafs a big plane ...« (To Je veliko letalo). Družba v letalu je bila zelo zanimiva in raznolika. Marija iz Toronta že 32 let ni videla Ljubljane. Ob razmišljanju, kakšno bo srečanje s sestro in z drugimi znanci po toliko letih, je bila tako vznemirjana, da ponoči skoraj ni zatisnila očesa. Približno štiri petine potnikov se je odpravilo po dolgih letih prvič na obisk v rojstno deželo. Paul iz Tobonta se vrača po 32 letih v* Bosno, John gre na Hrvatsko, Ivan že drugič v Slovenijo ... Zbrani so ljudje vseh jugoslovanskih narodnosti in Branko iz Toronta mi razlaga, da bi bilo treba izobesiti napis »Letalo bratstva in enotnosti«. Stan John, ki Je pred več desetletji odšel iz Jugoslavije, obuja spomine na mladost. Pripoveduje o revni, s slamo kriti koči v blatni vasi, o mladosti brez prihodnosti, skratka o deželi, kakršno je zapustil pred štiridesetimi leti. Razlaga, kako se je včasih čutil v tujini osamljenega, zavrženega in kako težko je prenašal ta občutek osamelosti, to strašno samoto sredi vsega trušča ln vika. Toda sčasoma se človek privadi; vživi se in premaga tudi to. Spoznal sem, da je v njegovih predstavah o rojstni deželi velika praznina, čeprav Je slišal, da se Je stara domovina »pomladila«, spreme- nila in da-zdaj napreduje š hitrimi koraki na vseh področjih. S ponosnim izrazom na licu mi pravi: »Torej pilot je Jugoslovan, vsa posadka je jugoslovanska, vsi govorijo angleško in prileteli ste z jugoslovanskim letalom čez Atlantik v našo novo domovino, da bi nas odpeljali na obisk v 'rojstno deželo. Zdaj vidim, da je res mnogo novega pri vas ...« Nam, Id. živimo sredi novih tokov in postopoma doživljamo razvoj, se to ne zdi nič posebnega. S poletom čez Atlantik smo pač dokazali, da skušamo ujeti korak tudi s sodobnimi mednarodnimi tehničnimi zvezami in da si upamo tudi potnike varno prepeljati čez »veliko lužo«. V letalu so tri generacije: predvojni izseljenci, povojni emigranti ter otroci in celo že vnuki naših izseljencev. Otrokom naših izseljencev, ki so zrasli v drugem okolju, se to ne zdi nič izrednega. Malo ali skoraj nič ne vedo, kako je bilo v rojstni deželi n j ihodih staršev, zato teže dojemajo njihovo navdušenje. Kanada je prostrana dežela s svojimi problemi, u-spehi in težavami, njihovo življenje je povezano z njo. Postali so že Kanadčani. Pregnetli so se v tej deželi mnogih prišlekov, vendar so nekje le še ohranili vsaj medel spomin na deželo svojih staršev. Po uradnih podatkih, objavljenih v kanadskem tisku, živi v Kanadi 75.000 Kanadčanov jugoslovanskega porekla. Po vsej Kanadi naletiš nanje, mnogo jih dela v rudnikih zlata in v novih rudnikih urana na kanadskem severu, našel bi jih tudi na Novi Fundlandiji, zelo mnogo jih je v Torontu, srečal bi jih v Vancouvru in v celi Vrsti drugih mest. Letimo nad pokrajino Ontario, ki o njej pravijo, da je najbogatejša, in ji obetajo tudi v prihodnje zelo nagel napredek. Področja, ki jih vidimo iz letala, so ponekod zelo redko naseljena; prostrani gozdovi, mnoga jezera in velike farme, ki Jib povezujejo rdeče ceste, dolge in ravne, ko da bi jih začrtal z ravnilom. Letimo nad kraji z množico tovarniških dimnikov in nad velikimi mesti. Medtem ko v sončnem poletnem popoldnevu opazujemo pokrajino iz višine 4000 metrov in se navdušujemo nad lepotami, mi izseljenci pripovedujejo o hudih kanadskih zimah in mrazu, ki krivi jeklene železniške tirnice, potem ko zapade sneg do vratu. To je druga stran Kanade, kakršne seveda to pot nisem mogel videti iz letala. Ko sem opazoval zelene gozdove, sem se nehote spomnil domačih, ki so iz letala podobni kanadskim, samo mnogo manjši so. Dolgo je že tega, zelo dolgo, ko smo še kot partizani hodili po naših gozdovih, gledali srebrna zavezniška letala in sanjali o časih, ko bomo svobodni lahko poleteli v svet. Kapetan Branivoj Majcen, ki nas zdaj skupno s kapetanom Karlom Ranklom vozi čez ocean, je že takrat pilotiral vojaška letala; če se ne motim, je opravil približno 60 bojnih poletov. Med drugim je bil komandir I. jugoslovanske letalske eskadrilje, Kapetan Majcen sedaj že šestič leti čez ocean, štirikrat med vojno in drugič po vojni. Toda sedaj pilotira jugoslovansko potniško letalo, ki pelje prve potnike iz Amerike čez Atlantik v Jugoslavijo. V letalu sem se razgovar-jal tudi z Marjanom, s Savom, z Vido in z drugimi člani posadke, s predstavniki mlajšega rodu. Navdušeno mi pripovedujejo o svojih doživljajih iz Džakarte, Ran-guna in iz drugih krajev na azijski celini, potem iz Leo-poldvilla, Nairobija, pa iz Kaira, da Evrope niti ne o-menjam posebej. Skratka naša krila z jugoslovansko zastavo so bila že na vseh kontinentih, na vseh koncih sveta. Zdaj se postopoma uresničuje tisto, o čemer smo takrat sanjali kot partizani v gozdovih. Po vsem tem razumem starega Johna, ki mi razlaga, kako smo se Jugoslovani spremenili, da smo postali drugačni. STANE LENARDIČ (Se nadaljuje) !z včerajšnje Čestitki Kardelju BEOGRAD, 6. jul. (Tanjug). Predsedniku skupščine SFRJ Edvardu Kardelju sta ob njegovi izvolitvi čestitala med drugimi tudi predsednik prezidija narodnega sobranja LR Bolgarije Dimitar Ganev in predsednik bolgarske vlade Todor Živkov. Nagrajenci »Salona 63« REKA, 6. jul. (Tanjug). V prireditvi tukajšnje moderne galerije se je nocoj začel V. jugoslovanski bienale slikarstva in kiparstva »Salon 63«, na katerem 53 avtorjev iz vse države razstavlja 86 del, ki jih je izmed 364 izbralo posebno strokovno razsodišče, v katerem sta bila med drugimi tudi direktor ljubljanske modeme galerije prof. Zoran Kržišnik in profesor t™™ dudKO — Najmanjši in najmlajši potnik Andrej iz Toronta. na letalu je bil dveletni Foto; Stane Lenardič ljubljanske univerze dr. France Stele. Razsodišče je izbralo tudi pet najboljših del, katerih avtorjem je reška občinska skupščina podelila nagrade v višini po 200.000 din, med njimi Janezu Berniku iz Ljubljane za sliko »Zapisek« in Stojanu Batiču iz Ljubljane za kip »Veterani podzemlja«. Sejem tekstila odprt LESKOVAC, 6. jul. (Tanjug). Podpredsednik zvezne gospodarske zbornice Dušan Bogdanov je popoldne odprl XI. mednarodni sejem tekstila in tekstilnih strojev v Leskovcu, na katerem razstav-pisek« in Stojanu Batiču iz Jugoslavije, 13 evropskih držav in Japonske Gorbach ne priznava resolucije parlamenta DUNAJ, 6. jul. (AP). Avstrijski kancler dr. Gorbach, ki je član koalicijske konservativne ljudske stranke, je danes izjavil, da vlado ne zavezuje resolucija, ki jo je parlament sprejel ob podpori, socialistov in opozicijske »svobodnjaške stranke«, po kateri je povratek Otta Habsburškega nezaželen. Gorbach je dejal, da parlament »ni sodišče« in da »ne more spreminjati odločitve ustavnega sodišča«, ki je Ottu Habsburškemu odobrilo povratek v Avstrijo. Jeseni volitve v Alžiriji AL2IR, 6. jul. (Tanjug). V govoru na velikem ljudskem zborovanju v Alžiru ob slovesni proslavi prve obletnice alžirske neodvisnosti je premier Ben Bela med drugim napovedal, da bodo jeseni nove volitve in da bodo prvo alžirsko ustavo sprejeli v določenem roku, to je med trajanjem mandata sedanje ustavodajne skupščine, zakon o agrarni reformi pa bo parlament sprejel že med poletjem. Strauss spet izvelien MUNCHEN, 6. jul. (Reuter). Bivšega zahodnonem-škega obrambnega ministra Straussa so danes ponovno izvolili za predsednika bavarske krščanskosocialne unije, ki je kot avtonomna organizacija v sklopu Adenauerjeve krščanskodemokratske stranke. * Rl 'irf' Prve izkušnje z novim gradbenim materialom, tudi pri nas V Sloveniji so lani zgradili 9.207 stanovanj — nasproti 3.937 v ietu 1957. Skupno je bilo 1962. leta udeleženo pri stanovanjski graditvi 12,4 milijarde dinarjev sredstev stanovanjskih skladov! — Vsak novi, racionalnejši gradbeni material torej lahko pomeni milijonske prihranke tako v denarju kot času. In nikakor ni vseeno, ali se tako gradivo pojavi na trgu nekaj mesecev prej ali kasneje. Prav to velja za začetek domače proizvodnje tako imenovane ekspandirane, nabreknjene gline. »Ekspandirana ali na- I breknjena glina (iieramzu, j lecea) obeta postati nujzu j mmivejsi lahKi nuneruim | agregat, saj daje betonu j o o izvrstni toplotni izola- : ciji zeio nizko prostornin- j sko težo,« ugotavlja inž. bianu Droljc, ki je kot vodja tima na Zavodu za raz, s kave materialov in konstrukcij v Ljubijani pripravil elaborat za industrijsko proizvodnjo tega, v Jugoslaviji se neuporabljenega gradiva. Proizvodnja ekspandirane gline v svetu, predvsem v ZDA, Sovjetski zvezi, na Danskem, v Švici, v Zaho kovinskimi opaži zbeloni-rujo iz nabreiuijene gline, n,ra oo aepeuni zu do 25 centimetrov enako ali celo ouijso toplotno izolacijo .-.at Jti-cennmetrska stena .z klasičnih zidakov. Strojiti kvadratnega metra zidu iz novega gradiva pa so za okrog 20 odstotkov nižji od seroskov običajnega opečnatega zidu. V celoti vzeto je gradnja z eltspandirano glino hitrejša, enostavnejša in daje široke možnosti tipizi-ranja oziroma prefabrika-cije. Novo gradivo zaradi manjše obremenitve temeljev in lastne teže kon- dni Nemčiji, Madžarski in j strukcij občutno zmanjšu-C5SR zelo hitro narašča, I je uporabo cementa in ar-ker je njena uporabnost I matur, zaradi dobre spri-precej vsestranska. j jemijivosti pa zadostuje Ekspandirana glina je tako steno ometati samo s žgano glinasto zrnje raz- j fino malto. Kolikor izdelanih velikosti z zataljeno j jo razne montažne elemen-skorjo, ki pa je v sredi j te kar na mestu proizvod-zelo porozno — tako. da | nje ekspandirane gline, je celo plava na vodi. Beton, ! uporaba novega gradiva še ki ga zamesijo z nabrek- j bolj ekonomična, njeno glino, je več kot po- ! Pri nas doslej novega lovico lažji od običajnega I gradiva še nismo proizva-betona iz peska. Kljub te- ; iali. čeprav se v zadnjem mu pa je tako trden, da J času za to proizvodnjo ga lahko uporabijo za no- močno zanimajo tako na silne stene rio petega nad- j Hrvaškem kot v Makedo-stropja višine, kot polnil- ! niii in Srbiji, kjer so pa- no gradivo pa brez omejitev. Zid. ki ga s premičnimi vsod. raziskovalna dela teku. Zavodu za raziskavo ma- teriala je že uspelo izdelati postopek za industrijsko proizvodnjo ekspandirane gline. LaDoratonjske preiskave so pokazale, da imajo lastnosti nabrekanja pred taljenjem samo nekatere gline v Sloveniji, zia-sti glina obrata »češnjevk« Kranjskih opekarn. Podjetje je ze letos v marcu predložilo investicijski program za obrat, ki bi letno proizvedel 19.000 ton ekspandirane gline. Celotne investicije ne bi presegle 150 milijonov dinarjev. Vse naprave lahko izdelamo doma. Proizvodnja ekspandirane gline naj bi stekla postopoma: letos naj bi začel proizvajati poskusni obrat. Prav tako bi tudi prvo uporabo novega gradiva izvedli eksperimentalno: Pro- jekt biro Kranj bo izdelal specialni projekt 4-nad-stropnega stanovanjskega bloka glede na možnosti, ki jih gradbenikom daje uporaba ekspandirane ’ gline. Ker je cementarna v Trbovljah novemu obratu že zagotovila rotacijsko peč za žganje gline, gre v bistvu samo še za dobrih 50 milijonov dinarjev investi-. eij. Kranjske opekarne pa so že v taki meri obremenjene s krediti oziroma anuitetami, da je Okrajna gospodarska zbornica v Ljubljani skupaj z Zavodom za raziskavo materiala sklenila prevzeti pobudo ter čimoreje izposlovati pri banki potrebna sred-j ■dva za formiranje prvega jugoslovanskega obrata • ekspandiran« gl!ne. B. FINŽGAR Vesti »PODKOVANI KRAP« NA LJUBLJANICI — Včeraj dopoldne so mnogi Ljubljančani spremljali tradicionalno povorko čolnov, ki je plula od Prul do Tromostovja. Na sliki: prvi del povorke z mostiščarji. Foto: Šelhaus m ‘ Ib Fridslek bo močno odvisen od sorčs in nege posevkov V severovzhodni Sloveniji, kjer so začeli žeti naj- no teot. dazdaj, bo dala nad zgodnejšo sorto pšenice. San pastore. hkrati z ječmenom in rž jo, pričakujejo zelo različne hektarske donose. Ustrezno negovani pšenic- nihče posvečal potrebne skr- m posevki kar dobro kažejo. Na družbenem posestva v Rakičanu menijo, da bodo na 140 ha pšenice, kolikor je imajo posejane, naželi povprečno preko 40 stotov na hektar. Lanski povprečni pridelek je dosegel le 33 stotov na hektar. Letošnji pridelek pa bi bil vzlic neugodni zimi še večji, če ne bi nekaj škode naredila toča, ki je na nekaj poljih uničila četrtino pridelka. Visok pridelek pa so si zagotovili s tem, da sn posejali mnogo pšenice donosne francoske sorte, ki je najboljše prezimila. Pa tudi italijanska sorta Leonardo je kar dobro prezimila. Le nekaj hektarov slabših posevkov so morali preorati. Skoraj ves njihov pridelek pšenice pa je namenjen za seme. Precej slabša so zasebna polja. V ljutomerski občini predvidevajo, da bodo naža-li le okoli 70 odstotkov pšenice, ki bi jo morali ob pov prečni letini. Se slabša je rž — naželi je bodo le okoli 40 odstotkov povprečnega letnega pridelka. Tudi drugod v Pomurju je rž zelo slaba, razen sorte Pet-kus, uvožene iz Sovjetske zveze, ki je dobro prezimila. Uvožene sorte rži pa so posejali zelo malo, le za poskus, zato letos še ne bo mnogo prispevala k večjemu pridelku. Poskusi pa so pokazali, da bo treba novo sorto čimbolj razširiti. Rž sorte Petkus smo pri nas sicer že imeli, a ker ji ni C, se je izrodila. Najbolje so naredili tisti kmetovalci, ki so slabo rž — pa tudi pšenico, ki pa je je bilo manj tako slabe — preorali in posejali pomladanske kulture. Koruza se do-zdaj povsod tako lepo razvija. da si boljše skoraj ni moč zaželeti, če bo poletno vreme še naprej tako ugod- pevprečni pridelek. Sicer pa so kmetovalci posejali večino hibridne koruze, v ljutomerski občini kar 85 odstotkov. Enako lepo kaže tudi krompir. Zato je tistim zasebnikom, ki bodo pridelali na slabih poljih komaj četrtino predvidene rži ali še precej manj, že žg.1, da je niso preorali in posejali pomladanske kulture. Na preoranih poljih bodo namreč pomladanski posevki nadomestili precej škode, ki jo ja na oziminih posevkih povzročila zima. J—k Msd nalezljivim: boleznimi veliko ošpic, šlalatinke in meningitisov "V# Priporočilo Izvršnega sveta AP Vojvodine NOVI SAD. 7. jul. (Tanjug). - Izvršni svet Vojvodine je poslal vsem predsednikom okrajnih skupščin v pokrajini nujna sporočila, da se ukrene vse potrebno za še hitiejše pospravljanje letine. Po podatkih sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo pokra j inskega sveta je v Vojvodini visokovod-na pšenica požeta na več kot 200.000 ha površin, oz. na polovici površin, posejanih s to kulturo. Domnevajo, da bo z uporabo 3.300 kombajnov in 8.600 samo-veznic žetev končana v 10 dneh, če bo delo organizirano. Mnoga velika kmetijska posestva v Sremu, Bački in Banatu bodo delala podnevi in ponoči, dokler ne bo delo opravljeno. V večini vojvodinskih vasi so kombajni in samoveznice odšli na pšenična polja tu- di danes, da bi poželi preostale površine čimpre.j. Žetev bodo opravili najprej kmetijsko industrijski kombinati in kmetijska posestva, nato pa bodo stroji na voljo kmetijskim zadrugam, ki bodo letos požele pšenico na več kot 200.000 ha zemlje v kooperaciji. Izredno skrb posvečajo prevzemanju požete in omlačene pšenice ter uskladiščenju. V več vojvodinskih mestih so adaptirali zgradbe za začasno uskladiščen.je nad 20.000 vagonov tržnega viška pšenice, za katerega ni na voljo silosov in skladišč. Od mladih nog živeti med zdravimi šolanje, rehabilitacija in integracija gluhih v Sloveniji jence iz Kopra. Ta način se je pokazal dober. Na plenumu republiškega odbora gluhih, so minuli mesec v Novi Gorici razpravljali največ o problemu šolanja, rehabilitacije in integracije gluhih v normalno sredino. Iz razprave je bilo čutiti, da stoje pred organizacijami Zveze gluhih, zavodov za gluho mladino in še drugimi organizacijami naloge, ki jih bo treba reševati in tudi rešiti. V Sloveniji se redno šola kar 244 gluhih otrok. Od teh je zaključilo osnovnošolsko obveznost 18 otrok, ki jih bodo v kratkem vključili v delo v raznih delavnicah kot va-jence-rehabilitante. V Sloveniji je izven šolanja, se pravi nepismenih, še nad 150 gluhih, ki bi jih bilo potrebno usposobiti za poklic. Vzrokov za tak položaj je več. Eden izmed glavnih je vsekakor prikrivanje gluhote s strani skrbnikov ali staršev, netočna evidenca posameznih organizacij gluhih ter težave s sprejemanjem v Zavod za gluhe. Problem zase so tudi občine, ki bi morale kriti stroške šolanja take mladine. Število gluhih z umskimi motnjami v zadnjih letih narašča, medtem ko je prirastek normalno gluhih manjši kot v prvih povojnih letih. Spričo tega bo potrebno misliti na otvoritev posebnega oddelka-azila za gluhe otroke z večjimi defekti pri že obstoječem zavodu za gluho mladino Pr; samem šolanju gluhe mladine v zavodih se je pokazala pot rabo po nekaterih sodobnih medicinskih pripomočkih za otroke — slušnih aparatih, ureditev av-diološkega oddelka z novimi napravami itd. Ob zaključku šolske obveznosti se običajno vsi gluhi otroci zatekajo v Ljubljano, kjer se uče poklica. Učijo se praktičnega dela v raznih delavnicah in podjetjih, teoretično pa se usposabljajo v vajenski šoli za gluho mladino. Po pridobitvi kvalifikacije ostanejo še naprej v mestu — v Ljubljani. Redna vajenska šola za gluho mladino v Ljubljani usposablja gluhe po že zastareli metodi teoretičnega učenja vajencev. Hitri razvoj industrije, elektronike in avtomatizacije pa zahteva od človeka mnogo več sposobnosti za delo pri strojih. Te pa si gluh človek lahko pridobi, če se praktičnemu delu bolj posveti in pri strojih več časa dela. V vseh sedanjih rednih vajenskih šolah je organizirano učenje v strnjeni obliki — to se pravi, da redni vajenec poseča take šole le tri mesece v letu. Vajenska šola za gluho mladino v Ljubljani je prvič uvedla strnjeni pouk rednih vajencev šele I v lanskem decembru za va- Pri vsem tem pa je nevarnost, da se reševanje vprašanja integracije gluhih izmaliči, če ne bomo pričeli s praktičnim delom, z vključevanjem gluhe mladine v normalno, zdravo okolico. Ce gluhi vajenci v Kopru dobro uspevajo, bi prav tako lahko uspevali tudi v Mariboru, Celju in Kranju. Ce bodo te organizacije pripravile vse potrebno za gluhe vajence, to je učno delovno mesto, odločbe za kritje oskrbnih stroškov, stanovanje itd., bo tudi urejeno za teoretično učenje vseh vajencev v Sloveniji v strnjeni — skrajšani obliki. Nekateri dobri poznavalci gluhih menijo, da bi bilo treba integracijo izvajati tako, da bi vajence sprejemali v neke vrste internate, ki naj bi bili v Kopru, Ljubljani, Mariboru in morda še v Celju. V teh internatih naj bi vajenci stanovali in bili pod kontrolo, hkrati pa bi jih vzgajali za samostojno življenje. Mnenja sem, da so gluhi otroci siti internatov in režima v njih. Treba jih je še mlade naučiti živeti med ljudmi, ki slišijo, ki so jim lahko boljši učitelji in vzgojitelji. Mnoge države so že na tej poti in tudi v nekaterih naših republikah so se take oblike vključevanja dobro obnesle. MILAN GOJAK v mimarise Mnogokrat, skoraj vsak dan. slišimo v tej ali oni tovarni: »S proizvodnjo smo v zaostanka, ker ne dobimo v določenem roku teh in teh in teh delov, tega in tega materiala od-koc perantov in dobaviteljev.« Pa ni to le »sodoben« izgovor, temveč je v večini primerov, žal, resnica, ki se z njo prav teko srečujemo vsak dan. Oglejmo si nekaj podatkov samo iz industrije motornih vozil. Mesec dni je čakalo 150 novih motornih vozil v eni naših tovarn na prevzem po kupcih samo zaradi tega, ker tovarna ni dobila vzvratnih ogledal, ki jih mora imeti vsako motorno vozilo Stopetdeset vozil je najmanj 300 milijonov dinarjev. Da bo škoda večja, so vozila stala zunaj na prostem. proizvodno podjetje, ki je vozila prodalo vnaprej z natančnim rokom dobave, pa je kupcem plačevalo zamudne obresti. Naša največja avtomobilska tovarna »Crvena zvezda« je za celih osem dni ,ustavila proizvodni trak, ker od kooperantov ni pravočasno dobila posameznih delov za kompie-tiranje vozil, škoda gre samo v tem primeru v mnoge milijone. Nadomestiti je ni mogoče. V državi pa čaka tisoče kupcev na popularno vozilo te tovarne, plačano vnaprej. Spet drugo sorodno podjetje je samo v letošnjih štirih mesecih izgubilo več kot 20.000 delovnih ur zaradi čakanja na posamezne dele kooperantov. Takih primerov bi lahko še našteli. In če bi se obrnili na kooperanta, recimo na izdelovalca ogledal, bi prav gotovo dokazal, da ogledal ni mogel izdelati, ker ni pravočasno dobil tega in tega materiala ali dela. Obstajajo pogodbe med kooperanti. Ponavadi imajo točne časovne in količinske roke ter predvidevajo pena-le za neizpolnjevanje pogodbe. Vendar, kje naj se represalije začno, da bodo imele pozi liven učinek, ko ugotavljamo skorajda nepretrgano verigo kršitev kooperacijskih dobav, tako po kakovosti, kot po številu in času. Delni vzrok za neredno izpolnjevanje prejetih obveznosti je verjetno že v slabem planiranju proizvodnje tega ali onega proizvajalca oziroma planiranje brez čvrstih osnov za tako proizvodnjo. Del krivde bi lahko pripisali tudi poznim sprejemanjem družbenih načrtov in programov'. Največji del krivde pa vsekakor odpade na subjektivne činitelje. V vsakem proizvodnem podjetju, ki dela tudi za druge proizvajalce, bi se kolektiv moral zavedati, da z nerednim izpolnjevanjem svojega proizvodnega načrta na ograža samo svojega plana, temveč prav tako tudi plan podjetja, kateremu je po sklenjeni pogodbi dolžno dobaviti to ali ono v določenem roku, količini in kakovosti. Ena zamuda povzroči drugo, vse skupaj pa pomenijo velike izgube. P. ROMANIC Koprska luka te dni V luki dne 7. julija: domača ladja »MARKO MA-RULIC«, ki razklada razsuto pšenico, »UČKA«, ki razklada arašidov zdrob, panamska ladja »ELVIRA«, ki naklada les in holandska ladja »SONJA«, ki je razložila južno sadje in naklada zabojne dele. Iz luke so izplule: 3. julija — domača ladja »DINARA«, ki je razložila juto in »BOKA«, ki je razložila kavo, sojino sačmo in mleko v prahu; 4. julija — domača ladja »KONAVLI«, ki je razložila riž; 6. julija — domača ladja »BRATSTVO«, ki je razložila de-I kapirano pločevino. Z vročimi poletnimi dnevi se je povečala nevarnost za razširitev različnih nalezljivih bolezni, ki so značilne za poletno in zgodnjo jesensko sezono. Do naglega porasta teh obolenj je prišlo tudi letos, še zlasti, ker je bila pomlad hladna in ni bilo postopnega prehoda v vroče poletje. Ce vzamemo v statistiki gibanja nalezljivih bolezni v Sloveniji za osnovo zadnji teden v juniju, vidimo, da so se po samezne bolezni že močno | razširile in da tudi v juliju ne moremo pričakovati kdove kakšnega zatišja. Med evidentiranimi primeri nalezljivih obolenj prednjačijo za sedaj ošpice, za katere je bilo samo zadnji teden v juniju javljenih kar 227 obolenj. V nekaterih okrajih, kot so ljubljanski. celjski in mariborski, ima bolezen že domala značaj manjših epidemij. Zelo se je povečalo tudi število bolnikov, obolelih za škrlatinko. Zadnja leta je sicer zdravstvena služba beležila stalno pojavljanje te bolezni, ne glede na letne čase, vendar pa je 67 evidentiranih primerov v enem samem tednu za Slovenijo velika številka. Največ primerov so imeli v kranjskem bazenu, precej pa tudi v Mariboru in Ljubljani. Med virusnimi boleznimi je kot hujše obolenje značilen za poletno sezono zlasti serozni meningitis. To je dokaj nevarna bolezen ter terja v večini primerov hospitalizacijo, širi pa se zlasti med otroki Letos je te bolezni precej. Konec junija je bilo javljenih v nekaj dneh 47 primerov, največ v okrajih Celje in Maribor, v juliju pa se šlevilneje pojavlja tudi v ljubljanskem okraju. Sreča pa je, da ene najhujših bolezni — otroške paralize — tudi z nastopom poletja še nimamo in želim:; si lahko samo to, da bi tudi letos, kot že nekaj let naza.i. lahko ugotavljali, da naši preventivni ukrepi — cepljenje — niso bili zaman. Evidenca o razširitvi raznih črevesnih obolenj ni popolna, to pa zato ne, ker ambulantna služba javlja predvsem hujša obolenja, kot sta tifus in paratifus. Množičnih obolenj m, vendar je osem primerov paratifusa v ljubljanskem okraju v tednu dni veliko, v Sloveniji pa je za sedaj nekako do 20 prim ;rov obolenj za to boleznijo na teden. Te številk* že narekujejo večjo pozornost in zlasti splo- šne preventivne ukrepe pri uživanju vode in raznih drugih živil. Tembolj je taka pozornost nujna zato, ker sprem lja te hujše črevesne bolezni v vročih dneh množica drugih lažjih črevesnih obolenj, ki jih hiti ne evidentiramo. Ljudje jih bodisi prebolijo brez zdravniške pomoči ali pa prihajajo v ambulante, ki pa ten bolezni posebej ne javljajo. Bolj kot odraslim so okužbe nevarne otrokom, ki se ne znajo vselej dovolj čuvati in hitro posežejo n. pr. pri kopanju ali na izletih po sparjenem, neopranem sadju, pijejo neprimerno vodo in čezmerno posegajo po sladoledu, ne da bi posebej razmišljali, kako je in kje je ta pripravljen. Torej sta previdnost in budnost vselej na mestu, ko gre za to, da čimbolj obvarujemo zdravje. M. NAMORŠ ivnost se je pi [»le«« Za zdaj spodbudni rezultati poskusnega 42-urnega delovnega tedna v Litostroju Kmalu bodo v Litostroju že tudi pod rezultate drugega meseca, odkar imajo v tovarni 42-urni delovni teden, potegnili črto. Rezuilati za maj pa so že znani in tako ugodni, da s 14.3':° večjo količinsko proizvodnjo, kot so io na vloženo delovno uro dosegli v istem mesecu minulega leta, prijetno presenečajo. Ko so litostrojci na referendumu pred uvedbo 42-umega delovnega tedna izpolnjevali glasovnice, so na njih brali tudi o velikin obveznostih, ki jih bodo morali s skrajšanjem delovnega časa prevzeti vsak posameznik in ves kolektiv. Obveznosti, ki naj bi pomagale k znatno večji produktivnosti so bile pravzaprav pogoj za dosego ugodnosti, ki jih je obetal skrajšani deiovni čas. Rezultati prvega meseca kažejo, da jim bo tudi v prihodnje z večjo produktivnostjo uspelo nadomeščati skrajšanj delovni čas. Na vprašanje — zakaj in s kakšnimi prijemi je bilo mogoče. že prvi mesec v krajšem delovnem času narediti več kot mesec poprej, tako da so lahko izplačali celo večje osebne dohodke, kot prej za daljši delovni čas. je predsednik centralnega delavskega sveta Litostroja Milan Vidmar na kratko orisal vsebino in cilj vseh zamišljenih nalog: »Uvedba 42-urnega delovnega tedna je bila najugodnejša priložnost za izvedbo številnih ukrepov organizacijskega in tehnološke- ga značaja. Za široko akcijo pa je bil seveda zainteresira n sienerm član delovnega KOieKiiva, saj si je od nje obetal tudi oseono korist. Politični, samoupravni in upravni organi podjetja so se na uvedbo 42-urnega delovnega tedna temeljito in podrobno pripravili, preden so se organizirano lotili dolge vrste nalog, ki j in je za povečanje produktivnosti programiral delavski svet. Neka^ tere od nalog je delavski svet označil kot kratkoročne; preostale, ki jih v dveh ali treh mesecih ne bo moč uresničiti, pa so uvrstili v skupino dolgoročnejših prizadevanj.« Delovni čas je sedaj bolje izkoriščen Nekatere ukrepe disciplinskega značaja je bilo s sodelovanjem vsega kolektiva mogoče uresničiti v dokaj kratkem času, tako da zdaj že tudi številke govore o doseženih uspehih. Litostrojci so dosegli, da zdaj res veliko bolj temeljito izkoriščajo delovni čas. Sele ko so po prihodu na delo že v delovnih oblekah, smejo žigosati evidenčne kartice; enak ukrep — to se pravi — žigosanje kartic v delovnih oblekah so uvedli tudi ob koncu delovnega casa. Medtem ko je evidentirani izgubljeni delovni čas (kamor uvrščajo vse zamude hi izostanke krajše od osmih ur), znašal v lanskem maju še 1,09 odstotka, so se v letošnjem maju nepravočasni prihodi na delo, predčasni odhodi m vsi opravičeni ter neopravičeni odhodi iz tovarne med delovnim časom zmanjšali na 0,06 odstotka. Med ukrepe, ki bodo dali rezu.tate v nekoliko daljšem času. uvrščajo vse posege m sprememoe, ki imajo za cilj izboljšati tehnologijo in orgamzacijo dela. Zeio ugodne rezultate jim bo, kot pričakujejo, dala uvedba terminsko planske službe in organizacijskega oddeika. Kaže, da bodo občutno skrajšali pot tehnične dokumentacije; terminski oddelek pa si bo prizadeval, da bo kasnitev pri določenih rokih čim manj. »Včasih je bilo važno zlasti to, koliko ton izdelkov smo dali na tržišče, zdaj pa so že dolgo zdale-ka najvažnejši pokazatelji proizvodnega uspeha cena, kakovost in izdelavni roki. Stremeli bomo za tem,« je še podkrepil trditve o pomembnosti točnega izpolnjevanja rokov predsednik delavskega sveta, »da bodo tudi za organizacijske enote znotraj tovarne pri do- ločanju dohodka bolj kot karkoli, pomembni roki.« Tolikšna pozornost, ki jo v Litostroju posvečajo rokom je seveda razumljiva, saj vsaka še tako majhna zakasnitev pri dobavi turbine ali podobnega, zahtevnega in dragega izdelka pomeni za podjetje zaradi dogovorjenih penalov večmilijonsko škodo. Med ostalimi ukrepi za povečanje produktivnosti naj omenimo tudi, da pripravlja centralni tehnični biro Litostroja predloge za skupinsko tehnologijo dela. Preprosto rečeno, poskrbeti nameravajo, da bi posamezne sestavne dele ali elemente, ki jih obdelujejo večje skupine ljudi ali strojev, delali stalno isti ljudje in isti stroji. S tem, da na primer zobčanikov. reduktorjev ali osi, ne bodo izdelovali v dveh ali treh organizacijskih enotah, ampak se bo za vsakega od omenjenih izdelkov specializirala določena organizacijska enota, pa bodo prav gotovo dosegli ne samo večjo strokovnost, ampak tudi večji prihranek na času. Celotna akcija litostroj-cev torej ne sloni na tem, da bi z večjim fizičnim naprezanjem dosegali večjo produktivnost, ampak na dobro preračunanih organizacijskih in tehnoloških ukrepih, ki naj omogočijo, da bo delo laže. bolje in ceneje opravljeno. F. JERAS * Letos je tujcev mnogo več kot lani V Dubrovniku pripravljajo gradnjo še enega reprezentativnega hotela V Dubrovniku, centru naše turistične industrije s petnajstimi hoteli in 2000 privatnimi ležišči, so v zadnjih petih mesecih našteli nad 12.000 inozemskih turistov, kar pomeni približno 70°/„ povečanje, od istega obdobja lani. Medtem ko je bilo lani le 37.000 nočitev, so jih letos zabeležili nad 75.000. Istočasno se je spremenila tudi struktura turistov. Letošnji turist potroši povprečno 7,5 dolarja na dan za razliko od lanskega, ki je potrošil le 4.5 dolarja. Ne smemo pa pozabiti, da so k temu povečanju delno prispevale tudi povišane cene hotelskih uslug. Cemu pripisati povečano zanimanje turistov? Levji delež pripada sodobno urejenemu letališču v Cilipih, ki leži' le 24 km od Dubrovnika; z dograditvijo ceste bo ta oddaljenost minimalna. Tujcem se je Dubrovnik relativno približal, zahvaljujoč prav aerodromu. Samo z letali pri- spe v Dubrovnik okrog tisoč turistov tedensko. Svojo vlogo pa je odigrala tudi propaganda. Prevzele so jo inozemske potovalne agencije. Znana nizozemska družba KLM je za reklamo Dubrovnika v svetu potrošila 52.000 dolarjev. Nemci sioer še vedno tvorijo velik del turistov, vendar pa se je letos znatno povečalo število Švedov, Nizozemcev. zlasti pa Angležev. Lani v tem času je obiskalo Dubrovnik 4000 Britancev, letos pa že nad 9.000. Značilno za lokacijo dubrovniških turističnih objektov je »raztresenost« po okolici. Letos so z neverjetno naglico dogradili kar dva moderna hotela, Neptun s 360 ležišči in Adriatic z 240 — oba na polotoku Lapad. Turistični delavci pa so že začeli misliti tudi na prihodnjo sezono. V načrtu imajo nov reprezentativen hotel kategorije »A«, katerega lokacija še ni določena in dograditev hotela »Excelzior«. S temi objekti se bodo povečale prenočitvene kapacitete, saj tujci povprašujejo le po hotelskih sobah in ne po privatnih. A. P. DUBROVNIK PONOČI. Ali je čudno, če to naše turistično središče tako privablja tujce? Foto: Putnik Iz registra gospodarskih organizacij. — Pri Agrotehniki, eksport-irnport, Ljuo-ljana, je vpisana ustanovitev prodajaln v Mariboru in v Murski Soboti. — Veletrgovina »Prehrana«, ex-port-import. Ljubljana, je razširila svoje zunanjetrgovinsko poslovanje še na izvoz proizvodov po specialnem pooblastilu zveznega sekretariatu za zunanjo trgovino. — Pri »Lipi«, lesnoindustrijskem podjetju v Ajdovščini, je vpisana pripojitev Mizarske zaaru-ge, Podnanos, Splošnega mizarstva, Ajdovščina, m Stolarne »Partizan«, Loka-vec pri Ajdovščini. — Pri gradbenem podjetju »Me-grad« v Ljubijani je vpisan novi direktor Miroslav Strle, pri Avtocentru Kranj novi direktor Tone Tičar in pri Turističnem podjetju Slavnik, Koper, v. d. direktorja Silvo Golja. 43- Še ena tovarna celuloze in papirja v Liki. — Prihodnje leto bodo na področju Like začeli graditi novo tovarno celuloze in papirja, za katero so predvidena investicijska vlaganja v višini 28 milijard dinarjev. Nova tovarna naj bi predelovala v celulozo pretežno bukov les. Lokacija pa še ni dokončno določena in so predlagane 3 alternative: Gospič, Otočac ali Karlovac. Znano je, da bo na območju Like v Pla-škem konec letošnjega leta začela obratovati nova tovarna sulfatne celuloze in papirja z zmogljivostjo 30 tisoč ton celuloze in 30 tisoč ton papirja. 43- Nadaljnje zmogljivosti za iverne piošče. — Prejšnji teden sta začeli obratovati kar dve novi tovarni ivermh plošč. Slavnosti ob začetku obratovanja taka tovarne v okviru Lesno-in-dustrijskega podjetja Nova, Gradiška se je udeležil predsednik Sabora SR Hr-vatske Ivan Krajačič. Računajo, da bo polovico izdelanih ivernih piošč potrošila tovarna pohištva »Stjepan Sekulič«, ki pripada Lesno - industrijskemu podjetju Nova Gradiška. Istočasno so v Živini-cah pri Tuzli odprli podobno tovarno za iverne plošče v okviru Lesno-in-dustrijskega kombinata »Konjuh«. ☆ Razširitev poslovne skupnosti cua. — pred Kratkim je bilo v Banjnuki posvetovanje med predstavniki podjetij Rudi cajavec, Banjaluka, Iskra Kranj in Saturnus Ljubljana, lu že vrsto let sestavljajo poslovno tehnično skupnost C1S. Razpravljali so o razširitvi medsebojne kooperacije, o prenašanju izkušenj m o skupnem znan-stveno-raziskovalnem delu. Predstavniki treh podjetij so izrazili pripravljenost, da prenesejo na strokovnjake skupnosti razvoj novih proizvodov. Sklenili so še tudi, da bodo v tujini nastopili skupaj pod imenom CIS. Naposled so razpravljali o nameri nekaterih podjetij glede gradnje novih zmogljivosti za proizvode, za katere že imamo zadostne zmogljivosti, ki niso dovolj izkoriščene. 42- Gradnja normalnotirnc proge Cačak—ližička Požega. — Te dni so začeli graditi 32 km dolgo normal-notirno progo Cačak — U žička Požega. Na tej relaciji je zdaj le ozkotirna proga. Nova normalnotir-na proga bo predstavljala podaljšek obstoječe ror-malnotirne proge Kraljevo —Cačak do Užičke Požege, kjer se bo proga stikala z bodočo magistralo Beograd—Bar. Gradbena dela, ki obsegajo med drugim most čez Moravo in 1.090 metrov dolg predor v soteski Kablar, so oddana trem gradbenim podjetjem. Gradbeni stroški bodo znašali okrog 7 milijard dinarjev, progo pa bodo gradili 3 leta. 43- Gradnja kabla za podmorski daljnovod do Raba. — Izdelava podmorskih kablov za prenos energije z' visoko napetostjo sodi med najtežja dela v kablovski industriji. V tovarni kablov Svetozare-vo so pred leti osvojili proizvodnjo takih kablo.v, ki so jih doslej izdelali 21, kar je omogočilo povezavo dalmatinskih otokov in njihovo' preskrbo z električno energijo. Zdaj gradijo v Svetozarevu doslej najdaljši energetski kabel. Namenjen je preskrbi 'otoka Raba z električno energijo. Kabel bo dolg blizu 14 km in bo omogočil prenos električne energije z napetostjo 35.000 voltov. Izdelava takega kabla mora teči neprekinjeno, ker mora biti kabel izdelan v enem kosu. Delo bodo končali verjetno sredi julija. Potem pa se bodo lotili izdelave še daljšega kabla za prenos električne energije na otok Mljet,. Ta kabel bo dolg kar 25 km. 4. stran ★ DELO kronika Ponsdeliek, 8. julija 1963 sče ¥ minulem tednu LJUBLJANA, 7. jul. Na cestah Slovenije se je minuli teden pripetilo 106 prometnih nesreč, ki so terjale 8 smrtnih žrtev in 106 poškodovanih oseh — od tega 50 oseb huje poškodovanih. — Materialno škodo na. vozilih in objektih so ocenili na 14 milijonov dinarjev. Med povzročitelji so na prvem mestu vozniki motornih vozil, ki so povzročili kar 67 nesreč, precej nesreč pa so povzročili tudi mopedisti — 16 nesreč in kolesarji — 10 nesreč. Pešci so minuli teden povzročili 12 nesreč, eno nesrečo pa je povzročil vodnik vprege. Poleg glavnih vzrokov, ki so prikazani v grafikonu, je bilo več nesreč (14) zaradi nepravilnega prehi-tevanjia, precej (8) pa tudi zaradi nepazljivosti voznikov. Zaradi nepravilnosti pri srečevanju se je minuli teden pripetilo 7 prometnih nesreč, zaradi vožnje brez vozniškega izpita in pomanjkanja vozniškega izkustva pa 5 nesreč. Vzroki za po tri | VSAK ČAS 'JI VAS RAZVEDRI TT prometne nesreče so bili: nenadno zavijanje v levo, vožnja po levem delu ceste in tehnična okvara na vozilu. Prekratka varnostna razdalja med vozili, ne-zasenčenje luči in obračanje vozila na nepreglednem delu ceste pa so vzroki za po dve prometni nesreči. Po ena prometna nesreča se je pripetila zaradi neupoštevanja prometnega znaka, slabosti voznika med vožnjo, vožnje brez luči in zaradi tega,- ker je voznik zaspal med vožnjo za krmilom. Minuli teden se je pripetilo kar 8 prometnih nesreč, pri katerih so izgubili življenje uporabniki cest. Vzroki za nesreče s smrtnim iadom so prenagla vožnja — 3, izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje, nepravilno srečevanje, vožnja brez vozniškega izpita in nenaden prihod pešca na cestišče. Na cestah Slovenije je minuli teden umrlo pet voznikov motornih vozil, en mopedist, en kolesar in en pešec. Na mestnih ulicah in cestah se je pripetilo 33 prometnih nesreč, na avtomobilski cesti pa dve nesreči. Ostale ceste: I. reda — 18 nesreč, II. reda — 29 nesreč, III. reda — 18 ne- sreč in IV. reda — 6 nesreč. Prehitra vožnja - jarek BLED, 7. julija. — V petek popoldne ob 15. uri in 45 minut je vozil s preveliko hitrostjo z Bleda proti Bohinju Anton Zupan. Na ostrem ovinku ga je zaneslo. Skupaj s 13-let-no sopotnico Karlo Triller se je prevrnil v jarek. Oba sta se lažje poškodovala, vozniku pa so organi prometne milice vzeli vzorec krvi. Zrušil je 30 m visok dimnik PUŠČAVA PRI LOVRENCU, 7. jul. — Anton Gorsi, voznik kamiona z registracijo GO 21794 je včeraj popoldne naložil na žagi »Marlesa« deske in hotel odpeljati tovor. Pri manevriranju s tovornjakom je s sprednjim zgornjim delom tovornjaka zadel v žico, ki je bila pritrjena na 30 metrov visok dimnik. 2ica je dimnik zamajala, tako da se je zrušil. Trolejbus zaprl Titovo Cesto LJUBLJANA, 7. julija — Sinoči, nekaj po 21. uri je na obračališču na Ježici obračal trolejbus številka 331 voznik Anton Bevk. Na cestišče je zapeljal tako naglo, da se je vanj zaletel osebni avtomobil, ki ga je vozil z zmerno hitrostjo Jože Glavnik. Ob trčenju je nastalo na obeh vozilih za 250.000 dinarjev škode. Drava naplavila utopljenca FALA, 7. julija. — Danes zjutraj je Drava pri hidro-centraii »Fala« naplavila truplo. Komisija je ugotovila, da gre za 30-letnega železničarja Alojza Kamen-šaka, ki ga pogrešajo že od 1. julija. Zdravnik je ugotovil, da na utopljencu ni nobenih znakov nasilja in da je utonil med kopanjem. Utopljenec se je kopal pri vasi Ruta, kjer je prebival. ŠTEVILO NESREČ POŠKODOVANI ——— MRTVI .......— GLAVNI VZROKI 141 126 \ \ 76 (106 126 150 \ \ \ / '6X / NEPRAVILNA HOJA PEŠCEV PREVELIKA HITROST 15,n m sm m m VINJENCST rOv IZSILJEVANJE PREDNOSTI Utonil v Sori GORIČANE, 7. jul. — Danes popoldne okrog 15. ure so odhiteli gasilci ljubljanske brigade v Goričane, da bi potegnili iz Sore utopljenca. Preden so prišli gasilci v Goričane, so kopalci že potegnili ha breg utopljenca. Med kopanjem je utonil moški, star približno 25 let. Identiteta utopljenca ob času poročanja še ni bila znana. Nepravilna vožnja z mopedom KRANJSKA GORA, 7. jul. Včeraj zjutraj sta pred hotelom »Razor« v Kranjski gori trčila poltovorni avtomobil in mopedist Alojz Zupan, ki je na mopedu vozil tudi svojo ženo Ančko. Ko je mopedist z nezmanjšano hitrostjo pripeljal s stranske na prednostno cesto pred hotelom »Razor«, je po tej pripeljal kombi, katerega voznik nesreče kljub izogibanju in zavi janju ni mogel preprečiti. Mopedist in sopotnica sta se huje poškodovala in so ju takoj prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer smo izvedeli, da za njuni življenji ni nevarnosti. ILUSTRIRANE NOVICE M VSEGA TEDNA V gg| lip tovarišu »Podkovani krap« - petič Zanimanje za prireditev na Ljubljanici LJUBLJANA, 7. jul. Sredi 16. stoletja, ko je bilo na Ljubljanici čolnarstvo zelo razvito, so si bili krakovski in trnovski čolnarji veliki tekmeci. Menda se je takrat zgodilo, da so Krakovčani potegnili iz blata krapa, ki se mu je okoli vratu vrasel železen obroč. Trnovčani so potem zbadljivo ugotavljali, da so krakovski ribiči ulovili »podkovanega-« krapa. Krakovčani so »podkovanega krapa« prevzeli kot svoj simbol. Običaj se je ohranil skozi stoletja do danes. Pred štirimi ieti ga je Turistično društvo Ljubljana prevzelo kot folklorni običaj in danes že petič organiziralo povorko po Ljubljanici. Pod naslovom »Podkovani krap« so skušali prikazati življenje na Ljubljanici od mostiščarjev dalje. V prvem delu povorke je priplula koča na koleh; obkrožali so jo drevaki, v kate- Spieglsdal je utrip smerne luči GOZD MARTULJEK, 7. jul. — Včeraj opoldne je Jože Robič, ki je vozil osebni avtomobil z registracijo KR-35-71, zavijal v levo pri hiši številka 88 v vasi Gozd Martuljek. Za njim je vozil Belgijec Adrien Frankinet (43). Spregledal je utrip smerne luči avtomobila, ki ga je vozil Jože Robič in se vanj zaletel, škoda je ocenjena na 160.000 din. rih so veslali bradati možje, oblečeni v kože. Pred kočo seveda ni manjkalo zapeljive mostiščarke. Sledili so štirje čolni s ptičarji, ribiči, Žabarji in lovci. Krakovski čolnarji so nato pripeljali lepo poslikanega velikega krapa, ki je imel okoli vratu železno podkev. Ko so gledalci opazili v čolnu še ribjega tatu, ki sta ga čuvala dva žandarja, se je marsikatero lice razlezlo v nasmeh. V drugem delu povorke je plulo okrog 20 čolnov, okrašenih s šopki cvetic, raznobarvnimi zastavicami in sončniki ter narodnimi nošami. Turistično društvo je bilo namreč razpisalo nagrade za najlepše okrašene čolne. Na enem izmed njih je dobil prostor tudi majhen orkester, ki je igral domače viže. Povorko, ki se je začela pri Prulah. je na Tromostovju pričakalo mnogo Ljubljančanov z godbo Ljudske milice. B. F. IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1—3. - UREDNIŠTVO: LJUBLJANA TOM.SlCc.VA '3 - UPRAVA: TOMŠIČEVA 1 - TELEFONI 23 522 DO 23-526 - OGLASNI ODDELEK- LJUBLJANA TITOVA I TELEFON 21-896 - PRODAJNI ODDELEK: LJUBLJANA, TITOVA 3. TELEFON ZA LJUBLJANSKE NAROČNIKE 20-463, ZA ZUNANJE NAROČNIKE 21 832 POSTNI PRE- DAL 29 - BRZOJAVNI NASLOV- ’ »DELO« LJUBLJANA ŽIRO RAČUN PRI NARODNI BANKI: LJUBU AN A 600 11 1 167 - MESEČNA NAROČNINA 550 DINARJEV - ROKOPISOV NE VRAČAMO Teleton dežurnega urednika: ZO-646 Gledališče OPERA Torek, 9. julija, ob 20.20: Wolf-Ferrari: ZDRAHA NA TRGU Poglejmo v živalski vrt, b) Glasbena oddaja za otroke — Mladinski pevski festival 1063 (pojo zbori iz Vidma-Krškega, Ptuja in Celja) — 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi (tuje narodne pesmi in plesi) — 10.15 Instrumentalna in vokalna lirika Pavla Sivica:Rajanje, Pripovedka, Partizanovo slovo, Suita za klarinet in klavir. Zapojte! — 10.35 Naš podlistek: K. Paustovski: Spomini na sodobnike, I. — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 KN: inž. Lojze Še-tina: Načini usklajevanja proizvodnje s potrošnjo — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.45 Foje KZRTVL p. v. Milka škober-neta — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14.05 Morda si želite to poslušati? ... — 15.15 »Orkester in zbor« (Shearing in Ellis) — 15.40 Literarni sprehod: E. Cald-well: Nož za koruzni kruh — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbene uganke — 18.00 Poročila, aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mali koncert lahke glasbe — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Lepe melodije — 20.45 Kulturna kronika — 21.00—23.00 Skupni program JRT, studio Beograd: Koncert Beograjske filharmonije, dirigent Oskar Danon, solist Juriča Murai (Mozart, Marič, Hindemith), vmes ob 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Če želite, zaplešite! — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. SPORED ZA PONEDELJEK KINOTEKA — (VIIKIAJŠICEVA £8: nemški film PLAVI ANGEL. Režija: Joseph von Sternberg. Glav. vi.: Marlen Dietrich. Emil Jan-nings, ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO UNION: angleški film VSO DOLGO NOC Režija: Michaeli Releph Igrajo: Patrick Mc Goohan. Keeth Michell Tednik. Predstave ob 17., 19. in 21. KINO KOMUNA: sovjetski film ALJOŠKINA LJUBEZEN. — Režija: S. Tuhanov, G. Sukin. — Igrata: L. Bikov, A. Zavijalova. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. KINO SLOGA: sov j. vohunski film OPERACIJA KOBRA Režija: D Vasiljev Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO VIC: amer film V SVETU KOMEDIJE. Režija: Harold Lloyd Igra Harold Lloyd. Tednik Predstave ob 16., 18. in 20 uri. KINO SISKA: ital. CS film UGRABITEV SABINK. Režija: Richard Pottier Igrajo: Roger Moore. Mylene Demongeot. Tednik Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje. 1ETNI KINO BEŽIGRAD: amer. film OSAMLJENI SO HRABRI. Nenadoma nas je zapustil naš dragi brat, stric in svak Miha Plaš učitelj v pokoju Pogreb bo v torek, 9. julija 1963 ob 17. uri v Celju na Mestnem pokopališču. 2 alu J o či: sestre, brat in ostalo sorodstvo. Velenje, Celje, Maribor, Koroško, 7. julija 1963. Dotrpela je naša ljubljena mama Marija Bozovičar ROJENA ŠPENDAL Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 8. julija 1963 ob 17. uri na pokopališču v Škofji loki. Žalujoči: hčerki Anči, por. Petrovič in Marica por. Grgantov, zeta Branko Petrovič in Jože Grgan-tov, vnuki Sašo, Rado, Branko in Marin ter sestri Lojzka in Pepca in ostalo sorodstvo. Škofja Loka, Beograd, Reka, Šentvid pri Stični, 7. julija 1963. Globoko potrt sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in soborcem, da me je nenadoma zapustil edini brat Ivan Bobek rez. kapetan IX. brigade XVIII. divizije Pogreb nepozabnega brata bo danes, 8. julija 1963 v Škocjanu pri Novem mestu ob 16. uri. Njegov zadnji dom bo poleg mame. Do pogreba leži v Dobruški vasi St. 29, Žalujoči: brat Vinko z ženo Jožo in otrokoma Ljubico in Zdravkom. Dobruška vas pri Škocjanu, 7. julija 1963. Režija: David Miller Igra KirK Douglas Tednik Predstava ob 20.30 Predaja vstopnic uro m pol pred predstavo. KINO »TRIGLAV« — LJUBLJANA: dom. barv. film REKA SMRTI. Tednik. Predstave ob 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. MLADINSKI KINO: amer. barvni film DREVO ZA OBEŠANJE, ob 10, 15 in 17. uri. Zadnjikrat. — Film za mladino od 14. leta starosti dalje. KINO SAVA: amer. barvni film ZLOMLJENA ZVEZDA, ob 16., 18 in 20. uri. ‘ Zadnjikrat. LETNI KINO DOMA JLA, Ljubljana: italijanski barvni CS film ORIENTALKE, ob 20.30. KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. film KLEVSKA PRINCESA, ob 18 in 20. uri (samo danes). KINO STORŽIČ — KRANJ: amer. film KRVNIK IZ NEVADE, ob 18 in 20. uri. LETNI KINO PARTIZAN: prem amer. filma REVIJA POPEVK, ob 20.30. KINO RADIO — JESENICE: meh. barv. film JAZ SEM PUSTOLOVEC, ob 18 in 20. uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: meh barv. film JAZ SEM PUSTOLOVEC, ob 18 in 20. uri. KINO KOR. BELA: angl. film NE-ZADR2LJIVI. KINO UNION — CELJE: franc, film UZDA NA VRATU, ob 16, 18 in 20. uri. KINO METROPOL — CELJE: angleški CS film V KROGU PREVAR, ob 16, 18 in 20. uri. LETNI KINO —- CELJE: ameriški barv. CS film OSAMLJENI MAŠČEVALEC, ob 20.15. KINO KRKA — NOVO MESTO: angl. barv. CS film ZALIV TIHOTAPCEV, ob 18 in 20 uri. KINO SVOBODA L1 — Trbovlje: nem. barv zabavni film NE POŠILJAJ 2ENE V ITALIJO, ob 18 in 20. uri. KINO SVOBODA II — Hrastnik: amer. barv. CS film ALAMO — II. del, ob 19. uri. KINO DELAVSKI DOM — Zagorje: nemški film ZALJUBLJENI DETEKTIV. ob 18. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barvni CS film SALOMON IN KRALJICA IZ SABE, ob 18.30 in 20.30. KINO PARK — Murska Sobota: ruski barvni film NASREDINO-VE SPLETKE, ob 17.30 in 20. uri. KINO SOLKAN: nemški film DOKLER NAS DENAR NE LOČI. bolj pa dr. Cerarju iz Domžal, ki je bil trenutno navzoč in me je z velikim trudom in umetnim dihanjem spravil k zavesti ter me spremljal v bolnišnico. Vsem hvaležni Rudolf Lipec. kr Čestitke BORISU ERŽENU za opravljeno diplomo na oddelku za kemijo čestitajo košarkarji Ilirije. 8389 Mali oglasi ZA POMOČ v gospodinjstvu dam hrano in stanovanje, r^nudbe »pod »Ugodno«. 8445-1 VESPO GS, 1. 57, ugodno prodam. Ponudbe pod »Motor«. 8401-3 POTNIŠKE AVTOMOBILE, teren ska vozila, avtobuse in kamione kupuje za svoje komitente »AGENCIJA BEOGRAD«. Beograd, Dositejeva 21 III telefon 622-322. 4667-3 FIAT 1100 B prodam za 350.000 din ali ček. Mišjak. Regerča vas 25, Novo mesto. 764-3 RECORD CARAVAN letnik 54—60 kupi Hvalec, Celje, Prešernova ulica 11. 759-3 KOZOLEC, krit z opeko z nadstreškom prodam. Rečna ulica b. 8412-4 TRANSISTOR »Normenilc«. odličen, prodam, tudi na obroke. — Mekinda, Vižmarje 53-1., p. Ljub-ljana-Šentvid. 8404-4 ŽENSKO KOLO Steyer proda dr. E. Soss, Vegova ulica 2-II. 8381-4 SOBO, opremljeno ali neopremljeno, kjerkoli v Ljubljani, potrebuje farmacevt. — Ponudbe pod »Miren«. 8398-6 'ZA DVOSOBNO ali dvoinpolsobno stanovanje plačam najemnino za nekaj let. vnaprej ali dam posojilo Ponudbe pod »Nujno«. 8390-6 LAOSOBNO sončno stanovanje v središču mesta zamenjam za ustrezno v šiški, Mostah ali za Bežigradom. —■ Krista Koman, Ljubljana, Karlovška 9. 8333-6 SKROMNO SOBO potrebujem, grem tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Brez obiskov«. 8409-6 SOBO v centru, za Bežigradom, vseljivo do jeseni, potrebuje študentka. Ponudbe pod »Plača dobro«. 8413-6 MIZARSKO DELAVNICO, prostor no. z vsemi stroji ter orodjem proda Stanko Vivod, splošno mi zarstvo, Maribor, Tržaška c. 86 758-7 PROSIM najditelja transistorja, naj ga proti nagradi odda — Jože čuden, Hudovernikova 8. 8407-8 Obvestila ZAHVALA. Vsem, ki so me 30. Junija v Strunjanu pri Portorožu rešili iz vode kot utopljenca in me prepeljali v piransko bolnišnico, najlepša hvala. — Posebno se zahvaljujem zdravnikom m strežnemu osebju bolnišnice, naj- Službo Išče ZDRAVNIK Nastop po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod oznako »Zdravnik«. 8414 Gospodarske organ izacije, trgovska podjetja, ustanove! ZAGOTOVITE SI HITER IN CENEN PREVOZ BLAGA! Z UDELEŽBO 30 % DOBAVIMO NA KREDIT NASLEDNJA VOZILA: IMV-1250 KURIR, odprto dostavno vozilo, cena 2,246.500 din minimalna 30 % udeležba 673.950 din IMV-1000 SERVIS, zaprto dostavno vozilo, cena 2,650.000 din minimalna 30 % udeležba 795.000 din IMV-1000 KOMBI, kombinirano vozilo za prevoz blaga in potnikov, cena 2,970.000 din minimalna 30% udeležba 891.000 din IMV-1000 TURIST, mali avtobus z 9 sedeži, cena 3,650.000 din minimalna 30% udeležba 1,095.000 din ZA ZDRAVSTVENE ZAVODE IN DOMOVE TER REŠEVALNE POSTAJE: IMV-1000 SANITET, rešilni sanit. avtomobil, cena 3,180.000 din minimalna 30 % udeležba 954.000 din TURISTIČNO GOSTINSKA PODJETJA IN ZDRAVILIŠČA! KOMBINIRAJTE PREVOZ BLAGA IN POTNIKOV! Kredit za prodajo vozil odobravamo po skrajšanem postopku na 3 leta. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO 5615 »Saj je samo petindvajset kilometrov,« je rekla. »Mar ne misliš, da bi se doma bolje spočil?« Telefon je ublažil sicer čisto določen prizvok v glasu. Predvideval sem njen ugovor m sem že imel pripravljen odgovor: »Zvečer se bo malo zavleklo, prav gotovo bom tudi kaj pil; pri takem mokrem snegu bo ponoči vse zmrznjeno. Verjemi mi, da je zame veliko ugodneje, če grem samo čez cesto' v svoj hotel, kot pa prevoziti petindvajset kilometrov.« »Gotovo imaš prav.« Tega ni povedala prisiljeno. Bil sem prepričan, da je tako tudi mislila. Odložil sem slušalko in za trenutek postal z nelagodnim občutkom Ko pa sem se vrnil v jedilnico in spet zagledal njen profil, sem nemudoma pozabil na ženin glas. Uro zatem sem grel v svoji dlani že drugo čašo konjaka. Bil sem sam v jedilnici. Od Paula sem zvedel, da je moja dama prišla urejevat zapuščino, da je prispela predvčerajšnjim zvečer in da bo odpotovala naslednjega dne dopoldne. Moral sem jo torej takoj nagovoriti; počutil sem se boječega kot šolarček. Popoldne sem se sestal z Belmontom. Z muko sem poslušal njegove tehnične razlage o novih švedskih statvah, nedvomno je opazil mojo raztresenost in odsotnost. »Zaskrbljeni ste videti,« mi je dejal. »Upam, da ni nič resnega.« Priložnost se mi je nasmehnila — časopis je položila na mizo tako, da je malo gledal čez rob. Bil je angleški. Ko sem šel mimo njene mize. sem bil nekoliko nero- den, pa je padel na tla. Naredil sem se, kot da jo imam za Angležinjo, in se ji opravičil v angleščini, ki sem si jo bil nekoliko izpopolnil, ker sem bil nekajkrat v Angliji. Ostali del večera sva kramljala v malem salonu, kjer sva bila na srečo sama. Zunaj je začelo mesti; sneg naju je ločil od vsega drugega sveta. Povedala mi je, da je prevajalka iz angleščine in da dela za veliko založbo. Pila je konjak kot jaz, oba sva tudi veliko kadila. Nenadoma je vzkliknila: »Polnoči je že.« Moja soba je bila v prvem nadstropju, njena prav tako. Spomnim se, da sem bil tako dobre volje, ko sva šla po stopnicah navzgor, da sem se zabaval s štetjem bakrenih palic, ki so pripenjale preprogo na stopnice. Pred njeno sobo sem ji ponudil roko. Obdržala jo je v svoji. Objel sem jo okrog pasu in ko sem svoj obraz približal njenemu, je vrgla glavo nekoliko nazaj, da je izpuhnila zadnji dim, ki je še dišal po konjaku, potem pa so ostala njena usta na pol odprta. Naslednjega jutra se je odpeljala v Pariz, toda samo po svoja dva kovčka. »To je vsa moja preteklost,« je dejala. »Preteklost, ki ne vzame dosti prostora in ki jo človek lahko hitro popiše in sestavi seznam.« Po sedmih letih skušam zdaj v tem policijskem avtomobilu, ki me premetava sem in tja, pregledati pot, ki sem jo prehodil. Ko se je vozilo na križišču ustavilo ob pločniku, je neki otrok prilepil svoj nosek na šipo, da bi videl, kaj je notri. Eden izmed žandarjev je tlesnil s prsti in obrazek je izginil; potem se je avto spet premaknil. Drugi žandar je vzel čepico z glave in z rokavom podrgnil po ščitniku. Potem si jo je znova poveznil na glavo in mi dejal: »Kaže, da so porotniki dobri.« Po njegovem pogledu iz svetlih oči bi človek sodil, da ni zmožen laži. »Človek se navadi na te reči,« je še dodal. Njegov tovariš je prikimal. Kratki, rdečkasti brki so mu zakrivali del ustnice. Imel sem prijeten občutek fizičnega ugodja, ko sem se vrnil v celico. Sedel sem na ležišče in znova sem bil, kot vseh teh trinajst mesecev, brez odgovornosti; ni mi bilo treba odločati in ukazovati, ni mi bilo treba neprestano misliti na sestanke. V zadnjih trinajstih mesecih je vsaka sekunda mojega življenja pripadala resnično samo meni. O tem sicer ne bi spregovoril sodnikom, ker bi mislili, da se norčujem iz njih, toda med jetniškimi štirimi stenami sem se počutil bolj prostega kot na čelu svoje tovarne, med svojimi družinskima obveznostmi in državljanskimi dolžnostmi. Razen tega pa mi je v tem pribežališču, da tako rečem. Leroy nemara manjkala manj, kot bi mi sicer. Okence na vratih se je odprlo. Vstal sem. Paznik Raoul mi je pomolil pločevinasto skodelico s kosilom. Zahvalil sem se in ko sem se odmaknil od vrat. se je nagnil skozi okence. »Veste,« je dejal. »Zdi se mi, da imate dobro poroto.« Nasmehnil se je in stopil nazaj. Na njegovi bluzi sem videl srebrno zvezdo, ki jo jetniški pazniki nosijo na ščitku. Mislim, da se je navezal name zato, ker sem mu bil vodnik v njegovem izobraževanju in ker sem ga pripravljal za natečaj, ki je bil razpisan za carinske uslužbence. Pri učenju si je na vso moč prizadeval, zakaj malce se je sramoval svojega sedanjega poklica: biti jetniški paznik . . . Ko se je okence zaprlo, sem položil obrok na mizo, pogrnjeno s prtičem. Rezanci so bili sikoraj mrzli, stavil pa bi, da je Raoul osebno izbral zame kos mesa. Prisilil sem se k jedi, malo tudi zato, da ga ne bi užalil. S hodnika sem slišal korake in vrata, ki so se odpirala. Pogledal sem na uro: ena. Ura, ko gredo jetniki na sprehod. Poslušal sem oddaljujoče se korake. Vesel bi bil, če bi se odprla vrata moje celice in če bi se smel pridružiti drugim, da bi z njimi v krogu, z rokami na hrbtu hodil po trikotnem dvorišču. Branislav Nušič ■ 6 Avtobiografija Prevedel DAVORIN RAVUEN IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllillilllllllllllllilllllllllllllllllllJUllJJUllIlllIttlinilUlIlUlUlKlIlItilUllllUllllfilllltllllllllllilHIIIIlillll1 Tačas sem tudi dobil prve zobe. Oh, to Je bila prav komedija, tako da smo domala vsi popokali od smeha. Sam nisem toliko hlepel po tem, da bi čimprej dobil prvi zob, pač pa sem bil sit očeta ki mi je venomer vtikal kazalec v usta in mi otipaval dlesni. O zobeh povem, da sem se ob njih prepričal, kako veda o spoznavanju^ človeka ni zanesljiva, ker se mi ni in ni posrečilo, ‘da bi imel dvaintrideset zob, kolikor Jih predpisuje znanost, dokler nisem plačal zobnemu zdravniku dveh tisočakov. Zobje so me vedno boleli, morda pač tudi zato, ker me je oče preklel, ko sem ga iz hvaležnosti ugriznil s svojim prvim zobom. OD PRVEGA ZOBA DO PRVIH HLAČ Seveda nisem oštal samo pil prvem zobu, marveč sem si kmalu olepšal čeljusti še z nekaterimi, kar ml je omogočilo, da sem izustil kakšno besedo. Sicer sem že poprej dajal nekakšne živalske glasove od sebe, v katerih je mati našla določen pomen in Je gostom razlagala, kaj sem hotel povedati, in to je po mojem nenavadno podobno zadevi z zelenim papagajem gospe lekarnarke Mile, ki sem jo poznal pozneje v življenju. Gospa je imela zelenega papagaja, o katerem je bila prepričana, da zna govoriti, in kadarkoli je zavreščal: »la-ra-ro-ra-ro-r!«, nam je gospa razlagala, da pravi: »Dober dan že-x lim!« Tega nikakor nismo mogli razumeti, pa naj smo še tako napenjali ušesa. Tako je tudi moja mati prevajala in razlagala moje prve izraze »du-mu-gu-do-po« in podobno, kakor da hočem s tem reči: ata, mama itd. Zato pa tudi ne pišem o tem vreščanju kot o prvih besedah. Prva beseda, ki sem jo izgovoril, dobro vedoč, kaj pomeni, je bila: »Daj!« — in odtistihmal se vse življenje zavedam pomena te besede, kadarkoli jo izgovorim. No, pomembnejše od tega je, da sem se po prvih zobeh na koncu prvega leta že postavil na noge in shodil. Priznati moram, da sem sprva kobacal po štirih. Pravijo: da se povzpneš na dve nogi, hodi najprej po štirih, ali drugače povedano: da se v življenju lahko vzravnaš, se moraš najprej plaziti, takisto kakor moraš najprej počepniti, če hočeš skočiti. Res ne vem, ali ni tisto plazenje, s katerim se začne človek gibati v življenju, nekakšna vadba za praktično življenje, ali pa je morda usoda tako določila, da stopa človek po vseh štirih v življenje prav tedaj, ko je najbolj odkritosrčen, v dobi, ko se še ne zna sprenevedati in je človeku najbližji. Tisti čas, ko sem shodil, Je bdi poglavitni dogodek shodnjica. To je tista naša lepa, stara navada, da otroku, ko shodi, prelomijo pogačo nad glavo. Preden pogačo prelomijo, postavijo nanjo razne predmete In jih ponudijo otroku, naj sam kaj izbere, in po tistem, kar zgrabi, presodijo, kakšen bo njegov poklic. Na pogači, ki so jo postavili predme, so bile tele stvari: knjiga, kovanec, pero in ključ kot znamenja znanosti, bogastva, književnosti in gospodarstva. Meni je seveda oko obstalo na denarju in odtistihmal pa vse do današnjih dni se ta okus nikakor ni spremenil. Toda tedaj, ko sem stopical k pogači, da bi vzel novec, je denar neka- ko skrivnostno zginil z nje. Iskali smo ga, iskali, našli pa ne. Sele pozneje so dognali, da je moj starejši brat prav tedaj, ko sem se nameril k pogači in ko so vsi samo mene gledali in name pazili, kaj bom počel — denar ukradel, čeprav zato ni imel upravičenega vzroka, ker je sam že davno prej shodil. Položiti so morali drug novčič, ker sem zagnal tak vik in krik, kakor da je bila tisti mah protestirana moja menica. Slutnje, povezane s tem dogodkom, so se mi v življenju zares izpolnile; odtlej pa vse do danes mi nekako izgine sleherni denar, kjer in kadar koli segam za njim. Doba, ko človek shodi, pa vse do prvih hlačk, je menda v človeškem življenju najmikavnejša. To je doba, ko človek ni ne fantek ne deklica in mu je naša slovnica velikodušno zagotovila zavetje v posebnem srednjem spolu, česar niso storile slovnice mnogo večjih in bolj kulturnih narodov. Poglavitne odlike te slovniške oblike so: a) samostalniki tega spola se prilagajajo osebnemu zaimku »ono«; b) vsi samostalniki tega spola nosijo krilca, ne glede na spol, in c) samostalniki tega spola imajo navadno nekakšna takšna imena, da se jih bog usmili in da po njih ne moreš poznati, kateri teh imenovan-cev je fantek, kateri pa punčka. Takšna, imena so na primer: Dudu, Bibi, Lulu, Lili, Popo, Coco, Koko in podobno. Ne spominjam se, kako so me klicali, dokler sem bil srednjega spola, lahko pa vam povem, da sem se v krilcu nenavadno dobro počutil in se ga tako navadil, da me krilo niti pozneje v življenju ni moglo spraviti v zadrego. Poglavitno pa je, da sem bil tedaj dolgo časa prepričan, da sem dekle, k čemur je najbolj pripomogla tudi babičina zmota ob mojem rojstvu, in tako sem se kar se da prilagodil zmešnjavi, ki jo med spoli povzroča srednji spol. Iz te zmote me je rešilo neko bitje, ki smo ga klicali Lulu. Kako je prišlo Lulu do tega odkritja, še dandanašnji ne vem; spominjam se samo, da mi je nekega dne šepnilo »Ti si fantek!« — nakar me je postalo strašno sram. In še dolgo potem sem se vsakikrat, kadar sem srečal Lulu, ne vem zakaj sramoval, da sem fant. Pravijo, da se v človeku, ko se postara, vnovič zbude nekatera otroška čustva in bolj ko se stara, bolj se vrača v otroško miselnost. To opažam kolikor toliko na sebi, vsaj po občutkih. Se dandanes, na primer, kdaj pa kdaj nanese, da me je, kakor nekoč, ko sem bil otrok, sram ker sem moški. Celi dve desetletji potem, ko sem zlezel iz krilca, sem srečal tisto drobno bitje Lulu, nekdanjega svojega tovariša v srednjem spolu, in ko sem videl, da je Lulu lepa in prikupna dama, sem ji navdušeno vzkliknil: »Vam se moram zahvaliti, da sem zvedel, da sem moški!« Se neko takšno prijetno srečanje sem doživel. Spoznal sem nenavadno lepo in zanimivo mlado gospo in po daljšem pogovoru sva dognala, da sva vrstnika in da sva zamlada oba pripadala srednjemu spolu in tovariševala. Klicali smo jo Bibi. Sladko sva se smejala, ko sva se spominjala vseh nadrobnosti iz tistih časov. In mi je rekla, da je bila tedaj prepričana, da sem dekle. Pa čeprav sem zdaj že nosil dolge, zlikane hlače, pod nosom pa nekaj nepolikanih brčic ter sem očitno predstavljal samostalnik moškega spola, me je vendarle imelo, da mlade gospe popolnoma obvarujem morebitne zmote. Ker so vtisi iz zgodnje mladosti navadno zelo globoki in trajni, sem se prav posebno potrudil, da bi mlado gospo prepričal, da sem moški. Zabrbljal sem se in se zapletel v krila mladih dam, to poglavje avtobiografije pa je posvečeno samo tistim krilcem, ki so nekakšna uniforma srednjega spola v slovnici. Povrnimo se torej v to krilce, v čas po prvem zobu, po prvih besedah ia pa prvih stopinjah v življenje. Ponedeljek, 8. julija 1963 'ŠPORT DELO ★ stran S PO VI. KOLU ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE Olimpija že sredi lestvice Ljubljanski ligaši doma odpravili moštvo Radničkega LJUBLJANA. 7. iul. — Košarkarji nadaljujejo prvenstveni ples brez odmora. Včeraj so že spravili pod streho VI. kolo — v sredo in četrtek pa bodo morali na igrišče po točke VII. kola — v katerem so bili vzlic vročini zabeleženi več ali manj »ameriški-- rezultati. V podrobnem je bilo takole: Lokomotiva : Zastava 107:33 (46:26) Beograd : Crvena zvezda 110:92 (54:42), Zadar : Zeljezničar 84:81i (41:44). SIJ® Na stadionu »Inž. Stanka Bloudka« v Tivoliju sta se v soboto zvečer pomerili dvanajstorici Olimpije ir- Radničkega. Zmagali so domačini 98:80 (45:39). Pred okoli 1500 gledalci sta sodila Mahovlič in Prelogovič iz Zagreba — zadovoljivo. To je bilo pra\t> prvenstveno srečanje pod koši. Gledalci so zapustili stadion zadovoljni, saj so igralci natresli cel kup košev, razen tega pa so lahko videli tudi nekaj res uspelih potez med igralci obeh moštev. Začetek tekme je potekel v zna- menju dvoboja Olimpija : Djurič Srednji napadalec jugoslovanske reprezentance je več kot 10 minut igre sam držal ravnotežje sil na igrišču, pa čeprav so domačini — Potočnik. Jelnikar in Logar — v teh minutah poskušali vse, da bi ga zadrževali pri streljanju na koš. Njegov odstotek zadetih strelov je bil res izreden. Prvih 7 strelov se je končalo s spremembo rezultata. Toda Djurič ni mogel vztrajati kar naprej in je njegova napadalnost kmalu popustila, tako da je Olimpiji uspelo, priigrati si že do odmora 6 točk naskoka. Po odmoru so domačini zaigrali še bolje. S hitro in premišljeno igro so naglo prihajali pod nasprotnikov koš in višali prednost. Že v prvih minutah drugega polčasa sta morala zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče najprej Jelnikar, nato pa še Potočnik pri Olimpiji, na nasprotni strani pa je enaka usoda doletela čermaka. Odslej je imela Olimpija igro povsem v rokah in je počasi, nezadržno večala razliko v svoj prid. V zadnjih minutah igre so morali z igrišča še Ražnjatovič, Djurič in Dermastia. kar pa je nomenilo tudi dokončen poraz Radničkega. Ko so se Ljubljančani približali stotici, so se med seboj začeli potegovati. kdo bo strelec tega koša. Prav zaradi tega pa so zakrivili vrsto napak, pa tudi tega cilja niso dosegli. —IC LESTVICA Zadar 6 6 0 552:500 12 Beograd 6 5 1 600:457 10 Željezničar 6 4 2 506:465 8 Lqkomotiva 6 3 3 528:478 6 Olimpija 6 3 3 528:509 6 Partizan 5 3 2 410:399 6 Radnički fi 2 4 464:463 4 C. zvezda 6 2 4 464:469 4 Proleter 5 1 4 342:523 2 Zastava 6 0 6 390:504 0 MLADINSKI ATLETSKI MITING V GRADCU Ovojna zmaga Jugoslavije Miadinke zrrscgale s 57:39, mladinci pa 85:67 GRAZ. 7. julija. — Tukaj se Je danes končal dvodnevni at-le - -. bi mladinskih re- prezentanc Jugoslavije in Avstrije. Mladinke so zmagale z 57:3‘). mladinci pa s 83:67. Dogodki na stadionu. — strahotno vročem — so potekali po pričakovanjih. Avstrijci so bili sprva enakovreden nasprotnik, vendar so naši atleti v metu kladiva in s skokom ob palici še povečali naskok prvega dneva. Naj večji aplavz je požel Celjan Zontar s sijajno zmago v' teku na 1500 m. V ženski konkurenci »mo na 100 m učakali dvojen neuspeh. Enako velja tudi za obe štafeti: ženske 4 x 100 m. tu smo izgubili zaradi slabih predanj. V štafeti 4 x 400 metrov moški smo nepričakovano vodili z 20 m pred ciljem, ko je avstrijski mladinski rekorder Weber prehitel našega tekača. IZIDI MLADINCI — 110 m ovire: Sicriel (A) 1G.0. Polutnik (J) 16.2. I.isak (J) 16.3, Malt (A) 16.3: Disk: Gredelj (J) 43.03. Holzer (A) 42.88. Harre (A) 41.07. Podor (J) 39.47: 200 m: Karoli (J) 22.3. Wober (A) 22.3. Nepravnih (A) 22.3: 1500 m: Žontar (J) 3:51.3. Pavličevič (J) 4:02.6. Os-\vald (A) 4:06.2: kladivo: Bukovec (J) 56.42. Golob (J) 45.06. Jullel: (A) 43.00: daljina: Ko- st a! (A) 6.89. Korica (J) 6.71. Stojanovič (J) 6.60: palica: Kržanj ac (J) 3.90. P. lih (J) 3 65. Gusenbauer (A) 3.60. 4 x 400 m: Avstrija 3:23.1. Jugoslavija (Trboj evič. Gorene, Verbič, Tep-šič) 3:23.3. MLADINKE - 100 m: Pisch-ner (A) 12.3. Kleinpeter (A) 12.5. Petnjarič (J) 12.6; krogla: Vukelič (J) 11.41. Egger (A) 11,40, 2uni (J) 10.99: kopje: Zuni (J) 42.99. Urbančič (J) 42.71. Palat (A) 40.36: višina: Marinjek (J) 1.53. Faunarstille (A) 1.53. Ostn-jič p) 1.53: 4 x 100 m: Avstrija 49,0, Jugoslavija 49.1. Z. VAHTAR FRED DV3B0JEM SKANDINAVIJA : BALKAN M s:, ^§caifH£§iawe! pr§pra¥ijeEif STOCKHOLM. 7. jul. — Skupna komisija atletskih zvez Finske. Švedske. Norveške in Danske je določila atletsko reprezentanco, ki se bo 16. in 17. t. m. v Helsinkih pomerila z najboljšimi atleti balkanskih držav. V skandinavski reprezentanci so naslednji atleti: 100 m: Hoertevall (Š), Ny (F), Madsen (D); 200 m: Bunaes (N), Strand (F), Althoff (Š); 400 m: Eunaes (N), Johansson (š), Fern-sirem (Š): 800 m: Niemelai (F). Salonen (F), Solberg (N); 1500 in: Mamarsland (N), Larson (š), Sa-lonen (F); 5000 m: Saloranta (F), Fuglem IN», Karlsson (S); 10.000 m. Kuha (F), Benum (N), tretjega tekmovalca bodo odredili pozneje; maraton: Oksanen (F). Toegersen (D), Pystynen (F); 110 m ovire: Forssander (š), Weum (N), Asiala (F); 400 m ovire: Rintamaeki (F), Enoniemi (F), Guldbrandsen (N); 3000 m zapreke: Persson (S), Siren (F), Bjoerkman (S); višina: Fellen (F), Pettersson (Š). Nils-son (S); palica: Nikula (F), Ny-stroem (F), Laitinen (F); daljina: Eskola (F). Stenius (F). Hartikai-nen (F); troskok: Ruuskanen (F), Tumminen (F). Bergn (N); krogla: Simola (F), Yrojoelae (F). Kunnas (F); disk: Haglund (S), Repo (F), Haugen (N); kladivo: Asplund (Š), Strandli (N), Krogh (N); kopje: Nevala (F), Pedersen (N), Ras-mussen (N); deseteroboj: J. Kah-ma, M. Kahma (F), Thorlaksson (N); 4x100 m. Iloerstevall (S), Loevgren (S), Esko.a (F), Ny (F); 4x400 m: Bunaes (N), Rintamaeki (F), Frenstroem (S), Johansson (S). V skandinavski reprezentanci je nekaj vrhunskih atletov, ki se potegujejo za vrh evropske in svetovne lestvice. KONEC TENIŠKEGA TURNERJA MEST Subotica in Ljubljana prvi NOVI SAD. 7. jul. — Danes 60 končali letošnji teniški turnir jugoslovanskih mest. Subotica 'med mladinci in Ljubljana med mladinkami sta prva. Tak razplet je bilo glede na pokazano formo posameznih ekip tudi pričakovati. Vrstni red med moškimi je tak: 1.Subotica, 2. Zagreb, 3. Split, 4. Beograd, 5. Novi Sad, 6. Skopje, 7. Maribor, 8. Ljubljana. Ženske: l. Ljubljana, 2. Novi Sad. 3. Subotica, 4. Split, 5. Maribor. 6. Zagreb. 7. Beograd., 8. Skopje. Med moškimi so Mariborčani po dobrem startu povsem popustili. Potem ko jih je premagala nepopolna ekipa Ljubljane (Horvat, Žnidar. Sven-Šek), so danes izgubili še proti Skopju. Včeraj je bil dvoboj prekinjen pri stanju 1:1. Staj-ner je odpotoval in se v drugem singlu vdal. Grmovšek in Vodeb sta premagala Steriieva in Panova 6:0. 6:3. odlično oartijo pa je izgubil Vodeb proti Panovu 6:4. 5:7, 7:9. čeprav Je v odločilnem tretjem nizu že vodil 5:2 in imel zaključne žoge. Tako so s.e Mariborčani navzlic zmagi proti Novemu Sadu morali zadovoljiti s 7. mestom. Za Ljubljano — brez Breskvarja — pa je že uspeh, da je premagala Maribor. Vso pohvalo zaslužijo dekleta. Ljubljančanke so prepričljivo dobile vsa srečanja in le proti Novemu Sadu so Skulje-va. Miheličeva in Sokličeva zmagale tesno 3:2. Tudi za mariborsko ekipo je peto mesto čeden uspeh. M. MULEJ TURNIR B-KATEG0RIJE TK OLIMPIJE Deset dni so bila teniška igrišča v Parku ing. Bloudka poprišč-3 požrtvovalnih in lepih teniških srečanj 32 članov teniškega kluba 01ympije — B-kategorije. — V polfinale so se uvrstili Žižek, Petan, Veselko in Albaneže. Za vstop v finale je najprej Žižek premagal Petana 6:3, 7:5, zatem pa Veselko Al-banežeja 6:3 in 6:4. V finalnem srečanju je bil Veselko močnejši od Žižka — 6:4, 6:4. —- Vrstni red: 1. Veselko, 2. Žižek, 3. Albaneže, 4. Petan. EVROPSKI KRITERIJ Z BELO ŽOGICO Dve zmagi mladincev, trije porazi miadink DUSSFLDORF, 7. julija. -Ob udeležbi mladih namiznoteniških igralcev iz 13 držav se je sinoči tukaj začel mladinski evropski namiznoteniški kriterij, ki velja kot neuradno mladinsko prvensrvo Evrope. V ►►A« skupini je jugoslovanska reprezentanca najprej premagala Avstrijo 5:0, nato pa odpravila še Belgijo s 5:1. Naše mladinke so morale medtem vzeti v zakup že tri poraze, in sicer proti ZR Nemčiji in Belgiji 1:3 in Franciji 0:3. NAD 500 AVTOMOBILISTOV V KUMROVCU Uspeh zvezdne vožnje »Bratstva 'm enotnosti« ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Ljubljana: C. zvezda 3:0 LJUBLJANA, 7. jul. — Po vročini je dopoldne no igrišču v Šiški v prvenstveni odbojkarski tekmi zvezne lige Ljubljana premagala beograjsko Crveno zvezdo 3:0 <15:9, 15:11, 15:13). Pred maloštevilnimi gledalci je zelo dobro sodil Sušnik iz Ljubljane. Ljubljana: Jedretič, Krevselj, Obersnel, Baggla, Strucelj, Kržišnik, Podlogar, Košir I., Košir II., Torkar, 2ohiar. Crvena zvezda: Popovič, Rakočevič, Vračarevič, Kostid, Živič, Milošev, Cebrič, Novakovič. V prvem srečanju v Beogradu so zmagali Beograjčani, čeprav so bili igralci Ljubljane popolnoma enakovredni. Toda nekoliko pristransko sojenje sodnika je takrat navrglo zmago domačinom. Na povratni tekmi pa so kljub pekočemu soncu igralci Ljubljane zaigrali zelo požrtvovalno, taktično in tehnično dovršeno in zanesljivo zmagali. Zanimivo je, da je Crvena zvezda v vseh treh nizih v začetku imela pobudo in vodila s precejšnjo razliko, v odločilnih trenutkih pa je popustila in omogočila domačinom, da so spet razvili svojo učinkovito igro. Pri Ljubljani sta se zlasti izkazala Kržišnik in Krevselj, pri Crveni zvezdi pa Popovič in Rakočevič. S' to zmago so si Ljubljančani nekoliko izboljšali položaj v prvenstveni lestvici. Ostali izidi: Jugoslavija : Mladost 3:2 (15:17, 17:15, 8:15. 18:16. 15:8). Tekma Partizan (Bgd) : Je-dinstvo (Brčko) ni bila odigrana, ker ni bilo sodnika. / železničar : Partizan 3:2 MARIBOR. 7. jul. — V prvenstveni tekmi zvezne odbojkarske NAJBOLJŠI STRELCI — Prvenstvena košarkarska tekma med domačo Olimpijo in beograjskim Rad-ničkim se je odlikovala s hitrimi prodori obeh pe-tork. Videli smo nekaj izredno učinkovitih igralcev, med katerimi so se ^ašti izkazali Ražnjatovič (9), Logar (14) ter Djurič in Basin v ozadju. Foto: E. Šelhaus ZANIMIVA MOTO PRIREDITEV Prvič na gc-kartšh Letošnja zvezdna vožnja »Bratstva in enotnosti«, ki je bila zaradi volitev preložena na dan borca (4. julija), je — kakor so želeli pobudniki iz AMZ Slovenije od prvih početkov, že prese8la republiški okvir in z enim najdaljšin krakov (256 km) segla daleč v sosednjo Hrvatsko — tja do Slavonskega Broda. Vrh tega je bila tudi po udeležbi voznikov amaterjev cialeč bolj množična kakor prva tri leta. Njen cilj v Kumrovcu je še posebej povečal njeno privlačnost. Sestavljalo jo je sedem itinerer-jev, in sicer trije na teritoriju Slovenije, ostali štirje pa po Hrvat-skem. Izmed okrog 600 prijavljenih udeležencev je prispelo do cilja in ocen več ko 300 vozečih, ponajveč članov slovenskih AMD. Po lastni uvidevnosti so tekmujoči lahko startali v Ljubljani, Postojni ali Mariboru ter na Reki in v Zagrebu, Banjaluki in Slavonskem Brodu, torej na povprečnih 240 do 250 kilometrov daleč. Okrog 15. ure so bili vsi, ki so vzdržali, zbrani v rojstnem kraju našega predsednika. Tam kakor tudi na vsej poti Jih je spremljalo na tisoče prebivalstva. Po končani vožnji je bila kratka priložnostna slovesnost, na kateri so prvim desetim v vsaki izmed treh kategorij ugeležencev (do 750, do 110 in nad 1100 ccm) razdelili denarne nagrade in plakete. Prireditev je lepo uspela in pomeni v tej zamisli nov mejnik, ki ji bo za prihodnjič pripomogel še do večje popularnosti. V naslednjem priobčujemo neuradne rezultate, kakor smo jih prejeli od organizatorjev — Avto-moto zveze Slovenije: do 750 ccm: 1. Janez Bratina, Zastava 750, 31 kazenskih točk, 2. Sašo Stančič, Moste-Ljubljana, Zastava 600, 37, 3. Igor Šteblaj, AMD Moste-Ljubljana, Zastava 600, 38, 4. Emil Trampuž, AMD Kamnik, Zastava 600, 39. 5. Drago Finžgar, AMD Koper, Zastava 600, 44, 6. Milan Česen. AMD Tržič, Zastava 600, 44, 7. Jože Grandošek, AMD Koper, Citroen 2CV, 47, 8. Jakov Zrinščak, AMD Opatija, Zastava 600 D, 48. 0. Avgust Podgornik AMK Mariborske livarne, Zastava «(»0 D. 49. 10. Danilo Fujs, AMD Gor. Radgona, Zastava 600 D, 54 kazenskih točk. Do 1100 ccm: 1. Ivan Zupančič, AMD Videm-Krško, Fiat 1100, 52 kazenskih točk, 2. Franc Jerančič, AMD Moste-Ljubljana, Fiat Berlina, 52, 3. Lconard Spess, AMSI1, Fiat 1100, 54, 4. Franc Škof, MTT Maribor, DKVV 1000, 58, 5. Jože Hauptman, AMD Škofja Loka, Zastava 1100, 59, 6. Neven Speranda, AMSH, Fiat 1100, 60, 7. Jože Škri-lec, AMD Murska Sobota, Fiat 1100, 66, 8. Jože Veble, AMD Trebnje, Zastava 1100, 71, 9. Ivan Arzenšek, Sindikat železarne Jesenice, DKVV 1000S, 72, 10. Branko Kržišnik, AMSH, DKVV 3—6, 80 kazenskih točk. Nad 1100 ccm: 1. Zvone Spet, AMD Jesenice, VVV, 40 kazenskih točk, 2. Jože Košir, AMD Jesenice, VVV, 46, 3. Leopold Ferlež, AMD Koper, Fiat 1400, 54, 4. Rifat Ali-šič, AMD Ljubljana, VVV, 57, 5. Davorin šest, Sindikat železarne Jesenice, VVV, 69, 6. Alojz Radej, AMD Kamnik, Opel Record, 71, 7. Ivan Vanlč, AMD Videm-Krško, Opel Record, 72, 8. Franc Pogačnik, Sindikat železarne Jesenice. VVV, 74, 9. Jože Bobnar, AMD Cerklje, VVV, 76, 10. Slavan Berllsk, Sindikat železarne Jesenice, VVV, 78 kazenskih točk. LJUBLJANA. 7. jul. — Danes je bilo prvič v Ljubljani izvedeno tekmovanje z go-karti. Dirka, ki je bila z me-dnarod-no udeležbo, je veljala za republiško prvenstvo. Tekmovanje sii je ogledalo zaradi neugodnega datuma le kakih 2000 Finalisti v zvezni atletski ligi LJUBLJANA, 7. jul. — Atletska zveza Jugoslavije je vnovič preračunala rezultate s finalov ekipnih prvenstev republik in objavila spiska finalista med moškimi in ženskami, ki se bodo konec meseca pomerili v Celju. Med moškimi so finalisti: Partizan 35.033. C. zvezda 33.199, Slavonija 33.047. Kladivar 32.848, Ljubljana 32.524 in Mladost 31.970 točk. Sedmi je Dinamo, osma Olimpija-Svoboda 29.112 in deveti Branik 29.039 točk. Zanimivo je, da je v uradni razvrstitvi AZS po izidih istega tekmovmja Branik nabral 29.125 točk, Olimpija-Svoboda pa 28.807. Ženske: Mladost 17.036, Kladivar 16.196, Maribor 16.041, Branik 15.741, Slavonija 15.700, C. zvezda 15.452. Sedma je Olimpija-Svoboda 14.439 točk. Drugače kakor v republiških finalih, zvezni finale ne bo po točkah za mnogoboj, marveč po točkovanju mest. Korpar in Križnar na ncdboHšili metrih VRŠAC. 7. julija. — Na državnem prvenstvu v jadralnem letalstvu je bil četrti dan na sporedu prelet na določeni cilj z vrnitvijo brez pristajanja od Vršca do Novega BeČeja in nazaj (215 km). V tei konkurenci je zmagal Vasa Stefanovič (AK Beograd) v Času 3:07.00 drugi je bil Di-mitrile Mareš 3:11:00. tretji pa Karel Korpar (Ptuj) 3:16,00. V mednarodnem razredu je bil najboljši Jože Mrak (Vršac) v 2:35 ored Cirilom Križnarjem (M. Sobota) 2:40. Po četrtem dnevu vodi na prvenstvu Korpar 3.405. pred Stefanovičem 3.329 in Kukovcem (Lj) 2.970. V mednarodnem razredu pa ie prvi Križnar 3.944 pred J. Mrakom 3.173. Padalci na državnem prvenstvu ZAGREB - 7. julija. — Tukaj se je na letališču Lučko začelo XI. državno prvenstvo v padalstvu. ki bo trajalo do 13. tega m-eseca. Na mitingu bo nastopilo 60 padalcev iz vseh republik. Jutri so na sporedu skoki s 1000 m na cilj. šahovski turnir v Domžalah DOMŽALE — Tu se je končal Zupančič-Heringov spominski šahovski turnir, na katerem so se igralci zvrstili takole: A skupina: Ivačič 8,5, Draksler 8, Vavpetič 7,5, šiška 7, Lorbek 6.5, Bukovec 6, inž. Trbižan 5.5, Troha 5, prof. Sivec 4, Kamer 3,5, Plahutnik 2.5, Trebušak 2 točki. B skupina: Milič 9, Sonc, Jagodic 7, Pogačar, Žitko 6.5, Zupančič 6, Limbek. Bračič 5.5, Vidic 5, Ritonja 4, Narad 3.5, Ocepek 0.5 točke. gledalcev. Na startu se je zbralo več ko 50 tekmovalcev, med njimi več ko polovica gostov iz Italije in Avstrije. V kategoriji do 200 ccm so najbolje vozili Italijani. Zmagal je Antonio Sesso. sledila sta mu rojaka Glauco Turchi-ni in Ferdinando Ambroso. Štirje tekmovalci so odstopili. V kategoriji do 50 ccm so se med seboj za republiško prvenstvo pomerili sami domačini. Zmagal je Franc Gajšek iz Celja pred Sergejem Jermanom iz Kopra. Nada linja mesta so zasedli Albin Žiberna. Drago Furlan in Ivo Stebljaj. Vsi so vozili na strojih Tomos. Naj lepše borbe so tekle v kategoriji do 100 ccm. Tu so spet prevladovali1 Italinanl. ki so maloštevilnim gledalcem prikazali. kaj so res prave go-kart ^?;rke. Zmagal je Gianfranco Coccia na Garelliju za njim pa so se zvrstili Vincenzo Maco-ratti. Ferdinando D‘Adella (oba (Saetta) in Enrico Bentranoli (Parla). Druga preizkušnja za točke v moto krosu PRIŠTINA. 7. julija. - Na drugi dirki za državno prvenstvo v krosu z motorji so razen najboljših Jugoslovanov tekmovali tudi motoristi iz So-- ftije ki pa so startali izven konkurence. Med njimi se jp najbolj izkazal Miladinov. ki je zmagal v mednarodni konkurenci. Med domačini pa je bil najboljši Matija Stevanovič iz Prištine, medtem ko je dirugo mesto zasedel zmagovalec II. ljubeljskega krosa Andrija Kri-vošič iz Kutine. Na tretje mesto je prišel Aleksander Sinju-rin iz Skopja. lige je beograjski železničar v Hočah premagal domačega Partizana 3:2 (15:12, 12:15, 17:15, 9:15, 15:13). Pred 400 gledalci je sodil Obersnel iz Maribora. Tekma je bila zelo zanimiva, sodnik pa prej-kone slab. Pri zmagovalcih sta se odlikovala reprezentanta Bulatovič in Popovič, pri domačinih pa Primec in Lepšina. MEDNARODNI NOGOMETNI POKAL Beograd : Slovan 2:2 (1:0) BEOGRAD, 7. julija. Sinodi je na stadionu JLA v tekmi za mednarodni nogometni pokal OFK Beograd igral neodločeno s Slovanom iz Bratislave 2 : 2 (1 : 0). Ostali rezultati: Slov- naft : Zaglebje 1 : 0, Ra-pid : Eydhoven, ' Rouen : Chau de fonds 4 : 3, Ba-yem (Miinchen) : Sparta (Rotterdam) 6 : 0, Neu-mlinster Djurgaaraen (Stockholm) 2:1, Youngs Boys : Toulouse 3 : 2, Zii-rich : Sedan 7 : 0, Nimes : Lausanne 5:1, WAC : Oer-gryte (Šved) 1:1, Ensche-de : Firmasens 2:1, Motor Jena : Velež 0:1. Med štirimi Rezervcar Travnato igrišče med kamniško in gorenjsko progo v šiški velja ze od nekdaj za privlačno zbirališče mladih in nadobudnih nogometašev. Prve nogometne veščine so se na tem prostoru učili že pre-nekateri popularni igralci, kot na primer Pirc, Gruden, Bogataj in drugi. Vas ta mladež se zbira okrog priljubljenega vaditelja, nekdaj aktivnega nogometaša pri bivšem »Hermesu« Albina Zalokarja. Prijetno se je z njim pogovarjati, pa naj pripoveduje o spominih iz svojega aktivnega tekanja za žogo ali pa o tem, kako že leta in leta s precejšnjim uspehom vzgaja mladino. Ondan je bil še prav posebej razpoložen, kajti vzdušje na stadionu je bilo zares »nabito« nogometno, saj se je beseda sukala samo o zadnjem poskusu , šiškarjev, da bi se po kvalifikacijski poti prebili v II. zvezno ligo. Koliko pionirjev se uči nogometne abecede pod vašim vodstvom? Če bi imeli dovolj prostora, predvsem pa žog in vsaj zasilne opreme, bi prihajalo semkaj še dosti več pionirjev. Tako pa hočeš nočeš moramo izbirati. Tudi letos Desetletnica PD na Koroškem CELOVEC, 6. julija. — Okoli 30 članov Slovenskega planinskega društva se Je zadnjo nedeljo zbralo v čudovito lepem svetu Jepe, kjer so se v okviru skromne slav. nosti spomnili 10-letnega jubileja organizacije slovenskih planincev na Koroškem. Domačinom so se pridružili tudi nekateri tovariši iz Slovenije, ki so prav takrat bivali na Koroškem. O zgodovini planinstva med koroškimi Slovenci je spregovoril predsednik SPD Lubo Urbajs, ki je poudaril, da se je misel planinstva tudi med slovenskim ljudstvom na Koroškem začela širiti že kmalu po ustanovitvi samostojne slovenske planinske organizacije in je njena prva podružnica nastala leta 1901 v Zilji, nekoliko pozneje pa še v Celovcu, Velikovcu in Pliberku. Med prvo svetovno m MEDNARODNE DIRKE GO-KART pri javnih skladiščih so privabile le malo gledalcev, ti pa so lahko do podrobnosti spoznali odlike tega športa, ki se pri nas komaj še uveljavlja. Posnetek je z dirke 100 ccm motorjev. Oscar Franco (33) je zaostal za en krog. Dohitevata ga poznejši zmagovalec Gianfranco Coccia (34) in Eliano Lancone (30). poto vaim n e Eisenzk i M 56. Boris je naslednje dni pozabil na vse drugo, čepel je samo še pri opici. Otroci so jo klicali inšo-ko Cego in Damatang je povedal Borisu, da pomeni inšoko isto kot šimpanz, Cego pa mu je ime. »Pomislite, kakšna zgodbica se je ohranila med ljudmi!« je še rekel Damatang. »Šimpanzi so bili nekoč del njihovega plemena, zaradi svojih grdih navad pa so zdrknili tja, kjer so zdaj. In tisti nagubani možiček, ki vedno zadaj za kočo plete ko- šare, trdi, da se je njegov ded Banire nekoč zgubil v pragozdu. Šimpanzi so ga vzeli v svojo čredo in dolgo je živel z njimi v ganljivem prijateljstvu. Imeli so ga za svojega in njegov vnuk zdaj trdi, da so bili njegovi predniki šimpanzi.^ »Hm, če ga človek pogleda, bi mu kar verjel,« je rekel postavni Fodeba. »Te zgodbice bi bil pa ša Darvvin vesel,« se je zasmejal očka. »Sicer pa se podobne zgodbe spominjam iz nekega resnega potopisa o Afriki. Verjamem ji pa ne...« Cego pa je medtem sedel in se tleskal po podplatih. kajti niti za hip ni mogel biti brez dela. Potem pa se je usedel na Borisovo srajco in za nobeno ceno je ni hotel več izpustiti. Zadovoljno je godel in jo povsod vlačil s seboj. nogometašev jih imam okrog sebe nad 30. s katerimi se ukvrajam prav rad. Željni so znanja v nogometu, in tudi disciplinirani, pa kdo bi takemu obetajočemu naraščaju odrekel pomoč? Prihodnjič bom z doma prinesel dve obrabljeni žogi in ju z vrvico pripel na drog. Saj veste, da so precizni udarci z glavo eden izmed osnovnih elementov te igre. Kar se Janezek nauči, to Janez zna, zato je moja nič manjša skrb tudi vztrajna vadba pri streljanju z obema nogama. Da bi bilo takšno vadbeno popoldne tudi prijetno, pisano in privlačno, poskrbim tudi za zabavne vložke — razne druge igre z žogo.« Ce bi vas pot v teh poletnih popoldnevih zanesla na pomožno igrišče v šiški, se boste lahko prepričali, da je tamkaj pravi rezervoar bodočih nogometašev. Klubsko vodstvo je imelo srečno roko. ko je izbralo za prvega učitelja Bineta Zalokarja, ki zna pri vzgoji najmlajših s pridom posredovati svoje obilne izkušnje. številna mladež ga vneto posluša in posnema, ker ga ima rada, posebej še, ker jo zna z izvirnimi in duhovitimi prijemi osvajati in si jo podrediti. (STL) vojno je delovanje zamrlo in tudi pozneje dolga leta ni prišlo do organiziranega dela med slovenskimi planinci na Koroškem, šele leta 1953 je bilo spet ustanovljeno slovensko planinsko društvo, ki je zlasti med# mladino vzbudilo veselje za lepote planin. Današnji »Slovenski vestnik« v poročilu o desetletnici SPD ob koncu naglasa, da bodo z nadaljnjim razvojem maloobmejnega prometa nedvomno s časom postale brez ovir dostopne tudi obmejne gore in vrhovi, »ki naj ne bi ustvarjale pregraj med sosedi, marveč naj bi jih povezovale in združevale v skupnem prizadevanju za razumevanje in mir na svetu. To so tudi ideali vseh pravih planincev, ki jih združuje iskreno tovarištvo in ljubezen do svobode«. J. K. OBČINSKA SKUPŠČINA TREBNJE razpisuje po 46. In 47. členu temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov Uradni ,:st FLRJ, štev. 45 — 667/61 I. JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih in obrtniških del pri gradnji nove šole v Trebnjem — XV. fazo — prizidek telovadnice, zidava ločilnih sten in zidava vseh mizarskih izdelkov — izdelava vseljivega šolskega stanovanja. Predračunska vrednost znaša 39,000.000 din. I. javna licitacija bo 20. julija 1963 ob 9. uri na sedežu ObS Trebnje. Interesenti naj vlože pismene ponudbe najkasneje do 20. julija 1963 do 9. ure. Tehnično dokumentacijo lahko dqbe interesenti od 9. julija 1963 dalje pri Občinski skupščini Trebnje — Oddelek za gospodarstvo, vsak dan od 7. do 8. ure. Pismeni ponudbi priložite dokaz o registraciji podjetja in garancijsko pismo banke o položenem 1% garancijskem znesku od predračunske vsote. Rok pričetka del je najpozneje 25. julij 1963, rok dovr-šitve pa 1. december 1963, za stanovanje pa 1. oktober 1963. 5640 GRAND HOTEL »UNION« V LJUBLJANI sprejme KLETNEGA DELAVCA, ki ima veselje do kletarstva HOTELSKEGA VAJENCA — pogoj: končana osemletka SNAŽILKO za čiščenje restavracijskih, prostorov, eventualno tudi honorarno moč. Pripominjamo, da podjetje z ležišči ne razpolaga. 5634 PRIPOROČAMO VSEM PRAVNIKOM, sodnikom vseh sodišč, javnim tožilcem, javnim pravobranilcem, sodnikom za prekrške, pravnim svetnikom in referentom v organih uprave in gospodarskih organizacijah, odvetnikom. študentom pravnih fakultet, višjih upravnih šol in ostalim naše aktualne in nujno potrebne izdaje: KOMENTAR KRIVICNOG ZAKONIKA, druga dopolnjena izdaja v trdi vezavi dr. Janka Tahoviča, profesorja Pravne fakultete v Beogradu. Cena 1000 din KRIVIČNI ZAKONIK I ZAKONIK O KRIVICNOM POSTUPKU, z uvodnimi zakoni, zakonom o iz-vršenju kazenskih sankcij in zakonom o amne stiji — z registrom pojmov, vezava v polivinilu Cena 1200 din KRIVIČNO PRAVO .— Splošni del, dr. Janka Ta hoviča, profesorja Pravne fakultete v Beogradu Cena 1500 din KRIVIČNO PRAVO — Posebni del, dr. Janka Ta hoviča, profesorja Pravne fakultete v Beogradu Cena 1800 din KRIVIČNO PRAVO FNRJ — Splošni del, Nikole Srzentiča in dr. Aleksandra Stajica. Cena 1800 din OSNOVNI ZAKON O PREKRŠAJIMA, s komentar jem, druga dopolnjena in razširjena izdaja dr. Milana Brkiča in Jove Crnogorčeviča. Cena 2000 din GRADJANSKO PROCESNO PRAVO, dr. Borivoja Pozniča, profesorja Pravne fakultete. Cena 1200 din PORODICNO PRAVO, dr. Vojislava Bakiča, profesorja Pravne fakultete. Cena 1200 din - KRIVIČNO PROCESNO PRAVO, dr. Dragoljuba Di mitrijeviča, profesorja Pravne fakultete. Cena 1200 din PRIVREDNO PRAVO FNRJ, dr. Zorana Antonijevi-ča, profesorja Pravne fakultete. Cena 1000 din ZAKON O IZVRŠENJU KRIVIČNIH SANKCIJA, s komentarjem dr. Živka Obrenoviča. Cena 500 din ZBIRKA PROPISA O ŠTAMPI, NOVINSK1M I IZ-DAVACK1M PREDUZECIMA, RADIODIFUZNIM STANICAMA I AUTORSKOM PRAVU, z registrom pojmov, M. Pejčiča — v polivinilskih platnicah. Cena 400 din ZAKON O OPŠTEM UPRAVNOM POSTUPKU, četr ta dopolnjena in razširjena izdaja, s pojasnili in prikazom sodne prakse, z zveznimi in republiškimi predpisi, s predgovorom dr. Ive Krbeka, akademika in univerzitetnega profesorja. Cena 1200 din PRAVOSNAZNOST UPRAVNIH AKATA, dr. Pavla Dimitrijeviča, profesorja Pravne fakultete. Cena 18U0 din UPRAVNO PRAVO, tretja dopolnjena izdaja dr. Sla-voljuba Popoviča, profesorja Pravne fakultete. Cena 1000 din OSNOVI IMOVINSKOG I PORODICNOG PRAVA, druga dopolnjena izdaja dr. Zivomira Djordjeviča in dr. Vojislava Bakiča, profesorjev Pravne fa kultete. Cena 1000 din OSNOVI RADNOG PRAVA JUGOSLAVIJE, druga dopolnjena izdaja dr. Aleksandra Baltiča, profesorja Pravne fakultete. Cena 1600 din ZBIRKA OBRAZACA ZA PRIMENU ZAKONIKA O KRIVICNOM POSTUPKU, druga spremenjena in dopolnjena izdaja dr. B. Petriča, R. Nikoliča in V. Stepanoviča. Cena 1500 din ZAKON O PRI VREDNIM PRESTUPIMA, s komentarjem Jove Crnogorčeviča, sodnika Zveznega vrhovnega sodišča. Cena 800 din ZAKON O JAVNIM SLUŽBENICIMA, s pojasnili in prilogami, druga dopolnjena izdaja Jovana Jovanoviča, višjega svetnika v ZIS. Cena 1500 din ZBIRKA PROPISA IZ OBLASTI ZAŠTITE NAROD-NOG ZDRAVLJA, dr. Ivana Bauerja, svetnika v ZIS. Cena 1500 din • KOMENTAR ZAKONA O STAMBENIM ODNOS1-MA, druga dopolnjena in spremenjena izdaja Sve-tomira Petkoviča. Cena 1500 din ZBORNIK GRADJANSKIH ZAKONIKA STARE JUGOSLAVIJE, dr. Mihaila Stupara. Cena 2000 din PRAVNI PRIRUCNIK O PRAVIMA I DUŽNOSTIMA GRADJANA, druga spremenjena in dopolnjena izdaja. Cena 1000 din USTAV SOCIJALISTICKE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, z Ustavnim zakonom o izvajanju Ustave in registrom pojmov. Cena 150 din, usnjena vezava 500 din NAROČITE PRAVOČASNO NASO VELIKO IZDAJO PRAVNI LEKSIKON ki bo dotiskan konec leta v trdi polusnjeni vezavi na 1200 straneh. Cena v predplačilu 12.000 din Naročila za vse navedene izdaje sprejema: SAVREMENA ADMINISTRACIJA BEOGRAD, Knez Mihailova 6 (Dom štarnpe) Odelenje prodaje knjiga, tel. 622-369. 5631 Umrla nam Je naša ljubljena žena, sestra, teta in svakinja Vida Cirk roj. Plevel upokojenka podjetja Karton Pogreb drage pokojnice bo v torek, 9. julija 1963 ob 17. uri iz Jakobove mrliške vežice na Zalah. 2 a 1 u j o č 1: mož Franci, sestra Mihela z možem Janezom, bratje Edo, Vinko, Slavo in Janez z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Radovljica, Maribor, Ljutomer, 7. julija 1963. ZLATA KOLAJNA — Miro Cerar si ie 7. najvišjo oceno (9.85 točke) v zadnji disciplini šesteroboja — na konju z ročaji (na sliki) — v drugo zagotovil po dramatičnem boju. ki so ga odločile le majhne razlike v točkah, naslov' evropskega prvaka. Telefoto SREBRNA KOLAJNA — Boris Šahlin se je po sobotnem Cerarjevem spodrsljaju na bradlji močno približal prvemu mestu, vendar je na koncu zaostal za Cerarjem za 0,10 točke. Foto: D. S. BRONASTA KOLAJNA — Valerij Kardemelidi se je izkazal z vajo v parterju (9,70), na krogih (na sliki) pa si je pridobil 9,50 točke in zasluženo zasedel 3. mesto. Foto: D. S. DOBRO MESTO TUDI ZA DRUGEGA JUGOSLOVANA — Martin Srot iz Celja je prvič branil jugoslovanske barve na elitnem tekmovanju za »evropski pokal«; v hudi konkurenci deli 21. in 22. mesto. Foto: D. S. Nadaljevanje s prve strani Vroča rsedeSJa en sam dan, da se naužijejo sonca in kopanja. F. M. Bled — 2000 kopalcev Današnje lepo vreme je privabilo tudi na Gorenjsko precejšnje število domačih izletnikov. Bled je bil danes najbolj obiskan. Tujim turistom, ki so zasedli hotele na Bledu, so se pridružili številni domači izletniki. Ze po tradiciji so obiskali blejski grad in blejski otok. nato pa so se mnogi zatekli v kopališče. Tu so danes zabeležili nad 2000 kopalcev, kar je doslej največ v letošnji sezoni. Precej turistov pa je obiskalo tudi druge gorenjske turistične kraje. Mnogo jih je bilo na Pokljuki, pa tudi v zgornji savski dolini, posebno v Vratih. Kljub številnim avtomobilom in avtobusom pa je promet po gorenjskih cestah potekal v redu L. S. Pohorje — zasedeni domovi Na kopališču Mariborski otok ze bilo okrog pet tisoč petsto kopalcev, ki so se dobesedno gnetli v vseh bazenih. Ta rekordni obisk nehote opozarja na potrebo po razširitvi tega kopališča ali po ureditvi novega kopališča, saj se je število prebivalcev Maribora od otvoritve tega kopališča do danes skoraj potrojilo. Tudi na čolnarnah na Mariborskem jezeru je bilo živahno, saj smo poleg jadrnic opazili tudi osem motornih čolnov, ki so jih pripeljali s seboj tuji turisti. Na campingu poleg Bra-nikove čolnarne v Brestemi-ci so bili razen številnih domačih gostov tudi Danci, Belgijci, Norvežani, Avstrijci, Nemci in Angleži. Domovi na Pohorju so bili vsi zasedeni ter so dosegli rekorden obisk domačih in tujih gostov. V Poštarskem in Železničarskem domu je bilo več skupin Avstrijcev ter nekaj Nemcev in Italijanov. Pohorska vzpenjača je od 8. do pol dvanajste ure obratovala neprekinjeno. Danes je prepeljala okrog 3.000 potnikov. M. K. e« Proslave 7. julija nes ob navzočnosti 2.000 meščanov in preživelih borcev položili vence na skupno spominsko grobnico Popinskih herojev. V Draginju pri Ložnici so odkrili spomenik in spominsko grobnico ustreljenim rodoljubom. Spomenik je delo kiparja Ostoje Gor-daniča. V vasi Babička pri Leskovcu, kjer je bil pred 22 leti ustanovljen »Babički odred«, so odprli spominski dom. Prebivalci Timoške pokrajine so proslavili dan vstaje na 18. tradicionalnih zborih v krajih, znanih iz NOB. Proslave so bile tudi v mnogih drugih krajih. Slovesne akademije, prireditve, zborovanja in tekmovanja so bila tudi v Kosovu in Metohiji. kovič in Majdo Sepe. Nagrado lista »Mladina« (60.000 dir), ki je bila namenjena najboljšemu pevcu na festivalu, je dobila Beli Jur-kivič. S§® Csrcsr prvak Cerar je bil z obema rokama prešibek, da bi bil držal prehodni pokal, ki ga je prvič osvojil pred dvema letoma na IV. evropskem prvenstvu v Luksemburgu, in ogromen in krasen pokal — darilo zagrebškega podjetja IKOM, ter seveda kupe cvetja, ki so ga prejeli vsi tekmovalci. Potlej so zaigrali jugoslovansko himno, ki pa je le za kratek čas utišala valove navdušenja 10.000 gledalcev. S ponovnim skandiranjem Miro-šahlin, se je občinstvo poslovilo od zmagovalcev in ostalih tekmovalcev in se jim burno zahvaljevalo za vse prizadevanje in izreden užitek med izvajanjem tako kvalitetnega sporeda. To, kar se doslej ni posrečilo še nikomur — drugič osvojiti naslov' evropskega prvaka — je zmogel naš Miro Cerar. Po sinočnjem spodrsljaju. ki ga je potisnil s prvega na četrto mesto, je le malokdo pričakoval in še na tihem upal — to velja tako za gledalce kakor za strokovnjake — da se bo našemu šampionu danes na preostalih treh orodjih posrečilo nadoknaditi 0,25 točke. Tudi Cerar sam in njegov trener Gregorka nista gojila skoraj nobenega upanja. Toda Miro je bil nepopustljiv — vzlic hud: psihični obremenitvi, vzlic skoraj neprespani nemirni noči, polni skrbi in nemira, ki bi mu bila celo lahko povzročila še kak nov spodrsljaj v današnjem zaključnem delu tekmovanja. Iz ust občinstva, ki je navdušeno odhajali iz velike dvorane, je bilo slišati glasove, da takega podviga še niso doživeli. Beograjsko občinstvo in tudi števimi gostje, ki so prispeli od vsepovsod, so med tekmovanjem vztrajno dajali obema našima telovadcema dra-0 :eno pomoč. D. KURET Vzlic vsemu - Miro nepremagljiv Prya tri mesta v mnogoboju: 1. Cerar (J) 57,75, 2. šahlin 57,65, 5. Kerdemelidi (oba SZ) 57,65 BEOGRAD. 7. jul. Cerar se je vnovič vpisal v zlato knjigo najboljših telovadcev Evrope. Z blestečim izvajanjem si je odprl vrata v pet finalnih tekmovanj od šestih. Nastopil bo torej na vseh orodjih, razen na usodni bradlji. Ironično je pri tem, da je ravno od nastopa na tem orodju Cerar pričakoval največ, saj ie z njim že na svetovnem prvenstvu prejel žlato medaljo, za evropski pokal pa je to vajo še izboljšal. Kakor ie že rečeno, zaman je pričakoval zadoščenja, ki bi ga moral upravičeno dobiti z nastopom prav no. bradlji. Blejske nagrade skladbo je dobil Mojmir Sepe 100.000 din od tednika »TT«, Gregor Strniša pa od »Ljubljanskega nedeljskega dnevnika« nagrado za najbolj originalen tekst na tem festivalu. Skladbo sta interpretirala Beti Jurkovič ob spremljavi kvarteta Mojmira Sepeta in Lado Leskovar ob spremljavi zabavnega orkestra RTV Ljubljana. Drugo nagrado publike in poslušalcev RTV (150.000 din) je s 14 točkami dobila skladba Vladimirja Stiasnya na tekst Leva Svetka »Enkrat še«, ki sta jo pela Peter Ambrož in Beti Jurkovič. Tretjo nagrado publike in poslušalcev RTV C 100.000 din) je s 5 točkami dobila skladba Mojmira Sepeta na tekst Gregorja Strniše »Drevo« s pevcema Beti Jur- Zhorovanje v Polzeli mi poslopji zaživelo. Več tisoč prebivalcev iz Savinjske doline se je tu zbralo na veliko zborovanje, ki ga je začel sekretar občinskega komiteja ZKS Žalec Ivan Debelak. Razen številnih gostov, ki so bili na dopoldanski otvoritvi, se je zborovanja udeležil tudi član IS SRS Riko Jerman. Potem je spregovoril podpredsednik IS SRS Janko Smole in najprej obudil spomine na revolucionarno preteklost Savinjske doline, kjer se je organiziran odpor proti okupatorju začel že 7. julija 1941. Govornik je tudi poudaril, da je občina 2alec dosegla velik napredek v gospodarstvu, kot tudi na ostalih področjih družbene dejavnosti. Rekonstrukcije v tovarni nogavic v Polzeli, v tekstilni tovarni Prebold in izgradnja livarne so zelo solidni temelji za nadaljnje razvijanje gospodarstva. V občini pa so prav tako ustvarjeni zelo ugodni pogoji za razvijanje ostalih dejavnosti, zlasti kmetijstva. Prav tu, na področju hmeljarstva, je praktičen primer prednosti industrijskega načina kmetijske proizvodnje. Le-to zahteva položaj v komu-n: in svetovni trg. V Savinj-dolini iz razdrobljene hmeljske proizvodnje ustvarjajo koncentrirano tržno proizvodnjo na velikih kompleksih v okviru socialistične kmetijske gospodarske organizacije — Kmetijskega kombinata 2alec. Leta tudi na ostalih področjih uspešno razvija tržno proizvodnjo. Pred zaključkom zborovanja je Svoboda priredila kulturni program. F. KRIVEC Zanimivo je, da se bo Šahlin, ki je bil zares v povprečju na nižji ravni kakor Cerar, boril za medaljo na tem orodju. Drugi sovjetski zastopnik Valerij Kardemelidi je opravičil zaupanje sovjetskega vodstva, ki ga je določilo za to pomembno tekmovanje. Lep uspeh je dosegel tudi naš drugi zastopnik Tine Šrot, ki si je v preskoku z drugim mestom — danes ga je prehitel svetovni prvak Krbec — priboril vstop v finale na tem orodju. Po vsem tem torej ni nemogoče, da si bo tudi debutant Šrot priboril eno izmed odličij. Šrot se je sicer med 38 tekmovalci uvrstil na 22. mesto, kar je vsekakor tudi uspeh glede na to, da je konkurenca tokrat močnejša kakor ie bila v Luksemburgu. Na tekmovanje nista prispela oba Španca in Poljak Wronka. Cerar in Šrot sta začela današnje tekmovanje z vajo na drogu. Cerar je bil eleganten kakor vsakokrat. Vajo je izvedel brezhibno, le pri doskoku se je premaknil. Zasluženo je prejel visoko oceno 9.85, s čimer je zaostajal samo še za 0.5 točke za šahlinom. Prejel je tri ocene po 9.90 in eno po 9.80. Tudi Šrot je bil soliden in so ga ocenili z 9.30. Medtem smo videli na drugih orodjih Menichellija, ki je bil izvrsten na krogih, toda prisodili so mu le 9.55. Kardemelidi, ki je sicer zelo perspektiven telovadec, je dvakrat spodrsnil na bradlji. Sodniki so bili mnenja: 9.50. Prav tako so nekoliko previsoko ocenili šahli-na z 9.65 na bradlji. Sovjetski mojster je sicer dovršeno izvajal prvine, ki pa so bile mnogo lažje, kakršne zna Cerar. Zares lepo je izvajal Kardemelidi va.io na drogu in zasluženo prejel zanjo 9.65 točke. Zlasti sijajen je bil nje- gov seskok (salto z vijakom). Cerarja je danes pravzaprav rešil parter. Vajo na tleh, ki sicer ni njegova najmočnejša točka, je iz-deial izredno lepo, harmonično in mehko. Po vsej pravici so mu dali zanjo 9.60, Šahlinu pa samo 9.50, ker pač ni pokazal toliko kakor Cerar. Konj je bilo zadnje orodje za našega šampiona. Vsa dvorana, ki je prej venomer bučno navijala zanj, je utihnila kot grob. Zbali smo se že, da bo ta tišina neugodno vplivala na Cerarja, ki je bil bolj ali manj še pod vtisom spodrsljaja na bradlji in tudi spričo tega. ker se je skoraj prehudo zavedal odgovornosti. Vaje ni izvedel v tako sijajnem slogu, kakor zmore, toda pazil je, da se ne bi prenaglil. Tega ne gre razumeti napak; njegova izvedba je bila vzlic temu prava mojstrovina, za katero je spet prejel najvišjo oceno — 9.85, kakor že prej na drogu. Dva sodnika sta ga ocenila celo z 9.90. Praktično je bil tako že evropski prvak, toda teoretično še ne, kajti za njim je bil še Kardemelidi, ki bi ga bil lahko z oceno 10 prehitel. Ta telovadec je bil resda sijajen, toda proti koncu vaje je čedalje bolj pešal in nazadnje prejel oceno 9.70! Cerar je bil prvak! Razumljivo je, da ga napovedovalec še ni razglasil, dokler ni žirija natanko pregledala vseh zapiskov. Ta odmor je izpolnila folklorna skupina, ki je prav tako prijetno priklenila vse navzoče. Cerar: »Parter je bil odločilen Šampion govori o vznemirljivem boju v Beogradu : Drava 5:0 w. o., Branik : Fužinar 5:0 w. o. zreli, zato se je uresničilo, da vso do konca tekme niso ničesar več spremenili sebi v prid. Vodstvo Ljubljane je po končani tekmi vložilo pretest. češ da ie igralec šparte šolič. ki da je še letos igral za trboveljskega Rudarja, nepravilno registriran za ta klub. (STL) Rorer ali Antonšjevič LESKOVEC. 7. jul. — V 2. etapi tradicionalne kolesarske dirke za dan borca na progi Alekisnac—Le-skovac (81 krm ie zmagal Hvastija (Rog) pred Razbovškom (B), Hafnerjem (Rog) 1:54,30. Pečnikom (JLA) 1:59,40, Antonijevičem (Bgd) 2:00,0 itd. % V generalnem plasmaju je zmagal Roner (Br) pred Antonijevičem (oba 7:54,50). španinger jem, Razbovškom (oba Br), Hafnerjem itd. Zanimivo je, da se prireditelj kljub uradnemu vrstnemu redu ni odločil za končnega zmagovalca. Prvo nagrado je namreč dobil Roner, prehodni pokal pa Antonijevič. Mednarodno kegljanje Dve zmagi DRN ZAGREB. 7. jul. — V prijateljskem kegljaškem dvoboju med DR Nemčijo in Jugoslavijo so obakrat zmagaii gostje: moška reprezentanca je zmagala 56%:5496, v ženski pa z rezultatom 2596:2534. -Med gosti je bil najboljši Gross — 985 kegljev, Jugoslovani pa so igrali takole: Smoljanovič 936. Jurkovič 011. Jurievič 932. Mlaakr 888, Krstulovič 913 in Steržaj 916 kegljev. Med gostjami je bila najboljša prvakinja Beljanova — 447, Jugoslovanke pa so dosegle naslednje rezultate: Žumer 420. Puhanič 423. Erski 426, Tajež 398, Erjavec 446 in Bulič 421. Stanje 7. julija. Nad Alpami, Balkanom in Sredozemljem se zadržuje slabotno področje visokega zračnega pritiska. Hladna fronta, ki je nad zahodno Francijo in severno Nemčijo, se pomika počasi proti vzhodu in bo na vreme pri nas vplivala le s krajevnimi nevihtami. Napoved za ponedeljek: Pretežno sončno vreme. Popoldne v zahodni in severni Sloveniji povečana oblačnost s krajevnimi nevihtami. Temperature ponoči okoli 14, v Primorju 20, najvišje dnevna med 27 in 31 stopinj C. 2. stran ★ DELO ZUNANJA POLITIKA Ponedeljek, 8. julija 1963J. ftkclfa K w ¥ aim J i Pred dnevi so se v Trstu zbrali na sestanku deželnega komiteja KPI za Furlanijo-Julijsko krajino predstavniki federalnih vodstev partije iz Videmske, Goriške in Tržaške pokrajine. Člani deželnega komiteja so razpravljali o nalogah in dejavnosti komunistov v zvezi s stremljenji za dokončno uresničenje deželne avtonomije. Po odobritvi posebnega statuta bodoče avtonomne dežele mora sedaj rimski parlament sprejeti še zakon o načinu in izvedbi volitev v deželno skupščino in vlado. Znani so predlogi raznih političnih strank, deželni komite KPI pa se je na zadnji seji ponovno zavzel za sprejem zakonskega predloga, ki ga je v maju letos predložila skupina komunističnih poslancev pod vodstvom Maria Lizzera. Na omenjenem sestanku so sprejeli tudi sklep, da bodo sklicali deželno konferenco stranke letos jeseni. Na konferenci naj bi določili glavne smernice dejavnosti komunistov v boju za deželno avtonomijo v novih političnih pogojih po parlamentarnih volitvah. Za bolj usklajen nastop treh članov parlamenta in enega senatorja, ki so bili izvoljeni v deželi na listah KPI, so na zadnjem sestanku deželnega komiteja ustanovili tudi parlamentarno skupino, ki ji bo načeloval dosedanji tajnik komiteja Mario Lizzero. Za novega tajnika deželnega komiteja so izvolili Silvana Bacicchia, ki je bil že do sedaj član tajništva, pred tem pa sekretar pokrajinske federacije KPI v Vidmu. T. POLJŠAK AVSTRIJA PRED VRATI EGS Die Presse«, Dunaj V Bruslju so se začeli »predrazgovori« med tamkajšnjo avstrijsko stalno misijo in med predstavniki izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti. »Zakoličili bodo teren«, na katerem se pojavljajo problemi v zvezi z avstrijsko željo po asociaciji z EGS. 2e »pred-pogajanja« so težavna, prava pogajanja bodo še bolj, kajti Francija in Italija se upirata pridružitvi Avstrije evropskemu »klubu«, ker bi taka pridružitev pomenila precedens za druge interesente. Dunajski karikaturist Tino je upodobil obe avstrijski »nasprotnici« kot rimsko volkuljo in mrko Marijano. I 220 2RTEV TAJFUNA — SEUL. Tajfun, ki je 20. Junija divjal nad Južno Korejo, je po zadnjih podatkih zahteval 220 smrtnih žrtev. Gmotna škoda znaša 35 milijonov dolarjev. 204 ljudje so bili ranjeni, 24 oseb pogrešajo. DEMANTI — AMAN. Jordanska vlada je demantirala vesti iz Bejruta, da so v Jordaniji v zadnjem trenutku odkrili zaroto proti vladi in jo zatrli. MALEZIJA — LONDON. Malajski premier Abdul Rahman je prispel v London na razgovore o ustanovitvi Malezijske federacije. ZAR PRIZNA MAVRETANIJO? — KAIRO. V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da bo ZAR v kratkem priznala Mavretanijo. V Kairo je že prispela prva uradna delegacija mavretanske vlade. Pa še to SOIMENJAKI — Valery d'Esta!ng, francoski finančni minister, je brzojavil sovjetskemu kozmonavtu Valeriju Bikovskemu: »Vaši soimenjaki smo srečni in ponosni, da ste nam odprli pot v vesolje«. Teleprinterska in radijska zveza Moskve z Washingtonom Pred zapletenimi tehniSnimi problemi V Moskvi so včeraj sporočili, da so se začela dela za vzpostavitev neposredne teleprinterske zveze med Washingtonom in Moskvo. Sovjetski in ameriški strokovnjaki bodo morali razvozlati zapletene tehnične probleme, da bi lahko omogočili neposredne razgovore med Kremljem in Belo hišo in narobe. Zveza med Moskvo in Wa-shingtonom bo šla preko Helsinkov, Kjobenhavna in Stockholma do Londona, nato pa po kablu, ki ga bodo položili na dno Atlantskega oceana. Zvezo bo mogoče uporabljati podnevi in ponoči. Tehnično bodo preskusili to zvezo tako, da bodo ne- kajkrat na dan izmenjali posebej za to pripravljena besedila. Zvezo med Moskvo in Washingtonom bodo nenehno nadzorovali strokovnjaki. Hkrati pripravljajo tudi radijsko zvezo med Moskvo in Washingtonom, in sicer preko Tangerja. Ta zveza bo na voljo predvsem tehničnemu osebju pri sprejemnih centrih, čfe pa bo treba, jo bodo lahko uporabljali tudi za izmenjavo raznih uradnih sporočil med Kremljem in Belo hišo. JEMEN NAŠIH DNI Deset mesecev boja za republiko Poglavitna naloga: ureditev notranjega položaja v Jemenu Najeti taunus je počasi pobiral zavoje čudovito izpeljane »-kitajske ceste« iz Hodejde ob Rdečem morju proti Sani, glavnemu mestu jemenske republike. Po moreči sopari glavne jemenske luke smo uživali v prijetnem hladu večera na dveh tisočih metrov nadmorske višine. Na neverjetnih, strmih in koničastih vrhovih okrog nas so se v zahajajočem soncu odražale utrjene vasi »kabilov« — plemenjakov jemenskega severa, pagodam podobni štiri in petnadstropni stolpi iz kamenja in blata, tako značilni za arabski jug. Bližali smo se Mana-hi, prelazu, odkoder se cesta spusti po drugi strani razvodnice proti visoki planoti, kjer leži Sana’a (2100 metrov nadmorske višine). Pred čajnico na prelazu smo se ustavili, pot nam je zaprla kolona egiptovske vojske. Kmalu potem nam je poveljnik odreda, podpolkovnik, ljubeznivo pojasnil, da »zaradi motenj brez posebnega pomena« nocoj najbrž ne bomo prišli v Sano. O podrobnostih ni želel govoriti, toda oklepni transporterji, ki so se začeli spuščati proti dolini, so bili znamenje, da se nekaj dogaja. Ropot strojnic in zamolkle eksplozije min iz metalcev so nekaj minut pozneje dokaj določno pojasnile, za kakšne motnje gre. Pleme Beni Hamdan je držalo cesto zaprto za promet že od jutra prejšnjega dne. Vrnili smo se v Hodejdo in drugi dan z letalom dospeli v Sano. V prestolnici nad našo zgodbo nihče ni bil presenečen: bila je le epizoda v desetmesečnem boju za republiko, ki še ni in najbrž, kot pravi predsednik Salal sam, ne bo tako kmalu končan. XXX »Vsaka revolucija zahteva svoj čas. Koliko let je trajala francoska, koliko oktobrska, ne nazadnje, vaša jugoslovanska? Jemen je obkoljen z vseh strani, vsi sosedje so so-1 vražno razpoloženi do novega režima, ker se zavedajo, kaj pomeni svoboden, napreden Jemen na tem delu sveta ... Kar pa zadeva odpor jiela domačega prebivalstva, je to pač posledica zgodovinskega razvoja in tu je predvsem treba časa,« je rekel našemu dopisniku minister za javna dela Abdala Kuršumi. Fronta, na kateri se mlada republika bori za svoj obstoj, je dolga vsaj poldrag tisoč kilometrov, kolikor so dolge njene meje na celini, globoka pa toliko, kolikor je Jemen dolg in širok. Morda 1 ' ' ’ ’ 'ali še zračni pro- stor nad njo, pa še obalo, če naj simboliziramo pota, odkoder prodirajo v deželo vplivi iz daljave, z vzhoda in z zahoda, od severa in od juga- Intervencija od zunaj je nemara manjši problem, ki zahteva le krajši čas, da bo ponehala — pod pogojem, da se bodo notranje zadeve uredile. Enega od drugega namreč ni mogoče ločiti. Trojni, tako imenovani »Bunkerjev« sporazum med ZAR, Saudsko Arabijo in Združenimi državami Amerike nekako preko glave samega Jemena rešuje vprašanje tuje intervencije s prisotnostjo korpusa opazovalcev OZN, kjer sodelujejo tudi naše čete. Kljub omejenemu področju akcije bo ta prisotnost brez dvoma precej prispevala k ureditvi stanja, vendar ne v celoti. Drugi, morda še močnejši činitelj je dejstvo, da tako intervencija kot pomoč Jemenu stane veliko denarja in da so sredstva vendarle omejena. Toda, kjer denar ne doseže vsega, je lahko nevednost, podprta s propagando zelo trdoživa. Udar proti monarhiji je uspel brez velikih težav in je prišel nekako nenapovedan, na splošno presenečenje vseh. Zaradi specifičnih okolnosti v Jemenu pa ima udar lanskega 26. septembra veliko manjkljivost: upornim oficirjem se ni posrečilo fizično odstraniti monarhije. Imam Badr je ušel iz obstreljevane palače, preoblečen v žensko, in z drage strani meje, ob izdatni pomoči Saudije in bolj prikriti podpori londonskega Colonial Officea, začel s kontrarevolucijo. Naloga, podprta z denarjem iz lastnih sredstev in tujih virov, ni bila posebno težavna, saj je oprta na glavno slabost Jemena, to je zaostalost. »Naša miselnost je izo-lacionistična, kar je' razumljivo po toliko desetletjih, kar smo bili docela odrezani od sveta,« mi je rekel nekdo. Razen tega je bil Jemen teokracija, v deželi, kjer je islam toliko kot doma, je kralj, verski poglavar, za ogromno večino ljudi najvišja, nedotakljiva avtoriteta, ne glede na njegove pregrehe. Za svet onstran meja Jemena, pa, kot je dejal nekdo, dve tretjini Jemencev sploh ne ve. .. Tretja opora kontrarevolucije je razdeljenost dežele. Sever in jug Jemena sta dve različni skupini ljudi, dve različni kulturi. Potem so tu še delitve: »as-saa-da« ali gospoda, vladajoča kasta komaj dobrih deset tisoč ljudi, katerih zgodovinska tradicija je bila, da so vladali; potem plemena, zaprta v svoje doline in živeča po geslu »zob za zob, oko za oko«; in nazadnje meščani, neoboroženi državljani drugega razreda, toda odprti svetu in želji razvoja. Plemena predstavljajo sever, poljedelci in trgovci v glavnem jug in obalo Rdečega morja. »Gospoda« so po poreklu severnjaki. In ne nazadnje je tu še verska delitev: sever je šiitski, pokoren verskemu vodstvu imama, poglavarja ločine »zeidi«, medtem ko je jug v glavnem sunitski (tu je tudi razlog, da imam za jug pomeni neprimerno manj kot za sever, čeprav verska delitev ne sledi natanko geografski razdelitvi dežele), in se prišteva k sekti »šafei«. Morda je preveč poenostavljeno, če rečemo, da se severu toži po starih časih in monarhiji, medtem ko je jug odprt svetu in republikanski. Toda v glavnem ta delitev drži; z nekaterimi komplikacijami, o katerih drugič. Pomoč čet ZAR, ki so takoj po prihodu pred osmimi meseci in več izvedle obsežen očiščevalni manever, s pohodom od Hodejde na Sano in potem od severovzhodne meje mimo saudskega oporišča infiltrantov Nadžra. na ob vzhodni meji proti Maribu in Haribu ob meji britanskih protektoratov na jugu, je bila bistvenega pomena in je še danes neobhod-na. Jemen nima urejene ar-tmaeto in se sam ne more braniti. Narodna straža in republiki naklonjena 'plemena niso zadostna obramba ne navznoter ne navzven. Z denarjem, puškami (ki so najbolj dragocena lastnina v plemenih, saj dobra mauserica stane po tihotapski ceni tudi do 700 ameriških dolarjev) in s propagando po radiu (transistor je sestavni del opreme Arabca tudi v najbolj zakotnem kraju) poglavarjev plemen ni bilo težko prepričati, da se bije boj za vsro in čast proti tujcem, ki nevabljeni vdirajo v deželo in prinašajo pogubne navade in ki utegnejo onečastiti celo žene in dekleta. Kateri od teh elementov, srebrniki Marije Terezije (edino plačilno sredstvo v Jemenu), darila lepih pušk ali verski predsodki, je bil najvažnejši, je težko reči, rezultat vseh treh je, da se republika že deset mesecev vojskuje s plemeni na vse načine, od prepričevanja, podkupovanja do sile. Uspeh je spremenljiv: v svoji preproščini si plemenjaki domišljajo, da je trenutno stanje trajna blaginja. Puške in denar dajejo vsi, zato prehajajo z ene strani na drugo in jemljejo darila, napadajo zdaj to zdaj ono stran. Vendar, ker so nesposobni za združeno akcijo in v nobenem primeru kos sodobni vojski, kot je armada ZAR (čeprav ji lahko zadajajo nemalo težav), »kabili« imamu ne bodo vrnili prestola. Cas dela samo v korist republike. Hkrati pa voditelji novega režima nimajo nobenih iluzij o »kabilih«. »Za temeljito spremembo miselnosti bo tretr. počakati najmanj eno generacijo,« mi je dejal visok vladni funkcionar. Toda gverilska vojna s plemeni je dovolj, da se stvari na drugih področjih, v gospodarstvu in prosveti predvsem, s težavo premikajo z mesta. Ljudje postajajo nestrpni in javno mnenje vse bolj in bolj zahteva odločen obračun s plemeni, ne glede na sredstva. Kajti, dokler deželi ne bo zagotovljen notranji mir in red, je celo vprašanje premika na stopnjo nerazvite dežele domala nerešljivo. Pa tudi bivanje egiptovskih čet je časovno in gmotno omejeno. Ekspedicijski korpus v Jemenu stane ZAR ogromne vsote denarja, sporazum, ki naj bi ga nadzirali opazovalci OZN, pa postavlja sorazmerno kratek časovni rok za umik. Vse to nalaga voditeljem novega Jemena kot prvo nujno nalogo ureditev notranjega položaja. XXX Nekaj dni po zasedi pri Manahi sem lahko videl posledice. Na glavnih vratih Sane, na Bab-el-Jemenu, je bila v niši izpostavljena odsekana glava šejka Ahmeda Alfarja, glavnega voditelja napada na magistralo Hodejda-Sana'a. Učinek odločne akcije proti napadalcem, ki jo je vodil sam podpredsednik republike brigadir Hasan el-Amri, je bil očiten. Dva dni pozneje se je pojavilo v Sani nekaj sto članov plemena Beni Mat-tar, ki velja za najbolj privrženo imamu, in zahtevalo orožje (kot da ga nimajo!) za boj proti sovražnikom republike ... Metode, ki jih včasih uporabljajo v Jemenu, se zdijo morda krute, toda upoštevati je treba, da mora pogovor med novimi silami in tistimi, ki nočejo ali ne morejo razumeti, potekati v Jeziku, ki ga ta tragična dežela razume. JAKA gxuLAR Izseljenci in domovina Obiski in prireditve Sezona obiskov je na vrhuncu. Doslej je prispelo že 10 skupin rojakov, predvsem iz raznih krajev Amerike. V prvi polovici julija sta napovedani še dve skupini. 10. julija pričakujemo skupino iz ZDA, ki je potovala z ladjo. Gostje se bodo pripeljali z vlakom preko Sežane v Ljubljano. 16. julija pa je napovedana nova skupina izseljencev iz Kanade, ki bodo prileteli z letalom v Zagreb. Poleg tega so prišli na obisk tudi številni posamezniki iz prekomorskih dežel, pa tudi iz evropskih. Glavni skupinski obiski iz evropskih dežel so napovedani proti koncu julija in v avgustu. Večina izseljencev je najprej obiskala rojstni kraj in pozdravila domače; nekateri so potem odšli v toplice, drugi spet so si zaželeli' morja, nekateri pa so šli v hribe. Vsakdo skuša čimbolj izkoristiti počitnice na domačih tleh in tudi čimveč vide. ti. V petek prejšnji teden se je odpeljala skupina 80 izseljencev na štiridnevni izlet po Sloveniji. Ogledala si je Bled, Bohinj, dolino Trente in nekatere druge znamenitosti Slovenije. Predsednik Društva upokojencev Slovenije Albin Kovač je povabil ameriške upokojence, ki jih Je največ v tej skupini, na srečanje s slovenskimi upokojenci v njihovem domu v Kranju. Z obiskom so bili gostje zelo zadovoljni in so bili presenečeni, ko so videli, kako lepo in prijetno imajo urejene klubske prostore upokojenci v Kranju. V imenu ameriških upokojencev se je za lep sprejem zahvalil Krist Stockel, predsednik Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu (ZDA). Podružnica Društva upokojencev v Kranju ima 2400 članov, in kakor so se gostje iz Amerike lahko prepričali, so to veseli in podjetni ljudje. Poročali smo že o uspelem pikniku — osmem po vrsti — ki je bil 4. julija na Otočcu. Na splošno so bili izseljenci, ki so se srečanja udeležili v velikem številu, zelo zadovoljni. Poleg tega je bil na pobudo Krista Stockla »Češnjev piknik« v vasi Velike Zabije pri Vipavi. Obisk je bil zelo dober in razpoloženje je bilo veselo in prijetno. Na Blegašu bo od 22. do 23. julija na pobudo ameriškega rojaka piknik, katerega čisti dobiček so namenili za popravilo ceste na Blegaš. Srečanje rojakov iz Argentine (»Asado«) bo 27. julija na Kekcu pri Novi Gorici. Poleg tega pa bodo še prireditve, ki jih bodo organizirale podružnice Slovenske izseljenske matice v krajih, kjer bo na oddihu večje število naših rojakov. pod seboj, vasi In mesta pa mrežo cest med njimi. Ko letalo nenadoma zaide v megleno morje, vse izgine kot v pravljici. Neka gospa srednjih let v kotu pri oknu Je spravila rožni venec v torbico in se začela pogovarjati s sosedo. Otroci — v letalu Jih je bilo osem — so postali živahni, začeli so si ogledovati letalo in iskati priložnosti za igro. Stevardesa Maja je med tem že slekla slovensko narodno nošo, prišla je v uniformi in s pladnjem osvežilne pijače. Andrej se je skobacal iz košare in se napotil v kabino k pilotu. Zelo moško se je držal, ko mu je Branivoj dal na glavo pilotsko kapo. Iz kabine je odšel na drug konec in obstal pri stevardesi Vidi. Ko ga je vzela v naročje, je vzel dudko iz ust; v znamenje posebne pozornosti je stevardeso s prstom pobožal po nosu in ugotovil: »That s a big plane ...« (To Je veliko letalo). Družba v letalu je bila zelo zanimiva in raznolika. Marija iz Toronta že 32 let ni videla Ljubljane. Ob razmišljanju, kakšno bo srečanje s sestro in z drugimi znanci po toliko letih, Je bila tako vznemirjena, da ponoči skoraj ni zatisnila očesa. Približno 'štiri petine potnikov se je odpravilo po dolgih letih prvič na obisk v rojstno deželo. Paul iz Toronta se vrača po 32 letih v Bosno, John gre na Hrvatsko, Ivan že drugič v Slovenijo ... Zbrani so ljudje vseh jugoslovanskih narodnosti in Branko iz Toronta mi razlaga, da bi bilo treba izobesiti napis »Letalo bratstva in enotnosti«. Stari John, ki je pred več desetletji odšel iz Jugoslavije, obuja spomine na mladost. Pripoveduje o revni, s slamo kriti koči v blatni vasi, o mladosti brez prihodnosti, skratka o deželi, kakršno Je zapustil pred štiridesetimi leti. Razlaga, kako se je včasih čutil v tujini osamljenega, zavrženega in kako težko Je prenašal ta občutek osamelosti, to strašno samoto sredi vsega trušča in vika. Toda sčasoma se človek privadi; vživi se in premaga tudi to. Spoznal sem, da je v njegovih predstavah o rojstni deželi velika praznina, čeprav je slišal, da se je stara domovina »pomladila«, spreme- nila in da zdaj napreduje s hitrimi koraki na vseh področjih. S ponosnim izrazom na licu mi pravi: »Torej pilot je Jugoslovan, vsa posadka je jugoslovanska, vsi govorijo angleško in prileteli ste z jugoslovanskim letalom čez Atlantik v našo novo domovino, da bi nas odpeljali na obisk v rojstno deželo. Zdaj vidim, da je res mnogo novega pri vas ...« Nam, ki živimo sredi novih tokov in postopoma doživljamo razvoj, se to ne zdi nič posebnega. S poletom čez Atlantik smo pač dokazali, da skušamo ujeti korak tudi s sodobnimi mednarodnimi tehničnimi zvezami in da si upamo tudi potnike varno prepeljati čez »veliko lužo«. V letalu so tri generacije: predvojni izseljenci, povojni emigranti ter otroci in celo že vnuki naših izseljencev. Otrokom naših izseljencev, ki so zrasli v drugem okolju, se to ne zdi nič izrednega. Malo ali skoraj nič ne vedo, kako je bilo v rojstni deželi njihcraih staršev, zato teže dojemajo njihovo navdušenje. Kanada je prostrana dežela s svojimi problemi, u-spehi in težavami, njihovo življenje je povezano z njo. Postali so že Kanadčani. Pregnetli so se v tej deželi mnogih prišlekov, vendar so nekje le še ohranili vsaj medel spomin na deželo svojih staršev. Po uradnih podatkih, objavljenih v kanadskem tisku, živi v Kanadi 75.000 Kanadčanov jugoslovanskega porekla. Po vsej Kanadi naletiš nanje, mnogo jih dela v rudnikih zlata in v novih rudnikih urana na kanadskem severu, našel bi jih tudi na Novi Fundlandijl, zelo mnogo jih je v Torontu, srečal bi jih v Vancouvru in v celi vrsti drugih mest. Letimo nad pokrajino Ontario, ki o njej pravijo, da Je najbogatejša, in Ji obetajo tudi v prihodnje zelo nagel napredek. Področja, ki Jih vidimo iz letala, so ponekod zelo redko naseljena; prostrani gozdovi, mnoga jezera in velike farme, ki jih povezujejo rdeče ceste, dolge in ravne, ko da bi jih začrtal z ravnilom. Letimo nad kraji z množico tovarniških dimnikov in nad velikimi mesti. Medtem ko v sončnem poletnem popoldnevu opazujemo „Na svidenje, veliko letalo!” Vtisi s poleta z letalom AA iz Toronta v Zagreb pokrajino iz višine 4000 metrov in se navdušujemo nad lepotami, mi izseljenci pripovedujejo o hudih kanadskih zimah in mrazu, ki krivi Jeklene železniške tirnice, potem ko zapade sneg do vratu. To je druga stran Kanade, kakršne seveda to pot nisem mogel videti iz letala. Ko sem opazoval zelene gozdove, sem se nehote spomnil domačih, ki so iz letala podobni kanadskim, samo mnogo manjši so. Dolgo je že tega, zelo dolgo, ko smo še kot partizani hodili po naših gozdovih, gledali srebrna zavezniška letala in sanjali o časih, ko bomo svobodni lahko poleteli v svet. Kapetan Branivoj Majcen, ki nas zdaj skupno s kapetanom Karlom Ranklom vozi čez ocean, je že takrat pilotiral vojaška letala; če se ne motim, je opravil približno 60 bojnih poletov. Med drugim je bil komandir I. jugoslovanske letalske eskadrilje. Kapetan Majcen sedaj že šestič leti čez ocean, štirikrat med vojno in drugič po vojni. Toda sedaj pilotira jugoslovansko potniško letalo, ki pelje prve potnike iz Amerike čez Atlantik v Jugoslavijo. V letalu sem se razgovar-jal tudi z Marjanom, s Savom, z Vido in z drugimi člani posadke, s predstavniki mlajšega rodu. Navdušeno mi pripovedujejo o svojih doživljajih iz Džakarte, Ran-guna in iz drugih krajev na azijski celini, potem iz Leo-poldvilla, Nairobija, pa iz Kaira, da Evrope niti ne o-menjam posebej. Skratka naša krila z jugoslovansko zastavo so bila že na vseh kontinentih, na vseh koncih sveta. Zdaj se postopoma uresničuje tisto, o čemer smo takrat sanjali kot partizani v gozdovih. Po vsem tem razumem starega Johna, ki mi razlaga, kako smo se Jugoslovani spremenili, da smo postali drugačni. STANE LENARDIČ (Se nadaljuje) ANDREJ Z DUDKO — Najmanjši in najmlajši potnik na letalu je bil dveletni Andrej iz Toronta. Foto: Stane Lenardič Začetek moskovskega filmskega festivala MOSKVA, 7. julija (Tanjug. — Ob prisotnosti okrog 6000 gledalcev se je nocoj začel v Kongresnem dvorcu v Kremlju Peti mednarodni filmski festival. Dva tedna se bo 56 držav merilo V kvaliteti filmov in tekmovalo za najvišjo nagrado festivala. Festival bo potekal pod geslom: »Za humanizem v filmski umetnosti, za mir in prijateljstvo med narodi«. Na festivalu sodelujejo države z visoko razvitimi filmskimi industrijami, kot ZDA, Italija, Velika Britanija in druge, pa tudi mlade filmske industrije afriških in azijskih držav, ki so se šele pred kratkim osvobodile — Malija, Nigerije, Somalije in drugih. V mednarodni žiriji, ki ji načeluje sovjetski režiser Cuhraj, so zastopniki trinajstih držav.. Jugoslavijo zastopa Dušan Vu-kotič. Po svečani otvoritvi festivala so predvajali sovjetski film »Seznanite se, Balujev«. Festival bodo zaključili s premiero jugoslovanskega filma »Koza-ra«. ProtigrSke demonstracije v Londonu LONDON, 7. jul. (AP) Okrog 3000 Londončanov je danes sodelovalo pri mirnih demonstracijah, ki bi naj spomnile n3 tragično usodo grškega poslanca Lambrakisa. Demonstracije Je organiziralo britansko gibanje za atomsko razorožitev. Demonstranti so nosili črne zastave z Lambrakisovim imenom. Kolona je bila dolga skoraj kilometer. Demonstranti so šli skozi središče Londona in položili vence pred kraljičino palačo, pred grškim veleposlaništvom in pred Byronovim spomenikom. Na vencu, ki so ga položili pred Byronov spomnik, so bile zapisane pesnikove besede: vesti »Sanjalo se mi je, da je Grčija še vedno svobodna.« To je prva iz serije proti-grških demonstracij, ki jih britanska organizacija za jedrsko razorožitev namerava organizirati med' obiskom grškega kralja in kraljice v Veliki Britaniji. Procesi proti jemenskim zarotnikom SANA, 7. jul. (AFP) Radio Sana poroča, da je jemenski javni tožilec zahteval smrtno kazen za sedem oseb, ki so obtožene, da so kovale zaroto proti republiki Jemenu. Zaradi sodelovanja v tej zaroti se je doslej pred pred sodiščem zagovarjalo 25 ljudi. Radio Sana tudi poroča, da se bo 13. julija začel proces proti udeležneem nove zarote, ki so jo odkrili, ko je bil predsednik Salal na obisku v nekaterih arabskih državah. Sprejem ob deveti obletnici TANU BEOGRAD, 7. jul. (Tanjug) Ob deveti obletnici ustanovitve Afriške nacionalne unije Tanganjike (TANU) je član izvršnega komiteja TANU in notranji minister Tanganjike Lusinga, ki vodi tanganjiško delegacijo v Jugoslaviji, priredil v hotelu Metropol svečan sprejem. Na sprejemu so bili predstavniki SZDLJ, množičnih političnih organizacij in veleposlaniki afriških držav, ki so akreditirani v Beogradu. Lusinga je imel na sprejemu daljši govor, v katerem je med dragim izrazil svoje zadovoljstvo, ker se sodelovanje med TANU in SZDLJ uspešno razvija. Streljanje v Gvajani GEORGETOWN, 7. j'ulija. (Reuter) Britanske čete so včeraj začele streljati na demonstrante v mestu Rosignol, vzhodno od glavnega mesta Britanske Gvajane Georgetow-na. Dva Gvajanca sta mrtva, dva ranjena. Poročila o tem incidentu so zelo pomanjkljiva. Prejšnji teden so poslali iz Britanije v Gvajano dve enoti britanske vojske, da bi intervenirali v spopadih med splošno stavko. Najmanjši, najmlajši in najbolj priljubljen med potniki, ki so se v Torontu vkrcali na jugoslovansko potniško letalo z oznakami »Adria-Aviopro-met«, je bil dveletni Andrej iz Toronta. Njegov »sedež« je bila velika košara v kotu pred kabino posadke. Potovala sta sama z očkom, ker mamica to pot ni mogla na pot. V tisti lepljivi, ubijajoči vročini se je kopal v znoju kakor vsi drugi in, ko je stevardesa Vida, oblečena v hrvatsko narodno nošo, natihoma vzdihnila: »Sai je bolj vroče kot v Afriki,« je razumevajoče botrdil: »Yes ...«. Pred vzletom smo še en- I ljencem na letališču, ki so krat pomahali številnim izse- I nam zaželeli srečno pot v do- movino. Brž ko se je letalo dvignilo nad oblake, je postalo hladneje in tista živčna napetost, značilna za čas pred vzletom, Je začela polagoma popuščati. V letalu — »košček domovine«, so rekli o njem izseljenci — je nastalo prijetno domače vzdušje. V bleščečem popoldnevu se je začel polet, ki se je končal šele drugi dan pozno popoldne. V udobnem naslanjaču opazuješ igro oblakov, spreminjajočo se pokrajino STEVARDESI V NARODNIH NOS AH — Na letališču v Torontu sta stevardesi Maja in Vida sprejeli in pozdravili potnike na jugoslovanskem letalu v slovenski in hrvatski narodni noši. Foto; Stane Lenardič ZLATA KOLAJNA — Miro Cerar si je z naivišjo oceno (9.85 točke) v zadnji disciplini šesteroboja — na koniu z ročaji (na sliki) — v drugo zagotovil po dramatičnem boiu. ki so ga odločile le majhne razlike v točkah, naslov evropskega prvaka. Telefoto SREBRNA KOLAJNA — Boris Sahlin se je po sobotnem Cerarjevem spodrsljaju na bradlji močno približal prvemu mestu, vendar je na koncu zaostal za Cerarjem za 0,10 točke. Foto: D. S. BRONASTA KOLAJNA — Valerij Kardemelidi se je izkazal z vajo v parterju (9.70). na krogih (na sliki) pa si je pridobil 9.50 točke in zasluženo zasedel 3. mesto. Foto: D. S. DOBRO MESTO TUDI ZA DRUGEGA JUGOSLOVANA — Martin Šrot iz Celja je prvič branil jugoslovanske barve na elitnem tekmovanju za »evropski pokal«; v hudi konkurenci deli 21. in 22. mesto. Foto: D. S. Nadaljevanje s prve strani V evropski poka! v telovadbi Vroča rsedelfa en sam dan. da se naužijejo sonca m kopanja. F. M. Bled — 2C00 kopalcev Današnje lepo vreme je privabilo tudi na Gorenjsko precejšnje število domačih izletnikov. Bled je bil danes najbolj obiskan. Tujim turistom, ki so zasedli hotele na Bledu, so se pridružili številni domači izletniki. Zs po tradiciji so obiskali blejski grad in blejski otok, nato pa so se mnogi zatekli v kopališče. Tu so danes zabeležili nad 2000 kopalcev, kar je doslej največ v letošnji sezoni. Precej turistov pa je obiskalo tudi druge gorenjske turistične kraje. Mnogo jih je bilo na Pokljuki, pa tudi v zgornji savski dolini, posebno v Vratih. Kljub številnim avtomobilom in avtobusom pa je promet po gorenjskih cestah potekal v redu L. S. Pohorje — zasedeni domovi Na kopališču Mariborski otok ze bilo okrog pst tisoč petsto kopalcev, ki so se dobesedno gnetli v vseh bazenih. Ta rekordni obisk nehote opozarja na potrebo po razširitvi tega kopališča ali po ureditvi novega kopališča, saj se je število prebivalcev Maribora od otvoritve tega kopališča do danes skoraj potrojilo. Tudi na čolnarnah na Mariborskem jezeru je bilo živahno, saj smo poleg jadrnic opazili tudi osem motornih čolnov, ki so jih pripeljali s seboj tuji turisti. Na campingu poleg Bra-nikove čolnarne v Brestemi-ci so bili razen številnih domačih gostov tudi Danci, Belgijci, Norvežani, Avstrijci, Nemci in Angleži. Domovi na Pohorju so bili vs: zasedeni ter so dosegli rekorden obisk domačih in tujih gostov. V Poštarskem in Železničarskem domu je bilo več skupin Avstrijcev ter nekaj Nemcev in Italijanov. Pohorska vzpenjača je od 8. do pol dvanajste ure obratovala neprekinjeno. Danes je prepeljala okrog 3.000 potnikov. M. K. mm Proslave 7. julija nes ob navzočnosti 2.000 meščanov in preživelih borcev položili vence na skupno spominsko grobnico Popinskih herojev. V Draginju pri Ložnici so odkrili spomenik in spominsko grobnico ustreljenim rodoljubom. Spomenik je delo kiparja Ostoje Gor-daniča. V vasi Babička pri Leskovcu, kjer je bil pred 22 leti ustanovljen »Babički odred«, so odprli spominski dom. Prebivalci Timoške pokrajine so proslavili dan vstaje na 13. tradicionalnih zborih v krajih, znanih iz NOB. Proslave so bile tudi v mnogih drugih krajih. Slovesne akademije, prireditve, zborovanja in tekmovanja so bila tudi v Kosovu in Metohiji. kovič in Majdo Sepe. Nagrado lista »Mladina« (60.000 din), ki je bila namenjena najboljšemu pevcu na festivalu, je dobila Beti Jur-kivič. Cerar prvak Cerar je bil z obema rokama prešibek, da bi bil držal prehodni pokal, ki ga je prvič osvojil pred dvema letoma na IV. evropskem prvenstvu v Luksemburgu, in ogromen in krasen pokal — darilo zagrebškega podjetja IKOM, ter seveda kupe cvetja, ki so ga pr°jeli vsi tekmovalci. Potlej so zaigrali jugoslovansko himno, ki pa je le za kratek čas utišala valove navdušenja 10.000 gledalcev. S ponovnim skandiranjem Miro-šahlin, se je občinstvo poslovilo od zmagovalcev in ostalih tekmovalcev in se jim burno zahvaljevalo za vse prizadevanje :n izreden užitek med izvajanjem tako kvalitetnega sporeda To, kar se doslej ni posrečilo še nikomur — dru; 'č osvojiti naslov evropskega prvaka — je zmogel naš Miro Cerar. Po sinočnjem spodrsljaju, ki ga je potisnil s prvega na četrto mesto, je le malokdo pričakoval in še na tihem upal — to velja tako za gledalce kakor za strokovnjake — da se bo našemu šampionu danes na preostalih treh orodjih posrečilo nadoknaditi 0,25 točke. Tudi Cerar sam in njegov trener Gre gorka nista gojila skoraj nobenega upanja. Toda Miro je bil nepopustljiv — vzlic hudi psihični obremenitvi, vzlic skoraj neprespani nemirni noči, polni skrbi in nemira, ki bi mu niia celo lahko povzročila še kak nov spodrsljaj v današnjem zaključnem delu tekmovanja. Iz ust občinstva, ki je navdušeno odhajal' iz velike dvorane, je bilo slišati glasove, da takega podviga še niso doživeli. Beograjsko občinstvo in tudi številni gostje, ki so prispeli, od vsepovsod, so med tekmovanjem vztrajno dajali obema našima telovadcema dra eno pomoč. D. KURET Vzlic vsemu ■ Miro nepremagljiv Prva tri mesta v mnogoboju: 1. Cerar (J} 57,75, 2. šahlin 57,65, 3. Kerdemelidf (oba SZ) 57,45 BEOGRAD. 7. jul. Cerar se je vnovič vpisal v [ zlato knjigo najboljših telovadcev Evrope. Z j blestečim izvajanjem si je odprl vrata v pet finalnih tekmovanj od šestih. Nastopil bo torej na vseh orodjih, razen na usodni bradlji. Ironično te j pri tem. da je ravno od nastopa na tem orodju Cerar pričakoval največ, saj je z njim že na svetovnem prvenstvu prejel zlato medaljo, za evropski pokal pa ie to vajo še izboljšal. Kakor je že rečeno, zaman ie pričakoval zadoščenja, ki bi ga moral upravičeno dobiti z nastopom prav na bradlji. Blejske nagrade skladbo je dobil Mojm.r Sepe 100.000 din od tednika »TT«, Gregor Strniša pa od »Ljubljanskega nedeljskega dnevnika« nagrado za najbolj originalen tekst na tem festivalu. Skladbo sta interpretirala Beti Jurkovič ob spremljavi kvarteta Mojmira Sepeta in Lado Leskovar ob spremljavi zabavnega orkestra RTV Ljubljana. Drugo nagrado publike in poslušalcev RTV (150.000 din) je s 14 točkami dobila skladba Vladimirja Stiasnya na tekst Leva Svetka »Enkrat še«, ki sta jo pela Peter Ambrož in Beti Jurkovič. Tretjo nagrado publike in poslušalcev RTV (100.000 din) je s 5 točkami dobila skladba Mojmira Sepeta na tekst Gregorja Strniše »Drevo« s pevcema Beti Jur- Zborovanje v Polzeli mi poslopji zaživelo. Več tisoč prebivalcev iz Savinjske doline se je tu zbralo na veliko zborovanje, ki ga je začel sekretar občinskega komiteja ZKS Žalec Ivan Debelak. Razen številnih gostov, ki so bili na dopoldanski otvoritvi, ra je zborovanja udeležil tudi član IS SRS Riko Jerman. Potem je spregovoril podpredsednik IS SRS Janko Smole in najprej obudil spomine na revolucionarno preteklost Savinjske doline, kjer se je organiziran odpor proti okupatorju začel že 7. julija 1941. Govornik je tudi poudaril, da je občina Žalec dosegla velik napredek v gospodarstvu, kot tudi na ostalih področjih družbene dejavnosti. Rekonstrukcije v tovarni nogavic v Polzeli, v tekstilni tovarni Prebold in izgradnja livarne so zelo solidni temelji za nadaljnje razvijanje gospodarstva. V občini pa so prav tako ustvarjeni zelo ugodni pogoji za razvijanje ostalih dejavnosti, zlasti kmetijstva. Prav tu, na področju hmeljarstva, je praktičen primer prednosti industrijskega načina kmetijske proizvodnje. Le-to zahteva položaj v komu-n; in svetovni trg. V Savinj-dolini iz razdrobljene hmeljske proizvodnje ustvar jajo koncentrirano tržno proizvodnjo na velikih kompleksih v okviru socialistične kmetijske gospodarske organizacije — Kmetijskega kombinata Žalec. Le-ta tudi na ostalih področjih uspešno razvija tržno proizvodnjo. Pred zaključkom zborovanja je Svoboda priredila kulturni program. F. KRIVEC Zanimivo je, da se bo Sahlin, ki je bil zares v povprečju na nižji ravni kakor Cerar, ooril za medaljo na tem orodju. Drugi sovjetski zastopnik Valerij Kardemelidi je opravičil zaupanje sovjetskega vodstva, ki ga je določilo za to pomembno tekmovanje. Lep uspeh je dosegel tudi naš drugi zastopnik Tine Srot, ki si je v preskoku z drugim mestom — danes ga je prehitel svetovni prvak Krbec — priboril vstop v finale na te.m orodju. Po vsem tem torej ni nemogoče da si bo tudi debutant Šrot priboril eno izmed odličij. Šrot se je sicer med 38 tekmovalci uvrstil na 22. mesto, kar je vsekakor tudi uspeh glede na to, da je konkurenca tokrat močnejša kakor je bila v Luksemburgu. Na tekmovanje nista orisoela oba Španca in Poljak \Vronka. Cerar in Šrot sta začela današnje tekmovanje z vajo na drogu. Cerar je bil eleganten kakor vsakokrat. Vajo je izvedel brezhibno, le pri doskoku se je premaknil. Zasluženo je prejel visoko oceno 9.85, s čimer je zaostajal samo še za 0.5 točke za Šahlinom. Prejel je tri ocene po 9.90 in eno po 9.80. Tudi Šrot je bil soliden in so ga ocenili z 9.30. Medtem smo videli na drugih orodjih Menichellija, ki je bil izvrsten na krogih, toda prisodili so mu le 9.55. Kardemelidi, ki je sicer zelo perspektiven telovadec, je dvakrat spodrsnil na brad lji. Sodniki so bili mnenja: 9.50. Prav tako so nekoliko previsoko ocenili Šahli ti3 z 9.65 na bradlji. Sovjetski mojster je sicer dovršeno izvajal prvine, ki pa so bile mnogo lažje, kakršne zna Cerar. Zares lepo je izvajal Kardemelidi vajo na drogu in zasluženo prejel zanjo 9.65 točke. Zlasti sijajen je bil nje- gov seskok (salto z vija- liorn). Cerarja je danes pravzaprav resi! parter. Vajo na tieh, ki sicer m njegova najmočnejša točka, je iz-deial izrecmo lepo, harmonično in mehko. Po vsej pravici so mu dali zanjo y.60, sahlinu pa samo 9.50, ker pač ni pokazal toliko kakor Cerar. Konj je bilo zadnje orodje za našega šampiona. Vsa dvorana, ki je prej venomer bučno navijala zanj, je utihnila kot grob. Zbali smo se že, da bo ta tišina neugodno vplivala na Cerarja, ki je bil bolj ali manj še pod vtisom spodrsljaja na bradlji in tudi spričo tega, ker se je skopaj prehudo zavedal odgovornosti. Vaje ni izvedel v tako sijajnem slogu, kakor zmore, toda pazil je, da se ne bi prenaglil. Tega ne gre razumeti napak; njegova izvedba je bila vzlic temu prava mojstrovina, za katero je spet prejel najvišjo oceno — y.85, kakor že prej na drogu. Dva sodnika sta ga ocenila celo z 9.90. Praktično je bil tako že evropski prvak, toda teoretično še ne, kajti za njim je bil še Kardemelidi. ki bi ga bil lahko z oceno 10 prehitel Ta telovadec je bil resda sijajen, toda proti koncu vaje je čedalje bolj pešal in nazadnje prejel oceno 9.70! Cerar je bil prvak! Razumljivo je, da ga napovedovalec še ni razglasil, dokler ni žirija natanko pregledala vseh zapiskov. Ta odmor je izpolnila folklorna skupina, ki je prav tako prijetno priklenila vse navzoče. Purler c? •p o Ž ' 5® M ./? C t, a 75 £ 6» D Skupno !. CERAR (Jug) 9,60 9,85 9,70 9,45 9,30 9,85 57,75 2. SAHLIN (SZ) 9,50 9,60 9,65 9,45 9,65 9,80 57,65 3. KARDEMELIDI (SZ) 9,70 9,65 9,50 9,45 9,50 9,65 57,45 4. MENICHELLI (IT) 9,80 9,45 9,55 9,35 9,55 9.30 57,05 5. CARMINUCCI (IT) 9,50 9,45 9,40 9,40 9,70 9,50 56,95 G. PRODANOV (BOLG) 9,35 9.50 9,35 9,50 9,35 9,60 56,55 7 STASNY (CSSR) 9,45 9,50 9,35 9,30 9,35 ‘ 9,40 56,35 8. FOLLE (DRN) 9,40 9,40 9,40 9,40 9,30 . 9,35 56,35 9. KRBEC (CSSR) 9,40 9,40 9,55 9,80 8,90 9,20 56,25 10. KESTOLA (FIN ) 9.40 9,00 9,35 9,40 9,25 9,50 55,90 11—12. ROKOSA (POLJ) 9.15 9,55 9.15 9,25 9,40 9,00 55,70 KAPSASOV (BOLG) 9.20 9,35 9,65 9,15 9,05 9,30 55,70 13 CSANYI (MADZ) 9,10 9,15 9,50 9,20 9,25 9,45 55,65 14. VTGAARD (NORV) 9,10 9,60 9,10 9,30 9,20 9,30 55,60 15. STUART (VB) 9,30 9,35 9,20 8,95 8,90 9,25 54,95 16.—19. JACKOBY (VZH. NEM.) 9,15 9,20 9,00 9,40 9,10 9,05 54,90 FtJRST (DRN) 9,30 8,50 9,25 9,20 9,20 9,45 54,90 BOUCHANET (FR) 9,05 9,35 8,35 9,20 9,25 9,20 54,90 STOFFEL (LUKS) 9,05 9,45 8,60 9,30 9,20 9,30 54,90 20. JOENSSON (ŠVED) 9,15 9,30 8,95 9,35 9,00 9,10 54,85 21. FEUZ (ŠVICA) 9,00 9,30 9,00 9,20 9,25 8,95 54,70 22. SROT (JUG) 9,10 8,80 9,35 9,50 8,55 9,30 54,60 23. GUIFFROY (FR) 9,15 9,40 8,65 8.80 9,15 9,30 54,55 24. ORENDI (ROM) 8,70 9,20 9,20 9,20 9,00 9,15 54,55 25. KOPPE (DRN) 8,95 8,20 9,45 9,15 9,10 8,50 54,35 KONČAN JE V. EVROPSKI POKAL V TELOVADBI Se tri zlate kolajne za Cerarja Tudi Tine Šrot s kolajno v preskoku BEOGRAD, 7. julija — S finalnimi tekmovanji na posameznih orodjih s po šestimi najboljšimi tekmovalci iz šestoboja se je nocoj v skoraj polni dvorani končalo V. evropsko prvenstvo v orodni telovadbi. Trikrat so zaierali jugoslovansko himno, zakai Miro Cerar je osvojil še tri zlate kolajne: na konju, krogih in drogu. . Razen tega je še dobil-srebro v preskoku in bron v parterju, Tine Srot pa bron v isti disciplini. Cerar je torej dobil štiri zlate kolajne, kar je izreden podvig. Najprej so se najboljši evropski telovadci poskusili v parterju. Italijan Menicelli Je ponovil svoj včerajšnji uspeh, za njim pa Se je najbolj odlikoval sovjetski telovadec Ker-demelidi. Cerar je bil malce nervozen in dosegi pričakovanega rezultata. 1. Menichelli 19,55, 2. Ker-demelidi 19,45, 3. Cerar 19,15. Na konju z ročaji je naš šampion Cerar dobil nocoj drugo zlato kolajno. Cerar je izvedel sestavo zelo previdno: skrajšal je strige na minimum, kajpak, da se mu ne bi i kaj zapletlo. Dobil je najvišjo oceno 9,80, kar pa je za 0,05 manj od njegovega dopoldanskega rezultata. 1. Cerar 19,65, 2. Kerdemeli-di 19,40, 3. Sahlin 19,30. Po končanih izvedbah na krogih se je Cerar vnovič povzpel na najvišjo stopnico odra za zmagovalce, vendar ne sam. Zlato kolajno je prejel skupaj s Sahlinom in Kapsa-zovom (Bolgarija). Z njima je dilil enako oceno — 19,25. Srebrno kolajno je dobil Menichelli, bronasto pa Krbec. Doslej na tekmovanjih za evropski pokal prireditelji niso nagrajevali s kolajnami (toliko. tekmovalcev.' 1.—3. Cerar, Šahlin, Kapsa-zov 19,25. V preskoku čez konja zmaga svetovnega prvaka Krbeca pravzaprav ni bila vprašanje. Za vse ostale je bilo dosegljivo le drugo mesto, za katero sta se potegovala oba Jugoslovana, Cerar in debutant Šrot. Celjan je prvi skok odlično izvedel, toda sodniki so mu odvzeli celo točko, ker se od konja ni odrinil po vseh pravilih. Kljub temu pa mu ni ušla bronasta kolajna — pri drugem skoku Je bil previdnejši. Bronasto kolajno je z njim vred dobil Kerdemelidi. 1. Krbec (CSSR) 19,55, 2. Cerar 19,05, 3. Srot 18,95. Bradlja je bila edina disciplina brez Jugoslovanov. Na tem orodju je bil nepremagljiv Italijan Carminucci. 1. Carminucci 19,40, 2. Sahlin 19,25, 3. Menichelli 19,20. Zadnja disciplina petega evropskega pokala v orodni telovadbi je Cerarju spet prinesla zlato kolajno, toda ni bil edini, saj je zlato prejel še šahlin. V tej disciplini je bila podeljena najvišja ocena beograjskega šampionata: večkratni svetovni prvak Boris šahlin je dobil za drugo izvedbo 9,90 točke. 1.—2. Cerar, šahlin 19,70, 3. Kerdemelidi 19,50. DUŠAN KURET Cerar: »Parter je bil odločilen.. “ Šampion govori o vznemirljivem boju v Beogradu Roner ali Antonijevič LESKOVEC, 7. jul. — V 2. etapi tradicionalne kolesarske dirke za dan borca na progi Alekisnac—Le skovac (81. km) je zmagal Hvastija (Rog) pred Razbovškom (B), Haf-nei-jem (Rog) 1:54,30, Pečnikom *JLA) 1:59,40, Antonijevičem (Bgd) 2:00,0 itd. V generalnem plasmaju je zmagal Roner (Br) pred Antonijevičem (oba 7:54,50), španingerjem, Razbovškom (oba Br), Hafnerjem itd. Zanimivo je, da se prireditelj kljub uradnemu vrstnemu redu ni odločil za končnega zmagovalca Prvo nagrado je namreč dobil Roner. prehodni pokal pa Antonijevič MEDNARODNI POKAL Hajduk : Odra 1:0 (1:0) Jednota : Ctrvena zvezda 2:1 (2:0) Neposredno po velikem finalu v dvorani beograjskega sejma smo zaprosili Mira Cerarja za čimveč besed o tem vznemirljivem mnogoboju. »Za moj uspeh je bilo odločilno, da sem danes izvedel prav vse vaje brez najmanjšega zatikljaja. Ker sem pazil, da se ne bi to pripetilo, morda nisem izvedel sestave v formatu, kakor bi jih b’’ sicer. Vps je bilo odvisno od ocene v parterju. Giadko sem izvedel vse najtežje prvine, le dva elementa nista bila dovolj čista. Pri nastopu na konju sem imel strige nalašč nižje, da se mi ne bi kaj zataknilo.« Na vprašanje, kaj meni o občinstvu, je Cerar dejal, da mu je zelo hvaležen za pomoč in spodbudo, da pa so ga motili prehodi med bučnim navijanjem in mrtvaško tišino, ku je začel vajo izvajati »Čutil sem veliko odgovornost do skupnosti in samega sebe. Spai sem le nekaj ur. Zbudil sem se že ob 4. zjutraj«. Na vprašanje, kaj meni o Šahlinu, je Cerar dejal, da mu je zelo žal, ker si ni utegnil ogledati njegovih vaj. »Toda kljub temu je Ša- hlin velik telovadec in še večji športnik«. Zanimalo nas je tudi, kaj meni o nastopu med izbranimi reprezentanti Japonske in Elvrope, ki bo v torek v Miinchenu (ZR Nemčija). Miro je dejal, da bo tudi ta nastop zanj težak, saj bo moral braniti sloves in izpolniti mnoge upe. Cerar, potem ko je osvojil zlato kolajno, ni bil videti tako zadovoljen, kakor na lanskem svetovnem prvenstvu v Pragi. Na to pripombo je odgovoril takole: »Včasih ■ človek ne pokaže zadovoljstva, ki ga čuti«. Cerar je še opravičil Šrotov spodrsljaj na konju in sicer takole: »Tine se je tako veselil mojega uspeha, da je kratko malo pozabil na svoj start. Za nastop zategadelj ni bil dovolj zbran.« Govorita trenerja Gregorka in Tomažič Cerarjev trener Boris Gregorka pa je izjavil za »Delo«: »Nisem pričakoval, da se bo zgodilo, kar se je res. Sinoči po končanem tekmovanju mi ni preostalo nič drugega kakor da sem tolažil in spodbujal Mira, češ da bo napravil danes boljši vtis.« Tudi trener Gregorka meni da je bila za Cerarja odločilna vaja v parterju, ki jo je izvedel z velikim premislekom. Na vprašanje, kaj meni o včerajšnjem Cerarjevem spodrsljaju na bradlji, pa je sodil, da je bila Cerarjeva spora po nesreči šibka in Miro ni imel več zamaha, da bi bil lahko uspešno nadaljeval vajo. Oba — Cerar in njegov trener Gregorka — pa menita, de je prvih šest tekmovalcev na letošnjem petem tekmovanju za evropski pokal izredno dobrih, zlasti pa še Kardemelidi, Menichelli, Car-minucci in Proaanov. To so mladi fantje — telovadci bližnjih let. Šrotov trener Roman Tomažič pa je dal . 1 naš list naslednjo izjavo: »Vesel s~m šrotovega uspeha v skoku čez konja. Hudo pa mi je, ker so mojega varovanca sodniku ocenili prenizko za vajo na krogih. Vse kaže, da si bo mora! Šrot enako kakor drugi nadarjeni tekmovalci najprej pridobiti sloves, potem pa ga bodo bolje ocenjevali tudi sodniki.« D. KURET POVRATNA KVALIFjKACUSKA TEKMA ZA VSTOP V II. LIGO LJUBLJANA: ŠPART A 1:1 (0:1) Po včerajšnjem neodločnem izidu doma (in po porazu v gosieh) se Ljubljani niso izpolnile sanje in bo za letos še naprej tekmovala v SNL LJUBLJANA, 7. julija. — V povratni kvalifikacijski tekmi za vstop v II. zvezno ligo sta Ljubljana in Šparta (Beli Manastir) igrala neodločeno 1:1 (0:1). Gola sta dala Bije-lica v 4. min. ter Frič (11 m) v 65. min. Pred približno 7.000 gledalci je sodil Stankovič iz Beograda. Glede na to. da je v prvi tekmi zmagala šparta 4:2, je to moštvo postalo nov član II. zvezne lige. LJUBLJANA: šuler, Kristič, šoštar, Konič, Frič, Skušek, Ogrenovič, (Bašnec), Turšič, Djaferovič, Gosar, Popivoda. ŠPARTA: Matijačič, Pavlič, Vukovič, Rajkovič, Rešetar, Šolič, Zivkovič, Bijelica, Popovič, Pečarevič, čardaševič. 1 Pred začetkom tekme je bila na stadionu Ljubljane majhna slovesnost, med katero je predsednik NZS Vrhovnik izročil moštvu Ljubljane pokal z*a o-s voj eno prvo mesto v slovenski nogometni ligi. Množica gledalcev — toliko jih že dolgo ni bilo — je vztrajno in glasno vzpodbujala domače moštvo, ki se ie tudi prvo otreslo začetne nervoze. Siškarji so s hitrimi prodori po tleh hoteli čim prej priti do zadetka in gostje so se obupno branili. Premoč Ljubljane je bila izrazita in uspelo ji je izsiliti dva kota. Prvo resno priložnost za dosego gola je imel Popivoda v 10. minuti, ko sta skupino z vratarjem Matijači-čem hkrati skočila za žogo, vendar je obstala v vratarjevih rokah. Ljubljančani so se kot zakleti ogibali strela na gol, žogo so si raje podajali med seboj. V Ilustracijo premoči — vratar je prvih 45 minut samo enkrat resneje posredoval. V 17. min. se je Ljubljani zopet ponudila idealna priložnost. Turšič je sam nevarno prodrl po krilu, tik pred golom pa je žogo podal, namesto da bi jo bil pognal na gol. Zadnjih 10 minut je moštvo Sparte spet vzpostavilo ravnotežje na igrišču. Moči Liubliane so začele noiemati. tembolj. ker njen napad ni znal usklajati posameznih akcij za obrambo. Ko je že vse kazalo, da bo prvi polčas brez gola. je B:elica z nenadnim strelom od ?0 tn daleč dve minuti pred koncem prvega polčasa potresel mrežo Ljubljane. BiH : Slovenija 4:2 NTKSIC. 7. julija. V nadaljevanju državnega nogometnega prvenstva mladinskih reprezentanc je Srbija I. premagala Cmo goro II. 4:0 (1:0). V II. tekmi je BiH premagala Slovenijo 4:2 (1:2). CRNA GORA t SRBIJA U. 1:0 0:0). Bosna - novi Elan II. lige BRČKO, 7. jul. — V odločilni kvalifikacijski tekmi zja vstop v ll zvezno ligo (zahod) sta Jedin-stvo in Bosna (Visoko) igrala neodločeno 0:0. Glede na to, da je v prvi tekmi zmagala Bosna 2:1, je postala novi član lige. Ze v prvi minuti po odmoru ;je imel »nesrečni« Džaferovič priložnost izenačiti, vendar se je kdove zakaj zapletel z žogo in padel v neposredni bližini nasprotnikovih vrat. Ves poznejši potek je bil pravzaprav repriza prvega dela po začetku, ko je Ljubljana z nekoliko živahnejšo igro potiskala nasprotnika v obrambo, toda brez uspeha. Pozneje je Frič prešel v napad in kazalo je. da bo ta močan branilec nazadnje le ukrotil Spartino obrambo, ki se ni branila preveč zanesljivo. In res! V 65. minuti je Frič pol visoko žogo podal prodirajočemu Gosarju, ki pa ga je branilec podrl v kazenskem prostoru. Naj hujšo kazen je izvedel Frič — 1:1. V poznejših razpletih so imeli domači napadalci še vedno dovolj časa in možnosti, vendar so se v zaključnih akcijah dosledno pokazali kot ne- Partizan : Proleter 133:85 (63:39) TENIS Jovanovič zmagal BAASTAD. 7. julija. Na mednarodnem teniškem prvenstvu Švedske je Jugoslovan Jovanovič v I. kolu premagal Šveda Holma 6:4. 6:1. 6:4. Tega turnirja se udeležuje 55 tujih tekmovalcev. Vojvodina : Slovenija 8:0 NOVI SAD. 7. jul. — Po prvem dnevu prijateljskega teniškega dvoboja med reprezentancama Vojvodine in Slovenije vodijo domači 8:0. Rezultati: Bnlog : Grmovšek 6:2, 6:2, špenr Vodeb 5:2, 6:2. Miletič : Horvat 6:2, 6:1, Habenšus : Mulej 6:3. 6:3. pari: špear—Balog : Grmovšek—Vodeb 6:4. 6:2, Miletič—Habenšus : Mulej—Horvat 6:2, 6:3, ženske: Farkaš : Nipič 6:3, 6:3, Njaradi : Gunčar 6:1, 6:2. Rokometni pokal SRS MOŠKI — Kovinar (M) : Beltinci 22:17 (8:6), Slo- venj Gradec : Branik (preložena). ZENSKE: Kovinar (M) : Drava 5:0 w. o.. Branik : Fužinar 5:0 w. o. zreli, zato se je uresničilo, da vs» do konca tekme niso ničesar več spremenili^ sebi v prid. Vodstvo Ljubljane je po končani tekmi vložilo protest, češ da ie igralec šparte šolič. ki da je še letos igral za trboveljskega Rudarja. nepravilno registriran zu ta klub. (STL) Valenčič zmagal v VII. etapi Toura SAINT ETIENNE. 7. jul. — Zmagovalec 7. elape Tour de 1'Avenir je Jugoslovan Rudi Valenčič, ki je 139 km dolgo progo Saint Flour—Saint Eti-enne prevozil v 4;16:48. V enakem času sta prispela na cilj tudi Sajhudžin ( SZ) in Car-valho (Portugalska). Vrstni red ostalih Jugoslovanov: 49. Ukmar 4;25:49, 63. Bajlo 4;26:52, 64. čubrič 4:26: 52. 83 Škerlj 4:41:42, 85. Šebenik 4:42:25. V generalnem plasmaju vodi Franco/ Zimermann. štirideseti je Valenčič, 47. Ukmar, 55 Cubrič. 56. Bajlo. V ekipnem plasmaju je na prvem mestu Španija. Jugoslavija pa je deseta. V 14. etapi Tour de France Aurillac—Saint Etienne je zmagal Francoz Ignorin. V generalnem plasmaju še zmeraj vodi Belgijec Desmet. Bralstvo (H) : Olimp 2:0 Aluminij : Tržič 5:0’ Stanje 7. julija. Nad Alpami, Balkanom in Sredozemljem se zadržuje slabotno področje visokega zračnega pritiska. Hladna fronta, ki je nad zahodno Francijo in severno Nemčijo, se pomika počasi proti vzhodu in bo na vreme pri nas vplivala le s krajevnimi nevihtami. Napoved za ponedeljek: Pretežno sončno vreme. Popoldne v zahodni in severni Sloveniji povečana oblačnost s krajevnimi nevihtami. Temperature ponoči okoli 14, v Primorju 20, najvišje dnevna med 27 in 31 stopinj C.