Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ra inozemstvo 65 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. P o dro2 ni ca| Novo mesto. Izključna pooblaSfenka *a oglaSevanje Italijanskega Id tujega izvora: Unione Pobblieita Italiana S. A. Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. S Uredništvo tn npravai Kopitarjeva fc, Ljubljana. g | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 4, Lubiana. 5 I Telefon 4001 —4005. g Abbonamenti: Me.« 18 Lire Estero, me->• 31 50 Lire Edi- tioce domenica. tono 34 Lir«. Eitero 65 Lir« C. C. P.t Lubiana 10 650 per (tli abbonamenti, 10.349 per la in-.erzionL F i 11 a I e I Novo mesto. Concessionarla eselnsiva per la pnhhlielta di provenienra italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana Bollettino No 997 Conquista di posizioni neaniche in Tunisia 181 prigionieri, 33 cannoni semoven-ti, 23 cannoni caiturati — 97 carri anrati annientati — 33 velivoli nsntici abbattuti TI Quartler Generale delle Forze Armate eomunica: Nel settore tnnisino, una azione di earattere loralc, oltre ullu eonquista di posizioni nemiche, fareva cadere nelle nostre mani 781 prigionieri. 33 cannoni semoventi, 23 cannoni e nuinerosi nutomezzi. Nella stessa azione venivano distrutti o cat-turali 97 carri nrmati nemici. In duelli aerei cacciatori gerinanici abbatte-vano o distrugeevann al snolo 2-4 apparerchi. Un altro velivolo, un >P 40« americano, era nbbattuto dal tire di nostri reparti terrestri. II pilota, lanciatosi eol pararadute, e stato cattu-rato. Un caccia ingleso č stato fatto preclpitaro in mare presso le eosto africano da un nostro aero-silurante. Un nostro sommergibile non e tornato alla base. Le famiglic deU'oquipaggio sono state infor-lnate. Nel pomeriggio di ieri 1'aviazione nenilea ha ellettuato inciirsjoni su Napoli c P a 1 e r ni o. I danili sono ingenti. Lo perdite accertatc a Napoli sono di 7 morti, dei quali cinque a Torro del Grcco e quindici feriti tra i civill; a Palermo vittlme linora accertato sono 98 o i feriti 297. La caccia italiana o il fuoco dolTartiglicria eontro-aerea distruggevano quattro degli apparec-clii incursori, tre a Napoli c uno a Palermo. Aerei nemici hanno effettuato incursioni e mi-tragliamenti su treni e scali ferroviari della S i-c i I i a o della C a I a b r i a. Quattro feriti. Presso 8 c i c I i (Siracusn) due »Spitfire« pre-eipitavano in fiamme ad opera di nostro batte-rie. Un terzo aereo veniva distrutto dalla caccia germanica nel rielo di T r a p a n i. Quattro nostri velivoli non sono tornati ali' loro base. Vojno poročilo št. 997 Sovražne postojanke zavzele v Tunisu Prijetih je bilo 781 ujetnikov in zaplenjenih 33 samogihnih topov in 23 topov — 97 tankov uničenih — 33 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Na t u n i š k e m odseku je v nekem nastopu krajevnega značaja poleg zavzetja sovražnih postojank padlo v naše roke 781 ujetnikov, 33 samogib-nih topov, 23 topov in številna avtomobilska vozila. V letalskih dvobojih so nemški lovci zbili, oziroma na tleh uničili 24 strojev. Še neko drugo letalo, ameriški »P 40« so zbili naši kopenski oddelki. Pilot, ki se je spustil s padalom, je bil zajet Neko naše torpedno letalo je ob afriški obali sestrelilo v morje eno angleško lovsko letalo. Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Družine članov posadke so bile obveščene. Včeraj popoldne je sovražno letalstvo izvedlo napade na Napoli in Palermo. škoda je velika. V Napoliju ugotovljene izgube znašajo med civilnim prebivalstvom 7 mrtvih, med njimi 5 v Torre del Greco in 15 ranjenih. V Palermu znašajo doslej ugotovljene žrtve 98 mrtvih in 297 ranjenih. Italijanski lovci so skupno s protiletalskim topništvom sestrelili 4 napadajoča letala, 3 v Napoliju in enega v Palermu. Sovražna letala so napadla in obstreljevala vlake ter železniška skladišča v S i c i I i j i in K a -1 a b r i j i. Štiri osebe so bile ranjene. Pri kraju S c i c i i (Sirakusa) sta treščila na tla dva »Spitli-rejac, zadeta od naših topov. Tretje letalo so uničili nemški lovci na nebu nad Trapanijem. Štiri naša letala se niso vrnila v svoja oporišča. v.. - v-i^tr^^^-v * S5H2SBSF' Zgodovinska naloga evropskih narodov Berlin, 16. februarja. Razni nemški listi vzpodbujajo več držav, ki so še izven sjx>ra ter izjavljajo, da bo zgodovina nekoč zahtevala obračun od vseh evrop6kin držav ter bo sodila njihovo obnašanje v sedanji odločilni uri. sSchtvedieche Tages-zeitung« poudarja, da navdaja narode, ki se borijo skupno z Nemčijo v ruskih stepah en sam nezlomljiv sklep: če je kate,ri izmed njih v preteklosti stal v ozadju ter ni dal svojega polnega prispevka, mu je bila dramatična epopeja pri Stalingradu spodbuda, ki je že začela roditi svoje sadove. »Vftlkischer Beobachter« posveča daljši članek Franciji, kjer prikazuje Francozom, da bi tudi njih pogazil boljševi-ški nestvor, kakor hitro bi ga nemške in zavezniške armade ne mogle ustaviti ter uničiti. Obvezno delo v Franciji Pariz, 16. februarja. AS. Poročajo, da so bile zaukazane od francoskih oblasti prijave vseh Francozov, rojenih med 1. januarjem 1912 ln 31. decembrom 1931. Včeraj so se navedene osebe »nčelo prestavljati občinskim uradom, kjer prebivajo. Štetje se" izvaja z uporabo zakona o obveznem delu v Franciji. Nadaljnji obrambni boji na vzhodu Velike sovjetske izgube na doneškem področju - Žilavi boji pri Harkovu Včeraj so zgubili boljševiki skupno 157 oklepnih voz Hitlerjev glavni stan, 16. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Težki obrambni boji na vzhodnem bojišču so trajali tudi včeraj dalje. Z maskiranimi napadi oklepnih in pehotnih sil je Bovražnik nadaljeval svoje poskuse za prodore. Na bojišču pri kubanjskem mostišču je bilo samo bojno delovanje krajevnega pomena. Brezuspešni poskusi sovražnika za obkolitev na področju D o n c a so mu prinesli velike izgube oklepnih vozil in ljudi. Na prostoru pri Harkovu so Sovjeti napadli z daleko premočnimi silami postojanke naših žilavo se borečih divizij. V borbi s sovražno pehoto, ki je vdrla v zunanje kraje mesta, je bilo 20 oklepnih voz uničenih. Napadi, ki jih je sovražnik naperil proti nemškim postojankam severno od K u r s k a, so bili razbiti. Krajevni vdori so bili zaustavljeni. Jugovzhodno od (Imenskega jezera je sovražnik spet začel svoje napade s številnimi oklepnimi vozili in močno topniško pripravo. Tukaj kakor tudi med Volhovom in Ladoškim jezerom, so bili vsi poskusi, da bi prodrl našo fronto, razbiti deloma v strnjenem obrambnem ognju, deloma pa v ogorčenih borbah iz bližine, pri čemer jc bilo uničenih 93 oklepnih voz. V včerajšnjih borbah na vzhodnem bojišču so boljševiki vsega izgubili 157 oklepnih voz. V Tunisu so nemško-italijanske čete z učinkovito podporo letalstva napadle sovražnika in ga vrgle s hudimi izgubami padlih, orožia in vojnega materiala proti zapadu v gorovje. Mnogo vozil. 23 topov in 97 oklepnih vozil je bilo uničenih ali zaplenjenih. Nemški lovci so dosegli 20 zmag v zraku in zažgali več letal na tleh. Posamezna angleška letala so ponoči izvedla vzncmirjevalne polete nad zapadno Nemčijo. Ob obali Rokavskega preliva je sovražnik včeraj po lovski in protiletalski obrambi izgubil 5 letal, med njimi tudi težke bombnike. Berlin. 16. februarja. AS. Iz vojaških poročil, ki so zadnjo noč prispela iz vzhodnega bojišča, so jo izvedelo, da se s skrajno silovitostjo nadaljuje bitka, ki poteka na severnem delu vzhodnega bojišča med Volhovom in Ladoškim jezerom, kjer je bilo zadnjih 24 ur mnogo uspehov med sovjetskimi tankovskimi oddelki ter med skupinami nemških strelcev ter protitankovskega topništva. Na eni sami točki tega odseka jo bilo uničenih ali onesposobljenih 13 velikih sovražnih tankov. V zadnjih 5 dnevih je bilo na odseku enega nemškega armadnega zbora uničenih 75 nasjirotnih tankov. Nemško letalstvo jo bilo zelo delavno na celem bojišču ter jo čestokrat nudilo oporo kopenskim bojem in je zapletlo v trde bojo skupine sovražnih Ivombnikov. V zadnjih 2-1 urah jc bilo sestreljenih 21 nasprotnih strojev. Severno od Kurska so iineli sovražniki zelo krvave izgubo pri svojih poskusih, prodreti skozi nemške črte. Na bojišču severno od Orla so se z veliko močjo obnovili sovražni otenzlvni nastopi, ki so bili nekaj dni prekinjeni. Več sovražnih polkov je izvajalo napade, vendar pa ni moglo doseči nika-kega uspeha. Nemška obramba je hudo zdelala napadalce, ki so imeli na bojišču 1300 mrtvih, 6 tankov, 12 lojiov ter veliko količino pehotnega orožja. Finski odsek Helsinki, 16. februarja. AS. V zadnjih 24 urah so Sovjeti na južnem odseku bojišča v vzhodni Kareliji izvedli močan napad, ki je sledil močnemu ognju vseh vrst topov. Sovjetsko napadalno čete, ki so šlo pred glavnino napa- Junaštvo madžarskih čet na vzhodu Budimpešta, 16. februarja. AS. Madžarske čete 6kupno z zavezniškimi četami junaško sodelujejo Eri tekoči obrambni bitki na vzhodnem bojišču, tevilni so vzgledi poguma in junaštva, ki ne kažejo le visoke morale madžarskih čel, marveč tudi njihovo bojno sposobnost. Madžarska propagandna kompanija popisuje zlasti tale značilen dogodek: Neka madžarska edinica, sestavljena iz različnih 6f>ecializiranih skupin, je v tesnem sodelovanju z dvema nemškima divizijama dobila povelje, naj napade neko sovražno višino. Diviziji 6ta prešli v napad, ogenj obojestranskega topništva pa je postajal vedno hujši. Poveljnik madžarskih čet na vzhodnem bojišču general Jani je vodil boje v prvi bojni vrsti. Ko je bil manever v polnem razvoju, je dobilo poveljstvo sporočilo, da se ob bokih in za hrbtom nahajajo sovjetske čete. Da bi si zag(> tovili U6peh, so 6e Sovjeti zatekli k neplemeniti prevari: njihovi vojaki so 6i oblekli uniforme nemških vojakov. Zaradi tega novega položaja je po- I veljslvo zaukazalo preustroj 6vojih sil in zapove-dalo, da 6e mora za vsako ceno doseči sosedni kraj. Oklepna madžarska skupina naj bi odprla pot skozi sovražni obroč, za njimi pa naj bi šlo protitan-' kovsko topništvo, poljsko topni-šivo ter obe pehotni diviziji 6 pionirskimi in drugimi specializiranimi oddelki. Sovražnik, ki je obkolil te oddelke, je bil napaden. Razbe6ne!a 6e je silovita bitka. Navzlic sovražnikovi številčni premoči so madžarski oklepni oddelki, ki so imeli na tankih mnogo ranjenih vojakov iz prejšnjega spopada, po trdih bojih izsilili predor, ki 6o ga z nezadržnimi napadi na nož razširili nemški ter madžarski pešci. Madžarska oklepna divizija je tako skupno z obema pehotnima divizijama dosegla določeno vas ter rešila topništvo m 6e pridružila glavnini zavezniških sil. To je eden izmed mnogih svetlih primerov junaštva ter nov dokaz tesnega prijateljstva med zavezniškimi edinicami, ki pogumno branijo Evropo pred boljševiškitn vdorom. Sovjeti niso dosegli nameravanih strateških ciljev Berlin, 16. tebr. V zadnjih 24 urah je zavzela ogromna obrabna bitka na vzhodu gigantski obseg. Strahotnemu novemu sunku sovjetskega valjarja nudijo protiboljševiške silo najzagrizenejši odpor in zaradi tega odpora je bil sovražni zagon zadržan ter tu in tam tudi zlomljen. Na nekaterih mestih so Sovjeti dosegli zaradi velikanskega števila premoč, ne da bi se jim posrečilo uresničiti odločilne strateške cilje, to je obkolitev in uničenje umikajočih se nemških sil. Po sedanjem stanju stvari ne sme zasedba nekaterih središč, ki so še pred kratkim časom delala videz življenjske važnosti, povzročati nikakih skrbi. Je naravna posledica nujnosti, ki jih narekuje premikajoča se vojna. Kadar je padla odločitev^ o elastični obrambi, kakšna žrtev, čeprav je boleča, ne sme povzročati težav. Sicer pa 60 bili v enakem položaju Rusi preteklo jx>letje, ko so morali uporabiti enako taktiko ter so se umaknili proti Volgi in Kavkazu. V pristojnih berlinskih krogih po pisanju lista »Deutsche AUgemeine Zeitung« z zaupanjem gledajo na bodoči razvoj dogodkov. — Elastična obramba se razvija po določenih načrtih in sovražnik je na nobeni točki nj mogel zavreti. V zvezi s poročilom o zasedbi Rostova in drugih krajev poročajo, da izguba tega ali onega kraja [položaja bistveno ne more spremenili. Važno je. da Sovjeti niso mogli doseči predvidenih in strateških ciljev in končno da ne morejo izvesti dokončnih in odločilnih uspehov. V zvezi s tem je tudi značilno priznanje Moskve, da so Nemci in zavezniki sistematično izpraznili vsa središča, ki so jih doslej zasedle boljševiške čete. Ironične komentarje je zbudilo neko lažno jx>-ročilo, ki ga je v nedeljo objavil stockholmski dopisnik »Exchange Telegrapha«. Ta poroča, da jo zvedel »od pristojne sovjetske strani,« da Stalin že pripravlja veliko poletno ofenzivo, katere končni cilj bi bil izgon Nemcev iz sovjetskega ozemlja. Nad 400 sovjetskih divizij, da bo poslanih v borbo konec jKunladi. Ta izmišljena in slepilna poročila imajo očividen namen — kakor se pripominja v Berlinu — pomiriti tiste, ki so v skrbeh za stalno izčrpavanje sovjetskega vojnega stroia v veliki zimski ofenzivi. Ryti znova izvoljen za finskega predsednika Helsinki, 16. febr. AS. Risto Ryti je bil znova izvoljen za predsednika finske republike. To je na Finskem prvič, da je bil znova izvoljen dosedanji predsednik. Japonska je nepremagljiva Rim, 16. februarja. AS. Reuter poroča o zanimivih odgovorih bivšega angleškega poslanika na Japonskem Roberta Crivea, ki jih jo dal zastopnikom tiska v Edinburgu. Bivši angleški diplomat jo dejal, da Anglija in Amerika ne bosta mogli premagati Japonske brez Kitajske in dn sta torej za japonski poraz bistveno potrebni ponovna zasedba Birme ter odprtje birmanske ceste, edine žile za pošiljanje pomoči na Kitajsko. Sir Robert Criwe jo zaključil, da ne more prerokovati japonskega poraza. Turčija hoče ostati nevtralna Carigrad, 16. febr. AS. Churchillov govor je dal turškemu časopisju priliko, znova enodušno [»oudariti, da hoče Turčija ostati nevtralna, pa naj se pripeti kar koli, pa naj kdo skuša nanjo izvajati kakršen koli pritisk. Turški časopisi pišejo o raznih dogodkih v sedanji vojni ter govore o prigovarjanju Turčiji, naj bi tudi ona šla v vojno. Zdaj vsi priznavajo nujnost, da mora Turčija ostati nevtralna. Časopis »Tasvirl Efkar« poudarja, da Church'll ni dejal, da bi bil kal zahteval od Turčije. ter piše, da nihče tudi nima pravice od Turčijo kaj zahtevati, zakaj Turčija se bori za neodvisnost. da bi se rešila tujega vpliva. List »Vatan« trdi, da Turčija smatra vojno le kot neko nujno zlo. Turčija, ki v zemljepisnem oziru predstavlja most med Evropo, Azijo in Afriko, hoče biti tudi v političnem oziru most med starim svetom in novo, boljšo bodočo človeško družbo »Džumhuriet« pa se zadovoljuje z ugotovitvijo, da je potreba po turški nevtralnosti doslej bila na splošno priznana ter ta uspeh pripisuje strnjenosti turškega naroda in modremu vodstvu predsednika turško republike. Časopis »Tadviri Efkar« poudarja nasprotje med Churchillovim in Rooseveltovim govorom. Churchill javno oznanja napade na Evropo kot začetek zavezniške ofenzive, Roosevelt pa zatrjuje, da je treba najprej napasti Japonsko. — Člankar pravi, da jo Angliji pač na tem, da so reši nevarnosti, ki ji preti od osi in je zato zadovoljna s sovjetskimi vojaškimi nastopi, dočim dajočo pehote, so bilo zaustavljeno in krvavo odbito jk> srditem dvo uri trajajočem boju. Istočasno je finsko topništvo z zapornim ognjem in z razbijanjem sovražnikovih postojunk v zaledju zadalo krvave izgube rdečim edinicam. ki so so pripravljalo za liadaljno boje. Od siuoč! '»» v Helsinkih 7 letalskih alarmov. Junaška smrt nemškega generala Berlin, 16. februarja. Iz pristojnega vira poročajo, da je 1. januarja 1943 padel v boju v Tunisu nemški brigadni general NVolfgang Fischer, poveljnik neke oklepne divizije, odlikovan s hrastovim listom. Berlin. 16. februarja. Poročnik pilot Hans Ullrich Ruddel. poveljnik nekega roja strniosjlnv-eev jo izvedel te dni svoj tisoči vojni polet. To je prvi nemški pilot, ki je izvedel tolikšno število fx>lctov proti sovražniku. Prispevek fotokinografskega središča za vojno Rim, 16. februarja. AS. I'oto-kineinatogruf>ko središče kr. letalstva, ki je trdno in hkrutnostno vključeno v obsežno telo propagande ob vojnem času, opravlja posebne naloge, ki mu jih zaupajo, in to z uspehom, ki hkrati razodeva resnost priprave in moč uspehov. Danes se ta ustanova zdi življenjski živčni vozel vsega propagandističnega sestava, ki ga je Italija uporabljala ob začetku vojne. Morda jo tudi brez nadaljnjega ena najvažnejših in najbolj bistvenih in propagandnih sestavin, v kolikor se njegovo bleščeče delovanje nadaljuje, ali včasih naravnost preseneča, ko povzroča vedno večje iu toplejše sodelovanje občinstva pri vojnih dogodkih. Foto-kinematografsko središče, piše list >Vio deli Aria« jo podrejeno naravnost kabinetu letalskega ministrstva Ker je naravnost zvezano z vojnimi osrednjimi organi, je prvenstveno važno za vodstvo in izvajanje propagande, ki je moderno živa Ti organi so ministrstvo za ljudsko kulturo, zunanjo ministrstvo, narodni zavod >Luce« itd. Dnevniki in revije dobivajo točno in le nekaj ur po vojmb dogodkih naravnost ali pa po zavodu »Luce« vse potrebno. Kar se tiče kinematografskega materiala, jo pot do občinstva morda fc krajša. In zares razpolaga kinematografsko središče s tehničnim odsekom, ki ie zelo pojiolno in sj>osobno za naglo razvijanje. Tak film primemo izberejo in ga pošljejo zavodu »Luce«, ki ga uporabi v svojih dvotedenskih žurnalih ali pa ga za posamezen dokumentaren film, ki izide v posebni izdaji ob kakem posebnem dogodku (kakor n. pr. dokumentarni film »Italijanska letala proti angleškim ladjam) — film o letalski pomorski bilki pred Pantelerijo 14. in 15. junija 1942«), Za razvoj in izvedbo programa Je delo pri kinematografskem središču razdeljeno na tri odseke: izdelovalni, letalni in tehnični odsek. Presenečeni angleško-francoski častniki Tunis, 16. febr. AS. Na področju Murade je zalotila noč skupino angleških in francoskih generalštabnih častnikov, ki so se podali na ogled proti italijansko-nemški lx>jni črti. Zajeli so jih vojaki neke osne predstraže. Sovjetske zahteve po baltskih državah Buenos Aires, 16. febr. AS. Sovjetsko veleposlaništvo v Washingtonu je dalo v angleškem prevodu v javnost članek, ki je izšel v moskovski »Pravdi« 8. februarja in ki odločno potrjuje sovjetske zahteve j>o Besarabiji, Letonski in Estoniji. Washingtonski diplomatski krogi razlagajo ta članek kot izraz stališča, ki ga je doslej posredno zavzemala Rusija Milano, 16. febr. AS. »Corriere della .Sera« s svoje strani komentirn pisanje sovjetskega lista »Pravda« o sovjetskih zahtevah po Besarabiji. Estoniji in Letonski. List poudarja, da je to trd nauk za Anglosase in razočaranje za vse tiste, ki upajo ali zaslepljeni zatrjujejo, da je postala Sovjetska Rusija demoktratska država ter prijateljica malih narodov. Roosevelt in njegovi trabanti bi morali biti poy»olni neved-neži, če bi gojili v tem pogledu še kaike utvare. Kakor so osni narodi vedno poudarjali sovjetski imperializem, ne more ničesar zavidati angleškemu ali ameriškemu imperializmu z edino izjemo, da je manj hinavski. Kairo noče priznati Sovjetov v< Ankara, 16. febr. AS. Iz Kaira se jc izvedelo, da je v odgovoru na angleški pritisk na Egipt, naj sklene redne diplomatske zveze s Sovjetsko Rusijo, predsednik egiptovske vlade Nahas paša sporočil, da to vprašanje za njegovo državo ni tako nujno in da mora vlada v tem oziru jiosvetiti največjo pažnjo stališču egiptovskih strank do tega predloga. Naraščajoče podtalno delovanje Moskve na Bližnjem vzhodu je povečalo egiptovske sumnje in obotavljanja. Amerika in Sovjeti Lisbona. 16. februarja. AS. Več kot značilen znak nasprotja obstoječega med zavezniki ter bojazni, ki jih vzbuja Sovjetska Zveza v Združenih državah, je vsebovan v članku znanega časnikarja Krocka v »Nevvs Timesu«. Krock piše, da morajo Združene države nujno imeti veliko armado, vsaj takšno kot je sovjetska ter nadaljuje: Treba je preprečiti, da bi zmagovita Sovjetska Rusija postala gospodarica Evrope in bi narodu narekovala svoje zakone. Po vojni bo šo bolj potrebno, da bomo oboroženi do zob. Združene ameriško države pripisujejo malo pomena Sovjetom in evropskemu vojnemu prizorišču, zaka| čutijo se zlasti ogrožene po Japonski. Na koncu svojih izvajan) piše člankar v omenjenem turškem listu, da si je Roosevelt zastavil nalogo, pognati osne sile iz Afrike, dočim naj bi bili poskusi za vdor v Evropo prepuščeni Angliji. Sk nitka, član kar ujrotnvlin^ Hn so inloroej <>holi anglosaksonskih držav križajo. Junaki nove Evrope Vojna ne sestoji iz samih zmag. Prav zato, ker je »sreča opoteča«, ker je težko dosegljiva, imajo pravico do nje 6oiuo najodličnejši vojaki. Zmaga brez trpljenja ni. zmaga. Nemški narod in vsi narodi nove Evrope čutijo prav sedaj, ko se dozdeva, kakor da bi morda nasprotovala njihovi moči. da je na vidiku gotova zmaga. »Volkischcr Beobachter« piše med drugim: »Mi Kino zduj brez dvoma v najhujši borbi, in pruv zato smo si svesti, da smo že obvladali borijo proti tistim navalom, ki so se vrgli nn nas v stepi. Boljševikom se niti enkrat ni posrečilo, tla bi nam naše čete spravili v beg brez discipline. Borile so se in imele res izgube, n povsod so si utirale pot naprej in duši so povsod boljševiki zastavljali zapreke, so bili krvavo odbiti.« Vprav v sedanjem poteku bojev nn vzhodnem bojišču nastaja vprašanje, nlj niso uspehi nemških in zavezniških čet večji, kot pa boljševiški, ki se mečejo v bitke ne glede n« svoje silne izgube? Nemška taktika je v tej zimi ondi taka, da čim bolj računa s tem, dn navzlic hudim bojem prihrani čim več življenj in orožja. Odlična disciplina V vojaških krogih so pripravljeni, da bo trajal boljševiški naval nemara še kakih pet tednov. Nato bo nastopila odjuga, tla bodo raz-mehčana in močvirna in vsako eventualno napredovanje bo onemogočeno. Ko bo nastopilo 'lepše in suho vreme, pa bodo privrelo na bojišče najodličnejše, najbolj preizkušene nemške čete, opremljene z bojnim, materialom, ki je izdela.no v številnih orožarnah Evrope, in dosežene bodo nove velike zmage. Navzlic temu, da so pridrvele boljševiške čete v svojih napadih s takim silnim aparatom, ne meneč se za izgube ljudi in hekatombe uničenih tankov, pa se disciplina v nemških in zavezniških vrstah ni niti malo spremenila. Sleherni vojak je na mestu, zavedajoč se svoje dolž.nosti, in niti enc?a primera ni bilo, da bi bilo vojaštvo odreklo i>okorščino. Ostalo je zvesto poveljem svojih častnikov in jih je izvajalo do pieice natančno. Usoda bolj.ševiških armud pa je zdaj zaznumenovana z začasnimi uspehi, ki l>odo skpipneli s snegom vred žo v nekaj tednih. Hrabrost pionirjev Poznamo številne primere vprav blesle?e se hrabrosti nemških vojakov na vzhodni fronti in zlasti so «e odlikovale pionirske čete. Pionirji so tisti, ki zmeraj poslednji odidejo s svojih iK*itojnnk. Oni so tudi tisti, ki nikoli ne popustijo. Umika se lahko topništvo, motorizirane čete. pehota, vsi, a pionirji ostanejo. Pionirji dajejo garancijo za to, da se umik — ali napredek — izvrši zanesljivo, v redu in varstvu. Oni so porok, da se ne izgubi moštvo in ne orožje in da ne pride v roke sovražnika. Saj imnjo vprav pionirji v svojih rokah tehniške vode obveščevalne službe, mostove, pota itd. Tn oni tudi ob kakem umiku poskrbijo za to, da je vse prej porušeno, preden prispe sovražnik in da ne dobi nikakršnega plena v svojo last. Neomajno junnštvo polkovnika Bojišče je bilo stisnjeno v neki soteski, okrog in okrog na višinah je divjal sovražnikov ogenj. Polkovnik tistega polkp. ki se je ondi bojeval, se « svojim tankom nikakor ni nioge'1 spraviti do mostu. Okrog njega je bila neskončna mešanica oklepnikov, vojakov, ranjenih in ubitih, strojnic in topov. Slednjič je opaz>il, da je ostal sam samcat s svojim tankom na pozo-rišču. Hkrati je nastal silen snežni metež. da je bila vsa sotesika en sam snežni oblak, ki je v njem z vsemi furijami diviala burja. Polkovnikov tank je plamtel samih strelov iz strojniških žrel. in tnko bojujoč se, se je prerinil do mostu, kjer so že Pokal i pionirji, da most spustijo v zrak. Vsennokrog je bil sneg poškropljen s krvjo Polkovnikov tank je srečno prevozil čez most in čim je bil na drugem bregu, je zabobnelo in mostu ni bilo več. Tako je sovražnik ostal brez moči na onem bregu in ni mogel zaseči niti teen tanka. Nemški vojaki šo enkrat zmagali. Njihov odpor se je utegnil še l>olj ojačili in postali so tem močnejši, tako da so se lahko v mnogih točkah ustalili. To so ln posamezni drobci iz tisoč in tisoč epizod ble-stefega se junaštva nemških in zavezniških čet na vzhodnem bojišču. (»II Gazzettino«) Nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar Je Iz Dueejevega sklada podelil zakoncema Ostanek Josipu in Mariji, Dob 5, občina St. Vid pri Stični, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Uvedba rabe taksnega papirja z vodnim tiskom Gospodu s Pokluške baUe So kot otrok sem ga poznal iz Linhartove ulice, vedel, da jo gospod sadjarski nadzornik ..., 1. 1085 pn sva se spoznala pobližje. Bohinj Jo že od časov, ko je še kot učitelj v Bohinjski Bistrici vtepal učenost malim pored-nežem. vzljubil z vso dušo. Za stara leta si je na Pokluki postavil Pokluško bajto, kakor je imenoval svojo vilo, sosedo ftport hotelu. Tovariši so napisali že mnogo lepega o njem, o g. Martinu Humeku, sadjarju in vrtnarju, čebelarju... Jaz sem ga vedno gledal kot moža žive, globoke vero, ki se je pri vsem svojem delu, tako zelo povezaanem z naravo, ravnil po nnuku. ki jo vklesan na kapelici sv. Antona na Goreljku: > Pri rod a nam je vodnica k Bogu...« Težko jo bilo prihajati v poletnih vročih dneh vsako nedeljo in praznik k službi božji v dolino k fari na Koprivntk. »In prav opoldne, ko sonco pripeka najbolj, so vračamo, da pridemo vsi zdelani in potni domov!« mi je večkrat potožil. Pa sem dejal: »In vendar vi, g. nadzornik, prihajate tako redno!« In odslej je mislil samo na to: kapelico je treba na planini postaviti. Ogromno potov je opravil v la namen, trkal po Ljubljani na nešteta vrata, nabiral prispevke, čeprav je moral pri tem slišati to in ono žaljivo, očitkov polno besedo. Pa jo zrasla tam na prevalu planine Goreljek čez poletje 1035 mala kapelica, tako čudovito lepo 6e prilegajoča tamosnjemu okolju. Bohinjskemu patronu živine naj bo posvečena, se je končno odločil po posvetovanju s tem in onim. In potem je leto za letom prineslo novih skrbi, novega dela. Oskrbel je zvon, ki bo vabil k službi božji, oskrbel potrebne paratnente, od: kupil okrog kapelice kos zemlje iu dal namestiti tam klopi. Vse naj bo najlepše, prijetno. In izvedel je vse lepo po načrtu. A da je vse to oskrbel g. Iiumek, ne sme vedeti nihče. 2e je tam ob strani kapelice bilo v kamen vklesano: Skrb za gradbo tega svetišča jo nosil g. Humek, pa je moral zadnji trenutek zidar žo vklesani napis zabrisati. In kako je žarelo vernemu možu lice, ko so prihajali pogledat kapelico, in k njemu vsaj na majhen obisk tako odlični gostje: belgraj- skl nadškof, ljubljanski in mariborski vladika, dubrovniški škof ln stiški g, opat, pa še ta ln oni prelat in dolga vrsta duhovnikov. Polno tudi odličnih osebnosti je zabeleženih v njegovi po-kluški knjigi obiskov. Vsaka nedelja je bila zanj tam gor velik praznik, ko jo od kresa pa tja do Malega Šmarna donela preko planin božja fteseda in lepa pesem med službo božjo, vmes pa odmevalo zvončkanje drobnih zvončkov živine na paši. Kapelico sv. Antona je zares kar vzljubil, posebno odkar mu je radovljiški dekan poslal dekret, s katerim mu izroča skrb za kapelico kot cerkvenemu ključarju koprivniško podružnice na Goreljku. In je učakal pri kapelici tudi posebno dogodke, nekaj porok in botrovanj. Hvala vam, dragi gospod nadzornik, za vse, kar ste z besedo in dejanjem storili dobrega Ko-privnikarjem in Gorušmanom. Prihajali ste tako radi na Pokljuko uživat mir v prelepi naravi. Zdaj vam je Gospod sam naklonil tega miru v obilnosti, ko vos je nebeški Sadjar presadil na večno mimo nebeške poljane, — Koprivniški. Drobne gospodarska Omejitve borznega prometa v Nemčiji. Na nemških borzah je seduj ukinjena delno trgovina na nemških borzah. Nadalje jc trajanje borznega časa skrajšano na največ eno uro. Sobotnih borznih sestankov ne bo več. Pokrajinske borze smejo imeti samo tri sestanke tedensko. Končno je bilo zmanjšano tudi število tvrdk, ki imajo pristop na borzo. Omejitev dividend v Švici. Te dni je švicarski narodni svet razpravljal o ukrepu omejitve dividend ter je sklenil, da tega ne izvede, ker jc že davek na vojne dobičke dovolj zajel dobičke delniš,kih dru/,b. Gojitev riža v Franciji, številni kmetje v južni Franciji so začeli saditi riž. Letina jc bila dobra in je prinesla okoli 3000 kg riža na ha. V prihodnjem letu nameravajo površino z rižem razširiti na več tisoč ha. švicarski wjni izdatki. Iz poročila švicarske narodne ba.nke jc razvidno, da je imela švica zaradi vojne do konca lanskega leta 5.7 milijarde švicarskih frankov izdatkov, od katerih je amortizirano že 1.1 milijarde švicarskih frankov. Švedska hoče proizvajati nmetnf kavčuk. Na švedskem nameravajo zgraditi večjo tvor-nico umetnega kavčuka in sicer ob botniškem zalivu. Tvornica bo zgrajena z državnim sodelovanjem in bo izdelovala umetni kavčuk po načinih, ki so jih iznašli švedski profesorji. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Je izdal naslednjo, uredbo: Člen 1. Razširja ae na Ljubljansko pokrajino raba taksnega papirja z vodnim tiskom po 2, 4, ti, 8, 12, 18 in 24 lir za civilnopravna, upravna, sodna in trgovinska opravila. Papir je enak onemu, ki se uporablja v drugih pokrajinah Kraljevine, kot pola ali kot pol pole in ima pod vtisnjenim kolkom v italijanščini in slovenščini besedilo: »Ljubljanska pokrajina«. Člen 2. Spodaj našteti pisni opravki 60 na ozemlju Ljubljanske pokrajine mimo plačila stalnih, postopnih in sorazmernih t8ks po veljajoči zakonodaji bivše Jugoslavije že takoj ob svojem pri-čelku zavezani sledeči kolkovini: 1. po 6 lir za v tako polo: a) prepisi spisov v civilnopravni in upravni javni obliki in overjene zasetine vloge, ki se vlagajo pri davčnem uradu zaradi predpisa in izterjave takse; b) drugi izvirnih neoverjenih zasebnih vlog, ki se vlagajo pri davčnem uradu zaradi predpisa in izterjatve takse; c) ponudbe k dražbam, licitacijam in natečajem vobče; d) vlogo, prošnje in pritožbe po upravni ali izvensodni poti, ki 6e vlagajo pri vladnih oblaslvib in uradih in krajevnih javnih upravah; e) vsi odpravki, potrdila, izpričevala, privolila, dovolila, dopustila in drugi spisi, ki jib izdajajo vladna oblastva, javne uprave in funkcionarji javnih uradov, za kakršen koli namen; f) potrdila, zapisniki, prošnje in izjave, posvedoč-be, oglasi oklicev in vsak drug spie v izvirniku ali prepisu, ki so nanaša na osebni stan ali na stanje ali razmere oseb, kakor tudi za vsa potrdila, izjave in izpričevala, ki jih izdajajo cerkvena oblastva, Če 6e nameravajo porabiti za civilnopravno namene; g) zaprosbe ali prošnje, ki ee vlagajo zaradi vpisa v zemljiške knjige za nepremičnine in enakovredne pravice, kakor tudi prošnje za izbris ali za zaznambo takih vpisov; h) vpisne knjige, ki jih morajo hotelirji, gostilničarji in drugi imetniki gostinskih obratov po veljajočih zakonih in pravilnikih voditi zaradi vpisovanja oseb, katere prenočujejo; 2. po 8 Ur za vsako polo izvirnikov in prepisov: a) vsi zapisi, 6e6tavljen; po javnih notarjih ali upravnih funkcionarjih; b) zasebni spisi o pogodbah vseh vrst ali njih razvezi, o zadolžitvah, privolitvah in podobnih dogovorili ali e popisi in inventarji, ki 60 dokazila tned podpisanimi strankami; c) vsi spisi, navedeni pod črko d) prednje številke, če so naslovljeni na ministrstva, na upravno sodišče ali na Visokega komisarja zaradi pritožbe zoper odredbe kakršne koli vrste, ki jih izdajo krajevna oblastva ali upravne ustanove; d) avtentični prepisi spisov in zapisov, katerih izvirniki niso ostali pri notarju; e) posvedočbe pred občinskimi oblastvi v drugih stvareh, razen o osebnem stanu; f) prepisi in izvlečki iz knjig o osebnem stanu, najsi jih vodi kdor koli; g) vsa dopustila, potrdila, dovolila, privolila, izjaive in izvlečki iz vpisnih knjig, ki jih izdajo oblastva javne varnost; h) sodni oglasi in druge objave, ki ee morajo po civilnopravnih in trgovinskih zakonih objavljati v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino; 3. po 12 lir za vsako polo: obtožnice za kazniva dejanja zasebne obtožbe in ep 16i ter zapisniki o umaknitvi obtožbe, tudi brez obtoženčevo pritrditve. Vsakršne kolkovine bo oproščeni izvirniki ln prepisi javnih listin, in zasebnih zapisov o odplatnih ali neodplatnih prenosih kmečkih posestev med živimi, kamor epada kmečka lastnina vsakršne vrste, v vrednosti ne nad 1000 lir. Člen 3. Ce 6e plača taksa v kolkih, jih lahko uničijo davčni uradi z dnevnim pečatom, notarji ali javni uradniki e svojim uradnim pečatom ali pa stranke neposredno s tem, da zapišejo ali vtisnejo čeznje dan. Prepovedano je zapisati na isto taksno polo bodisi v izvirniku ali kot prepis dve ali več opravil, zavezanih taksi z uporabo taksnega papirja, četudi sta prvo opravilo ali prvi zapis samo začeta, izvzemSi primere, ki so določeni v civilnopravnih in trgovinskih zakonih. Prav tako je prepovedana raba kakršne koli vrste taksnega papirja ali kolkov, predrugačenih gledp vtisnjenega kolka, vodnega tiska ali obmerov. Spisi ali zapisi, za katere je dopustno plačilo takso v kolkih, 6e 6mejo pisali kot nadaljevanje drugih spisov, napisanih na taksnem papirju ali na navadnem, toda kolkovanem papitju, nalepiti pa je treba zadevne kolke ob pričetku dodanega spisa ali zapisa in jih uničiti s tem, da ee zapišeta čeznje datum in podpis ene izmed strank. Overjenje podpisov kakršnega koli zapisa ali spi6a je dopustno na tistem listu, na katerem je podpis, ki naj se overi, če je za list plačana dolžna kolkovina. Kdor krši določbe tega člena, se kkznuje z globo od 10 do 100 lir, najmanj pa s 5 lirami. Člen 4. Na taksnem papirju z vodnim tiskom se ne 6me napisati več vrst, nego Je začrtanih, ali pisati zunaj črt in okvira listov, z izjemo 6pisov in zapisov, ki ee natisnejo ali pa lltografirajo, pri katerih pa vsaka tiskana ali litografirana cela pola ne sme imeti več ko 120 vret. izvirniki in prepisi civilnopravnih, upravnih, trgovinskih in sodnih spisov, napisanih na taksnem papirju, tudi če eo tiskani ali litograflrani, no smelo imeti v nobeni vrsti manj ko 14 in ne več ko 28 zlogov, razen čo 60 izravnavajo presežki in manj ki zlogov med raznimi vrstami spisa. Ce se kršijo dolžnosti, predpisane s to naredbo glede spisov in listin, ki 6e zapisujejo na taksnem papirju z vodnim tiskom ali so taksirajo z nalepljenjem kolkov, se izreka globa od 10 do 50 lir. Kršitve ni, kadar je dokazano, da je bilo taksiranje zaradi naglice opuščeno ali nezadostno, da ni bilo mogoče nabaviti taksnega papirja ali potrebnih kolkov in če se to izrečno navede v besedilu spisa in ee ta v petih dneh predloži pristojnemu uradu za ureditev takse. Taksa na menice in vrednostne papirje. Člen 5. Postopna taksa na menice in druge trgovinske vrednostne papirje se določa takole: 1. na menice trgovcev, izdane in plačljive v Ljubljanski pokrajini, z dospelostjo ne nad en mesec: 0.50 lire za vsakih tisoč lir ali ulomek tisoča lir; 2. na menice in dtuge trgovinske vrednostno papirje, z dospelostjo ne nad šliri mesece: do lir 200 . , taksa lir 0.40 nad lir 200 „ „ 400 . , „ „ 0.80 „ „ 400 „ „ 600 . . „ „ 1.20 » n 600 i, „ 800 . t »n 1-60 n n 800 „ „ 1000 . • n n 2.— za zneske nad lir 1000 ali ulomke tisoča lir: taksa liri 2 za vsakih tisoč lir ali uiomek tisoča lir; (Dalje prihodnjič) Izpred vojaškega sodišča Vojaško sodišče Višjega poveljstva Oboroženih sil Slovenia-Dalmazia oddelek v Ljubljani je izreklo naslednjo obsodbo Lesarja Janeza, sina Janeza in Tvane Ambrožič, rojenega v Danah 22. oktobra 1906, slanujočega v Ribnici, delavca v zaporu, ki je bil obtožen naslednjih dejanj: a) sodelovanja v prevratni družbi (£1. 4 Dueejevega razglasa z dne 3. okt. 1941), da je sodeloval v Ribnici pred 2. avgustom 1942 v družbi, ki je imela namen na prevratni način izpremeniti, gospodarske, politične in socialne ustanove v državi; b) članstva v oboroženi tolpi (čl. 16 Dueejevega razglasa z dno 3. oktobra 1941), da je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval v oboroženi tolpi, kar je imelo iste cilje kot so navedeni v prejšnjem odstavku; c) vohunstva (čl. 257 kazenskega zakonika), da jo v navedenih okoliščinah preskrbel vesti v svrho vojaškega vohunstva, ki bi morala v interesu državne varnosti ostati tajne; d) obrekovanja (čl. 358 kazenskega zakonika), da je dne 27. julija 1942 z izjavami vojaški oblasti obtožil Kluna Ludvika, sina Antoiia, Arka Franca, sina Franca, Gornika Martina, sina pok. Martina, in Campo Jože, sina Simonovega, da so bili aktivni partizani, Čeprav je vedel, da so bili nedolžni; e) štirih umorov 7. obtežilnimi okolnostmi (čl. 48, 575, 576 in 61 št. 2 kazenskega zakonika, 'ker je v navedenih krajevnih in časovnih okoliščinah po prednjih odstavkih povzročil smrt Kluna Ludvika, Arka Franca, Gornika Martina in Campe Jožeta. Sodišče proglaša Lesarja Janeza krivega zločinov pod črkami a, d in e in ga je zaradi tega obsodilo na smrt z vsemi zakonskimi posledicami. Nadalje je odredilo objavo sodbe v izvlečku in enkrat v dnevnikih »Slovencc« in »Jutro« v Ljubljani. * Vojaško vojno sodišče je spoznalo Brinovec Marijo, hčerko Franca in Frančiške Strniša, roj. v Mirnem delu 16. febr 1904, bivajočo pri Sv. Gre-jjoriju 14, zasebnico, krivo premišljenega umora ter jo zato obsodilo na dosmrtno ječo z vsemi pripadajočimi posledicami. Obsojenka je bila obtožena, da je bila aprila 1942 članica oborožene tolpe, ki je imela namen, da z orožjem 6kuša prevreči socialno, gospodarsko in politično uredbo v državi; obtožena je bila tudi. da je dne 23. IV 1942 skupaj z drugimi neznanimi ljudmi premišljeno povzročila 6tnrt Kerna Matevža 6 streli, da bi na ta način prikrila pripadnost pri oboroženi tolpi. Vojno sodišče jo je zločina pripadnosti pri oboroženi tolpi oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, obsodilo pa jo je zaradi umora. To obsodbo naj »Slovenec« objavi enkrat v izvlečku. 2S J z uzrokem vmm nastaja miru P0I POLITIČNE H0C1 PETB0LEJA Vse to se je izkazalo za močno neprevidno, saj je bil Mellon med tistimi, ki so največ doprinesli v volilni fond Warrena Gama-liela Hardinga. Leta 1921 je bil Hardingov finančni minister in je preživel vse škandale. Devet let je bil Mellon ameriški finančni minister. Ko je bila odpravljena Barcova koncesija, si je Kolumbija nakopala sovraštvo moža, ki je nadziral amerišfci finančni trg. Kmalu je zmanjkalo denarja za napol dograjene železnice. Mellon je dal Kolumbijo na seznam tistih držav, katerim ni mogel priporočati kredita. Tudi Standard Oil ni več prigovarjala svojim prijateljem in banko so razumele: Kolumbija je ostala tako dolgo brez kredita, dokler se ni umaknil Gomez in dokler ni podal ostavke predsednik vlade Mendez ter bil »izvoljen za državnega predsednika leta 1930 dr. 01oya Herrera. Herrera se je odpeljal v Washington_ in je sedel pri sprejemnem banketu slučajno traven Mellona. Slučajno so obnovili Barcovo koncesijo in slučajno je dobila Kolumbija štiri dni pozneje 4 milijona dolarjev kredita. Danes Barcova koncesija ni več Mellonova niti je ni dobila Standard Oil niti ni pripadla Deterdingu. V Kolumbiji so se trusti med seboj vedno prepirali in na ta način podobno kakor po drugih deželah drug drugega ugonahljali. V svojih stalnih prepirih ln bojih so izgubili kredit in na njihovo mesto so stopili drugi. Tako Je n. pr. kolumbijska vlada dala koncesije francoski državni petrolejski družbi Compagnie Francaiso des Petroles in na Barcovih petrolejskih poljih so sedaj delali — kakor v Bahrein in v Arabiji — Texas Corporation in Socony Vacuum sestrska družba Standard Oil. Ta £g 1» popolnoma ločila od svojega rodovnika, ker jI je bilo koncem koncev žal, da bi se spuščala v boje Rockefellerja In Tcagleja. Zvezala se je s pristnim pionirjem, s Torkildom Rieberjem. Torkild Rieber, predsednik leta 1902 ustanovljene Texas Corpo- ration, je bil rojen v mestu Voss na Norveškem kot sin Žagarja. Štiri-1 najstleten je šel na morje, čeprav to ni bilo v načrtu družine. Služil jo na neki jadrnici, delal, se učil in opravljal svoje izpite in z 21. letom dosegel prvo meslo poveljstva. Leta 1905 je bil Rieber kapitan nekega petrolejskega pamika in ta parnik je kupila družba Texaco. Rieber je vozil štiri leta za petrolejsko podjetje. Leta 1909 naj bi iz neke farme v Bayonne New Yersoy napravili pristanišče, skladišče za petrolej in premikalni kolodvor za Tesaco. Rieber je prevzel nad vsem tem nadzorstvo, imel je namreč močno voljo, znal je občevati z ljudmi in imel dovolj naravne pameti. To lastnosti, so ga naglo dvgnile in so tudi zadostovale, da Je postal 1933 predsednik podjetja, ki je pričelo prav tako z malim, kakor on sam. Danes pa ima žo 775.000 njiv lastne petrolejske zemlje, v zakupu Ima še na-daljna petrolejska polja in v pogonu Ima 7000 vrtalnih stolpov. Ima 10.000 km lastnih petrolejskih vodov in 500.000 ton lastnega brodovja za prevoz petroleja, 23 rafinerij in tovarno, ki izdela letno 45 milijonov bencinskih sodov. Predvsem pa ima 40.000 prekupčevalcev, največjo prodajno organizacijo v Ameriki. Torkild Rieber sedi v majhni pisarni v Chrysler Building v Manhattanu, ima malo jahto in nič posestva, prebiva pa v najeti hiši, čeprav Je njegova družba največje neodvisno petrolejsko podjetje na svetu iu ima 437 milijonov dolarjev aktiva. In ta Rieber, ki ima stotinko tega plače, kar dobijo njegovi delničarji samo čistega dobička, ta norveški pomorščak je kupil leta 1936 od Mellona Barcova koncesijo. Leta 1939 je odprl nnjbolj bogato petrolejsko področje Kolumbije, zgradilpolrolejski vod, ki je stal več kot 12 milijonov dolarjev in ki obvlada 200 metrov višinsko razlike ter vodi skozi soteske in skozi z mrzlico okuženo džunglo polno nevarnih Indijancev. Nad trgovci s petrolejem, nad petrolejski m i politiki in mednarodnimi kramarji jo zmagal petrolejski pionir, eden izmed onih, ki imajo prav, ko pravijo: »Ce bi mi ne prišli, bi ostalo bogastvo pod džunglo ali puščavo neizrabljeno. Ce bi ne tvegali življenja in denarja, potem bi vsi no mogli voziti avtomobila...« Seveda imajo j prav ti pionirji, čeprav ni gnal v tveganje vedno vseh iskalccv pc troleja gon po bogastvu, ampak so morali prestajati tudi vročino, J pike škorpijonov, bili so deležni strupenih puščic in lakote. Gnala | jih je tud želja po velikih dogodivščinah in zavest, da iz doslej nevrednega store nekaj, kar ima vrednost. Tak človek je zmagal v Kolumbiji in njega ni ovirai nihče, ker je hotel samo koristiti in dati ljudem naravne zaklade njihove zemlje. Hotel je, da ti zakladi služIjo v prvi vrsti onim, na katerih zemlji sc ti zakladi nahajajo, ker prebivalci te dežele morajo živeti ludi še potem, ko ti zakladi usahnejo. | Kljub pelrolejskemu miru leta 1922 Amerika ni bila še popolnoma varna, kljub spravi z Anglijo so ostali nezaupni od časa spopada v Costarici. In ker Panamski prekop v doglednem času ne bo več zadostoval naraščajočemu prometu, je poslal Wishington v Nica-I raguo inženirje, da bi izdelali načrt za drugi prekop. Kakor Haiti je bila tudi Nicaragua med svetovno vojno pod nekakim varstvom Združenih držav n so že nekaj let sem bile tamkaj ameriške mornariške čete z namenom, da »vzdržujejo red«. Novi kanal bi moral biti veliko bolj varen, moderen in v vsakem oziru popolneje izgrajen kakor panamski. Na atlantski strani naj bi šel za reko San Juan, nato ob Rio Desseado in na pacifiški strani naj bi se končal pri Brito. Stroški so bili preračunani na 772 milijona dolarjev. Leta 1927 so bil načrti že izdelani. Toda prav tedaj, ko je dobil Yates v Kolumbiji svoja zemljišča ob kanalu, prav na ozemlju novega prekopa so morali najti petrolej in poleg lega je ta petrolej še našel Nicaraguec. O tem raziskovalcu Filipe Miramontesu kmalu ni bilo ničesar več slišati, tem več pa o Sandinu, ki je prav tedaj pričel s svojimi velikimi dogodivščinami. Iz tega človeka so Deterdingovi propa-gandisti kmalu napravili narodnega junaka, simbol za vso Južno ! Ameriko, borca za svobodo proti amoriškemu velekapilalu. Sandinovi pristaši so šli v hribe in tri leta napadali ameriške mornariške Čete ne da bi bili sami kdaj tepeni. Političen preobrat ga je prisilil, da je bežal iz dežele. A tudi v pregnanstvu je ostal Sandino neizprosen sovražnik ameriških petrolejskih mogotcev in jim je nehal biti nevaren šele tedaj, ko so ga — meseca februarja lota 1934 — umorili pristaši nacionalne garde v Managui. Nacionalno gardo pa so ustanovili ln vežbali ameriški oficirji. t&hOJ&ne novice Koledar Sreda, 17. svečana: Franc Kle, mučenec; Silvin, škof; Romul, mučenec; Fintan, spoznu- I valeč. Četrtek, 18. svečana: Simeon, škof in mu- ! Ceneč; Flavijan, škof; Prepedigna, mučcnica. j Novi grobovi + ITans Seemann. To kratki mučni bolezni je umrl v Ljubljani 72 letni g. Hans Seemann. Rajnega bodo pokopali v sredo, 17. t. m„ ob štirih popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. "t" Frančiška Novak. V 80. letu starosti je umrla v Ljubljani mati in gospa Frančiška Novak, rojena Krpe, po domače Mravletova mati. Pokoj-nico bodo pospremili na zadnji poti v četrtek, 18. t. m., ob pol 3 iz hiše na Zaloški cesti 141 v Mostah k Sv. Križu. "t* Marija Rejc. Po daljšem bolehanju je umrla v belgrajski bolnišnici gospa Marija Rejc roj. štrukelj, hčerka Ivana štruklja, šolskega nadzornika v pokoju. Stara dobrih 26 let io zapustila poleg moža tudi hčerko, staro 2'/i leta. Bila je dobra, plemenita žena. Vsem, ki so jo poznali, jo priporočamo v blag spomin. Sveta maša zanjo bo v petek ob pol 8 na Viču. Naj vsem rajnim sveti večna Luči Vsem, ki žalujejo za njimi, naše sožaljel Pogrešan trgovec V začetku avgusta se jc mudil v Semiču v Beli krajini po opravkih trgovec z lesom Quadrelli Attilio, doma iz Spre-sinna (Treviso), Via Montelo 2. Družina pogrešanega obljublja visoko nagrado tistemu, ki bi pogrešanega trgovca po-magul iskati in najti. Podatki o pogrešanem so naslednji: visokost 1.65 cm, oči sive, obrit, visokega čela. Kdor kaj ve, naj sporoči družini: Quadrelli, Via Montello 2, Spresiano (Treviso). Prav tako tudi lahko obvesti Kraljeve karabinjerje v Ljubljani. Krasin novost zn naša deileta: CeKHSha hnMfJn Saj mi sirote sne Napisala Jnlanta Uerpi v Prevedla prof. M Ounile Broširana stane L. 25'—. vezara L. 15'— Tn od lina vzzona knjiga le pisana v obliki romana in se bere kot silno napeta živllpnJsKa povest. Matere knnito Jo svedm aferam. Uek.ein naročite si io. /iara je vredna. Založba Lludske knjigarne v Ljubljani. Pred škofijo 5 — Sveta mašn zadušnica ob obletnici smrti ^pokojnega dr. Alojzija, Merharja — pesnika Silvina Sardenka — bo v stolnici v soboto ob osmih. — Ob 20 letnici smrti dr. Ivana Tavčarja, odvetnika in bivšega ljubljanskega župana, bo sv. maša zadušnica v petek, 19. t. m., ob 7 v stolnici st. Nikolaja. — Sveta maša zadušnica za rajno družino Mavsar bo v petek ob sedmih zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. — Sv. mašn zadušnica — obletnica za bla-gopokojnega Leona Eržena, prof. trg. akad., se bo darovala v četrtek, 18. t. m., ob pol 9 v frančiškanski cerkvi. — Sveta mašu zadušnica za g. Klavdarja bo v četrtek ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. — Po soncu pride dež. Po pomladansko prijetnih dnevih je v torek zjutraj nastopilo deževje. V ponedeljek je bilo izredno toplo, a počasi se je začelo oblačiti. V ponedeljek je bila v tem mesecu doslej najvišja dnevna temperatura +9.6° C. Na Valentinovo nedeljo smo imeli zjutraj 4 siopinje pod ničlo, v torek zjutraj pa 4' stopinje nad ničlo. Do 7 zjutraj v torek je dežomer žc nameril 7.5 mm dežja, znak, da je kmalu po polnoči začelo močno deževati. Barometer je pndel na 757-1 mm. Ta dež je popolnoma pobral še zadnje ostanke snega-Ko je zjutraj sprva pihal topel jug, je pozneje okoli poldneva pritisnil v višjih zračnih plasteh mrzli sevor, ki je nas oblagodaril z novim, mokrim in težkim snegom, ki lahko napravi veliko škodo. — Zelenjadna semena dobe podružnice in člani pri »Sadjarskem in vrtnarskem društvu« v Frančiškanski ulici 6/1. — Vrtnarski odsek SVD. — Ni še "prepozno, pač pa skrajni čas, da več no odlašate z nakupom »Družinske prati- ke«, ako hočete tekmovati za razpisane knjižne nagrade. Utegne se vam primeriti, da pičla zalogu tega ljudskega koledarju s podobo svete Družine prej poide, preden si ga nabavite v knjigarni ali trgovini. Zato vam vznovič svetujemo: ne odlašajtel — Letos bo malo naravnega ledu. Letošnji februar je v pogledu padavin liogutejši kot januar, toda mraz je februarja močno odjenjal, tako du bo letos prav malo naravnega ledu. Led so sekuli le nekaj dni proti koncu decembra in nekaj dni v januarju, pozneje je bilo sekanje zaradi južnega vremena popolnoma ustavljeno, ker ni bilo nikjer pravega ledu. Bila so tudi že leta, ko niso mogli v Ljubljani nasekati toliko ledu, da bi mogli z njim založiti razne ledenice, tako ledenice mestne klavnice. Tuko se je "primerilo pred 45 leti, da je morala mesina občina nubaviti led na Gorenjskem in ga prav dobro plačati. Tudi pred 70 leti, leta 1873, je bila zima brez led u. Nekaj so ga nasekali na Kernu, to je na travniku v bližini trnovske župne cerkve, kjer je bilo sloveče kernsko drsališče. Večje zaloge ledu pa so takrat morali Ljubljančani dobiti z Gorenjske, posebno iz Rateč. Bleivveisovc »Novice« so 19. februarju o ledu kratko napisale: »Prvi ljubljanski led letošnje zime so v mestne ledenice s Kerna začeli voziti v ponedeljek, ko smo že skoruj obupali, da ga letos ne bo. Dobrodošla pa je ta brezledna zima Rn-tečnnom na Gorenjskem, ko so za več tisoč goldinarjev ledu prodali v Ljubljano in Trie-ste.< Gorenjska je bila torej svoj čas dobaviteljica ledu za razne kraje na jugu. NAŠ NOVI PODLISTEK Bralce naših podlistkov opozarjamo, da bomo r kratkem začeli priobčevati napet kriminalni roman: Umorjeni »kanarček« Pisec tega romana je ameriški literarni kritik W. FT. Wright, ki sc jo proslavil kot pisec kriminalnih romanov pod psevdonimom S. S. van Dine. Njegov prvi roman »Čudna smrt gospoda Bensona« jo imel izreden uspeh, šo večjega pa je pisatelj dosegel s svojim drugim romanom »Umorjeni kanarček«. Iz Novega mesta Devet milijonov lir — v zrak! Nihče bi tega Novomeščanom ne prisodil, pa je vendarle res, da so v pretečenem letu poslali v zrak za devet milijonov »božjo travice, tiste sladkosti, brez katere noben moški menda ni mož, ako jo no uživa. In da je bila ta našla Is uživana v Novem mestu res z vso strastjo, pričajo naslednje številke dovolj zgorovno. Vsega tobaka je bilo porabljenega 125.680 kg! Izmed tobačnih vrst je bilo še vedno največ prodanega in pokajenega domačega tobaka in sicer: dravskegu 19.000 kg, savskega 12.000 kg, Ibar 4S00 kg, Zeta 2800 kg, Morava 2400 kg in Neretva 1440 kg. Izmed italijanskih tdbačnih vrst je bilo pokajenega tobaka Tort 6800 kg, Dalmazie 2680 kg, Nazional 1800 kg, Toscani 1200 kg, AOI 600 kg, Maeedo-nic ekstra 120 kg, Scrglio 120 kg, Burmit 60 kg. Drugega tobaka, kakor cigar in tobak« za pi|k> je bilo pokajenega: za pipo Ia 15.000 kg, za pipo lla 24.000 kg, za pipo ekstra 30 kg, viržiink 1000 kg, portorik 2000 kg, kratkih domačih 15.000 kg in klobas za žvečenje 15.000 kg. — Poleg tega je bilo porabljenih še 20.000 knjjižic cigaretnega papirja in 5000 škatelj stročnic. Kakor z vinom m alkoholom sploh, se No-vomeščani radi »troštajo« tudi s tobakom. Čud- nega ni to nič, saj so družabni ljudje in v družbi najjraje pijo, pri pijači in v družbi se pa prileze tudi tobak. Ako pomislimo, da so vse Pred odletom italijanskega bombnika t nekega zimskega letališča na vzhodni fronti. Iz dela in ž£v!f- o*I čann. Lep uspeh Donadiove dramsko skupine. To dni je gostovala v gorizijskem Verdijevem gledališču dramska skupina, ki jo vodi Julij Dona* dio. Posebno lep uspeli je doživela z uprizoritvijo tridejanko Viljema Uianninija »Sobotni večer«. V vodilnih vlogah so sodelovali skupinski vodja J. Donadio sam, nadalje Gualtiero de Angelis, Silvi j Rizzi, Angelo Sivieri, Franco Marturano, Flavia della Noče, Lina PaolI, Franca Mazzoni ler Liza Broggi. Pa tudi ostale predstnve gostujoče skupine so privabile "v Verdijevo gledališče številno občinstvo iz Gorizije ter okolice. Z Gorenjskega Nov oder na Jesenicah. — Začetek svečana je prvič priredil nemški ljudski oder v okviru skupnosti >Krnft durch Fruedet narodno igro na Jesenicah. V kinodvorani Doma stranke so pod vodstvom krajevnega vodjo KdF Wilhelma Termota igralci dosegli z ljudsko igro ^Niče^, ki jo jo spisal Kari Morre lep uspeh. Tako je bil ustanovljen na Jesenicah gledališki oder KDF. Zborovanje bojevnikov v Ratečah. — V nedeljo, 7. svečana je bilo v Ratečah zborovanje bojevnikov članov tovarištva državne bojevniške zveze. Zborovanja se je udeležilo veliko število članov gorenjskega tovarištva. Okrožni vodja bojevnikov Oroszy je dal smernico za letošnje delo in podčrtal zgled junaških bojevnikov na vzhodu. Iz šmartna pod Šmarno goro. Zadnja cestna nabirka za zimsko pomoč jc presegla vse dosedanje in vrgla 937 M. Uspeh bi bil še večji, če ne bi prišli v kraj nabirat še nabiralci iz sosednih občin Medno in št. Vid. — Za službo na 'kmetih se je doslej prijavilo 11 oseb. — V torek, 9. svečana, je bil pogreb 83 letnega Andreja Merjasca, očeta dveh težkih invalidov iz prvo svetovne vojne. — Narodno-socialistično skrbstvo za vojne žrtve, ki ga vodi Andrej Zore iz Zgor. Pirnič, je v kratki dobi svojega obstoja od novembra 1942 nabralo že lepo število članov, namreč 97. To skrbstvo sedaj sporoča, naj se imetniki velike svetinje za hrabrost obrnejo na vodjo skrbstva, da dobo, če so člani, doklado za svetinjo v znesku 60 M na leto. Življenje in smrt v Poljanah. — V Poljanah sta umrli: Silva Oblak iz Holavelj in Frančiška Stanovnik roj. Potočnik iz Murave. S Stiodnfeca štajerskega I K preureditvi spodnještajerskih denarnih zavodov prinaša »Marburger Zeitung« 12. 6večatia uradno objavo, po kateri prevzame nadaljnjih 78 denarnih zavodov na Spodnjem štajerskem, ki 60 že v likvidaciji, kot likvidator Zveza poljedelskih zadrug — rajfajznovk Sudmarke v Gradcu. Poroke. — V Celju sta 6e poročila znani športnik in vodja športnega udej6tvovanja v okrožju Ferdinand Pleterček in učiteljica telovadbe na celjski gimnaziji Fritzi Seidel iz Linza ob Donavi. V Ptuju so 6€ poročili: Anton Vidovič in Marija Po-slanič, RikIoIi Tronko in Neža Letonja, Alojzij Lajh in Katarina Marinšek; v Slovenji vasi 6ta se izročila Stanislav Galun in Marija Glažar. V Tcharjih so se poročili Friderik Rezar in Ana Ilrovat, Mihael Rozman in Apolonija Kozmus; v Slov. Bistrici 6ta se poročila Franc Gasparič in Jožefa Ozimič. Smrtna nesreča. V četrtek, U. 6večana sc je v večernih urah zgodila na glavni cesti ne daleč od Slov. Bistrice huda prometna nesreča. Tovorni avto je povozil 12 letnega šolarja Ivana Pučiča. Šolar jc sel od peka v Slov. Bistrici proti domu po glavni cesti. Najbrž ga je zagrabila prikolica tovornega avtomobila in ga podrla. Težko kolo je šlo čez njega. Našli so dečka mrtvega na cesti v mlaki krvi. Poleg njega je ležal hlebec kruha. Vse kaže, da voznik tovornega avtomobila niti vedel ni, da je prikolica podrla otroka. Iz Hrvaške Eksc. Mario Robnlli pri Poglavniku. Po- glavnik NDH je te dni sprejel novo imenovanega poveljnika vseh italijanskih oboroženih sil na sektorju Slovenija-Dalmaciju, armadnega generala F.ksc. Marin Robottija. Jubilej dubrovuiške meščanske šole. Deška meščanska šola v Dubrovniku praznuje leto« 70 letnico svojega obstoja. V prvem šolskem letu 1873 je šolo obiskovalo samo 13 učencev. Skupen nastop ustaške in nemške mladine v Osijeku. V Osijeku sta se te dni sestula voditelj ustaške mladine ter šef nemške mladino v NDH ter sta razpravljala o vseh vprašanjih, ki se tičejo organizacijskega življenja obeli mladin. Na sestanku sta se tudi dogovorila, da bosta obe mladini priredili dne 7. marcu skupen nastop v Osijeku- Pristop NDII k ženevski konvenciji. Po sklopu vlade NDII je nn predlog Hrvatskega Rdečega križa pristopila k ženevski konvenciji tudi NDH. Imenovanje nn zagrebškem vseučilišča. Po- glavnik NDH je imenoval dosedanjega prima-rija zagrebškega zavoda za radioterapijo dr. Jurija Kiirblerja za izrednega profesorja na zagrebški medicinski fakulteti za stolico klinične radiologije in rontgcnologije. Iz Srbije Ncdifev poziv srbskim kmetom. Srbski mini-sterski predsednik jo imel te dni zopet govor, s katerim se jo obračal preko belgrajsko radijsko postajo na srbsko kmečko ljudstvo. V uvodu jo omenjal pred letom dni izdane zakonske uredbo o uvedbi načrtnega poljedelskega gospodarstva, ki se je po njegovem zatrjevanju izredno dobro obneslo in jo tako srbsko kmečko ljudstvo kakor tudi meščanske sloje rešilo lakote. Po NediČevem nasvetu mora srbsko kmečko ljudstvo lani zapo-četo delo letos nadaljevati ter ga še bolj spopol-niti. Obdelati je treba predvsem sleherno ped zemlje. Potrebno semensko žilo in ostala semenja bo srbska vlada nabavila doloma v Nemčiji, deloma pa na Madžarskem. Sem spadajo predvsem industrijske rastline, kakor razne oljčnice, sladkorna repa in soja. Nedič svetuje svojemu ljudstvu, naj pridela tudi mnogo povrtuine. S tem nasvetom se obrača tudi na mestno prebivalstvo, ki mora prav tako skrbno obdelati vse vrtove in storiti vse, da bodo posamezna mesta lahko sama krila vse svoje potrebe po povrtnini. Pogoj za uspešno izvedbo vseh teh načrtov je pa seveda ohranitev miru in reda ter sloge vseh ljudskih slojev. Drobna ljubljanska kronika Sindikat delojemalcev gostinske stroke ln Trgovinski oddelek I'. D. Z. javljata, da se bodo prijave uslužboncev gostinske stroke zaradi dodatne živilske nakaznico 100 ar dnevno sprejemale samo šo do četrtka, dne 18. (ebruurja 19« med uradnimi urami od 8 do 12 iu od li do 18, Mikiošičovu costa štev. 22-1. Za povellčanjc zlato poroke ro. Irme ln B. Inž. Antona Kllnarja, gradbenega direktorja v p., so njuni otroci ga. Joslplaa1 Oroszy in gg. kapetan bojnega broda Au-1 ton, tehnični direktor K1D Inž. Herman in bančni direktor Peter Kllnar županu, generalu Leonu Itupniku, izročili 5000 lir za onoinoglo staro Ljubljančane v mestnem zavetišču v Jnpljevi ulici. Iz darila jasuo odseva plemenita dobrosrčnost, ki sta zlato-poročenca v njej vzgojila svojo družino. Zato jima bo najtoplejša ljubezen njunih otrok, spoštovanje našo javnosti in hvaležnost onemoglih stnrili Ljubljančanov pozlatila vedro starost. Ljubljansko županstvo izreka darovalcem prav posebno zalivalo tudi v Inunu podplrnnih z željo, naj bi so tudi drugi Ljubljančani ob tako veselih in častitljivih praznikih radi spominjali svojih nianj srečnih bližnjih. Za onemogle stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Jnpljevi ulici jo uslužben-•tvo kartotečnega odseka mestnega preskr-bovalncga urada podarilo 170 lir namesto venca na krsto pokojno ge. Franjo Flrgnr-jove. Mostno županstvo izreka darovalcem nnjtoplejšo zahvalo tudi v Imenu podplru-nili. Počastite rajne z dobrimi delil Občni zbor Narodne galerije bo v četrtek. 1» februarja ob tričulrt na 5c-st v galerijskih prostorih; vhod iz Tomanove ulico. Za mestno reveže ,1o odbor Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske namesto osmrtnico za pokojnim članom odbo- ra g. Ignacom Bankom naklonil 500 lir. Za podporo rovnim prisrčna zahvala I Danes, v sredo, dne 17. t. m. so bo začela predprodaja za VIII. simfonični koncert, ki gu bo vodil naš priznani dirigont Drago Mario Pijance. K nekaterim točkam sporeda navajamo naslednje: Webrova uvertura k operi Euryautha spada med najboljšo in najmočnejše uverturo svetovne literature. Delo jo izredno efektno. Skladatelj Liszt, ki jo bil tudi sijnjen pianist, si jo osvojil s svojim koncertom za klavir in orkester v es-duru, ves svet. Neštetokrat ga je izvajal z največjim uspehom. Pueclnije-va mcdigra iz opero Mndame Lescaut je pesem v najlepšem pomenu besede in znnnn vsom stalnim obiskovalcem našo opere, saj so jo delo ponovno izvajalo. Do Micheli jo napisni več sult in v svoji trotjl suiti opisuje naravo. Naslikan nam jn sončni zahod, razpoložonjo ob luninem svitu, orisani so glasovi jutra pa tudi zmagoslavje sonca, ki prodre v beli dnn. Na koncertu so bo izvajal 3. stavek, ki nam slika jutranje nn-strojenje z vvsemi njegovimi značilnostmi. Skladba Izzveni silno idilično. Koncert bo zaključila plesna glasba iz znano Čajkovskega suito ltujanje cvetk, je valček, Izrednega blagoglasja in lepote. Nekaj več pa bomo spregovorili o Flblohovem Pod-večeru v Jutrišnji številki. Koncert ho v ponedeljek. dno 2. t. m. v ♦ellki unionskl dvorani ob pol 7 zvečer. Predprodaja v knjigarni Olasbcne Matice. Spored klavirskega koncerta, ki ga bosta Izvajali uaM priznani pianistki ga. Marta Bizjnk in gdč Silva Hrašovec, obsega dola treh literatur. Slovanska literatura je predvsem zastopana s tremi deli naših domačih avtorjev. Znana sta Ostcro ln .Tanko Kavnik. nov stopa v koncertno življenje Zvonimir Ciglič. Osterčove skladbe, ki so vso skozi modorno smeri, so našemu občin- stvu že dobro znane, prav tako pripada moderni strujl Zvonimir Ciglič, ki izhaja iz I Skerjančeve šolo. Junka llavnika pa poznamo kot odličnega pianista, ki jo obogatil nošo literaturo z marsikaterim delom trajno vrodnoosti Dalje se bodo izvajali trijo Bnl-kunski plosl, ki jih je napisni Hrvat Tajče-vič in spndnjo med najboljša in najknrakte-rističnejša dela v klavirski literaturi sploh. Z dvema skladbama je zustopan tudi Rus 1'ro-kofjev. Iz italijanske literature srečamo na sporedu Alattija, Gorgnija, Pick — Mangia-gulllja, ki jih igra ga. Bizjnkova ter Po-scottija in Busonijn, ki je priredil Bnehovo Cincono ter ju izvaja gdč. Hrašovčeva. Iz nemško literaxuro jc no sporodu Brahms v Izvedbi Hrašovčevo. Tako bomo imeli na tem večeru priliko slišati najrazličnejša dela in prepričani smo, da ju bosta obe naši domači umetnici, ki uživata pri nas zelo lop sloves, izvedli z vso svojo umetniško ambicijo in tehnično spretnostjo. Na koncert opozarjamo, bo v petek, dne 19. t. m. ob pol 7 zvočer v muli filharnionični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Maticc. Gospe In gospodične! 1. ninrca začnemo s poukom o šivanju perila zn domačo porabo. Prijave sprejemajo: Sestro sv. Križa v Mnrijanišču — dvorišče levo, vsak dan od 10 do 12 in od l(i do 18. Tam dobite tudi vso potrebne informacijo. Filmska Igralka — Ljubljančanka! V filmu »Anuškn«, ki ga to dni predvaja kino Matlea, Igra eno glavnih vlog gdč. Flfy Uille, kntore filmsko ime je Kiten Hillo. Občni zbor Prlrodoslovncga društva v Ljubljani v sredo, dno 17. februarja 194:1 oh 17 v prodavalnlcl mineraloškega zavoda na univerzi. Dnevni red: 1. Otvorltov in ugoto-vitov sklepčnosti. 2. Cltanjo ln odobrenje zapisnika VIII. občnega r-hnrn. a, Knmwnti raoija umrlih društvenih članov. 4. Poročilo odbornikov. 5. Poročilo preglodnlkov društvenih poslovnih knjig. 6. Proračun za loto 1918. 7. Volitve novih odbornikov in dveh preglednikov. 8. Samostojni prodlogi. 9. Raznoterosti. — Opoznrjnmo članstvo, da jo treba morebitne samostojne predlogo v smislu društvenih pravil (§ 5, točka 4) predložiti odboru vsaj pet dni prod občnim zborom. — Odbor. Letošnjih Moliorjevk Imamo samo še nekaj izvodov, zato prosimo vse, ki so so naročili nanje v Mohorjevi knjigarni, du jih čimprej dvignejo. Hkrati pu se lahko naročijo za drugo leto, ko bo izšel drugi del znamenite povesti Quo vndis. Naročila sprejema tudi Mohorjeva knjigarna v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19. Prve znantlke pomladi v LJubljani. Rnz-meroma toplo vreme, ki je za februar nekaj izrednega, jo povzročilo, da jo brstje na drevju začelo žc odganjati. Zato smo dobili v Ljubljani tudi že prvo znnnilko pomladi, ki je sicer še daleč in ki bi utegnila biti še večkrat pobeljena s snegom. Ob frančiškanskem triinostju so prodajalko zc-lonjn bile doslej založeno lo s smrečjem in drugim zimskim zelenjem. Te dni pn so so prvič lahko pobahnlc s prav zaresnimi svežimi ln domačimi inačicami, ki so sicer še nekoliko drobne, n vendarle prav prijetno pomlndansko. Dosloj smo jih videli lo v cvetličnrnah, ki so jih dobavljale od drugod. Zdaj pa se lahko pobahamo tudi že z domačim pridelkom. Gledališče OPERA. Sreda, 17. februarju ob 17: »Sestra Angellku« — 7. simfonija. Iled Sreda. — Četrtek, 18. februarja ob 17: »Beg lz seraja«. Red Četrtek. — Potek, 19. februarja: Zaprto. (Generalka). — Sobotn, 20. fobrunrjn ob 17: »Janko In Metka«. Premiera, lted premiorski. — Nedoljn, 21. februarja ob 17: »Thals«. Izven. Cono od 28 lir navzdol. DRAMA: Sreda, 17. februarja ob 17.30: »Ples v Trnovem«. Red A. — Četrtek 18. fe-bmnrja oh 17.30: » V Ljubljano Jo dajmol« Premieru Red premierski. — Petek, 19. fo-bruarjn ob 15: »Primer dr. Hlrnn«. Izven. Cone od 12 lir navzdol. — Sobota, 20. To- bruorja ob 17.30: »Mlrnndollna«. Izven. Cono od 20 lir navzdol. — Nedelja, 21. februarja ob 17.30: »V Ljubljano jo dajmo!« Izven. Cone od 20 lir navzdol. Nazminila RADIO. Sreda, 17. februarja. 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa. Poročilu v italijanščini — 12.21) Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Nnpoved čnsn. Poročila v Italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil V sloveuščini — 13.12 Orkester vodi dirigont Petralia — 13.45 Operna glasba na ploščah — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Pesmi za vse okuso vodi dirigent Sc-gurini — 14.30 Nn harmoniko igra Vlado Golob — 15 Poročiln v slovenščini — 17 Nnpoved čnsn. Poročiln v Itnlijnnščlnl — 17.15 Pesmi in napevi — 17.35 Koncert sopranist-ko Margherite Orsi — 19 »Govorimo italijansko« - poučuje prof. dr. Stanko Lcbcn — 19.30 Poročiln v slovenščini — 19.45 Simfonična glasba — 20 Nnpoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 VERDI: Ri-goletto. V odmorih: predavanje v slovenščini, zanimivosti v slovenščini. Po končani operi — poročilu v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Dcu-Klnnjšček, Oosposvotska c. 4 in mr. Bohinc, ded., Cesta 29. okt. 31. Poizvedovanja Nalivno pero Penkala znamko Helios sem našel v Erjavčevi ulici meseca januarja. Naslov v upravi 1061. NaSla sem nalivno pero v domskem sa« Ionu (Tjud, Kongresni trg B. Pozabila »cm ▼ Mnglstrovem avtobusu 15. t. m oh pol 8 rjav muf. Ker ml je predrag spomin, prov lepo prosim osebo, ki gn jo shranila, da ga dostavi proti nagradi« Bleiweisova 60-11., Mcžan. S I* O R T Novost v namiznem tenisu: Tekmovanje reprezentančnih skupin Športna sekcija »Hermcsac prireja po odobren ju O. N. D. in s sodelovanjem Korotana in Mladike v dneh 21. in 28. februarju ter 7. marca, vsakokrat s pričetkom ob 9 dopoldne, tekmovanje reprezentančne skupine. To skupino tvorijo po trije najboljši igralci gori naštetih klubov. Tekmovanje se vrši tako, da igra vsak tekmovalec z vsakim za točke. Namen tega tekmovanja je ugotovitev najtočnejšega vrstnega reda ljubljanskih igrulcev. Vsako nedeljo bodo odigrali po tri kola in občinstvo bo moglo videti lepo število napetih in izenačenih tekmovanj. Da bo pregled tega tekmovanja lažji, bo vodstvo turnirja izdalo tabelo iger in vrstni red igralcev, ki ga bo določil žreb. Prvi trije plasirani igralci prejmejo lepa, praktična spominska darila. I | Tgra 6e z lOlimpia« žogicami. Občinstvo in ljubitelje tega športa vabimo, da poselijo v velikem številu to prireditev, ki se bo vršila v dvorani hotela Miklič (vhod poleg Grafike). Videli bodo borbe, ki ustrezajo tudi naj razva jene jSim gledalcem. Vstopnina propagandna. Prepoved športnih tekem v Nemčiji Berlin, 15. febr. s. Voditelj nemškega športa je od včeraj dalje prepovedal vse mednarodne športne tekme in prvenstva. Hkrati so ustavljeni v Nemčiji vsi športni nastopi športnih profesionalcev. Lahko so bodo prirejale tekme krajevnega značaja. Prepoved športnih tekem spada v okvir totalne vojne, zaradi kutere je nemogoče dajuti vojakom na bojišču in tistim, ki so pri koristnem delu v domovini, dopuste za tekme. Telesne vzgoje ljudstva ne bodo zanemarjali, temveč jo bodo vedno bolj podpirali tudi v bodoče, # Italijanske telovadkinjo bodo odpotovale pod vodstvom predsednika italijanske telovadne zveze v Budimpešto in nastopile na tekmi s članicami tamkajšnjega poštnega športnega kluba. V jeseniškem športnem domu so gledali v nedeljo boksarsko tekme med domačini in Celovčani. V peresni teži je prišlo do živahne borbe med llodlom in Kobalom. Prvi se je zrušil pod k. o. udarcem domačina Kobala. Kmalu za tem so videli Jeseničani na tleh domačina Vergla, 'ki je podlegel izkušenemu Stasslu. Prislov in Jeitler sta odpravila svoj obrok borenja neodločeno. Največ tehničnega užitka je nudila borba med Zupanom (Jesenice) in med Streichom (Celovec). Oba sta bila v izvrstni formi, končala pa sta po treh krogih neodločeno. Pestenje med Hazingerjem in Vidicem je bilo le kratkotrajno. Premoč Vidica jo bila že v prvem krogu tako očitna, da jo sodnik prekinil borbo in mu priznal zmago. Med jeseniškimi boksarji je bil tudi mladi Volčič iz Kranja. Boril se je proti Celovčanu Ameisbichlerju neodločeno. Največ zanimanja je bilo za nastop Ažmana, prvaka srednje težkega razreda. Boril se je proli Drski in ga ukrotil pred iztekom dogovorjenega časa. Kapidova nogometna enajstorica iz Maribora je gostovala v nedeljo v Gradcu proti tamošnjemu + ro volj! Vsemogočnega nas Jo v 80. lotu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra, tota ln tašča, gospa Frančiška Novak roj. Krpe po domače »Mravletova mati« Togrcb nepozabno pokojnlce bo v četrtek, IS. februarja ob pol treh popoldno z Zaloške cesto 141, Moste — k Sv. Križu. Moste, Zaloška cesta 141, dne IG. februarja 1843. Jtalujočl: Franc Novak, soprog; Franc, Jože, Ciril, sinovi; Motat Ivana Helena, hčere. Vnuki ln ostalo sorodstvo. i Poizvedbe B wB nia GAK in ga premagala s 5:2 (1 :0). O Mariborčanih čitamo, da so imeli nenavadno sre,čen dan; lepo so podajali in snovali napade ter prišli tako do lepo zmage. Gole so dali Krašovec, Perko, Krainer in feilak (2), za GAK pa Gorkič iu Giii-liardt. Marta Musilek je dobila partnerja. Z Dunaja poročajo, da je dobila nemška prvakinja v umetnem drsanju partnerja, s katerim bo nastopala v dvoje. Izbrala si je Monakovčana Faberja, s katerim bo nastopila prvič v dvoje 27. t. m. v Budimpešti. Oba pa bosta tudi v bodoče nastopala kdaj pa kdaj še kot posameznika. Švicarji so uvedli zimski petoboj. V jeseni smo že poročali, da so uvedli Švicarji novo panogo zimskega sestavljenega tekmovanja — petoboj. Kako se bo nova panoga zimskega športa obnesla, bodo videli 3. marca v Oestersundu na Švedskem, kjer bodo prvič izvedli meddržavno tekmovanje v zimskem petoboju med Švicarji in Švedi. Znani tirolski smuški skakalec Josef Gum-pold je padel junaške smrti na vzhodnem bojišču. Kot izvrsten športnik si je pridobil Guinpold mnogotere zasluge za slavo svoje ožje domovine — Tirolske. OKVIRJE woTt Ha 4 KLEIN 1 Slaižbe POVEST PILOTA ŠTEFANA 65. Otroško snežko sem zgubil na Blelivel-sovl costl od progo do Stadiona. Najditelja prosim, naj jo vrne v trgovini Kobilica Avg., Blel-welsova36, proti nagradi. Jitelo: Mlado dekle vešča kuhanja in vsega gospodinjstva, Išče službo. Ponudbo upravi »Slo-vcnca« pod: »1. marec« štev. 1054. a Izgubljeno! Izgubljena sta bila v no-, doljo popoldne dva kljuCa na verižici od Krlštofovo ccrkvo do Bohoričeve ul. Pošten najditelj naj Jih proti nagradi Izroči v | upravi »Slovcnca«. o Zapustil nas je naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod Seemann po kratki in mučni bolezni v 72. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Ljubljana, dne 15. februarja 1943. Žaluiočs ostali M Slaižhe j Dobe: Pletilja za rožno vence, katera sprejme delo na dom, dobi začasno zaposlitev. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1071. b | KupUnc j§ Črne detelje rabimo nujno žo nekaj 1000 kg. Kupujemo jo v LJubljani ln v Radohovl vasi. Obenem nudimo 97 odstot. očiščeno deteljo ln vsa druga semena za vrt in poljo. Zahtevajte cenik. - Sever & Komp., Ljubljana. k Obrezujem sadno drevje ln strokovno čistim. Vprašati : Koblarjova ulica 5 (za umobolnico). o j Stanovanja j Jitelo: V bližini Rakovnika ali vsaj ob dolenjski cestni železnici Iščeta dva dijaka stanovanje, čo le mogočo tudi hrano. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dolenjca« St. 10D1. Zalioj sem skrbno zaprl in poklical Lio, ki mi je pomagala, da sva zaklad zavlekla na grajsko dvorišče. Pregovoril sem jo, da bova skupaj ušla, zaklad pa odnesla. Le nerada se je odločila, saj ni bila vajena živeti drugje. Orjaki so pač dobro skrbel: zanjo. 66. Dvosobno stanovanje S o e soliden obrtnik. -Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 1056. c §ju naleait j| Večje kmečko posestvo bližini Ljubljane ec odda pod ugodnimi pogoji kmečki družini v najem. - Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Vestnost« Stov. 1059. n Pisalni stroj v dobrem stanju ali v no-uporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuje ln plača najvišjo cene. »Evo-rest«, Prešernova 44. k Statve-mehanične kupimo. Vso Širine I Ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod »Statve 1030« Srebrne predmete kupujem; plačam po najvišji ceni; pridem ogle dat na dom. Ponudbo na »Slovenca« pod »Srebro« Stev. 1057. k Prodamo Zahtevajte pri Vašem trgovcu »NAŠ CAJ« od Kmetijske družbe, Cenik vrtnih ln poljskih semen nudimo svojim od jemal cem zastonj. - Sever & Komp., Ljubljana. Gostilno po možnosti z vrtom, sprejmem v najem. Fani Trcven, gostilna »Dimnikar«, Dol. Logatec 42. n Delnice TPD kupimo. Ponudbe z navedbo cene ln količine na upravo »Slov.« St. 1041. Nato sem se brž podal k letalu. Morda jc moja rešitev blizu ... Zlezel sem na trup ter ga natančno pregledoval Našel sem le eno luknjo. Krilo je bilo tudi nekoliko raz-ccfrano. Kaj pa motor? Po natančnem ogledu sem dognal, da ga bom moral temeljito osnažiti. Propeler pa je bil šc kar v redu. KINO SLOGA "-30 Težko pričakovani in zažcljenl film je tu: »Prepovedana glasba« z baritonom Tito Gobbl v glavni vlogi. Poleg njega Marla Mercader, Lorcdaua, Carlo Romano Predstave od 14.30 uro dalje. Konce ob 20.15. TEU lil NO (INION 22-2 > Najnovejši film najznamenitejšega nemškega filmskega igralca llelnricha Georgea ^ Premog ^ DRVA I. POGAČNIK, Ljubljana, Bohoričeva 6. Te). St 20-59. »Ura sreče« z Marijo Tasnady. Karlo Rust ln Pavlom lUchterjem. PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 In 18 15; ob nedeljah ln praznikih ob 10 30 14 30 «8 30 In ob 18 30 rEU lil NO MATICA "-41 DVA FILMA DNEVNO: Ob delavnikih ob 14.30 »Ciganska ljubezen« ob 16.30 In 18 30 .Anuška« — Ob nedeljah In praznikih ob 10 30 »Ciganska ljubezen«, ob 14 30. 16.30 In 18.30 »Anuška« Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja prepisuje tn razmnožuje. ! Izvršuje vse Informacije ter razne osebne usluge .SF.RVtS BIRO«, LJubljana, Sv. Petra cesta 29 Pi&anclra odlični Igralci: UlgaflaKa Madelalne Sologne, Jean Gallant IScakavan Dramatična vsebina, petje ples. IJUueZBIl Ciganski orkester In zbori I Anilčlra nepozabna Dunja — Hllde Kratil HllUMld v glavni vlogi I Klim pestrosti In dekorja I Dunajski valčki, stare pesmi In plesi l — Drama lepega, plemenitega dekleta Jordan Jovkov: Razsodba Prevedel Živoin Zun Vso zgodbo je Tokmakčija poznal v najtanjših podrobnostih, kajti pri njem so se že oglasili sli iz Bistrice in Zagorcev, premeteni in le-pobesedni starci, ki so dobro poznali njegovo nekdanjo veljavo in njegove slabosti. Sladkali so besede s prozornim dobrikanjem in anekdotami iz dobrih, starih časov. Prizadevali so se pač, da bi ga prepričali in pridobili za svojo stran. Tako velikodušen kot nečimern in častihlepen jo Tokmakčija zlahka šel na limanice prežganim starcem in z žarom govoril o preteklosti, ki so je ga spominjali. Pri vsem tem pa je jasno čutil, da pred sodiščem ne bo mogel zatajiti resnice, in v tem ko je govoril s svojimi gosti večinoma o preteklih časih in jim ponujal kavo za kavo, se je ob tem, kar je bilo zanje najvažnejše — pašnik in meja — najmanj ustavljal. Ze sama mržnja, ki je gnala ljudi drugega zoper drugega in jih spreminjala v zverine, ga je odbijala. »In čemu neki vse to?« si je zdajci mislil Tokmakčija, »zaradi imetja, zaradi zemlje. Zemlja!« je šepnil in bolesten nasmeh se je pokazal mod gubami njegove bele brade. »Ljudje so tako lakomni po zemlji, v resnici pa nam vsem zadostuje tako malo zemlje I« : Kaj hočeš, Muslafa? Zakaj kličeš?t Tokmakčija dvigne glavo: pred njim se na koncu stopnišča, po katerem se je vzpela, ne da bi jo opazil, vzravnana stala njegova zena s prepognjenim predpasnikom, v katerem je bilo suho d račje i" vejevje. Bila je stara, visoka ženska, suhega, koščenega obraza, z globoko vdrtimi, otožnimi in venomer solznimi očmi. Te solzne oči so Tokmakčija vselej zmedle. Molčal je, kakor da je pozabil, kaj je hotel povedali. »Kaj bi rad?« je ponovila stara. »Prinesi mi džizdan! Tam notri v omari je. Prinesi ga, ker ga potrebujem.« Ko pa se je spomnil, da se stara pripravlja, da zaneti, je zavpil za njo: »Skuhaj mi tudi kavo!« Stara jo stopila v hišo in se ni več oglasila. Ali Tokmakčija jo je slišal, kako je postopala okrog in nekaj momljala. Dvoje oči mu je stalno oponašalo: da veliko kadi in da zahteva, da mu vsak trenutek skuha kave. Stregla mu jo z nekako neizprosno in naduto strogostjo, kajti za te njegove izdatke je tratila svoj denar. Zaslužila ga je pri kokoših, ki so v vsaki kmečki hiši smatrajo za živad, s katero se pečajo zgolj ženske. Toda stara Šakirč je postala čudna ženščina in Tokmakčija ni mogel razumeti, v čem je bila radodarna, v čem skopulja. Dobrih trideset let sta živela skupaj in edina gotova stvar, ki jo je mogel reči o njej, je bila, da je živela in živi toliko '^ase, marveč za otroke. Odkar pa je bil umrl Ruslem, je pozabila na druge in mislila samo nanj. Imela sta še štiri hčere in preko dvajset vnukov, fantov in deklet, ki so bili drug lepši od drugega. Ali je tudi nje imela rada? Seveda. Toda sprejemala jih jo in odslavljala nekako ravnodušno, lirez radosti in smehljala, kajti v očeh se ji nikdar niso posušile solze za Ru-stemo-m... Tokmaeija je puhnil geste kolobarje dima in vzdihnil. Rustem — jc razpredal misli — je v resnici vreden obžalovanja. Bil je že dozorel mož, lepotec, širokopleč in močan ko rokoborec, pri tem pogumen in strašno trmast. Toda imel je slabost, ki ga je tudi pogubila: bil je brez moči do žensk in... Tokmakčija nekam je nemirno potegnil roko preko čela), skrivoma je pil žganje. To ga je tudi ugonobilo. Pripeljali 60 ga z vozom, potolčenega in zgaženega kakor psa. Težko se je podal komur koli in moralo jih je biti veliko. Omenil ni niti enega imena, ni potožil ali zastokal. Samo zobe je stiskal, molčal in oči so mu gorele kakor ranjeni zveri. Tako je tudi umrl. Bil je kamnitega srca. Prišla je slara, nepričakovano dobre volje, podala Tokmakčiji džizdan in položila predenj velik fildžan kave. Potem je obstala poleg njega, gledala s solznimi očmi iti čakala, kaj bo storil njen mož. Tokmakčija je odprl oguljeno listnico iz zelenega usnja, privlekel vse mogoče, na drobno prepognjene li6te, jih pregledal po vrsti in naposled našel pozivnico. Na hrbtni strani je lastnoročno zaznamoval, kdaj bo razprava. »Danes je 6reda,« je rekel, »še štiri dni. V ponedeljek moram biti v Zagorcih.« »Zago... Zagor—čili! Katera vas 6e zdaj tako imenuje, Mustala?« »Ajdin bej. Drugačnih imen zdaj ni več.« »Alah!« zavpije starka in v vlažnih očeh 6e ji zalesketa sovraštvo. »Kako se je vse narobe obrnilo. In kakšen opravek imaš tam, Mustala?« Tokmakčija ji je kolikor mogoče na kratko razložil in pospravil liste v listnico. »Zaradi tujega tožbarjenja moram zdaj na tako dolgo pot«, je zaključil. če gre za !o, ne hodi! mu zabrusi stara. »Nemogoče; moram iti.« »Potem pa vsaj jx>vej, da si bolan. Ali ne moreš...« »Nemogoče, ti pravim. Če ne bom šel, me bodo odpeljali z orožniki.« »Ne bodo te odpeljali. Ne premakni 6e z mesta!« Tokmakčija je brezupno zamahnil z roko in vzel kavo. Zatopljen v misli, ni niti opazil, kdaj je 6tara odracala v hišo in koliko časa je že notri. Videl jo je, ko se je ez nekaj asa vrnila, naredila je 6amo nekaj korakov po stopnicah, se stegnila, da ga je mogla videti in mu, nenadno spremenjena, jezna, hudobna, zabrusila kakor kamnate besede: »Seveda boš šel! Vem, zakaj hočeš, starina stara. Da te ni 6ram. Poglej si brado. Kakšno belo brado imaš!« Obrnila se je in zadrsala po stopnicah navzdol. Tokmačija jo je v zadregi sledil z očmi, potem se je nasmehnil .Mahoma mu je bilo vse razumljivo. Ljubosumje preživi tudi najmočnejšo ljubezen in lahko muči ljudi celo v betežni starosti. To slabo lastnost je imela tudi Šakire. Hotelu mu je, kakor je mnogokrat sama pravila, naravnost podtakniti ti6to žensko, v katero je bil nekoč, ko je bil še zelo mlad, zaljubljen. Marijo mu je hqtela oponesii, znano Marijo iz Ajdin beja. »Glej jo, žensko trapasto!«, si je mislil Tokmakčija in se smehljal, »misli, da hočem iti tja zaradi nje, ne pa k sodbi.« Res pa je, da je to žensko že zdavnai pozabil, prav tako, kakor je pozabil še mnogo drugih. >Zabita je šakire, zabita.« 6i je mislil Tokmakčija, majal z glavo in se smehljal. (Dalje.) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceniiič