43 DOI: 10.4312/mz.60.1.43-54 UDK: 78.072.3(497.4)Lovec V. Vladimir Lovec v vlogi glasbenega kritika1 Tjaša Ribizel Popič Univerza v Ljubljani IZVLEČEK Vladimir Lovec je bil izjemen v svoji vsestranskosti. Poleg ustvarjanja, pedagoškega udejstvo- vanja, poustvarjanja in vodenja je imela mesto v Lovčevi produkciji tudi glasbenokritiška dejavnost, ki šteje 88 objavljenih glasbenih kritik (ohranjene kritike hrani Glasbena zbirka NUK) v časopisih Ljudska pravica, Tedenska tribuna, Slovenski Jadran in Primorske novice, glasbene kritike pa so variirale glede na različne dejavnike. Namen prispevka je zato v prvem delu analizirati trende Lovčevih glasbenih kritik glede na čas nastanka, kraj izvedbe, izvajalce, publikacijo in samo naklonjenost kritike (v smislu, ali je bila pozitivna, negativna ali nevtral- na). V drugem delu pa skuša prispevek ponuditi oris Lovčevega glasbenokritičnega sloga. Ključne besede: glasbena publicistika, glasbena kritika, analiza trendov ABSTRACT Vladimir Lovec was exceptionally versatile. In addition to his creative, pedagogical, artistic, and choir-conducting activities, Lovec’s output also included music criticism, with 88 published music reviews (the extant reviews are kept in the NUK Music Collection) in the newspapers Ljudska pravica, Tedenska tribuna, Slovenski Jadran and Primorske novice. The reviews vary in terms of different factors. Therefore, the aim of the first part of the paper is to analyze the patterns of Lovec’s music criticism in terms of their creation, place of performance, performers, publication and sentiment (i.e. the “tone” of his reviews or his critical reception as such). In the second part, the paper aims to outline Lovec’s style of music criticism. Keywords: music journalism, music criticism, trend analysis * Prispevek je nastal v okviru projekta Glasba mladih po 1945 in Glasbena mladina Slovenije ( J6-3135). Raziskovalni projekt je (so)financiran s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Muzikološki zbornik 2024-FINAL.indd 43 7. 10. 2024 10:12:01 muzikološki zbornik • musicological annual lx/1 44 Vladimir Lovec je deloval v različnih tokovih, ki so imeli skupno stičišče: glas- bo. Znotraj tega je deloval tudi kot publicist, saj je bilo med letoma 1950 in 1989 objavljenih 95 Lovčevih časopisnih prispevkov,1 med njimi 88 glasbenih kritik, ki jih pričujoči prispevek tudi obravnava. Lovčeve glasbene kritike so bile objavljene v časopisih Ljudska pravica, Te- denska tribuna, Slovenski Jadran in Primorske novice; kritike pa so se razlikovale glede na različne parametre, zato je namen prispevka v prvem delu analizirati trende oz. usmeritev Lovčevih glasbenih kritik, v drugem delu pa skuša prispe- vek ponuditi oris Lovčevega glasbenokritičnega sloga. I Analiza trendov Lovčevih kritik je bila opravljena glede na skupne parametre, ki jih je bilo mogoče pripisati posameznim kritikam. Tako so bile kritike ana- lizirane glede na čas nastanka, kraj izvedbe, publikacijo in naklonjenosti kritike oz. sentiment. Termin sentiment2 je t. i. naklonjenost do izvajalca, ton oz. nak- lonjenost kritike. Pri tem si ga izposojam s področja računalniškega procesi- ranja naravnega jezika (npr. avtomatsko postavljanje vejic, strojni prevajalniki), pri katerem gre za samodejno zaznavanje, katera čustva so v določenem bese- dilu prevladujoča in kakšen je posledično »ton« celotnega besedila. Glede na vsebino besedila sem ročno določila kategorijo sentimenta vsake kritike (po- zitivno, negativno, nevtralno – to so tudi tri kategorije pri analizi sentimenta). Cilj tovrstne analize je bil ugotoviti, ali je mogoče najti skupne imenovalce oz. korelacije med določeno kategorijo sentimenta in drugimi kategorijami, tako da bi lahko ugotovila, denimo, a) ali je Lovec v različnih časovnih obdobjih svojega delovanja izkazoval različne preference, b) v katerih časovnih razdobjih in v katerih časopisih je bil Lovec najbolj aktiven ipd. V prispevku sem predvidela tudi analizo trenda izvajalcev, a se je ta ob popisu izkazala za manj smiselno, ker Lovec v okviru posamezne kritike ni obravnaval vedno enakega izvajalca, hkrati pa je v času službovanja v Kopru, ko je pisal kritike za Tedensko tribuno, Slovenski Jadran in Primorske novice, v večini primerov podal oceno več koncertnih dogodkov in več izvajalcev hkrati. Izvajalci se v pregledu piščevih kritik torej ne ponavljajo kontinuirano in zaradi tega ne moremo določiti natančnega trenda oz. usmeritve. 1 Časopisni prispevki Vladimirja Lovca so hranjeni v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice (v nadaljevanju NUK). 2 Primer opisa analize s področja računalniškega procesiranja naravnega jezika: https://nl.ijs.si/ janes/o-projektu/korpusna-analiza/#27_Analiza_sentimenta_v_uporabniskih_spletnih_vsebi- nah, obiskano 6. 11. 2022. Muzikološki zbornik 2024-FINAL.indd 44 7. 10. 2024 10:12:01 Tjaša Ribizel Popič: Vladimir Lovec v vlogi glasbenega kritika 45 Tabela 1: Glasbene kritike po času nastanka in publikaciji3 Oznake vrstic 1950 1951 1955 1958 1959 1960 1965 1969 1970 1972 1973 Ljudska pravica 12 11 1 Primorske novice 1 5 4 3 3 Slovenski Jadran 1 2 1 TT 1 Skupna vsota 12 11 1 1 2 2 1 5 4 3 3 Oznake vrstic 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1989 ? Skupna vsota Ljudska pravica 24 59 4 1 88 Primorske novice 4 5 8 3 5 12 4 1 1 Slovenski Jadran TT Skupna vsota 4 5 8 3 5 12 4 1 1 Glede na časovno os nastanka Lovčevih glasbenih kritik je mogoče razbrati, da je bil ta na svojem začetku najbolj produktiven pisec, saj je v svojem ljubljan- skem času življenja4 napisal kar 23 glasbenih kritik, in vse so bile objavljene v Ljudski pravici. Produktivnima letoma sta sledili dve desetletji, vse do leta 1972, skromnejšega in nekontinuiranega objavljanja glasbenih kritik v časo- pisju. Šele od leta 1972 pa vse do 1980 lahko zasledimo vsakoletno objavljanje glasbenih kritik v Primorskih novicah, ki svoj višek po številu objav doseže leta 1979 z 12 objavami. Lovčevo aktivnost pri objavljanju glasbenih kritik pona- zarja naslednji graf. Slika 1: Glasbene kritike po času nastanka. 3 Ena izmed kritik je označena z vprašajem (?), ker ohranjena kronika v Glasbeni zbirki NUK ne hrani zabeležke o letu nastanka objave. Zaradi tega je v vseh grafičnih prikazih en vnos označen z ?. 4 Povzeto po: Helena Filipčič Gardina, ur., V zrcalu glasbene iskrenosti: Vladimir Lovec (1922–1992) (Koper: Zavod lepih umetnosti, 2022), 14. Muzikološki zbornik 2024-FINAL.indd 45 7. 10. 2024 10:12:01 muzikološki zbornik • musicological annual lix/1–2 46 Kot je razvidno z grafa, je začetnemu dinamičnemu objavljanju glasbenih kri- tik sledilo izrazito zatišje v razdobju desetih let med letoma 1955 in 1965. V drugem delu svoje publicistične kariere je Lovec glasbene kritike ponovno objavljal nekoliko bolj dinamično. V nadaljevanju je predstavljena krajevna umestitev Lovčevega glasbeno- kritiškega dela. Naslednji zemljevid prikazuje slovenske kraje izvedb, ki jih je obravnaval, temneje pa so izrisane občine, kjer je obravnaval več kritik. Slika 2: Vizualizacija števila kritik po kraju izvedbe (Slovenija). Kot prikazuje graf, je bil Lovec izrazito vezan na Obalo, saj je bila velika večina obravnavanih izvedb izvedena prav tam. Natančneje distribucijo kritik podaja naslednja tabela. Tabela 2: Glasbene kritike po kraju izvedbe Muzikološki zbornik 2024-FINAL.indd 46 7. 10. 2024 10:12:02 Tjaša Ribizel Popič: Vladimir Lovec v vlogi glasbenega kritika 47 Krajevno najbolj razgibana so prva Lovčeva glasbenokritiška leta. V desetletju od 1950 do 1960 je kot pisec za Ljudsko pravico pokrival koncerte primarno v Ljubljani in dve operni premieri v Mariboru, leta 1960 sledi še mnenje o obisku festivala Donaueschingen (Donaueschingen Musiktage); nato je vse do konca pokrival koncerte, ki so se odvijali na slovenski Obali; večji del v Kopru, ob razširitvi koncertne dejavnosti v Portorož je zajel tudi tamkajšnje prireditve. Naslednji segment prispevka naslavlja sentiment Lovčevih glasbenih kri- tik, tj. njegov kritiški odziv. Vsaki kritiki je bila pripisana vrednost (pozitivno, negativno ali nevtralno) za vsakega od obravnavanih koncertov. Distribucijo Lovčevih kritiških odzivov po letih ponazarja naslednji graf. Na tem mestu je treba omeniti, da je Lovec, ko je začel pisati za Slovenski Jadran leta 1958 in pozneje Primorske novice leta 1965, znotraj ene objave združeval več koncer- tnih prireditev. Zaradi tega je pri nekaterih, ki so se glede na mnenje med sabo razlikovali, uporabljenih več oznak kot pri tistih, ki so bili glede na mnenje popolnoma enakovredni. Slika 3: Sentiment skozi leta (* – pozitivni, 0 – nevtralni, - – negativni). Oznake, ki so med sabo ločene z vejico pomenijo, da je Lovec v eni kritiški objavi obravnaval več koncertov hkrati. Kot prikazuje graf, je Lovec v kar 61 kritikah Lovec izrazil pozitivno mne- nje tako o izvajalcih kot izvedenem programu in zunajglasbenih okoliščinah 10 2 1 8 2 1 1 2 1 1 1 4 1 3 1 2 1 2 1 2 1 0 5 6 1 1 1 2 2 1 1 1 1 7 1 1 2 4 1 1 0 2 4 6 8 10 12 Muzikološki zbornik 2024-FINAL.indd 47 7. 10. 2024 10:12:02 muzikološki zbornik • musicological annual lix/1–2 48 (organizatorji dogodka, poslušalci in kraj izvedbe). Nobena izmed objav ni po- sebej izstopajoča, hkrati ni mogoče najti skupnega imenovalca za pozitivno kategorijo sentimenta. Temu sledi 12 kritik, v katerih avtor ni ne pozitiven ne negativen oz. izraža tako pohvalo kot grajo. Najbolj pa izmed vseh treh katego- rij izstopajo tri glasbene kritike, ki imajo izstopajoč negativen sentiment: prva je iz leta 1951 in govori o orkestru Slovenske filharmonije, druga je iz leta 1960 in govori o Festivalu Moderne glasbe v Donaueschingenu, tretja je iz leta 1978 in govori o koncertu Komornega orkestra »Sveta Sofija« iz Skopja. V prvi kritiki, naslovljeni »Simfonični koncert Orkestra Slovenske filhar- monije«, Lovec obravnava izredni simfonični koncert, ki ga je vodil dirigent Jakov Cipci, v vlogi solista je nastopil Pavel Šivic. Na koncertni program so bili uvrščeni skladatelji Arcangello Corelli, Franz Liszt in Robert Schumann. Avtor je kritičen predvsem pri oceni izvedbene ravni orkestra Slovenske filharmonije. V celoti ni presegel ponedeljkov simfonični koncert povprečne ravni, kljub trudu, ki ga je vložil dirigent Jakov Cipci v skrbni študiji sporeda. Ne moremo se znebiti vtisa, da je orkester sam nekam premalo zainteresiran. Prav gotovo mu ne bi škodilo nekoliko več ognja in samostojnejše muzikalno občutene igre, ki bi zadostila umetniškim potrebam poslušalcev.5 Druga kritika iz leta 1960 in tretja iz leta 1978 pa se vsebinsko nanašata na glasbeno avantgardo. Lovec v svojih komentarjih izraža negativen odnos do glasbene avantgarde, natančneje skladateljev, ki sodijo v ta krog, in njihovih stvaritev. Prva iz leta 1960 nosi naslov »Postna juha« in je bila objavljena v Tedenski tribuni. Vsebinsko prispevek obravnava Festival v Donaueschingenu, ki ga je Lovec obiskal kot glasbeni kritik. V okviru festivala so izvajali dela Wolfganga Fortnerja, Bohuslava Martinůja, Aloisa Habe, Boa Nilssona, Niccola Castigli- onija, Dietera Schönbacha, Yoritsuna Matsudairaja, Krzysztofa Pendereckega in Oliviera Messiaena. Lovec svojo objavo začne z besedami: V splošnem moram reči, da mi je vsa zadeva pustila v ustih nekam grenak okus. Rekel bi: ne in še enkrat ne! Nikakor ne morem biti zadovoljen s temle potovanjem po za- hodni Nemčiji in se mi zdi, da sem bil kar dvakrat tam: prvič in zadnjič! […] Vedno sem bil mnenja, da mora umetnost biti užitna, pa naj bo prikazana v tem ali onem slogu. Slog je samo način izražanja, vsebina pa je tisto kar dalje njen cilj in namen. Žal je bilo v Donaueschingenu začuda malo slogov, vsebine pa – razen pri Bohuslavu Martinuju – nič!6 Četrti godalni kvartet Bohuslava Martinůja je primerjal z užitnim ocvirkom v postni juhi, slednje pa je Lovčevo poimenovanje celotnega Festivala Moderne 5 V. L., »Simfonični koncert Slovenske filharmonije«, Ljudska pravica (15. 3. 1951). 6 Vlado Lovec, »Postna juha«, Tedenska tribuna (3. 11. 1960). Muzikološki zbornik 2024-FINAL.indd 48 7. 10. 2024 10:12:02 Tjaša Ribizel Popič: Vladimir Lovec v vlogi glasbenega kritika 49 glasbe v Donaueschungenu. Vse ostale kompozicije pa so zanj bile podobne cirkuški predstavi.7 Ob koncu se mi je utrnila misel, kaj neki bi k tej glasbi rekel Aretej Miroslava Krleže. Verjetno bi menil, da je to nova verska sekta, ki se pač na ta način izživlja in – kot srednjeveški flagelanti – biča samo sebe.8 Lovec svojega odnosa do glasbene avantgarde tudi skozi čas ni spremenil. O tem priča dejstvo, da je po 18 letih, od obiska v Donaueschingenu, ponovno obiskal koncert stvaritev glasbenih novitet v izvedbi Komornega orkestra »Sve- ta Sofija« iz Skopja, ki pa naj bi se – tako je glede na vsebino objave mogoče sklepati – ukvarjal izključno z izvedbami sodobne glasbe. V okviru koncerta so izvedli skladbe Željka Brkanovića, Dragoslava Ortakova in Kazua Fukushime. Izvedeni program je Lovec komentiral z naslednjimi besedami: [Ž]e vsa leta po vojni se skladatelji trudijo z iskanjem novih poti in mnogi med nji- mi želijo za vsako ceno presekati sleherno vez s tradicijo […] Stereotipno ponavljan- je maloštevilnih izvirnih domislekov postaja nezanimivo še zlasti, kadar je to vse, kar lahko skladatelj ponudi. […] No tako, zdaj smo pri bistvenem vprašanju: koliko je prave, resnične, poštene muzike v teh skladbah in kakšno je njeno sporočilo?9 Tako druga kot tretja glasbena kritika Vladimirja Lovca imata skupno točko v izvedenem glasbenem programu. Tega tako v prvem kot drugem primeru pisec ni odobraval in po njegovem mnenju je vsebina tista, ki sodobnim stva- ritvam manjka. Natančneje kot v prvi kritiki iz leta 1960 se je izrazil leta 1978 z besedami: Izkoriščanje glasbil do njihovih skrajnih možnosti daje vtis, da gre za instrument in ne za glasbo, hkrati pa razbija kontinuiteto glasbene ideje, muzične misli, ki edina daje skladbi vsebino.10 II Glede na vsebinske podobnosti in razlike je slog Lovčevega pisanja in njegovo publicistično udejstvovanje mogoče razdeliti na tri obdobja. V prvo obdobje sodijo njegove zgodnje objave, tj. glasbene kritike iz petde- setih let. Posebno vsebinsko pozornost je avtor namenjal opisu okoliščin na- stanka posameznih koncertnih skladb, izvajanim skladateljem in glavnim glas- beno-oblikovnim značilnostim. Temu je sledilo analitično skromno in kratko 7 Povzeto po besedah Lovca iz Lovec, »Postna juha«. 8 Prav tam. 9 Vladimir Lovec, »Glasba in njeno sporočilo«, Primorske novice (24. 11. 1978). 10 Prav tam. Muzikološki zbornik 2024-FINAL.indd 49 7. 10. 2024 10:12:02 muzikološki zbornik • musicological annual lix/1–2 50 mnenje o dejanski izvedbi. Na podlagi tega smemo reči, da je bilo Lovčevo začetno publicistično pisanje manj razlagalno in tudi manj prepričevalno. Za primer slednjega sem izbrala izsek ocene izvedbe, ki se glasi: [N]ajbolj [se je] odlikoval basist Tomo Neralić, ki je podal svoj del prepričljivo in doživeto ter ustvaril v XIV sonetu poustvarjalno umetnino, ki je ne bomo tako kmalu pozabili.11 Zaradi tovrstnega način pisanja je prišlo tudi do negativnega odziva bralcev. Negativna replika je bila objavljena v Študentskem listu leta 1950. »Ljudska pravica« prinaša strokovne »kritike« izpod peresa V. L. Trije stolpci dražijo bralca z generalijami o življenju, dobi, stilu itd., poslednji stolpec pa – ne morem se zne- biti občutja, da le mimogrede in ker je taka tradicija – pove kaj o dirigentu, v enem pri- meru celo o timpanistu, ki si je baje dal duška z udarjanjem po tolkalih. Kje je analitična obravnava odnosov med orkestrskimi grupami, kje primerjava in razglabljanje o takih ali drugačnih tolmačenjih nekega dela, kaj več o dirigentu (večkrat je, da je bil v svojem izrazu poglobljen itd.) o partituri in drugih komponentah, ki se vežejo v celoto dobre izvedbe. Za suho, anemično poročilo je vendar dovolj, če se kronist omeji na čas in kraj, omeni program in križem premotri avditorij. […] Očividno je, da preživlja slovenska in jugoslovanska kritika na vseh njenih toriščih prehodno, vendar pa občutno krizo, ki je pač vselej nujna, kadar se staro umika novemu. Zanimive in ostre polemike od »književnih novin« pa vse do oblike odprtih pisem v naših časopisih nedvoumno izpričujejo dejstvo, da sproščenost in zdrava beseda na koncu vendarle prevaga predsodek (čeprav malce kasno), kar mora biti najdoslednejša smer v razbistritev stanja pri nas.12 Lovec je kmalu po objavi negativnega komentarja na vsebino njegovih glasbe- nih kritik (1951) korenito posegel v strukturo in slog svojega pisanja. Moč je sklepati, da je ta negativna replika Lovca spodbodla, da je postal izrazno precej bolj analitičen, natančen in posledično tudi konstruktiven. Začel je uporabljati več tehtnih utemeljitev in obrazložitev kot poprej. Ravno zaradi tega lahko glasbene kritike iz drugega obdobja začnemo šteti že od leta 1951 naprej. Lovec je v tem drugem obdobju namesto dolgega opisa programa tega za- menjal s krajšim opisom, v katerega je inkorporiral več analize dejanske izved- be in izpostavil dobre ter manj dobro izvedene parte v širšem obsegu. Poleg tega je začel vključevati tudi širši pogled na kulturno dogajanje določenega območja, sploh pa obisk koncertnih prireditev. Njegove kritike tako poleg več- jega poudarka na sami analizi izvedbe zvenijo dosti bolj dovršeno in celovito. Primer izpostavljanja tudi aktualnih izvenodrskih razmer je Lovčev ko- mentar obiska koncertnih prireditev v Kopru: 11 V. L., »L. M. Škerjanc – Prešeren: Sonetni venec«, Ljudska pravica (10. 12. 1950). 12 »Utrinki ob začetku koncertne sezone«, Študentski list 3, št. 1 (30. 10. 1950). Muzikološki zbornik 2024-FINAL.indd 50 7. 10. 2024 10:12:02 Tjaša Ribizel Popič: Vladimir Lovec v vlogi glasbenega kritika 51 Ne morem se znebiti občutka, da so koncerti v Kopru nekako odveč: […] Skromni obisk koncertov v zadnjih dveh letih – in tudi prej – kaže, da je takega občinstva v Kopru prav malo, premalo, da bi bil poplačan trud prirediteljev in nastopajočih.13 Slednjemu je tekom let sledila sprememba, na kar avtor ni pozabil opozoriti: Koncert ansambla »Slavko Osterc« je potrdil dve dejstvi: prvo dokazuje, da se je število koprskih obiskovalcev ustalilo; to število je sicer skromno, toda občinstvo je zvesto in zanesljivo.14 V 70. letih pa sledimo zmesi prvega in drugega obdobja. Lovec v primerjavi s prvimi in drugim sklopom kritik v tretjem sklopu postane v celostnem pogledu manj analitičen glede dejanske izvedbe; več je morda poudarka na opisu do- godka, izvajalcev. Nato se slog zopet zamenja in je avtor manj opisen ter dosti bolj analitičen in obratno. Izmenjavi prvega in drugega je tako mogoče slediti do zadnjih objavljenih Lovčevih kritik. Sklep Vladimir Lovec je v štirih desetletjih objavljanja glasbenih kritik, predvsem iz osrednje Slovenije in Obale, pozitivno in konstruktivno pristopil k ocenjeva- nju posameznih koncertnih izvedb, ki jih je ne glede na zasnovo same kritike vedno podprl z vsaj krajšo razlago osrednjih značilnosti posamezne skladbe in njenega skladatelja. Obseg razlage osrednjih značilnosti koncertnega programa je variiral glede na analizo posameznih koncertnih izvedb. Daljša kot je bila razlaga, krajša je bila analiza oziroma ocena izvedbe in obratno. Lovec pa je koncertne izvedbe po večini ocenil pozitivno (61), manj nevtralno (12) in naj- manj ocen je bilo negativnih (3). Vsekakor ne gre prezreti, da Lovec novitetam, ki jih je prinesla glasbena avantgarda, ni bil naklonjen. To je izrazil zelo jasno in z zelo nazornimi meta- forami, vendar pa je treba obenem tudi izpostaviti, da se je glasbenih dogodkov s programom tega okvira tudi udeleževal. Njegova udeležba na koncertih glas- benih novitet je v primerjavi z udeležbo na koncertih s programom tradicional- nega okvira sicer znatno manjša. Nedvomno pa velja, da je Lovec z vključevanjem širšega pogleda na kultur- no dogajanje določenega območja, predvsem na območju Obale, pripomogel k širitvi zavesti o obstoju umetniške koncertne dejavnosti in njeni širitvi. 13 Vladimir Lovec, »Ali v Kopru ni mogoče koncertno življenje?«, Slovenski Jadran (29. 12. 1958). 14 Vladimir Lovec, »Koncert ansambla ‘Slavko Osterc’«, Primorske novice (19. 04. 1969). Muzikološki zbornik 2024-FINAL.indd 51 7. 10. 2024 10:12:02 muzikološki zbornik • musicological annual lix/1–2 52 Viri in literatura Lovec, Vladimir. »Ali v Kopru ni mogoče koncertno življenje?.« Slovenski Jadran (29. 12. 1958). Lovec, Vladimir. »Baročno muziciranje.« Primorske novice (19. 10. 1979). Lovec, Vladimir. »Baročno muziciranje.« Primorske novice (21. 12. 1979). Lovec, Vladimir. »Beethovnov večer.« Ljudska pravica (25. 03. 1951). Lovec, Vladimir. »‘Cavalleria Rusticana’ ponovno v ljubljanski Operi.« Ljudska pravica (19. 12. 1950). Lovec, Vladimir. »Čar glasbe ni v hrupnosti.« Primorske novice (14. 12. 1979). Lovec, Vladimir. »Četrti redni simfonični koncert.« Ljudska pravica (25. 01. 1951). Lovec, Vladimir. »Do kraja izpeti lok.« Primorske novice (28. 11. 1975). Lovec, Vladimir. »Dva koncerta v Kopru.« Primorske novice (24. 12. 1976). Lovec, Vladimir. »Dva večera lepega petja.« Primorske novice (02. 03. 1973). Lovec, Vladimir. »Dva večera lepega petja.« Primorske novice (04. 11. 1977). Lovec, Vladimir. »Dva zanimiva glasbena dogodka.« Primorske novice (19. 04. 1969). Lovec, Vladimir. »Glasba in njeno sporočilo.« Primorske novice (24. 11. 1978). Lovec, Vladimir. »Gostovanje orkestra Centralnega doma Jugoslovanske armade.« Ljudska pravica (14. 10. 1950). Lovec, Vladimir. »Gounod: ‘Faust’ v mariborski Operi.« Ljudska pravica (12. 04. 1951). Lovec, Vladimir. »Imenitno muziciranje.« Primorske novice (05. 11. 1976). Lovec, Vladimir. »Kitara – samostojen instrument.« Primorske novice (26. 01. 1979). Lovec, Vladimir. »Klasično v širšem pomenu besede.« Primorske novice (17. 03. 1978). Lovec, Vladimir. »Kompozicijski večer mladih srbskih skladateljev.« Ljudska pravica (21. 03. 1951). Lovec, Vladimir. »Koncert ansambla ‘Slavko Osterc’.« Primorske novice (19. 04. 1969). Lovec, Vladimir. »Koncert baritonista Vladimirja Ruždjaka.« Ljudska pravica (22. 02. 1951). Lovec, Vladimir. »Koncert in teater.« Primorske novice (23. 03. 1979). Lovec, Vladimir. »Koncert jugoslovanskih narodnih pesmi.« Ljudska pravica (05. 12. 1950). Lovec, Vladimir. »Koncert moškega zbora iz Novega Mesta.« Ljudska pravica (01. 01. 1970). Lovec, Vladimir. »Koncert samospevov.« Ljudska pravica (04. 03. 1951). Lovec, Vladimir. »Koncert SKUD Svetozar Markovič.« Ljudska pravica (26. 09. 1950). Lovec, Vladimir. »Koncert Slovenskega okteta.« Primorske novice (24. 01. 1975). Lovec, Vladimir. »Koncert Slovenskega okteta v Kopru.« Primorske novice (21. 02. 1970). Lovec, Vladimir. »Koncerti ob Gallusovem tednu.« Ljudska pravica (13. 11. 1950). Lovec, Vladimir. »Koncertna kronika v marcu.« Primorske novice (05. 04. 1974). Lovec, Vladimir. »Koncertno življenje v Kopru.« Primorske novice (27. 04. 1973). Lovec, Vladimir. »Koprska koncerta.« Primorske novice (02. 11. 1979). Lovec, Vladimir. »Koprska koncertna dvorana postaja pretesna.« Primorske novice (22. 12. 1972). Lovec, Vladimir. »Koprska koncertna sezona.« Primorske novice (05. 05. 1978). Lovec, Vladimir. »Krstna izvedba nove simfonije.« Ljudska pravica (25. 02. 1951). Lovec, Vladimir. »Kulturno muziciranje.« Primorske novice (18. 01. 1980). Lovec, Vladimir. »Kvalitetna koncerta.« Primorske novice (10. 12. 1976). Lovec, Vladimir. »L. M. Škerjanc – Prešeren: Sonetni venec.« Ljudska pravica (10. 12. 1950). Lovec, Vladimir. »Lipovškova simfonična pesnitev ‘Domovina’.« Ljudska pravica (24. 12. 1950). Lovec, Vladimir. »Mirko Polič: ‘Deseti brat’.« Ljudska pravica (08. 04. 1951). Lovec, Vladimir. »Mladostna svežina in polet.« Primorske novice (03. 11. 1978). Lovec, Vladimir. »Najboljše v danih pogojih.« Slovenski Jadran (13. 02. 1959). Muzikološki zbornik 2024-FINAL.indd 52 7. 10. 2024 10:12:02 Tjaša Ribizel Popič: Vladimir Lovec v vlogi glasbenega kritika 53 Lovec, Vladimir. »Najboljši violončelist.« Primorske novice (27. 02. 1976). Lovec, Vladimir. »Najobčutljivejša umetniška zvrst.« Primorske novice (06. 04. 1979). Lovec, Vladimir. »O dveh kar se da različnih koncertih.« Primorske novice (08. 03. 1974). Lovec, Vladimir. »Občuteno in kulturno petje.« Primorske novice (01. 01. 1970). Lovec, Vladimir. »Oddih in zdravilo.« Primorske novice (25. 02. 1977). Lovec, Vladimir. »Odlična akustika muzejske dvorane.« Primorske novice (14. 10. 1977). Lovec, Vladimir. »Operni večer.« Ljudska pravica (18. 01. 1951). Lovec, Vladimir. »‘Orfej in Evridika’ v mariborskem gledališču.« Ljudska pravica (25. 12. 1950). Lovec, Vladimir. »Osem dobrih koncertov.« Primorske novice (18. 04. 1980). Lovec, Vladimir. »Portoroška koncertna sezona.« Primorske novice (30. 01. 1976). Lovec, Vladimir. »Poslušalcem v užitek.« Primorske novice (25. 05. 1979). Lovec, Vladimir. »Postna juha.« Tedenska tribuna (03. 11. 1960). Lovec, Vladimir. »Prepričljivo muziciranje.« Primorske novice (06. 01. 1989). Lovec, Vladimir. »Priznanje resnemu delu.« Primorske novice (05. 07. 1969). Lovec, Vladimir. »Programska politika bi morala ostati - bo to mogoče?.« Primorske novice (09. 05. 1975). Lovec, Vladimir. »Razmišljanje o zborovskem petju.« Primorske novice (01. 01. 1973). Lovec, Vladimir. »Recital kitare.« Primorske novice (19. 03. 1976). Lovec, Vladimir. »Simfonični koncert in koprsko občinstvo.« Slovenski Jadran (13. 05. 1960). Lovec, Vladimir. »Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije.« Ljudska pravica (12. 10. 1950). Lovec, Vladimir. »Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije.« Ljudska pravica (14. 11. 1950). Lovec, Vladimir. »Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije.« Ljudska pravica (15. 03. 1951). Lovec, Vladimir. »Slavnostni koncert v gledališču.« Slovenski Jadran (05. 06. 1959). Lovec, Vladimir. »Solistični koncert Melite Lorkovič.« Ljudska pravica (15. 02. 1951). Lovec, Vladimir. »Sorodni barok.« Primorske novice (09. 03. 1979). Lovec, Vladimir. »Spevna lirika in virtuoznost.« Primorske novice (02. 03. 1979). Lovec, Vladimir. »Sproščeno muziciranje.« Primorske novice (26. 12. 1975). Lovec, Vladimir. »Široka glasbena kultura.« Primorske novice (13. 04. 1979). Lovec, Vladimir. »Trije zborovski koncerti.« Primorske novice (29. 12. 1972). Lovec, Vladimir. »Ubrano petje.« Primorske novice (19. 03. 1976). Lovec, Vladimir. »Upravičeno pričakovanje.« Primorske novice (23. 11. 1979). Lovec, Vladimir. »Uspel koncert mladih glasbenikov.« Primorske novice (17. 05. 1969). Lovec, Vladimir. »Uspešno gostovanje angleškega ansambla.« Primorske novice (24. 10. 1975). Lovec, Vladimir. »Večer sonat.« Primorske novice (22. 02. 1980). Lovec, Vladimir. »Velike poustvaritve.« Primorske novice (04. 04. 1980). Lovec, Vladimir. »Vilinski koncert Laze Marjanovića.« Ljudska pravica (17. 12. 1950). Lovec, Vladimir. »Vrhunec koncertne sezone.« Primorske novice (19. 01. 1974). Lovec, Vladimir. »Vrhunske violine.« Primorske novice (16. 04. 1976). Lovec, Vladimir. »Začetek koncertne sezone v Kopru.« Primorske novice (22. 11. 1969). Lovec, Vladimir. »Začetek koncertne sezone v Kopru.« Primorske novice (03. 11. 1972). Lovec, Vladimir. »Začetek koncertne sezone v Kopru.« Primorske novice (01. 11. 1974). Lovec, Vladimir. »Začetek Piranskih glasbenih večerov.« Primorske novice (01. 01. 1970). Lovec, Vladimir. »Zbor na resnični umetniški višini.« Primorske novice (01. 01. 1970). [Neznani avtor.] »Utrinki ob začetku koncertne sezone.« Študentski list 3, št. 1 (30.10.1950). Muzikološki zbornik 2024-FINAL.indd 53 7. 10. 2024 10:12:02 muzikološki zbornik • musicological annual lix/1–2 54 SUMMARY Vladimir Lovec as a Music Critic Lovec was active in many fields, and we may well include music criticism among them. There are 88 published music reviews (preserved in the NUK Music Collection) in the newspapers Ljudska pravica, Tedenska tribuna, Slovenski Jadran and Primorske novice. The first part of the paper presents an analysis of trends in Lovec’s music reviews according to the publish- ing date, place of performance, performers, publication, and sentiment (i.e. the tone of the review or the critical reception). I borrow the term sentiment here from the field of natural language processing, which is about the automatic/computer perception of what emotions are dominant in a given text. It is the analysis of sentiment that turns out to be most telling, because it reveals that Lovec was not in favor of musical novelties, i.e. compositions that we may classify in the field of musical modernism. In most cases, however, his reception was mostly positive and upbeat. The second part of the paper attempts to outline Lovec’s writing style. Here we find a less analytical approach to writing about the performances of a concert program and the opposite of this, i.e. more emphasis on the analysis of the actual concert performance itself. Then, from the 1970s onwards, a mixture of the first and the second can be traced, and this can be followed right through to the last of Lovec’s reviews. O AVTORICI TJAŠA RIBIZEL POPIČ (tjasa.ribizel@ff.uni-lj.si) je doktorirala leta 2013 na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kot asistentka sodeluje na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, je sourednica recenzij Muzikološkega zbornika (Znanstvena založba Filozofske fakultete) in članica organizacijskega odbora Slovenskih glasbenih dni. V zadnjem času se posveča pred- vsem gledališkemu delu, v sodelovanju z režiserjem Draganom Živadinovim. ABOUTH THE AUTHOR TJAŠA RIBIZEL POPIČ (tjasa.ribizel@ff.uni-lj.si) received her PhD in 2013 at the Department of Musicology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, where she is currently employed. She also works as a teaching assistant at the Faculty of Education, the University of Maribor, Review Co-editor of the Musicological Proceedings (Faculty of Arts, University of Ljubljana Press), and member of the organizing committee of the Slovenian Music Days. Recently, she has been focusing mainly on theatre work, in collaboration with the director Dragan Živadinov. Muzikološki zbornik 2024-FINAL.indd 54 7. 10. 2024 10:12:02