50. številka.
Ljubljana, v sredo 2. marca.
XXV. leto, 1892.
Iihaja mk dan tve««r, heimli nedelje in praanike, ter velja po poeti prejeman ra avatro-oger|ka dežele sa w leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., aa četrt lete 4 gld., MJete mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., la Četrt leta 8 sld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. ta ftetrt leta. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor poštnina ansla. Za.oinan ila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., *e ae oananilo jedenkrat tiska, po b kr., te se dvakrat, in po t kr., fte se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvoli frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo ia upravništvo je v Gospodskih ulicah flt. 1*2. Dpravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t.j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Klavno p. u. občinstvo uljudno vabimo oa novo naročbo, stare goapode naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha ln da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja aa Ljubljanske naroeulke brea pošilja-
n|a ma dom t Vse leto . . .  Kld.ia*— I CesrS leta   . .  k«*I- »•»» Pol leta ...    |»   e«eo| Jedem mesee.    *» 1*10 Za peslljanle na dom so racama lO kr. na mesec, SO kr. aa četrt leta. 9 pošiljanjem po po iti veljat Vae leto . . .  «Id. 15*— 1 Četrt leta . . . gld. 4— Pol leta ...    t«    8*— I Jeden mesee .   „ 1*40 šjjW~ Naročaje se lahko a vsakim dnevom* a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne os I ram u aa doticao naročilo.
Upravnfštvo »Slovenskega Naroda4*.
Slovenščina pri Ljubljanskih sodiščih.
m.
Velika je moč, ki je dana v roke načelniku Ljubljanskegu deželnega sodišča! Večja, kakor moč vsacega druzega sodnika, ki hodi pri svojih sodbah i o ukrepih po stesi, predpisani mu v zakonu. Tukaj je zmota skoro nemogoča, in če se venderle pripeti, imamo drugo ia tretjo instancijo, ki sta vsekdar pri roki, da vzameta izdano sodbo na svoje rešeto. Drugače je s predsedaištvom!   To se v prvi vrsti peca z notranjo uprsvo in dostikrat je težko kreniti na pravo in pravično pot, ker ni zakons, ki bi jo jasno ia natančno opiasl in predpisal. Nastlano je to polje z naredbami, ki si obilnokrst mej seboj nasprotujejo.   Kje naj ae dobi pametni ukrep, ki naj ustreza vsem potrebam moderne dobe? Predsedstvo našega deželnega sodišča ima tedaj obi Ino-krat po svoji lastni razsoduosti postopati, ne da bi bila občinstvu dana kaka pritožba.   Će izreče na primero deželnosodni načelnik, da ima po njegovem zrelem in na vse strani premišljenem sklepu nemščisa veljati za notranji Bodni jezik, je v ti kro-novini ni pripomoči, dokler se ne izda zskon, ki
bode predsednikovo sedanje mnenje potrdi) ali pa predrugacU Mogoče pa je tudi, da se izprasni predsednikovo mesto in da ukrene naslednik kaj tacegs, kar bode današnjim naredbam dijametralno nasprotovalo. Od tod izhaja, da imamo oa tem polji toliko naredb^la ukaaov^ koji ne časih mej sabo pobijajo. Kako naj je tudi drugače? Različne glave, raslična mnenja! Zmota tiči v človeSkt naravi ln nsjbistrejše glave spremene časih svoje poprejšnje prepričanje, ker ravno pozabijo na okolščine, kojim so neksj let poprej več važnosti pripisovali. Od nikogar, torej tudi od predsednikov okrožnih sodišč, ne moremo in ne smemo sahtevatf, da bi bi U nezmotljivi. Tega tudi se zahtevamo, pač pa smo prepričani, da smemo vsaki takr naredbi nasproti podati se na polje kritike, ne da bi imeli pri tem namen, izpodkopavati veljavo bodi sodišču samemu, bodi njegovemu načelniku.
Ostanimo pri relacijah, glede kojih sedaj predsedstvo našega deželnega sodišča kategorično za« hteva, da naj so nemške, da morajo nemške biti. Kdo se tu ne spominja tistih slovenskih obrazcev, koji so zagledali beli dai nekako pod nadzorstvom justičnega ministerstva samega? Kdo je zadnji opilii te obrasce? Bit je to ravno prečsstiti gospod predsednik Ljubljanskega deželnega sodišča in gotovo se ne motimo, če trdimo, da je justično minister-stvo tem raje pritrdilo izdaji omenjenih slovenskih obrazcev, ker si je bilo v svesti, ds so dobri, da bo potrebni, ker bi jih drugače ae bila priporočala oseba take avtoritete, kakor je ona detelnosod-nega predsednika gospoda Kočevarja. In če sedaj prebirate omenjene obrazce, nahajate mej njimi tudi onega, a kojim naj sodni sluge in drugi sodni odposlanci v dovršenih sodniških poslih sodiščem poročajo. To je pač najboljši dokaz, da se zahteva, da naj so te relacije nemške, ne strinja niti s mnenjem justičnega ministerstva, niti z nekdanjim mnenjem gospoda deželnosodnega predsednika, ker bi drugače absolutno oeuraljivo bilo, kako je zašel dotični slovenski obrazec mej uradno izdajo slovenskih formularij! Upamo, da smo s tem do kazali, da ničessr nezakonitega ne zahtevamo, če terjamo, da naj  se v prihodnje omenjene relacije
pri slovenskih pravdah v slovenskem jeziku spi-sujejo.
Prestopimo k drugemu slučaju! Vsako sodišče ima svoj pečat. Narava teh pečatov je taka, da se polagoma obrabijo, in da nastane potreba, da se obnove! Zvedeli smo,  da so nekatera okrajna sodišča dala si napraviti nove pečate, na kojih ni bil samo nemški napis, temveč tudi slovenski. Je li bila pot, po koji BO   hodila dotična sodišča, pravilna ali ne, to nas danes ne briga. Komaj pa je predsedstvo deželnega Bodišča o teh novih  pečatih izvedelo, zaukazalo je — morda s pomočjo justičnega ministra — da se imajo uničiti in da ae imajo novi pečati napraviti a samo nemškimi napisi. Tako se je zgodilo, in sedaj ga v okrožji deželnega sodišča v Ljubljani ni sodišča, pri kojem bi se nahajal pečat z nemško-slo-v enak i m napisom.   Svojo zaukazbo pa je de-želno-sodoo predsedstvo utemeljilo s tem,  da je sodniški pečat strogo notranja zadeva,  in da mora imeti samo nemški napis, ker je notranji uradni jezik izključno le nemški.
Upraša se sedaj, kako se strinja ta zaukazba. z našimi zakoni? V tem oziru najvažnejši predpis podsja se nam v §. 212. cesarskega patenta z dne 3. msja 1853, Št. 81 drž. zak. Ta postavna določba si5ve takole:
, Po dognanem podpisu se imajo spiski brez odloga oddati načelniku ekspedita. Na sodbe, poravnave, edikte, imeoovalne dekrete, uradna spričevala, potrdila o legalizacijah, ali vidimova-njib, potrdilne klavzule o varo v ansk i b , kuratelnih in f i d ej kom i sn i h zsdevsh, na odloke, s kojimi se dovoljuje ekse-kucija, izdepozito va nje, ali kako izplačilo, izločke iz javne ali indepozitne knjige, se ima pritisniti sodni pečat."
Kakor viduo, je sadni pečat velikega pomena ter se ima pritisniti na sodbe, poravnave, in sploh na vse aodne spise, ki so največje važnosti zs stranke. 2e zategadelj, da zakon zaukazuje, da naj se pečat pritiska na spise, strankam numenjene, se ne da trditi, da bi bil sodni pečat strogo notranja zadeva.
LISTEK.
V nočni tišini.
(Ruski napisal S. Prouakij, prevel V. K. Katimir.) i Dal)«.)
— Je li tvoja žena Rusinja ? Kje si se seznanil ž njo ? sem ga prašal, želeč odvrniti ga od zoper-nega mu reda. In zopet je pogledal name nekakim neumljivim nasmehom.
— Sam veš, v Petrogradu, na asambleji tvojega carja, se je odrezal.
— Na  asambleji? t. j. na plesu hočeš reči.
— Saj vem, kaj govorim, je odgovoril nestrpno; — ponavljam: na asambleji pri vašem carju Petru I. Ali nesi slišal o tem zboru?
Ironija glasila se je iz ojegovega plasu.
— Slišal ... a to je bilo že davno . . .
— Da, pred petimi leti, je pritrdil mirno.
Tu, priznam, sem zgubil vsako vejo pod nogami in začel Bem se odpovedati razumu. Menih je govoril tako resno, da o šali z njegove strani ni moglo biti niti govora. Ako se pa ne šali, kaj je pa to ?
Jan Branevskij je opazil mojo zadrego. Hladno, preziralno se je nasmehnil z robi ustnic, obličje pa ni menjalo svojega surovega, neizprosnega izraza.
— Želiš, kakor se kaže, na vsak način znati mojo prošlost? je rekel strogo; — no pa poslušaj, a potem ae ue kesaj, ako ne bodeš vesel, da si jo izvedel , . . Kralj Avgust II. je napravil poslainštvo k carju. V četi poslanikov odpravili so i mene v Rusijo. Nerad odpustil me je oče: bil sem jedini hin, naslednik ogromnega posesestvs, zato se vedno bal in vznemirjal, ko sem se odprsvlal za dolgo od doma, a kraljeva volja bila je starčku vsekdar sveta, in jaz sem odpotoval. V Petrogradu so nas povabili na assmblejo v dvorec, in tam Bem se sezanil s kneginjo Anastasijo Sansk: Hipoma sva se prikupila drug drugemu, a tu sem izvedel, da je ona uevesta mladega bojarja Andreja Kritkega ... On se je ustavil in zopet pogledal name očitno zlobnim nasmehom.
Moj 8oimeuec! sem zašepal; a menih, kakor je bilo videti, ni slišal mojega glasu.
— Ne glede na to, da je bila obljubljena njena roka drugemu, začel sem pohajati v njih hišo, je nadaljeval. — Knez Šaranskij držal se je misli j carja in slavno osvobodil ženo in hčere terema. Vsak dan sva se z Nastasijo vedno bolj in bolj prikupovala drug drugemu, najina ljubav spreme uila ae je kmalu v mogočno, nepremagljivo strast; razumela sva, da ns bode njej, ni meni aemske sreče,
ako naju loči usoda. A dao, določen za njeno svatbo s Kritskim, se je vedno približeval . . . Naposled se je odločila, premagala poulednje sumnje in zvečer pred usodopolnim dnem — sva bežala ! Ljubezniv pravoslaven svečenik naju je poročil . . . Ko sem se pa vrnil na Poljsko, stopil pred očetn in ga prosil ponižno, da bi v« prejel ženo, me je odpahuil in zapretil mi, da se mu ne smem nikdar več pokazati pred oči. RazkolniŠko hčer ne morem priznati za svojo — govoril je trmoglavo starec.
A jaz sem se še vedno nadejal! Zabil sem, neumnež, da je očetov Bpoveduik jezuit, in da je moj oče bogat
Z Nastasijo sva se naselila nedaleč od tam, najemši si neveliko hišico v sosednem mestici. Bila sva neizmero, do akrajnoBti srečna . . . Tako so mi-noli trije meseci. Nekrgu večera potrkal je nekdo ua uaše duri. Ne sluteč ničesar hudega, šel sem odpirat sam — toda, kaka groza me je obdala, ko sem zagledal v U8topivših gostih pred seboj spo-veduika jezuita in Štiri brate. Pater mi je molče podal papir. Jaz sem ga brzo pregledal. Bila je moja ločitev, podpisana samim papežem ! Jaz sem zakričal. ZasliŠavši moj glas, pribežala je žena, vsa prestrašena, tepetaje . . .
(Dalje prib.)
Nasprotno, ta pečat je zadeva, koja se ravno strank I v prvi vrati tiče, ker imajo v njem najboljšo in prvo 8vedočbo, da je kak spis, od kojega zavise privatnopravni interesi, v istini izšel od sodišča. 1'ečat je toroj važnejša svodočba, nego sodni podpiBi, ki se nahajajo na kakem sodnem spisu. Kuj naj počne priprosto ljudstvo s temi pod-pisi, ki se večinoma le s težavo raztolmačiti dajo? rriproBterau ljudstvu so ti podpisi skoraj vselej knjiga s sedmimi pečati. Le poglejmo podpise pri našem deželnem sodišči in ž njim v zvezi stoječem državnem pravdništvu! Če izvzamemo podpis državnega pravdnika, ki svoje obtožnice v istini kaligrafično podpisuje, potem ga ni uradnega podpisa, kojega bi stranka čitati mogla, ne da bi se pri tem poslužila pripomoči odvetnika ali druzega veščaka ! Sodni pečat je torej imenitna legitimacija, posebno imenitna za stranke, ki se z uradnimi podpisi spoznati ne umejo. Ravno v tem pečatu ima stranka pravi kažipot, da takoj prvi hip ve, ima-li od sodišča dostavljeni odlok posebno važnost ali ne. Sodni pečat je torej svedočilo, o kojem mora vsak prijatelj ljudstva in razvitja pravosodja samo želeti, da se podaja občinstvu v taki obliki, da je tudi priprosti mož s prvini pogledom lahko spozna. Če se imata pri naših sodiščih kazati kje oba deželna jezika, je to gotovo pri s o-diščnih pečatih, ki so isto tako pomenljivi, kakor vsi drugi uradno pečati.
O tem prepričani niso samo uradi — uradni pečati pri davkarijah so dvojezični in na Stir-skem dobivajo se še celo pri sodiščih dvojezični pečati — o tem prepričano je tudi ljudstvo samo, ki je še pred kratkim z vso energijo v masi zahtevalo slovenske poštne pečate. Kar je torej pri jed-nem uradu dopustuo, se nam pri drugem uradu odreći ne sme!
Postopanje predsedstva našega deželnega sodišča imelo bode gotovo mej drugim tudi ta uspeh, da bodemo povsod po Slovenskem z odločnostjo zahtevali dvojezične sodiščne pečate. Če je kaka zahteva opravičena, ta je opravičena!
Govor poslanca Pfeiferja
v 110. seji drž. zbora due 17. februvarja 1892.
(Konec.)
Dežela in država iu samovoljno tudi ne more nalagati davkov tako, kakor država, kajti njej niso na raz; laganje carine, monopoli, kolki in pristojbine in kakor se že zovejo izvori tiskalo.h dohodkov. Dežela ima Kamo pravico naložiti naklade na nepo sredtie davke in nekatere užitninske davke; to so pa drobtinice v primeri z velikanskim dohodkom države iz direktuih in iudirektuih davkov.
Država no- vkupnih dohodkov 385 milijonov goldinarjev) Dohodki posamuih dežel, kjer je kaj vinarstva, znašajo k večjemu dva ali tri milijone goldinarjev. Kako je torej mogoče primerjati dežele z državo, kako je moči zahtevati, da naj dajejo dežele toliko, kakor država.
Ud dežel, ki niso države, zahteva se pariteta. Glede Ogerske, ki je paritetna država, pa uihče na to nc pazi, nego nosi naša Uižavna polovica 70 odstotkov uumestu 50 odstotkov vkupnih troškov. In to se godi na ljubav tisti Ogerski, ki je pokupila po Francoskem skoro vse američanske trte, da bi nas tudi glede vinarstva prehitela in tako pomagala uresničiti stari rek: A ustna erit in otbe ultima.
Da se ravna pravično, sme se zahtevati od dežel prispevek za ta posojila samo v taki meri, kakeršno ju razmerje mej deželnimi in državnimi dohodki.
Ako ki- bode pa zahtevalo od dežel toliko, kolikor bo dala država, potem bi se pač lahko mislilo, da se hoče vsa pomožna akcija že v naprej onemogočiti.
K)o naj pa dobe dežele toliko novcev, da bi mogle dajati tolike predujeme, kakor jih je treba v rešitev vinarstva? Ali naj se dežele gospodarski uničijo?
Čestokrat, gospoda moja, dovolila je drŽava podpore oudu, kjer je bila sila, in teh ni bilo treba vrniti ; dovolila je tudi že, ako je bila sila, predujeme, ne da bi bila sravila pogoj, da mora isto toliko storiti tudi država.
Država naj pomaga sama; storila je to že dostikrat; 1. 1873 po ,krahuM dala je 80 milijonov goldinarjev predujma obrtništvu, ki je bilo v stiski — takrat ni bilo ni govora o tem, da naj jamči občina ali da naj dežela kaj doda. Podpore tistim, ki bo bili oškodovani po elementarnih nezgodah, delile so se na Koroškem, Tirolskem, v Galiciji, na Češkem itd., ne da bi se bilo zahtevalo, naj dežela isto toliko stori.
Država ima sama po sebi dolžnost pomoči, ker b tem ohrani davčni objekt, zajedno pa kmetski stan, ki ji daje rekrutov.
Noben imetelj sužnjev ne pusti, da poginejo njegovi sužnji, ker bi s tem pogubil lastno svoje premoženje, lastne svoje delavske moči.
Država bo svoje državljane vsaj tako visoko cenila, kakor naselnik svojega sužnja — država se vender ne bo dala osramotiti po kakem uaselniku. (Prav dobro! Veselost.)
Ako državna akcija zaradi malenkostnega dlako-cepja ne bode zadostovala ia ako bode kalamiteta razširila se — kaj potem? Potem bodete morda dobili dobro voljo, storiti kaj resnega — morda bode pa tedaj vaša pomoč došla že prepozno.
Lakota na Ruskem, goapoda moja, je pravi memento za Avstrijo in nje ravnanje proti kalami-teti, imenovani trtna uS. Na Ruskem prepovedali bo izvažanje živil šele tedaj, ko je bilo že vse izvoženo. Previdna vlada bila bi izvažanje prepovedala že za časa žetve; lakota bi morda ne bila postala tako grozna — to je pokletstvo zamude. — Odpraviti je torej vse pogoje, ki otežkočajo dobitev državne podpore.
Ni mi namen zadrževati državno akcijo za podpore potrebno vinarstvo s tem, da stavim predloge, ki bi vso stvar zavlekle, prosim pa visoko vlado, naj blagohotno uvažuje moje nasvete in naj se ozira nanje pri izvršitvi svoje pomožne akcije, zakaj tu se gre za ohranitev dragocenih davčnih objektov, za drage investicije, ne pa samo za odpravo slučajne sile. Radovoljno in brez zadržka pa priznavam, da je ta predloga prvi korak, ki ga je storila vlada, da reši propadajoče vinarstvo in zato bodem glasoval za predlogo. (Odobravanje.)
perečega uprašanja o cerkveni politiki, postopalo bo ministerstvo zmerno, samo glede združitev dalo bode radikalcem nekake koncesije, kajti ostati hoče v dobrem razmerji takisto s levico, kakor z desnico. Časopisi posamnih strank ne govore nič kaj laskavo o novi vladi, celo tisti ne, kateri pozdravljalo radostno odstranitev Constansa. Radikaici oprašujejo, riili mogoče sestaviti vlade brez Freveiaeta in Rtbota, in prorokujejo, da novo ministerstvo ne bode moglo dolgo časa sedeti na dveh stolih, kakor prejšnje. Glavno nasprotstvo pa je naperjeno proti Carnotu in kakor vse kaže, je nekoliko resnice na tem, da skuša predsednik republike usiliti zbornici osebno svojo politiko, kar je v ustavni državi povsem nedopustno.
Narotlno-liberalna stranka na Nemškem.
Te dni priredila je narodno-liberalna stranka v Berolinu velik banket, katerega se je udeležil tudi mnogoletni vodja te stranke, Bennigsen. Po običajni napitnici dvignil se je Bennigsen in govoril o namenih in smotrih narodno-liberalne stranke. Naglašal je, da je organizacija in program stranke taisti, kakor tadaj, ko je stranka stopila prvič v javnost Narodno-liberalna stranka je zmerna in zategadelj ima na desni in na levi mnogo neprija-teljev. Prvi smoter stranke je, čuvati liberalne pridobitve, braniti narod reakcijskih tendenc in nasprotovati partikularizmu, ki je sovražen narodni jedinosti. Stranko čakajo sicer veliki boji, a vender nima strahu niti povoda obupati; nado pa ima, da bode zmagala nje ideja.
Politični razgled.
Notranje tležcle.
V Ljubljani, 2. marca. J>rzarnoxborska volitev v G-radei.
Prejšnji poslanec Graški, odvetnik dr. Der Bchatta, ustanovitelj »SUdmarke" in vzlic slovenskemu svojemu imenu zagrizen nasprotnik Slovanov in velik German, odpovedal se je bil iz osebnih razlogov državnozborskemu svojemu mandatu. Nadomestilu« volitve vršile se bodo te dni. ,Za ta mandat se potezata dva pristna Germana, inženir Hugon Skala in odvetnik dr. Starkel. Skala neče pristopiti niti nemški levici, niti uemško-nacijonal-netnu klubu, nego hoče ostati divjak, dr. Starkel, katerega kandiduje obrtniška stranka, bo poganja za nemško-nacijonalno frakcijo. Čudno je to, da podpira dr. Derschatta, bivši odlični član Stein-wenderjeve nemško- uacijonalne frakcije, inženirja Skalo, ki o tej stranki neče ničesar slišati. Boj za ta mandat bo na vsak način jako hud, zlasti ker imata oba kandidata precej upliva v Gradci. Doktor Starkel je tudi dež. poslanec in sicer zastopnik Slov. Gradca.
Siromaštvo na JJunaji.
Kakor v Berolinu, tako je tudi na Dunaji na tisoče in tisoče delavcev, ki nimajo o čem živeti. Župan Dunajski izdal je sedaj oklic na prebivalstvo, v katerem pozivlje občinstvo, naj radodarnimi doneski omogoči Dunajski občini podpirati tiste, ki so brez dela in v stiski. Presvetli cesar daroval je v ta namen takoj 5000 gld. in upati je, da bodo lepi ta vzgled posnemali vsi premožni ljudje, zlasti pa tisti, katerim je bogastva vir žuljava dlan delavčeva.
Uravnava valute. Uradni list „Wiener Zeitung" je objavil imenik tistih finančno-političnih avtoritet, katere je finančni minister pozval v enketo zaradi uravnave valate. Buketa sešla se bode dno 8. marca. Vsak član enkete bode po končanem posvetovanji izrekel svoje mnenje ustno pred posebno komisijo, v kateri bodo uradniki finančnega ministerstva in kateri bode predsedoval sam finančni minister. Izjave posamni-kov zapisale se bodo stenografski v poseben zapisnik, kateri bode vlada o svojem času predložila državnemu zbora.
% iiaiije držav«*.
1» Jlusije
poročajo nemški listi, torej ne povsem verodostojni viri, da se po vsej državi govori o nekih atentatih, katere so namerjali nihilisti za dan pogreba umrlega velikega kneza Konstantina. Čuje se baje, da je redarstvo zaprlo mnogo dijakov in tudi nekoliko častnikov. Tisti dan, ko se je vršil pogreb velikega kneza Konstantina, ustrelila Bta se dva oficirja in Binii se, da zbok tega, ker je prišla policija na sled zaroti, v katero sta bila zapletena tudi ona dva. — Kakor rečeno, poročajo to nemški listi, zato ni mogočo dognati, koliko je na tem resnice, koliko pa izrodek novinarske domišljije.
Francoska ministerska kriza. Ministerstvo Laubet se je vender le konstituiralo, vzlic temu, da se je spošno mislilo, da to ne bode mogoče. Zadnjo uro prevzel je pravosodno ministerstvo Ricard, mlad odvetnik brez politiške preteklosti. Novo ministerstvo bo je tudi predsedniku republike predstavilo in takoj prevzelo ugende. Sinoči bil je prvi ministerski svet, kjer te je določilo, s kakšno izjavo naj stopi novo ministerstvo pred zbornico. Loubetov program se ne bode od Frevci-netovega doiti razlikoval.  Glede na FrancoBkem
Dopisi.
Im Vr<na*lio dolino 28. februvarja. [Izv. dop ] V naši dolini živimo Še precej v soglasji; le neko človeče hoče sedaj tega, sedaj onega terorizo-vati, ter nam s tem naš ljubi mir kaliti!
Ta veleučeni brkinski doktor šteje se za najbolj olikanega, inteligentnega in v nemščini naj bolj podkovanega moža daleč na okrog?!
Vkljub (ej njegovi olikauosti in učenosti napadel je zopet v 22. dan t. m. tukajšnjega občespo-štovanega nadučitelja v pismeni izjavi na tukajšnji krajni šolski svet zaradi čiščenja šolske straniščne nabiralnice, dalje zaradi kompostne jame v šolskem vrtu, zaradi zanemarjanja drevoreje i. t. d., baje pozabivši, da je imel zaradi jednake uloge že se sudnijo opraviti in precejšnje vsstice za troške plačate!
Vedite gospod B., da učitelji še niso vaši hlapci, da bi jim vi ukazovali ukvarjati se z deli poslov.
Presneto bode vas pa tudi kompost v šolskem vrtu, baje zato, ker ga vi nimate! Pišete, da na vašem vrtu poslujočim ljudem šolski kompost zdravje kvari! Gospod B.! Če vam ni nič hudega, ko tik zida rastoči hren takrat uživate, ko je polna jama komposta, tem manj škodovati more ta vašim vrtnim delavcem takrat, ko je prazna jama. Mar mislite, da bode nadučitelj smeti in druge za kompost sposobne odpadke po načinu nemških vojakov kulture v želodec spravljal?!
Očitate nadučitelju dalje v vaši izjavi, da se za ugled zanemarjene drevoreje ni še nikoli potegnil! Kako se drznete, g. B., v Vremski dolini o zanemarjeni drevoreji govoriti? Sam g. potovalni učitelj kranjski izrazil se je, da Vreme« pri svojih predavanjih po.deželi glede sadjereje stavi v vzgled. Kar pa zadeva pogozdovanja golicav, pa tudi niso zadnji. G. nadučitelj pa rad vsakemu postreže s sadnimi drevesci, kolikor jih more v majhnem šolskem vrtu vzrediti. Žu vam, g. Đ., dal je pred 4. leti več mandeljuovih drevesc. Nasadil je pa tu di b šolsko mladino že več tisoč gozduih sadik, katere je dobil brezplačno na lastno prošnjo od visoke c. kr. doželne vlade, ter je vedno pripravljen tako delo izvrševati, ako se mu le od strani posestnikov odloči v to potrebni prostor. Gospodu B. naj bo to na njegovo denuncijantsko izjavo pravici iu resnici na ljubo povedano, pa tudi to, da tukajšnje učitelj-stvoživi z vsemi Župljani v največjem miru in v slogi !
Domače stvari.
— („Sokolova" in a s ka ruda.) Kakor čarobna fata morgana zdi se nam danes vse, kar je zrlo preteklo noč naše oko v žalibog pretesnih prostorih Oitalniških. „Sokol Ljubljanski" sme ponosen biti na sijajni uspeh včerunje maskarade, ki je združila toliko in tako odličnega občinstva, da se sme reči, da je včeranja maskarada prekosila svoje prednice, ki so na najboljem glasu in v nepozabnem spominu vsakemu, ki se jih jekedaj udeležil. Nad 600 ustopnic se je izdalo in nikdo ni izoBtal, lahko Bi je torej misliti silno gnečo, ki je vladala v vseh prostorih. Kar se je obljubljalo občinstvu, to se je
celo preseglo. Velike skupine: češka narodna skupina, tamburaška skupina in pa menažerija s clowni ter mnogo manjih skupin in pa obilica elegantnih mask, posebno ženskih, to jo bila tako slikovita podoba, da je ni mogoče popisati na kratko. Zato odložimo pero za danes, pridržujoč si, da jutri obširno popišemo to zares prelepo Sokolovo veselico. Za danes naj omenjamo le še toliko, da je počastilo im.ska-rado mnogo odličnih dostojanstvenikov. Mej njimi bili so: Nj. ekcelenca fini. vitez Schilhawsky, brigadir polkovnik Fux, polkovnik vitez Gari-boldi in mnogo gg. častnikov; dalje g. dež. glavar Detela, mestni župan Grassel li, trgovinske zbornice predsednik Perdan, cesarski svetnik H urnik, državna poslanca dr. Ferjančič in KuŠar in mnogo drugih odličnih narodnjakov, tukajšnjih in iz okolico. Tudi drugi slovenski kraji poslali so lepo število obiskovalcev in smo videli mej gosti mnogo odličnih unanjih rodoljubov. Pri kudriljah šteli smo blizu 150 parov.
— (»Ljubljanskega Zvona")  3. štev. izšla je včeraj.   Vsebino priobčimo jutri.
— (Pavliha.) Došla nam je 4. številka zdaj jediuega slovenskega humorističuega lista, ki ima minulemu pustnemu času primerno uvodno pesem in mnogo raznovrstnega kratkočasuega berila. Tako vsakdo lahko najde kaj za svoj ukus. V poskušajo podamo pesmico posvečeno vitezu Fraenzlu — Fest-in-Ecku v slovo: „Sloveč si bil nekdaj, „mein lieber Frana"! — Karkol' počel si, vse je bilo — .pflanz". — Sedaj pa, ljubi doktor vitez Fiilnzl, — Je hudi „krach" bil pač Tvoj zadnji „pflanzl".
— (Cesarice Elizabete bolniškega društva za otroke) 29. občni zbor bode jutri popoludne ob 3. uri v mestni dvorani.
— (Milodare in letne doneske) za tukajšnjo detišnico bode pobiral letos bišni oskrbnik g. A. Krivic in pričel te dni.
— (Izpred porotnega sodišča.) Obširnejše poročilo o včerajšnjih dveh obravnavah in o današnjih morali smo zaradi pomanjkanja prostora odložiti na jutri.
— (Društvo  kranjskih veteranov.) Kakor smo obljubili, posneli bodemo iz dolge vrste zanimivih podatkov, o katerih je poročal g. Mihe lič, najvažnejše, ki utegnejo zanimati čitatelje V bitki pri Gostuzzi bili so udeleženi od kranjskih vojov: domači polk takrat Princ Hohenlohe Lan genburg,  potem  7.   iu   19.  lovski  batalijon. Po mnogem trudu bilo je mogoče g. Miha lič-u pridobiti si natančneje podatke o padlih in odlikovanih vojakih teh vojov.   Od 17. pešpolka pali so v bitki pri Costuzzi:   Gospodje stotniki:   F.lip  R ijuošek, Henrik Miiller m Albert  baron   Neugehauer; gospodje nadporočniki : Sckramek, polka adjutaut Julij Neupuuer  in Janez Likoser;   gospoda poročnika Rudolf Hoku in Abele conte di Graziabell.   Od c. kr.  lovskega   bataljona  št.  7:  Gospod poročnik Ludovik Leuttnotzer.   Od c. kr. lovskega bataljona št. 19: Gospod poročnik Armand Bolim. Mnogošte-vilne ho bile žrtve ranjenih v vrstah naših vojakov iz Kranjske.   Padlo in   na  ranah  umrlo je od c. kr. pešpolka princ Hohenlohe-Langenburg, sedaj F. Z. M- baron Kuhn, št 17. 51 mož; od lovskega bataljona   št.  7. 43 mož,   od  lovskega bataljona št 19. 25 mož. Skupaj 119 mož. Odlikovano pa je bilo za to hrabrost v tej bitki od 17. pešpolka z zlato svetinjo za hrabrost 1, od 7. lovskega bataljona 2, skupaj trije.   S Brebrno svetinjo za hrabrost I. vrste od 17. pešpolka 23,  od  7. lovskega bataljona 25 in od 19. lovskega bataljona 9, skupaj 57. S srebrno svetinjo za hrabrost II. vrste od 17. pešpolka 38, jod 7. lovskega bataljoua 47, in 19. lovskega bataljona 12, skupaj torej 97. Cesarjevo pohvalo dobilo je ud vseh kranjskih vojaških vojev 151 vojakov, tedaj je bilo odlikovanj  skupaj 308, gotovo častuo število in.dokaz za hrabrost kranjsko-8lovenskih vojakov. Poročevalec g. M i h a I i č potem naglasa, da deluje odbor neumorno za postavljenje spomenika padlih vojakov, kateri se ima postaviti pri novi vojašnici, da se namera izvrši in da se v kratkem razpostavi načrt spomenika,  katerega je izborno naslikal mestni [inženir gosp. Durle. Poročevalec je potem omenil  Radeckega slavuost na Dunaji, ko se bode odkril spomenik tega zmago-no8nega poveljnika avstrijske vojne. Vsa veteranska društva se bodo udeležila te slavnosti  iu gotovo vojaki iz naše dežele ue bodo zaostali.   Saj šteje samo veteranski kor kranjski še nad 32 bojevnikov, ko so   služili   pod maršalom Radeč kem, koliko množno Število pa jih je po deželi sploh. Mnogo
še živečih bojevnikov iate dobe bode še gotovo zanimalo zvedeti imena še v Ljubljani živečih Ra-deckega veteranov, kateri so udje kranjskega veteranskega kora in ti so: Jakob Čik, Matija Ži-gur, Antou Hočevar, Jurij Jarc, Martin Kunčič, Jurij KIi.Imvh, Luka Dolenc, Jožef Fleš, Primož Hrasta r, Jakup Hudnik, Jakob Indof, Anton Kušlan, Karol Kneistel, Janez Kos, Anton Kolter, Ivan Križe, Pav -1 Lavriha, Viljem Lipoglavšek, Miha Oblak, Matija Pavlic, Jakob Pavlovčič,*Fran PavŠek, Viucenc Svetlin, Jarnej Sebre, Anton Teran, Jožef Tekavc, Janez Oarma«, Anton Umberger, Jožef Ve I kavi b, Mihael SenčiČ, Fran Wazel iu Caharija Zurlini.
— („Kmeto valeč") ima v svoji 4. številki nastopno vsebino: Pomoraneka gos. —- Kakšno goveje pleme želite. — Semenski krompir. — Okrepljenje opešani h panjev. — Živina v hlevu. — Zakoni, ukazi in naredbe. — Razne reči. — Upra-šanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene.
— (Požar.) V Postoj ini nastal je na pustni dan zjutraj ob 3. uri v skladišču posestnika g. Fr. Burgerja na neznan način ogenj. Ker je bilo poslopje krito z opeko, noč pa mirna brez kraške burje, se je našim ognjegascem posrečilo zabraniti, da se požar ni širil in so obvarovali stanišča kakor tudi druga gospodarska poslopja. Škoda znaša okoli 800 gld. Poslopje je bilo zavarovano pri Graškem zavodu. Škodo ima tudi neki kamnosek iz Prošeka, kateri je tamkaj imel svojo delavnico, a zavarovanega ničesar.
— (V deželni hrambi avstrijski) uvedle se bodo razne nove odredbe, katerih namen je olajšati mobilizacijo tega oddelka vojske. V to svrho se bode ustrojil tren deželnobrambenih vojev na jednak način, kakor je pri vojski, in se bodo oskrbeli potrebni vozovi za živež in za municijo Dalje se je izdal načrt, kako se bodo vršile skupne vojaške vaje deželuih brambovcev. To poletje bode se udeležilo teh vaj 1400 častnikov in 93.000 mož deželnobrambene pehote iu 145 častnikov in 4 50O mož deželnobrambene konjice.
— („Slovenski Narod" in .Nova Soča" Gospod dr. Papež izročil nam je v imenu „Nove Sučeu sledeča dva popravka, koja ponatisnemo, ker moramo v mnislu tiskovnega zakona ravno vsak popravek ponatisniti. Prvi popravek tiče se našega prvega odgovora „Novi Soč.u.
Popravek I.
1. Ni res, da bi se glavni ureduik pri „Novi Soči" rad z lepo dosleduostjo prelevil, marveč res je, da, kakoršen je bil v viharnih dosedanjih domačih h ur bab, tak ostane tudi z laj, ko je najmanj uzroka za kakoršuo koli spremembo pri urejevanju slovenskega tedn ka v Gorici.
2. Ni res, da bi bil urednik „Nove Soče" le eni sami osebi kdaj pisal, da je doslej tičal v zmoti in da 86 prav zelo kesii, če je kdaj Mladočehe in Hrvate hvalil, marveč hvalil ali grajal jih bo tudi v prihodnje po svojem dosedanjem prepričanju, ki se doslej glede na češke ali hrvatske razmero ni še prav nič spremenilo.
3. Ni res, da hoče .Nove Soče" glavni ured nik po Mladočehih ravno tako  dosledno udrihati, kakor jih je do sedaj dosledno hvalil.
4. Ni res, da ^najnovejša politična modrost g. GabrŠČeka tiči v izreku, da moramo Slovenci braniti se proti vsaki zvezi z Mladočehi in Hrvati, ter da naša jedina rešitev je vlada, koji moramo elepo pokorni biti". Isto tako ni res, da bi podpi-Bnnec nameraval „razvijati propor servilizma do vlade, pod kojim naj bi se zbrali vsi vladni kimovci, kar jih diha po Goriškem in v Primorju". R*js pa je, da takih in enukih nazorov nisem nikdar gojil, nikdar izustil, nikdar zupisal.
5 Ni res, da je „Nova Soča" brez uzroka in nečuveno robato in gorjansko napadla „Slov. Narod" z namenom, da bi se prikupila vladi in svojim dosedanjim nasprotnikom", kajti ona ne išče in ne mara niti milosti ali prijaznosti vlade niti prijaznosti svojih dosedanjih nasprotnikov.
6. Ni res, da se nahaja v Trstu pismo, v katerem bi bil podpiBanec izražal v popravljauem „odgovoru" očitana dejanja in nazore, kajti takega pisma iz mojega peresa ni na svetu. Pismo, katero je popravljani .odgovor" omenjal, nabaja se v rokah urednika „Edinosti", a da vsega tega, kar je „odgovor" meni predbaci val, v njem ni, izjavil je gosp. urednik imenovanega lista v 24. štev. „Edinosti"
od 24. t. m., kar je gotovo najveljavniša priča za moje opravičenje.
Andrej Gabršček 1. r.
urednik „Nove Soče1'.
Popravek H. Sestavek v 46. številki „Slovenskega Naroda" z dne 26. fabruvarja letos, mej »domačimi stvarmi" pod uaslovom:   „Slovenski Narod contra Soča" ni istiniten in sicer:
Ni res, da se jest kesam radi pisma, katero Bem pisal uredniku .Edinosti", — kajti v pismu sploh besedice ni, radi katere bi se imel kesatt značajen mož.
Vsekako pa objavljenje tega pisma, katero sploh ni bilo pisano za javnost, ni moglo biti v moje razpolaganje, niti tedaj, ko bi bil želel objavo, kajti umevno je, da je pismo v drugih rokah.
Andrej Gabršček. urednik „Edinoiti".*)
Danes, na pepeluično sredo, se niti z gospodom Andrejem Gabrščekom nočemo prepirati. Sicer so taki „popravki" mej dvema časopisoma, ki se prepirata, nekaj nenavadnega. Gospod Andrej Gabršček upeljal je pri nas prvi to navado, dasi je že poprej predala svojega lista napolnil a polemičnimi psovkami in frazami proti nam. V .popravkih" vse taji. Tako delajo sploh vsi obtoženci, kadar čepe na zatoženi klopi. Ta dolga vrsta: ni res, ni res, nima za resno občinstvo nikake vrednosti, kar bi urednik „Nove Soče" moral najbolje sam vedeti.
Mi smo dobili \t Trsta vest, da je Gabršček pisal, da naj bi .ob meji" krenili na pot druge pametnejše politike. Besed lista nismo Čitali, obseg njegov pa smo v glavnem jedru dobro opisali. Pri tem ostanemo — (vir, h kojeg* smo zajeli, je pre-verodostojen) — in če nas gospod Gabršček še tolikokrat s Hvojimi .popravki" po svojem tukajšnjem odvetniku nadleguje.
Smešna pa je trditev, da se dotični list — v političnih zadevah ne poznamo listov, ki bi se na javnost prikazati ue smeli — objaviti ne more. Saj ga imajo pri „Elinosti" in tem gospodom bode pač vse jedno, če se objavi ali ne.
*) Od kdaj je gosp. Gabrftek tudi urednik „Kdi-nostl", lufta ne veno povedati!
Jutri .,Jour-fixe
Telegrami »Slovenskemu Narodu4':
Peterburg1 1. marca. Ruska vlada vsprejela za pehoto repetlrko izdelovatelja puslc Nagauta v Luttichu.
Plovdiv 1. marca. Pogreb Vulkovičcv je danes. Navzoč knez, minstri, konzuli iu več deputaci j.
Atene 1. marca. Ministerstvo Koristan-topulos se je ustanovilo. Novi ministri so že prisegli.
Berolin 1. marca. „N. D. A. Ztg/-izjavlja, da je vest, da je bolgarski knez dal nemškemu konzulu večjo vsoto za naseljevanje nemških kolonistov v Bolgariji, popolnoma neosnovana.
Atene 2. marca. Zbornica odgođena je do 6. aprila. Gledi na zaupnico, ki jo je dala Delvannisu, bode zbornica gotovo razpuščena. Kralj je izrekel generalu Mavromichalisu svoje čestitanje za vzdržanjc miru in mu izjavil svojo zadovoljnost za včerajšnje obnašnje vojaštva.
Razne vesti.
* (Avstrijski pridelki male želez-ninske industrije) pridobivajo si vedno več tal v Bolgariji in so začeli uspešno izpodrivati nemške pridelke. V zadnjem četrtletji preteklega leta poslala je Avstrija 1503 stotov železninskega blaga v Bolgarijo, Nemčija pa samo 149 stotov. Tudi ulitega železa spečalo se je mnogo, mej tem 1300 stotov železnih cevi za vodovod v Sofiji.
* (G u y d e M a u p a h h a n t,) slavni francoski pisatelj, je baje v jako opasnem stanji. Zdravniki so izgubili upanje, da bi ga mogli rešiti. Bati se je, da je paraliza povsem blizu, kajti bolnik se no more več sam hraniti.
* (Velika dota.) Dedni princ Leopold Isenbur.ški zaročil se je s hčerjo ameriškega milijonarja Vanderbilta, ki ima 3Q milijonov dolarjev dote. To bi bilo 12G milijonov nemških mark ali okoln 00 milijonov goldinarjev.
* (Nesreče na morji.) Iz Oporta na Portugalskem se poroča, da se jo vsled silnega viharj a potopilo mnogo ribiških čolnov. Nad 200 osob je našlo smrt v valovih.
— (Prebavno vino) Karlu Kr evmesae rja je gotovo iih)i/!mm iH-jV aredstvo proti rootitvaiu v prebavlje-iiji ali zapekain, kajti to vino je ukusno in nu škodi nikdar, kar so v mnogobrojnih dopisih potrdili ttajcdtićnejši zdravniki. Steklenica sred-je velikosti velja. 1 gh!., velika steklenica pa '1 gld. fO kr. — Dobiva ae pa pri g. Mr. F. Karlu Hrevnio aserj u , dvornemu lekarju v Hrikaenu na Tirolskem.
„LJUBLJANSKI ZTflf
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
1. marca.
Pri Bfitllei i Fiacher, Uerzog z Dunaja. — Brnimo iz Kočevja. — Sumu iz Mokronoga. — Vitnikar iz Ribnice. — Petric iz Vrhnike.
Pri »looaa: Datarovitach, Schalhardt, Bachritsch z Dunaja.  — Globoftnik iz Vel. Laič.  — Majdić is Kranja.
— Deinberger iz Tržiča. — Sagall* iz R<tkeka. — Majdič iz Celja. — Bienert iz Pulja. — Gruden is Vrhnike. — Popper iz Prago. — Reiter iz Linca. — Omersa, Drukar iz Kranja.
Pri bararakem dvoru: llohn iz Gradca.
Umrli so ▼ BJultljaiii:
28. februvarja: Viktor Fižgar, posestnikov sin, 10 mesecev, Marije Terezije cesta št. 6, božj»st.
29. februvarje: Franc Mlinar, delavcev sin, 1 mesec, Cesta v mestni log it. 22, božjast.
1. marca: Marija Minder, mestna uboga, 81 let, Kar-lovBka cesta se. 7, maraamus.
V dež e I n i bolnici:
28. februvarja: Anton Zupančič, gostač, 44 let, jetika.
— Uršula Poderžaj, dninarica 24 let, sepsia cbroa.
Meteorologično poročilo.
	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
o * 3	7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer	7:»tni m. 728-4 mu. 727 8 aa.	1 4" C 5 4« C 4 6° C	brezv. brezv. si. zah.	megla jaano obl.	0 00 h.
Srednja temperatura :»•■>", za 2'2° nad uormalom.
XD\xixaj3lca, borza
dne* 2 marca 1.1.
včeraj — danes
gld.    84-60 — gld. 94-86
„     94*15 —   „ 94-30
,    110*40 —   „    110 45
.    10245 —   , 10250
,   1039— —   .   1039 —
„    307-75 —   „ 307-75
,    118 25 —   - 118-40
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Pilata renta.....
5°/0 marčna renta . . Akcijo narodne banke . Kreditne akcije . . . London ......
Srebro.......,      —•—     —   , —■—
Napol........                                 „       9-38     —   , 938'/,
O. kr. cekini.....                         „       5-.')6     —   J 557
NeniSke marke    ....     ,     57-90     —   „ 57-95
41/, državne sre-kc iz L 1854 .   . 250 gld.   138 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864    .   .    100   ,     179 „   — „
Ogerska zlata renta 4"/........107 ,   «6 .
Ogerska papirna renta 5°/0  ......   101 „   85 »
Dunava rog. srečke 5%   ...     100 gld.   122 „   50 B
Zemlj. obe. avstr. 4«/,"/,, zlati zast. listi .   .   116 „  50 ,
Kreditne srečke......100 gld.   185 ,   50 .
Hudolfove srečke......                          K)   „      vO .   75 ,
Akcije anglo-avstr. banke ...     120   .     155 ,   75 .
Tramway-dniftt. velj. 170 gld. a. v.....                  240 „   — ,
Konoipijenta
ali
spretnega solicitatorja
vsprejmem takoj pod ugodnimi pogoji.
Ivan Fischer,
(213—1) c. kr. notar v Gornjem gradu.
•       + +^^r* •^■r •^■T 9^MT *^mr *^mr TMaT TM* TMTTHT TJi^^^^^TTTMa^
,21S'       Nocoj 1 na Ferlinčevi kliniki 'A,
<t Sanatorium Mucarum. «r
V zalogi vina
dedičev
Štefana Juriševič-a v Miljah
dobiti je (175—3)
dobra bela in črn« istrska vina, potem refošk in mnskatelec
v steklenicah In aodlh.
Nnjholjae aredstvo
Prebavno vino
(Vinum digestivuin Brejrmesser) iz knezoškofijske dvorne lekarne v Briksenn
Mr. F. C. Brejmesserja je najboljše in najalffurnejie sredstvo, da se hitro lečno vsakovrstne motitve pre-bavijanja sli zapeka.
Cena velike steklenice s navodilom za porabo 1 (ld.
»teklenloa sa poskuinjo ataae 30 kr.
Dobiva se v lekarni gosp. J. Svoboda
▼ LJubljani. (595—20)
sen. t) o 1 u 1 želodec
MAG G S
JEVO
priporoča v izvrstni izberi Ivi I Jani.
zabelo za Juhe
Lnekuiaan ▼ L.j ob-
(20—12)
Jutri v četrtek dne 3. marca
prijateljski shod
gostilničarjev in kavarnarjev
ob 3. uri popoludne (si4)
ir WGber-jevl restavraciji
v Židovskih ulicah.
Žlahtna sadna drevesca
jabolka, hruške, marelloe, slivo, breskve, prve vrste, visoke i o srednje rasti (Zwerg uad Spalir) po 25 do 40 kr. in
300 hI črnega in belega vina
za katero podpisani jamči, da je pristno, prodaja od 56 litrov naprej Tožef Stlegrler, oskrbnik Nj. prevzvifienoati grofa Coronini-ja v Šent Petru pri Borici. (189—8)
Kuhan s soparom iz dišečih gorskih malin, napravljen natančno po avstrijskem pripravljanju zdravil, ima najlepši duh iu naravno lepo barvo. Steklenica s 1 klg. stropa 65 kr., iztehtan ud 5 klg. višje ; a klg. 55 kr. Mala steklenica 35 kf. <
Piccolijev* lekarna „Prl angetju1j
t LJnbJjani, Dunajska oosU. mmroetlu      JNhofff f**t**tj* *t <*tt> fnČMO ixvrimJmJo* (59—3)
,.........................It
BILANCA
hranilnega in posojilnega društva na Ptuji
registrovane zadruge z neomejeno zavezo.
niša vi. Št. 346 Ptuj..............
m     n    n    °* n ..............
Inventar .....................
Posojil* '2837 zadružnikom..........
Zaostale obresti od posojil..........
Naloženi denar v hranilnicah........
Obresti od tega................
V poštni hranilnici..............
Obresti pri poštni hranilnici.........
Menice in tiskovine..............
Gotovine v blagajni dne 81. decembra 1891
Kld. |	kr.
16000	_
7250	—
468	05
461521	16
3551	90
44898	95
97	11
270	72
24	56
320	21
1952	89
»36355 55
Glavni     \ deleži od....... 2000 —
Opravilni f 28*0 sadruinikov . 4483V04 Hranilne uloge od 958 uložnikov 482ittvl0 Kspitalizovane obresti od hranilnih ulog do 31. decembra 1891 16121*19 Za I. 1892 predplačane obresti od posojil Neizplačana dividenda za prejšnja leta . . Splošni rezervni fond januvarja
1891. leta....... 6482 —
5% obresti za 1. 1891
od gld. 6182 ..... 82410
Ustopuina 1. 1891  . . 988-—
Specijalni rezervni fond za slučajne zgube znsšk 1. Jan. 1891 .
5°/0 i bresti za 1. 1891 od gld. 18518 — . . .
Donesek I. 1891 za posebni rezervni fond .^^^ in ker se je dal ostanek čistega dobička v znesku
	kr.(
	i
46835	0* 1
448289	29
4481	_
1566	r>9 .
7744 10
18518-— 925 90
133-80   19577 70
. 27321-eO 667820
VBled sklepa današnjega občnega zbora k posebnemu rezervnemu fondu, spašata oba rezervna fonda vkup .... Čisti dobiček leta 1891......
84 00 —
27381
7861
80
83
53H855 ) 55
""fcTek. n-o-jl, due 31. decembra 1891.
(198)
Titiviifi leljs tvo,
V Skofji loki
odda se
gostilna „na Stemarjih"
od 24. aprila t. I. naprej v najem ali na račun.
Zraven je senčnati vrt za goBte, kegljišče ib kuhinjski vrt. — Natančneje pogodbe pri lastniku Valeutliiii NiiNiiik-ii. (-205—2)
Kot
tovarniški nadzornik
dobi službo pošten in energičen, 30 do 45 let star mož, ki zna brati in pisati.   Dotienik mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika in izveden mora biti tudi v kmetijstvu. (204—2) Več je izvedeti pri upravništvu „Slovonskega Naroda".
OtjSt s
postavno legirani
pristroji za soda-vodo
za
tekočo ogljikovo kislino ^Sm
prodaja leta 1814. ustanovljena, 8 prvimi darili odlikovana
ces kralj, dež.-priv. tovarna
(146—10)
Dunaj, VII.« Kaiserstrasse št. 87.
Cenilci asuatoiii in Irunkovti no.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No U i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne'.