Izhaja vssk dan raren sobot, nedelj in praxnlkov. Issued daily except Saturdays. Sunday* and Holidays. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in uprsvniškl prostori! 2057 South Lawndala Ava. Office of Publication: S0B7 South Lawndale Ava. Telephone. Hock wall 4004 v LET O—YEAH XXXIV. Cena lista je $6 00 l^VJ^' S SircT^? CHICAGO. ILU ČETRTEK. It. FEBRUARJA (FEB. II). IUI Subscription $0 00 Yearly 8TEV.—NUMBER $0 Acceptance for mailing at special rate postage provided for In section 1103, Act of Oct. 1017, authorised on June 4, 101«. Britska posadka v Singaporu drži svoje pozicije Poveljstvo ignoriralo japonski ultimat, naj kapitulira. Amerika postala vojaške čete na holandske otoke, da zaščitijo oljna polja. Pritisk na ameriško oboroženo silo na Ba-taanskem polotoku se povečal, ko so Japonci vrgli pet novih divizij v boj. Moskva poroča, da so bile Hitlerjeve kolone pognane iz treh provinc in da ruske Čete prodirajo naprej London. 12. febr.—Vojni urad poroča, da še vzdržuje komunikacijske zveze z vojaško posadko v Singaporu, katero oblegajo japonske čete. Poročila o ljutih bitkah še prihajajo v London. Singapor. 12. febr. — Britsko poveljstvo je ignoriralo japonski ultimat, naj takoj kapitulira, čeprav je vojaška posadka, ki brani to trdnjavo, tarča qilnega bombardiranja s kopnega in iz zraka. Japonci so poslali ultimat poveljstvu včeraj zjutraj. Poveljstvo je priznalo, da so japonske čete udrle v Singapor z zapadne strani .pod kritjem bombardiranja angleških pozicij iz /.raku. Koliko časa bo britska vojaška posadka vzdržala pritisk, ni znano, toda domneva je, da se bo morala prej ali slej podati japonski oboroženi sili. Washington. D. C.. 12. febr.— Državni department je naznanil, da so bile ameriške vojaške enote poslane na holandsks otoka Aruba in Curacao nedaleč od ve-nezuelskega obrežja, da zaščitijo tamkajšnja oljna polja. Otoka ležita okrog 700 milj severovzhodno od Panamskega prekopa. V zadnjem novembru so se ameriške čete izkrcale v holand-ski Gvineji, na severndin obrežju Južne Amerike, da »zaščitijo rudnike baksita, ki se rabi pri izdelovanju aluminija. Washington. D. C.. 11. febr.— Vojni department poroča, da so Japonci povečali pritisk ns ame-I riško in filipinsko oboroženo silo na Bataanskem polotoku, ks-teri poveljuje genersl Douglas MacArthur. Pet japonskih vojaških divizij, okrog 125,000 mož, je bilo vrženih v boj jia to fron- ki Jamašita, vrhovni poveljnik japonske armade. Rangoon. Burma. 11. febr.— Britske čete so v napadu zdrobile japonsko vojaško posadko na fronti severno od Martabana, do-čim so letalci istočasno metali bombe na japonske vojaške koncentracije pri Paanu, 30 milj vzhodno od reke Salween, ki so povzročile veliko škodo. Tokijsko poročilo, da so Japonci zasedli Martaban, še ni potrjeno. Britsko poveljstvo poroča le, da se bitke v bližini tega mesta nadaljujejo. BatavUa. Java. 11. febr.—Japonska invazijska armada je napadla Macassar, glaavno mesto otoka Celebes, da dobi kontrolo nad Macassarsko pomorsko ožif no in pretrga komunikacijske zveze s Filipinskimi otoki. Na drugi strani te ožine leži otok Borneo, kjer so se prej izkrcale japonske čete. Japonci kontrolirajo močne pozicije na obrežji', tega otoka, ker so zasedli Balik-papan in Tarakan. Macassar je glavno pristanišč-no mesto holandake. Vzhodno Indije. V preteklem letu je pri- ■ «e bodo nosne m sli ^^ ■ d plulo iz te h»ke čez J« strani Johorske ožine pri Siu»>aporu in začele napadati britsko silo. Shenton Thomas, plulo in odplulo tisoč parnikov. Ako ga bodo Japonci zasedli, bo to težak udarec holandski oboroženi sili. Moekva. 11. febr.—Nemške čete na smučeh so se prvič pojavile na centralni in severni ruski fronti in nove kolone so bile vržene v boj. da ustavijo prodiranje sovjetskih armad proti za-padu, se glssi dsnes objsvljen komunike. Čeprav je bils Hitlerjeve oboroženo sils ojsčens, so Rusi dosegli nove uspehe. Hitlerjeve kolone so bile pognane iz treh provinc na centralni fronti. V Moskvi dospela poročila pravijo, da so bili pognane v beg z ozemlja pri Kali-ninu, Tuli in Rjazanu. V ofenzivi od 19. novembra do 8. februarja so sovjetske srmsde reoku-pirale 80 mest in 4800 vasi. Berlin. 11. febr.—Močni ruski vojaški oddelki, ki so skušali prebiti nemško bojno črto na le-ningradaki fronti, so bili vrženi nazaj, poroča vrhovno poveljstvo. Na vaeh drugih ruekih frontah se bitke nadaljujejo, toda položaj se ni izpremenil. Helsinki. Flnaka. 11. febr.—Tu so naznanili, da je bila ruska pehotna divizija deloma zdrobijo- ««»verper Singapore, je priznal. na in razpršena v situacija kritična. "Vse je v /jih rokah," je dejal. "Prl-*e moramo na vse, kar >dločitev bo kmalu pad- pi a vit i ■'•'ponski topovi bruhajo krogle s"t:apor, d očim letalci meče-' j^mbe. Pod točo krogel in r*» vi se morale britske čete na drugo obrambno >Hszen je, ds ne bodo pritiska. Tt*»o. u. febr —Prvi japonski oddelki ao oddaljeni s*»ri milje od Singapora.! J vr hovne poveljstvo danes j ki j« tudi nspovedalo, da največja britska trdnjava I J"m vzhodu kmalu pod kontrolo. ' ^e *ete so v naskoku • Bukft ^ Ti mah. nejvišjl na s""k'sporskem otoku. letalci so metali leta-1 prebivalce in bHtake vo-I*>zivom. naj ae Ukoj po-' ' bodo to storili, ne bodo porušili Singopora Po-podpteel general Tomnju- bitki s Finci na fronti pri jezeru One-gi. To je prvo poročilo po več dnevih o operacijah finske ar-made proti Rusom. Kolro. Egipt. U. febr—Britsko topništvo, bojna leUla In mobilne strsže so napadle Italijanske in nemške čete v libijski puščavi zapadno od Ain Garale, pravi uradno poročilo. To dostavlja, da je bilo prodiranje oaiščnih čet proti Tobruku ustavljeno. Povmčanjm ameriške letalske eile Izdajatelj Tribune obdolžen izdajstva Kongresnik McKeough citiral uvodnik Waahlngton. D. C.. 11. febr.— Kongresnik Raymond S. McKeough, demokrat iz Ulinoisa in kandidat za aenatorja pri primarnih volitvah v prihodnjem aprilu, je v svojem govoru u-drihal po Robertu R. McCormi-cku, izdajatelju in uredniku či-kaške Tribune, zagovorniku a-meriške izolacije pred japonskim napadom na Pearl Harbor. Kongresnik ga je obdolžil izdajstva in citiral uvodnik, ki ga je objavil McCormick v svojem listu. V tem je med drugim rečeno, da je treba one, ki so hoteli to vojno, pognati iz skrivališč in jih poslsti na fronttf, da bodo tam delili trpljenje z ameriškimi vojaki. lUyodnik je omenjal smrt vo-fafca Richarda Graffa, bivšega uslužbenca Tribune, ki je bil u-bit na filipinski fronti. Ta je vseboval tudi napad na predsednika Roosevelta in namig, da jo slednji odgovoren zs izbruh vojns, katere ameriško ljudstvo ni hotelo. "Upam, da obnašanja McCor-micka ne bodo p o s n e m s 1 i MENT SVARI FRANCOSKO VLADO • «' Sp» * i Obsodba kooperacije med Fmncijo in "Uverjen sem, da ne bodo zlorabljali svobode tiska, da bodo ičittli svoje tradicionalne in svete pravice, ne pa dajali potuhe in tolažbe sovražnikom ameriške vlade v Berlinu, Rimu in Toki ju. McCormick ne bi smel pozabiti, da je Američan. Predsednik Roosevelt ni hotel vojne, temveč mir, toda pilila je kljub njegovim naporom, da jo odvrne." Aretacije Japoncev v Calif orni ji Bivši tokijski policijski načelnik med aretiranci Salinas. Cat. 11. febr —Federalni detektivi so včeraj v navalih na stanovanja v japonskih naaelbinah aretirali dvajset Japoncev, med temi Kojs Tarna-naha, bivšega načelnika policije v Tokiju, ter tri japonske duhovnike. Slednji ao bili aretirani v budističnem templju. Vsi bodo zaslišani kot osumljeni šplonaze in' sabotaže v prilog Japonski. Navali so bili uprizorjeni pod vodstvom N. J. Piepors. načel-! niks federalnega detektivskegs birojs v okrsju Monterey, kjer; so velike letalske tovorne. Detektivi so udrfl v stanovanja Japoncev v Salinasu, Carmelu, j WateonvlUu, Montereyju in Pa-1 rifle Orovu ' Detektivi so poročali, da so vi navalih na stanovanja našli o-J rož je, strelivo, kamere in dolj- noglede Vse to so zaplenili. __ -r — • * n . I Japonci udrli v kitajsko luko DRŽAVNI DEPART IpEPi ARIFI ostščem ES «AH Con k k ing. Kitajska 11. febr Japonske čete ao invadirale pri- Washlngton, D. C., II. febr — Vojni department je naznanil, da bo število letalskih častnikov in pilotov povečano na ml- staniščno mesto Wsjčov ob lijon v tem letu Povečenje je Vzhodni reki, 40 milj severno od v soglasju x Rooeeveltovim Hongkongo. toda Kitajci so prl-progrsmom. ds mors Amerika, sadjali sovražniku težke izgube, zgraditi 60.000 bojnih letal Pred- proden so se umaknili. Kitajaka •ednik je pozval v aktivno ahiž-, vlada je priznala, da )e to me-bo vae rezervne letalce Nove sto v jsponoklh rokah Ve* ti-letalske šole so bile uatenovlje- anč kitajskih civilistov je zspu-ne v več krojih za vežbanje vo- «tilo Wajčov. preden ao japon-jaških pilotov | ske čete vkorakale v mesto. WELLES «AHTEVA POJASNILA Waahlngton. ft C« 11. febr.— ruženimi drža-poslabša-vidence držav-da Petaino-va vlada pomata Nemcem in Italijanom v Libiji In Japoncem v zapadnem Pafifiku. Državni podtajnik Sumner Walles je včeraj pozval v svoj ursd francoskega poslanika C« as t ona Henry -Hayja in ga posvaril, da Amerika ne bo trpela kooperacije med Francijo in osifčem. Welles je pftdložil poslaniku listo pritožb proti Petainovi vladi, katero sta s&tavils on ln lord Halifax, britski poslanik, na konferenci. Te se glSse, da francoski psrniki vozijo živils, gasolin in druge potrebščine osiščnim če-tsm v Libiji in da so v teku pogajanja med Francijo in Jspon-sko glede ^izročitve frsneoskih bojnih ladij ln parnikov, ki se nahajajo v indokinsklh lukah, Japonski. f - Nekaj tednov pred japonskim napadom na Pearl Harbor, ko je bila naznanjena kooperacija med francoskimi uradniki v Indoki-ni in Japonci, js Ameriks zspre-tils s prelombi* diplomatlčnih odnošsjev s Petainovo vlado Prelom je btt SiTdnt Jen, ko ji slednja izjavila, da ne more sto riti ničesar v obstoječih okolno-stih. Državni podtajnik je zahteval od francoskega poalanika pojas-nila glede pomoči osliču na konferenci, ki je trajsls 45 minut. Slednji je potem izjsvil, ds bo predložil vse Dodatke po sprejetju Informacij iz Vichyjs in izrs-zil je upsnje, ds bo še konferirsl z Wollesem o tej zsdevl. Držav-nI podtsjnik js govoril tudi v imenu Velike Britsnije, ker so bili odnošsji med njo in Franci-jo pretrgsni po kspitulsciji francoske srmade pred Hitlerjevo oboroženo silo. London, 11. febr.—Hugh Dal-ton, minister za ekonomsko vojno, je izjavil v parlamentu, da je dobil nadaljnje dokaze, da Francija dostavlja potrebščine oslščni s r mad i v Libiji, kateri poveljuje nemški feldmaršal Erwin Rommel. Te u ključu Jejo gasolin, pšenico, olje, motorna vozila in celo tanke. Dalton je dejal, da se angleška vlada posvetuje z ameriško vlado o akciji proti Franciji. Švica poslala iivila v Grčijo Bern* Švica. U. febr —Som le prišlo poročilo iz Aten, da so živila, katera so švicarake organizacijo priapevale, prills v Grčijo. Razpečevanje živil med stradajoče grške prebivalce bo nadziralo švicarsko poslaništvo v Atenah. '• t ■ Podmornica potopila ameriški transport Washington. D. C., U. febr/-Mornarični department poroča, da je sovražna podmornica an-padla In potopila ameriško prevozno ladjo Royal T. Frank v havajskih vodah. 21 članov posadke se je rotilo, 29 po jih po-greiojo. ' ■ " , _ Japonski general Jamašita odlikovan Tokio, It febr.—Cessr Hlro-hlto je odlikovsl gonersla Jamašita. vrhovnega pdveljnika japonske oborožene sile ns Mslsj-skem polotoku, zarodi zaslug v bitkah proti Angležem. General Domače vesti Neareča t Pueblu Pueblo, Colo.—Rojak ftank Košak, ki se je pred tremi tedni težko pobil (pri delu ali avtni nesreči?), je te dni podlegel poškodbam. Doma je bil od St. Jurja na Dolenjskem. Is Clovolanda Cleveland.—2upan Fr. J. Lau-sche je zadnje dni imenoval Va-tra J. Gnila, predsednika tiskovne družbe Enakopravnost in biv-šegs urednika Nspredks, za pomožnega pravdnika na policijskem sodišču. Njegova letna plača bo znašala $3100. Ceatitkel— Dne 9. t. m. jo naglo umrl Mihael Romih, star 57 let in doma od Sv. Jurija na štajerskem. Tli zapušča brata in omoženo sestro, v stsrem kraju pa matsr, brsts in dve sestri.-Istega dns je v bolnišnici umrl Frsnk Baškovič, star 54 let in rojen v Brožiosh ns Štajerskem. Tukaj zapušča hčer, brata in sestro. Naši vojaki odhaiajo r Hutchinson, Ps.—Albert Ls- zsr član drultvs «83 SNPJ, js bil mor, dobm t(JVe , 3. februarja poklican v službo ^ ^^ -vo»g|| d^ga Cilejs i zagotovila o kooperaciji Kongres odloči glede preloma z osiŠČem Sanllago. ČUo. U. febr.-Zu-nanji minister Joan B, Roasetti je na koniforenci s reporterji ameriških liatov izjavil, da se bo Čilejska vlada ravnala v smislu zaključkov, sprejetih na Vse-ameriški konferenci v Rio de Ja-noiru, Brazilija, glede obrambe zapadne hemiafere. Predlog glede preloma odnošajov s Nemčijo, Italijo in Japonsko bo predložen kongresu v zadnjih tega meseca ali v prvih dneh marca, preden novoizvoljeni predsednik Juan Antonio Rios prevzame svoj urad. Čilejska vlada je kritizirana tu in v drugih ameriških državah, ker še ni pretrgala odnošsjev z osiščsm. Kritika je Is deloma upravičena po mnenju po u a u eeeovTDt 4 «navalcev situacije. Ti trdijo, da član drultva 683 SNPJ jo bU mora doblu golov?e g.rtnc^v gle. ebruarja poUfcjnv ^ulbod<„ obnm£ -voJ ^ Strica Sama. To je že drugi član obrtjjt w je i*postavlJeno ne- tega društva, ki jo odšel k voja-1 varnosti nabada,\>d Združenih kom. Prvi je bil Louis Podbev- dr^y ^ lrd|> di Je č|leJ||k(| , Jf: da 1,0 stdriVi ln letalska sila libka ln ne bi mogla vesela povrneta. Zasedanje vojnega sveta v Londonu Razprava o kritični situaciji na Pacifiku mogla preprečiti letslskih nspsduv s strani Japonske. Cile Jo sklenila dobro kupčijo x Ameriko, v smislu katero bo slednja kupovala vse kovino, ki Jih republika producira. V teku so pogajanja glede sklenitve novega trgovinskega pakta. "Odločno poudarjam, da čilejska vlada kooperira s Ameriko London. U. febr.—Prva ssjs ln drugimi državami," js dojsl prsvksr ustanovljenega vojnsgs Kossstti. "Ts kooperselja so bo svsts. ki ga tvorita .oprezen- f"v*«ls v vseh osi- tshtje Velree firttanij«, Ai^S-1^ «Wurtje In zskljuiki lljo, Nove Zelsndljo in holsnd-! »MM* n« konferenci v Rlo ds ske Vzhodne Indije, ae je priče-1 J«"«!™. predloženi kon- la včeraj, v momentu, ko Jspon- v odobrltsv. Kskor druge ci ogrožajo Singapor, nsjvsčjo «meriške rspubllke, jo tudi noša britsko trdnjavo ns Dsljnom »sinteresirsns v obrsmbo zspad-vzhodu. hemlsfers." Soji je predsodovsl premier Churchill. Glsvni predmet dis kuzij je bils krltičns situscija ns Psciflku. Očitno js, ds bo Vsliks Britanija Izgubila kontrolo nsd zspsdnlm dslom Pacifika, Če bodo Japonci zasedli Singapor. Sestsnks s Churchillom so se udeležili Esrle Psge, reprozen-tsnt Avstrslijs v Londonu, W J. Jordsn, vrhovni komissr Nove Zelsndijs, profesor Pister Gerbrondy, predsednik holsnd Irska doda naj pomatfa zaveznikom Poslanec Dillon obsoja politiko nevtralnosti Dublin. I toka, U. febr—Po- __slanec Jame« Dillon js v svo- r;;:,^ E™""")" Jem govoru obudil n.vtr.lno.t- •k* Vl«dc y i/gn.n.lvu, In L. 8 . . . . r.. A«n.ry, drtaiSTÄ^ Indijo. ¡TMßT* «»mi J» mons ds vsiars, ki prsv zs prsv vUd ' nl «""Vrt d.j. uUho bodo «poroirnl -m^riikl vUdl. , ^ »ovr.inlkom V.likr Ll, .Vrrt'h MnL BrlUnlj«, Amerike In drugih >•11 n* Miru gled. obr.mbv . . '. . . 14. *, hoUndjk. Vzhodne Indij. In «« « 2ÜK AV,'lrll,,,^___ločno postaviti v tem konfliktu i na stran zaveznikov in proti Nemčiji, Ltalljl In Japonakl, ki so napovedale vojno Združenim državam. Co vlada tega ne bo La Cuardia resigniral kot direktor civilne obrambe Waahlngton, I), C., II. febr.- Predsednik Roosevelt ja nežna- hr®tnl ?ap!r ^ s , ml, da je ,,ewyorškl župan flo- , * llr rello La Guardia resigniral kol k" ™ " ^ lkArcaU /iin.Li/ir ..rmAm ..u.,1«.. «k,.^ v Severni Irski in očiul Anf>s- i n l L ni« »ti mjLt« nr»* da je s tem kršila nevtr.l-bo ift da Je njegovo meato pre- -'T vzel James M. Undis, dekan n<™JTif*hlh dM ^avne^fakulUte na^ unlvo^l str"«! utihiiUal^koe \ kon- ^^0 L i^irSiijS^! Dolžnost Irske je, ds pomags glede proukelje civilistov Me- XIIV(fZnlk^ v ¿rbi prot, f^ZZZ f yI : r011? ltg> ne bo storil., «o Iz Vlrginlje, je dejol, ds bo ^ ^ „Jgv^ njo» , skupni kongresni ekonomski odsek, ksterSmu nočolujo, cahte-val podatke o delu, ki ga oprav- Porota oprostila Ijajo uradniki In usluibenn uro- unijskeftil uradnika ds, katerih piočaje tri tisoč do- .... „ lerjev In večnTloto. Undis bo ^ najbržo pozvan k zaslišanju pred P™**, Ml«Mia - Bk,,gl direktorja CIO, ki je bil ^^'^^^■seM^aii obtožen, da Je nodlegoval neke- , . ... ¡ga stavlmkaza v teku stavke 3 tir je VOiasm} proti Udltod Cretisilting Co. letalci se ubili ' rnmd jo trdil, da je samo povo- ' Phoenls, Ari*., II f^br -Atir- del stavkokexu, da je bilo i>kli je voješki leuld ao ao ubili, ko «one stavks in ga pozval, naj je bo)no letelo treščilo na tla pri sUfpi v unijo Zakon, ki prepo-Hachlti, N M. in ae ra/bih» valuje nadlegovanje suvkoke-je dobil red vrhajsjočoga solncsj Kdon letslsns)e rešil s skoke», «sy»_|l_>ll pred onim lotom je dobil red vrhajajíiOega soinra r/wn .^.i« I prve vrst«, najvilje odlikovanje.Is padalom I sprejet v državni sbomici. CHURCHILL ODGOVORIL KRITKOM VOJNE POLITIKE Premier pohvalil povelj• niha britskih čet v Libiji ZVIŠANJE VOJA S-KIH PLAČ London. 11, febr.—Parlament, čaaopisi in jsvnost isrsžsjo nezadovoljnost s potokom vojnih operaoij v Libiji in sshtavsjo od prsmierjs Churchills pojssnils, zakaj briUka armada ni atrls oaiščns oboroženo silo. Clsni | psrlamonts so stsvlli Churchillu vprsšsnjs in zshtsvsli Informs-cije o libijski ksmpsnji tsr sposobnosti poveljnikov, Hotsli so vsdotl, zakaj js gsnsrsl Clsuds Auchinlsck odstavil gsnersls Alana G. Cunninghama, čigar zmožnosti je hvslll ob ssčstku kampanja. Churchill in Edward Grigg sta odgovarjala kritikom in pojas-njevsls vzroke umikov britskih čet pred osiščno oboroženo silo. Origg je govoril v imenu vojnega urada in naglalal, ds ne bi bilo v interesu jsvnosti, če bi se rošotsls vprslsnjs, ko 00 vojne operacijo v razmahu. Churehtfl Je v svojem odgovoru kritikom zagovarjal postopsnjs gsnsrals Auchlnlecks in gs pohvalil k^t dobrega ln Izkušenega povelj-• nlka, Promlor je orlssl tudi oblast lords Beavsrbrooks, ki je bil nedavno imenovan ss mlnlstrs protfukcijs bojno opreme, toda mod poslsnci ni vsbudil nobenega navduienja. Churchill )o dejal, da Beavorbrookova povelja sličl oni Donalda M. Nelsons. ns-čslniks ameriškega odbora sa produkcijo bojns oprsms. Bssv-erbrook bo roprosentirsl Vsllka Britanijo v ratgovorlh s Nslso-nom glsds skupno mobllliscljks vseh sredstev s« borbo proti osliču. Premier je reksl, ds /s Beaverbrook žs nsvessl lUke b Nslsonom ln ds obs užlvsis^-upsnjs prsdsednlks RdoiistoUa. Losi le Hore-Belisha« UMrslee ln bivši vojni minister, Js iiri-tll bojazen, da bo priAlo do trenja mod Beaverbrookom in delavskim ministrom Bevinom glede delitve oblsstl. Slednji Ims še vedno oblsst glede mobiliss* cije dolsvsks silo v vseh fssab, ki so tičejo produkcijs bojne opreme. Churchill je v toku dfbeto ns-xnsnll zvišanje plačo vojakom ln ženski pomožni armadi za $220,--000,000 letno, toda s tem ni zadovoljil kritikov. Ti 10 tzjsvill. da to zvišsnje nl dovolj, če se primerja plača, ki Jo doblvsjo angleški vojski s ono, ki Jo prejemajo ameriški vojski. Zanikrnost vnrok poiara na francoskem parniku Ni«w Yoi k, U. febr —Distrikt ni prsvdnik Frsnk 9. Hogsn je i/j.*vii da Je ogenj, ki je Spremenil frsrioaikl parnik Norman-du« v ožgano lupino, naatal kot, p«*aie(liea /anikinosti, no sabotaže Ta parnik lefti prekucnlen ob pomolu V newyeriki luki. Posebni odbor morneričnth isve-deiu-ev nadaljuje preiskavo, da dušene, ali se bo pomik lahko popi m vil, da bo sposoben za f»h»vb(> Parnik Normandte je bil |ionoa fraru <*ke mornarice in je stal ISfl OriO (MM. Argentinski pomorŠčm» ki strašijo obrešje liupnoa Alrea, Argentina. 11. febr Oddelki pomorščakov ao bili dodeljeni pomorski polletji, ki stroži argentinsko obrežje, Iti-ke ln tovorne ns obslsh. Ob-rsmbm minister Je nesnsnll, de je bilo 9A 000 mol mobllizirsnih so to službo. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE of and published by Slovene National Benefit Society •• Zdruiene driaee (laven Chicaga) i« Kanado SS.00 aa pol lota. SI »0 sa 6etrt lota; ss Cttcago 1n Ctesro lato. S3.7I ta pol lelb; sa inoooaietve 99.00. llNlii lor tbe United States (except Cftleafn) aad M.00 por j—m, Chicago and Cicoro 17.40 pepr 9749 fea celo po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nsparoionik 1 . vračalo. Rokopisi lilofsma vsebine (¿rtiee. povesit pesmi itd.) so vrnejo pošiljatelj«* le v stečaju, ¿e Je priloiii 'Jbffcigttaiae ralos on agreement—Manuscripts of and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, ploys, poems, etc., will be returned to ssNder only accompanied by sol!-addressed sad stamped envelope. Naslov na vse. kar laut stik s Ustom: PROSVETA MA7-H So. La wedele Ave.. Chicego. Illinois MEMBER Or THE ITDERATED PRESS naselbin — —— Datum v oklepaju na primer (February 28, 1042), poleg Vakga imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da m vam list ne ustavi Pred osemdesetimi leti Abrehgm Lincoln se je rodil 12. februarja 1800 v borni koči iz brun v divjinah Kentuckyja in ie kot deček se je presolil z očetom v Južno Indianö in kasneje v južni Illinois. Njegova mati Nancy Hanks ga je naučila čiuti in pisati in potem se je sam učil iz knjig, kolikor ni dobil za silo advokatgkega znanja iz korešpondenčne iole. V svojih mladih letih je bil drvar, piamonoia in štacunar; potem Je bil gdvokgt, državni poalanec, kongresnik in ggitator. za osvoboditev zamorskih sužnjev. V svojem 52. letu je bil izvoljen za predsedniku Združenih držav in ko je nastopil predsedniško službo 4. marca 1861, je civilng vojna na jugu Amerike že izbruhnila. Lincoln je vodil Združene držav$ v času njihove največje krize v zadnjih 150 letih, če danes gledamo nazaj. Enajst južnih drŽav, ki ap bile pod kontrolo oužnjedrlcev, je hotelo raztrgali ameriško republiko. Odcepile so se kot samostojna republika pod imenom Konfedergtivne države ameriške, mobilizirale so svojo armado in stopile v vojno za svojo samostojnost In za ohrano zamorskih sužnjev, ki ao jih cenili na dve milijardi dolarjev vrednoati. To je bila največja civilna vojna na ameriški celini, ki je trajala štiri leta in pobitih ln pohabljenih je bilo čez milijon mož. Lincoln je sovražil voino iz dna svojega srca—ali, ko je izbiral med posledicami kapitulacije pred sužnjedržci in grozotami vojne, ae je brez pomisleka odločil za grozote vojne in mobilizirat najprvo iz prostovoljcev, kasneje pa iz obveznih nabornikov velike armade, katere so bile naposled zmagovite. Lincoln je postavil načelo, da nobena cena ni previsoka ln nobena žrtev prevelika za ohrsno unije Združenih držav. Sprva so Llncolnove ali unijske armade doživele mnogo težkih porazov In dvakrat je celo bilo glavno mesto Washington v nevarnosti, da ga okupirajo konfederativci, ki ao tik zraven nekaj čaaa kontrolirali Baltimore in kraje v Virginiji, kjer je rebelna konfederativna vlada imela avoj sedež v Richmondu. Največja ovira za Lincolna so bile "nevtralne" države v paau ob Južnih državah; te so bile pred vsem Tennessee, Kentucky, Maryland in Missouri. Te države se sprva niso hotele udeležiti vojne z Južnjaki, ker so njihovi vplivni floii simpstiziroli z rebeli, ampak za upor so se čutile preslsbe. Čakale ao, kam ae nagne bojna sreča Če bi bili rebeli zasedli Washington, bi bile vse te države prestopile na njihovo stran, ln med čakanjem ao te države razglašale "nevtralnost". Lincoln je imel oblaat, da bi bil ostro nastopil proti očitnemu iadajatvu teh držav—gtoril pa ni ničesar s silo. Njegova armade ao udarile le Um, kjer je bilo treba, kjer so ae državljani dvignili z orožjem proti njegovi vladi, vae one, ki so rcbellrali samo g jezikom in v tisku, je pa pustil pri miru. Lincoln je v najhujši krili ostal, kar Je bil — demokrat in človekoljub. -Lincolna ao akoro do zadnjega strahovito napadali in karikirali tudi v severnih državah. Na odpadlem jugu so ga enostavno nazivali "bufon", to je opica, Njegovo skrajšano ime Abe — kakor so ga klicali njegovi prijatelji ln pristaši — ao enoaUvno i s premen ill v "Ape" ali "afna". In te podle nazive s vsemi ostalimi najnlckotnejšimi nesramnostmi vred so pridno ponatiakavali v severnih mestih. Neštetokrst so mu prijatelji svetovali, da bi bila zelo potrebna nekakšna cenzura — kljub uetavni garanciji tiska m govora, kajti nebrzdane zlobnnsti. ki ao ae širUe po vseh kotih Amerike, ao tilno ubijale ljudsko moralo. Lincoln Jo pa odločno zavrnil vae take nasvete. Naj falotjg govore in pišejo, kar hočejo, dokler nc store ničesar! Svoboda tlaka in govora mora živeti tudi med vojno! — - Res je živela ampak atrašna bratomorna vojna, katera bi bila pod kakšnim diktatorjem lahko končena morda v dveh letih, se je vlekla štiri leta — samo zato, ker je lahko vaakdo oviral nabore in drugače nagajal Llncolnu na vse mogoče "lepe" načine. Kakor je Lincoln sovraMl persekuclje nasprotnikov vsake vrste, tako je tudi sovražil amrtno ka/en Vojaška sodišča ao v teku vojne obaodila na tiaočo vojak «v v smrt zaradi dezertaclje. uporov In drugih resnih prestopkov Predsednik Je bil zadnja InŠUn ca za pamiloščenje v teh olučajth - tn Lincoln ni puatll skoro nikogar ustreliti. Prišlo je tako dejet da s<> Lincolna prijeli njegovi najboljši generali ln prijatelji « tesnim svarilom, da bo a svojimi pomtlnetltvami uničil moralo v armadi. Lincoln Jih ni poslušal "Ustrelltev vojaka ne bo nikomur koristila", Jim Je odgovoril. Njegov urad je hit vsek dan poln mmkih in žensk, ki so prosile pumi» Inščenja od smrtne kazni za svojce in Ltncttln Je vsem ugodil, , Lincoln je /magal v civilni Vojni in ohranil unijo Amerike — ampak uradi tega ni slaven Lincoln živi in bo šivel. dokler bo Uvele Amerika, v srcu Američan- \ zaradi tega, ker je raje videl najhujše prelivanje krvi, kakor pa da bi bil še nadalje gledal telesno sužnost zamorcev v južnih di/avah in propast demokratičnih svobodščin no tem kontinentu "Razdvojeno hiša ne more obstati - r aad vo jena Amerika nap »1 svobodna ip. ng pol surenjaka ne nxtrr živeti'" "Vlade ljudstva po ljudstvu In za ljudstvo ne sme izginiti % »veta!** * e Lincoln je združil htšo4n osvobodil sužnje svojega časa Danes, po SO letih, je Amerika v le hujši vojni — njena razdrapana eko-nomeke hiše pe čaka na novega Lincolns. Ali ga fte ima? Za člana mladinskega krožka Chicago. — V soboto dopoldne, 14. febr., bodo člani mladinskega krožka št. 26 SNPJ imeli "Valentine party" v dvorani SNP.J. Prične se ob 10. uri zjutraj. Upamo, da se udeleže vsi člani krožka, ker obeta se dobra zabava. '' Ruth Medic, predsednica. VarlJetni program Čitalnice S. N. doma Cleveland. Ohio.—V nedeljo, 15. febr., praznuje Čitalnica Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 15-letnico svojega obstanka. Ob tej priliki gostujejo pri jubilejnem varijetnem programu razna elevelandska pevska društva in posamezniki. Pričetek programa bo ob 3:30 popoldne s pozdravnim nagovorom. Pravijo, da bodo točni in zato glejte, da boste pravočasno prišli v dvorano, to je v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Spored je jako pester in bo brez dvoma ugajal občinstvu. Točnega sporeda sicer ne vem, vem pa, da bodolflarii dramskega društva Anton VerovŠek podali enodejanslfo igro "Okrog z lažjo". V vlogah nastopijo znani igralci Frank Česen, Marion Bashel, Kovač, Dolinar in R. Vadnal. Anton Eppich prispeva zabaven kuplet; v pevskih točkah pa nastopijo zbori Jadran, Slovan, kvartet Glasbene matice in socialistična Zarja. Poleg teh nastopijo še drugi pevci in pevke v duetih in kvartetih, kot R. tleler-čič in Zale, Edith Coff in tovariši itd. • To je jako bogat program in za vse skupaj je določena vstopnina samo 35c. Zvečer se bo vršil plea. Apeliramo na vse zavedne elevelandske kot tudi na Slovence in Hrvate iz bližnjih naselbin, da se udeleže 15-letnice obstoja Čitalnice S. D. doma in s svojo navzočnostjo pokažejo, da razumevajo pomen takih učnih ustanov. Na svidenje! Erazem Gorsho. član. Prosimo sa "Balea tax" snem ko I Cleveland. Ohio. — Slovenski narodni muzej v S. N. domu, •409 St. Clsir Ave., Cleveland, Ohio, se obrača do vseh rojakov In rojakinj v državi Ohio, da bi zbirali in poslali ali prinesli v u-rad muzeja S. N. "sales tax" znamke, ki jih dobite pri naku-ku raznega blaga. Na ta način bi zlahka, če bi se resno zavzeli, zbrali skupaj dovolj znamk, katere bi vnovčili v državnem davčnem uradu v Columbusu in s tem densrjem bi si nabavili razstavne omare za muzej. Na ta način ne bi nihče direktno nič utrpel, rešili pa bi vzajemno vsi skupaj zelo resen problem, ki je sedaj pred nami. Seveda, denarne prispevke bi zelo hvaležno sprejeli, če bi kdo kaj poklonil ustanovi. Ampak, če naberete in pošljete dosti "sales tax" znamk lz države Ohio, pomeni ravno toliko, kot če bi darovali gotov denar in vendar nikogar nič direktno ne stane, ker davek je itak vsakdo obvezan plačati pri nakupu raznega blaga. je, da povsod zahtevate znamke, jih shranite in dostavite v muzej S.N.D. «Slovenski narodni muzej sedaj takoj nujno potrebuje nekaj razstavnih omar, katere pa morajo biti narejene nalašč za naše posebne potrebe. Te omare bodo kompaktne, moderne in na tak način narejene, da bo z vrha "show case", ob straneh na obe strani pa police z vrati, kjer se bodo hranili razni slovenski časopisi in revije, vezane v knjige. Take reči pa stanejo denar in v našem slučaju potrebujemo za enkrat najmanj vsaj $500.00, da moremo naročiti te reči. Za vezavo listov in revij in za druge malenkosti imamo denar, nimamo pa za opremo in brez o-mar ne moremo pokazati zbranih reči. Blaga je že veliko zbranega v muzeju, ki je vse jako zanimivo, zato nujno potrebujemo razstavne omare, da v njih razvrstimo in razložimo reči za ogled. Zato vsi, ki ste voljni kaj pomagati v ta nameni pošljite vaš prispevek v obliki gotovine ali znamk "sales tax" v S. N. D., ; ČETRTEK, 12. FEBRUAR^ • nekje v Beli Krajini, zapušča družino. / Kanri Zvanut pa je imel nepričakovano operacijo. Sedaj je doma in mu želimo, da kmalu ozdravi. Enako želimo tudi v Sem ostalim bolnikom. Končno se želim srčno zahva liti vsem za darila in karte, ki sem jih sprejela tudi iz drugih držav za moj rojstni dan. Najlepša hvala vsem. Vi, st. louiski Slovenci, pa pri dite vsi na veselico v soboto zvečer v Slovenski dom. Tbeeeea Franko. Tudi mi j*v proglas, se je takoj PCpvr-|poročila zavrgel z nzlünm» toval z vaščani in v par dneh so ------- m- 1 6409 St. Clair Ave,, Clevfflandj notoričnem kpnfederajnem stm O,—Erazem Gorske. bivar. tajnik- ar- To in ono Is St. Louisa St. Louis, Mo. — Kakor povsod, so tudi tukaj razmere take, da nekateri delajo prav dobro, drugi bolj slabo, nekateri so pa tudi na štrajku, ali teh ni velikg. Več ljudi me je že vprašalo, še celo moja aošolka iz Pennsyl-vanlje, zakaj se več ne oglasim v Prosveti. Sedaj pa imam ravno čas, ker sem že dva tedna doma. To pa zato, ker sem se zakotalila in se na kolena precej pobila. To povem vsem radovednim, ki me vprašujejo, če sem zopet bolna. Ko nisem imela, da bi «koro ne mogla društvo plačali, takrat ni bilo nikogar blizu.; Zelo rada bi videla, da bi prišli tudi takrat na okrog in za naa poskrbeli in bila bi jim zelo hvaležna. Veliko me jih vpraša, če bom prišla delat za Ameriški rdeči križ. Jaz sem že pred letom pričela delati v Barnes Hospita-lu. Tedaj še qisem vedela, da bodo tudi Slovenci začeli z akcijo za Rdeči kril Zato tudi še sedaj delam tam in pomagam, ako le morem. Toliko v pojasnilo. V soboto zvečer, 14. febr., pa tukajšnji Slovenci, vsa slovenska društva v St. Louisu, pri rede veselico za Rdeči križ v Slovenskem domu. Torej vsi na to zabavo. Pokažimo, da smo res dobri državljani, in sicer ne samo po imenu, marveč smo tudi pripravljeni storiti vse, kar je v naši moči, v pomoč naši novi domovini, ki nam je res dobra. Kakor povsod, tako tudi tukaj smrt ne počiva. Tukaj je umrla dobro znana rojakinja Theresa Lucas, dekliško Novak, rojena v Orehovici pri St. Jerneju na Dolenjskem. Bila je zelo priljubljena« kar je pokazala tudi velika udeležba pri pogrebu. Tukaj zapušča moža. hčer ln tri sinove. Na svoj rojstni dan pa je umrl Anton Glavno' Bukavcc, Mar 80 let ta rojen = Nekaj o nesmrtnem Llncolnu Cleveland.—Zgodovinska hiša v Washingtons D. C., je "Pe--terson lodging house", ker tam je za vedno zatisnjl oči nepozabni rešitelj telesnega suženjstva Abraham Lincoln, predsednik Združenih držav za časa civilne vojne, ki je v tej deželi znana vsakemu šolarčku. Prebivalci Washingtons so se še vedno radovali ob zmagi Severa nad Jugom in konfederalci, ki so se bojevali za obrano telesnega suženjstva, ko je v petek zvečer, 14. aprila leta 1865 vstopil v gledališče s svojo ženo Mary Abraham Lincoln, da prisostvujeta komediji "Naš ameriški bratranec". Ravno v sredi tretjega dejanja pa je bil Lincoln ustreljen v svoji loži. Ustreljen je bil od zadaj v glavo po patičarjii Johnu Wttkeau Boottrti. več je delal po "svoji glavi", kot Ko je Booth ušel preko odra iz gledališča, so navzoči zdravniki skočili k smrtno ranjenemu predsedniku Združenih dižav, da mu nudijo takojšnjo zdravniško pomoč. Takoj so pa spoznali, da je rana nevarna in niso dovolili, da bi Liryrolna prepeljali po raz-drapani cesti v Belo hišo. Tako je bil ranjeni Lincoln prenešen v Petersonovo hišo preko ceste, kjer je izdihnil zjutraj ob 7:20. Njegovo telo je takrat prenehalo živeti, ni pa umrl njegov duh, ki živi naprej in bo živel, dokler se bo pisala zgodovina. Biti predsednik Združenih držav, North American ali kake druge banke, velikega ali malega podjetja, predsednik unije ali narodnega doma, predsednik SNPJ ali pa tudi samo društva 53, pomeni, da od časa do časa prideš v komplikacije, katere moraš razmotavati. In v komplikacije zaidejo predsedniki vseh organizacij, pa če so še tako razumni. In kakor ima predsednik Roosevelt težke probleme pred sabo, je imel Abraham Lincoln, kolikor nam zgodovina pove, še težje probleme za časa civilne vojne, ker delali so mu preglavico celo njegovi lastni poveljniki, katere je sam nastavil kot vrhovni poveljnik armade ln mornarice, kakor tudi Člani kabineta in drugi. Nekateri poveljniki so delali ravno nasprotno kakor je želel njih vrhovni poveljnik. Bilo je na pomlad leta 1832, kot čitamo, ko je v New Salem, 111., kjer je živel mladi Lincoln, prijezdil sel od governerja z letaki, da takoj potrebujejo prostovoljce, ki so pripravljeni boriti se proti Indijancem rodu Black Hawk, ki so po svojem glavarju Saku s silo zahtevali svoja lovišča v Južnem Illinoisu, Abe. kakor go takrat klicali Lincolna. Je bil brez dela, ker takrat še ni bilo WPA, trgovina Dentona OffuU, kjer je bil Abe "klerk'\ pa je šla bankrot. Ko je Lincoln čital governer- se organizirali v Rushvillu, okraj Schuyler. (Moj komarat John Goršek v Springfieldu bo 1 bolj vedel, kje je Rushville, kakor jaz.) Vojaški poveljnik jiifi je dal prostovoljno, da si naj $ami izberejo kapitana. (Pri nas smo bolj "oklih" in imafrno točke, po paTerlh IzVôÎÎïYKT prédSèdnika društva.) Kandidata sta bila neki William KirkpatrlČk, lastnik Žage, in Lincoln. Ko so prečitali glasove, je bil izvoljen za kapitana grocerijski pomočnik Abraham Lincoln. Tako se je pričela njegova vojaška kariera, ki pa je bila kratka. Abe je bil komaj tri mesece kapitan, a boja ni videl, ker ga hi bilo. v Osemindvajset let po tem dogodku je bil Lincoln izvoljen za predsednika Združenih • držav, ki, ki so napovedovali krvavo vojno med brati. In dasi Lincoln ni MississippijV Namest ni nikdar prej videl vojne, ga vojaikr zgodovinarji smatrajo zmožnega stratega. r Ko so se južne države odločile, da se ločijo Od Unije, se organizirale v konfederaciji in je vsled tega vojna med Severom in Jugom postala neizogibna, je general George McClellan dobil mandat od Lincolna, da organizira severno ali unijsko armado. Ampak general McClellan ni poslušal svojega vrhovnega poveljnika v Beli hiši, mar- nad katerimi so viseli črni obla- ki je predsedniku pomnožil skr' L» ill---------j^.-ti U....... bi s svojimi operacijami v doli- to da bi se ta general boril proti konte-deralcem, je intrigiral s politiki, ker je hotel postaviti sam svoje cesarstvo na zapadu. Fremont se je že začel proglašati za cesarja, ko ga je Lincoln odstavil od poveljstva. JKo je Lincoln pisal generalu Hallecku in Buellu, naj zavzi-mete trdnjavo Fort Donelson, je isto že zavzel general Grant, ki do takrat ni bil preveč popularen. Vest o tej Grantovi zmagi je podigala klic na nov boj do zmfrgé. Nato je bil Halleck po-klican v Washington, Grant pa Je postal glavni poveljnik unij. skih fell na zapad ni fronti—v dolini Misslssfppija. Ulysses Grant je bil poveljnik, kakrtnega si je Lincoln želel. Grant je bil človek, ki se je upal zasledovati sovražnika v njegov lastni tabor. In tako mu je predsednik dovolil, da Je udri v Mis-sissippiško dolino po zavzetju Vicksburga. Pozneje je od Lincolna dobil laskavo pismo, ker se je obrnil po zavzetju Vicksburga ravno v nasprotno smer. Takrat se je Lincoln bal, da je storil napako, pozneje pa je priznal, da se je motil sam. Pismo se končuje: "I wish to make this a personal acknowledgement | that you were right and I was wrong." "■tfrugi Lirróolnov general, kije veliko pripomogel do zmage 8* vera nad Jugom, je bil Sherman, ki je napravil znameniti pohod s seveda proti jugu do morja in presekal jconfederalce na dvoj«. Tako se je moral general Let j poveljnik konfederalne armade, podati in bitka za Jug je bila iz- < gùbljèna, kapitan stotnije, ki se je leta J832 imela boriti proti Is-dijancem rodu Black Hawk, p« je postal veliki rešitelj in Združene države so ostale sdruisss. Za to rešitev Zdrufcenih držav pi je nesmrtni Abraham Lincoln plačal s svojim življenjem. Sliva njegovemu spominu! Frank Barbič. 53. govori. Ko je ta general v naot du v Peninsularju izgubil bitk« ga je predsednik odstavil Al ko je zmagoviti južni ^.JJ Lee grozil, da napade Washini ton, jt Lincdlnov kabinet in*,* ral, naj ponovno nastavi "n^u ga McCleilana", kateremu najj? roči obrambo glavnega mest. To pot se je McClellan dobro od rezal in pognal v beg general, Leeja z njegovo armado vred. Ali zopet je odklonil Lincolnov nasvet, naj zasleduje konfcde. ralce, če*, da je njegova armada preutrujena za nadaljevanje. In tako je konfederalna armada srečno ušla preko reke Potomic In dasi je ie McClellan delu Lincolnu dosti skrbi radi svoje nezmožnosti in arogance, se je pojavil še drugi general John C Fremonts znan kot "Pathfinder" pravimo, češ, da so JLincplnovi nasveti 'Plundering nuisance" ali "zmotne sitnari je". McClellan je imel na svoji strani tudi nekatere druge avtoritete in "avtoritete", v glavnem Lincolhove politične nasprotnike, ki so mu očitali, da daje napačne direktive svojim poveljnikom in da s tem podaljšuje vojno. (Tudi nam, ki delamo pri jednoti, se vedno očita, da delamo napake.) Očitali so mu tudi, da je prevečkrat premenjal "poveljnike in povsod vtikal svoj nos. Edino dobro besedo so imeli zanj, ko je dal glavno poveljstvo generalu Grantu, v či-jega strategije se potem ni vtikal. A kljub temu mu zgodovinarji dajo priznanje, da je poseda» val vojaški talent, dasi ni bil nikdar general aH višji častnik. To sodijo po njegovi korespondenci, ki jo je imel med civilne vojno z generali in iz njegovih navodil vojnemu tajniku, kakor tudi iz njegovih načrtov in priporočil glede premikanja armadnih zborov ali polkov ter iz njegove kritike, ker vojaški poveljniki niso izrabili važnih momentov za manevriranje proti sovražnim postojankam. In vse to se smatra kot strategija, katero je Lincoln igral kot predsednik in vrhovni poveljnik armade in mornarice. Ena Lincolnovih napak je bila, da je takoj od pričetka poslušal svoje politične svetovalce, ki so zahtevali: "Naprej v Richmond!" In tako se Je Lincoln podal njih pritisku in poslal neiz-vežbano vojaštvo nad konfede-ralce, ki so porazili unijfko armade pri Buli Runu. Pozneje Lincoln ni več poslušal političnih svetovalcev v vojnih operacijah. Navadno se je posvetoval z vojaškimi poveljniki, največ pa se je zanesel na svojo lastno razsodnost. McClellan kot prvi poveljnik Je sčasoma delal precej preglavic predsedniku s svojim arogantnim in žaljivim nastopom. Nsjvečje zapreke in pomote pa je delal s svojimi nastopi proti sovražniku. In tako so se njegova poročila s fronte bolj ln glasila, da je "vse mirno pri Po-tomacu". Kadar mu je predsednik poslal povelja, da Jih izvrši, jih je zavrgel ali pa storil ravno nasprotno, samo da se nI pokoril Lincolnovim ukazom. Čitalnica SDD obhaja 15 lstsico Cleveland. — Ko se je prd leti pričel zidati Delavski do» na Waterloo Rd., je bil stavbi*-ski odbor določil poseben prostor za Čitalnico, kjer naj ai nil narod hrani duševne zaklade naših pisateljev in pesnik* Takoj po otvoritvi SDD se je sešlo kakih 25 rojakov, kateri, so organizirali to našo knjižno zbirko - Čitalnico SDD Ti poučna ustanova je polagons rastla in v petnajstih letih napolnila omare Čitalnico z vsakovrstnimi knjigami, ki so m razpolago čltateljem na povrt-čilo. Brez dvoma so Slovenski domovi r svojimi čitalnicam i zbrsli in ohranili ogromno ybif-ko naše književnoeti. ki je večja zgodovinska vrednost v» kega naroda, doma ali ns tuje» Pomniti moramo, da brc z W ge ni besede. In brez muziksfo» j not nI ubranega petja Zato Ji prav, da imamo do Htersrnlh * književnih ustanov posebno sp°- pupoldos Leta 1861 Je bil odstavljen general Scott, kateremu je bil McClellan zelo nevoščljiv poveljstva. Nato pa Je Lincoln sam pri-1 ¡¡¿vanje čel študirati vojaško strategijo.} Prthodnjo nedeljo r. r"n,h *odov,n- 14. febr. bo Čitalnice SDD pruskih bitk in taktike in s posve-, nov,la ,v0j0 ivietnico obstsn* tovanjem s častniki, ksterim Je V te namen Je odbor orgsniztf* zaupal Vsak dan Je študtrsl voj- izmjno izbran in dober pr<*rsi* ne zemljevide, ker hotel Je biti Na sodelovanje je povsbil P** informiran o vseh vojnih ope- j m igralce pevskih in d«*0" racijah In dogodkih. Imel Je tu- ( duh zborov dt evoje tajne poročevalce, ki so Na programu je pevsk» (ga direktno obveščali, kaj se go- Jadran, moški zbor SW>va^£ dl na fronti. \ ¡tacn Zarja. Mladinski zbor SJ» je leta 1862 dal več v duetu John Zale ml in ir Lincoln v Msdison Square Oardna.i priporu generalu McCletîanu. I Jelarčič, Edith Cotí I ali on je vsa predsednikova pri-j (Dalje aa S. J četrtek, 12. FEBRUARJA PROSVETA teti XL ¡tare domovino^ ,,, ,ahievâlo 80.000 vojakov prometnih sredstev strašna sti I® «___1--1I« sir* «a nramAn i» i— J. i. ia Jugoaiavilo Angola, 29. jan - Nemško hovno poveljništvo je odpo-80.000 do 100,000 vojakov Jugoslavije za spomladansko Livo in borbo na vzhodnem iišču ter poslalo sedem bol-¿luh in eno madžarsko divizi-v Slbij,» m srbsko Macedo-■Nemci prav Uko umikajo ¡nek desetih bombniàkih e-i ¿ril k» 80 delovala nad Srbi-Bosno in Hercegovino v zad- petih in pol mesecih. I .. -vV...- Boji v Črni gori In Beenl Poročila, prihajajoča iz upor kega središča, govore o hudih ,ih v ranih predelih Črne go-in goratih območjih Jugosla e od jadranske-obale -do reka ve. Uporniki so zavzeli mnoge fcne železniške proge, pravijo ročila zagrebških listov. Prema sredstva v vrbaŠki in bo-uki dolini so verjetno v rokah Snikov. Jolgarske sile, o katerih pnK anju v jugoslovansko vojno ulje se poroča, so peta, šesta sedemnajsta pehotna dlvizi-• ied tem prirejajo Nemci Igradu propagandne razstave so pa zelo slabo privabili več ljudi, so Nem-azpisali nagrade: sveženj ku i za vsakega tisočega obisko- ca. oudarja se, da je to bila prav xloljiva vaba, kajti v Seigra«-; je strašna zima, kurjave pa ... — V . i. — v laiki osvobodili 430 ujetnikov ii prisilnega taborišča /)ndon, 30. jan. (ONA-JČO>— ¡«slovanski krogi , so danes tročili, da je drzen oddelek nikov pod povelj niât vom ži-rskega častnika osvobodil 430 ov, zaprtih v nekem prisilil taborišču in osvobojeni u-niki so se takoj vpisfli v ro-jubno vojsko. apad se je zgodil blizu mest »mik in Suvobor, kjer so ca-i pod poveljniàtvom generala ize Mihajloviča napadla, da bi obodile svoje zaprte tovariše, tooča se, da židjew vedno jih številih vstopajo v upor-ko vojsko, da bi se maščevali divjaštva in preganjanje svo-I sovernikov. |— V . . . — wi podatki o "tretji fronti" irigrad, 30. jan. (Posebno po-ilo Derek Patmoreja The ristian Science Monitorju) vorcč o položaju na Balkanu ugleden ameriški radijski na ■edovalec, pred kratkim biva-|v balkanskih prestolnicah, pil dopisniku: "Ne razumem, Rj angleški vojaški krogi ni-P"slali letal za sodelovanje z °'jubi. upirajočim se nacijem Balkanu". Dejstvo, da je gen. l*a Mihajlovič po radiu v zve-■zave/niki, kaže, da bi zavez-1 lahko dali jugoslovanskim <>l)ubom bolj izdatno pomoč. odličen ameriški dopls-* ki po/na Jugoslavijo dobro, V«* kratkim dejal: "Hitler je |J dobil, česar se je bal — fronto na Balkanu. Jugo-v»nski (Klpor je občudovanja «n »n nezlomljiv. Zavezniki r*Jo u\ ideti, da se mora bo-¡¡j< s' "jski na Balkanu pozno vojaško pomoč P 'la. prej ko mogoče. -f "r, t o važni vlogi, name-1 kanu v borbi ta Hitler-• je ugleden ameri-' dejal: "Balkan je ^ /a vpad v Evropo, na je prvi člen v mo-'Wniki naj zato atorijo « mogoče, da podpro •ko Drajfce Mihajlo- - V ... — ^•«Hkaala olja v Evropi hW-uvm m pronsoia | [r; j>n. (NYT) — Poleg ■ manjkanja živeža •■«•je stiska ta olje Pokrajina za posuti. Navzlic nje-™ gozdovom Je »J» na vrati ' Kelgrada pravijo, k* radi pomanjkanje aka za premog in drva in da je vae prebivalstvo dobilo navodila, da mora varčevati s svojimi zalogami. ... V...— •5 srbskih četnikov ubitih v boju Bem, 27. jan. (AP) Belgraj-ski list Novo Vreme danes poroča, da je bilo v borbah pri Užicu In Požegi ubitih 80 srbskih četnikov, pet pa v boju blizu Piio-vace, kar govori, da sč boji vršijo v silno prostranih območjih. ;.: _ v... — Vesli Is amerikansklk virov London, 27. jan. (ONA-JČO) — Jugoslovanski dobro obveščeni krogi so danes objavili vast o izredno uspešnem delu četnikov v Srbiji — zavzetje in zasedbo glavnih krakov dveh važnih železniških črt, Zagreb-Split in Sarajevo-Dubrovnik. Hrvatska '"vlada"-lutka je nedavno naznanila, da je ustavljen promet na teh progah, "zaradi slabega vremena." Istočasno se je odkrilo, da so nemške oblasti začele zverinsko gonjo proti prebivalstvu v juž-nozapadnem delu Jugoslavije. Poročila pravijo, da so vsako vas, ki je pomagala četnikom, z ognjem in topništvom porušili do tal. V Kraljevu so uftrelili nad cev. _ ...-V...— Bem, 28. januarja (NYT). — Ante Pavelič, "poglavnik" Hrvatske, je včeraj podpisal zakon, s katerira je "obnovljen sabor starega hrvatskega kraljestva." Člani saboru bodo člani starega sabora, ki je bil razpuščen 1. 1118* če še živijo, hrvatski narodni poslanci izbrani 1. 1938 v belgradski skupščini, člani ustanovitelji bivše Hrvatske seljaš-ka stranke, senatorji bivše hrvatske desničarske stranke, ustanovljene 1. 1919., bivši čaatniki vstaške stranke in dva predstavnika nemške narodnostne skupine v Hrvatski. V uradnem sporočilu se zatrjuje, da bodo vsi člani sabora imeli dobrobit parlamentarne nedotakljivosti. — V...— London, 28. jan. (ONA-JČO). —Začelo se je vse-kmetsko gibanje, ki bo združilo politične struje kmetskih strank v raznih zasedenih, srednje-evropskih in balkanskih državah v močan gospodarski branik. Grški, jugoslovanski, češkoslovaški in drugi srednjeevropski in balkanski voditelji polagajo temelje za u-etvarjenje zveze, ki bo delala za utrjenje garancij družabnega reda v smislu raznih poetičnih federacij. Med voditelji tega gibanja je načelnik bolgarske kmet-ske stranke Kosta Todorov. , Načrt, ki bo vzet v pretres, govori o zlomu vseh narodnih in političnih ovir in carinskih zidov, ki so doslej preprečevali kmetiš-ki socialni napredek, nižali cene in omejili izmenjavo poljedelskih pridelkov. * . Kmetski voditelji so izjavili, da bo ta skupnost zgradila temelj za preureditve, ki bodo podjarmljene poljedelske sloje vzpodbudile in jim dale up in moč za delo za nov demokratski red Evrope. =s= Novi podatki o usmrtitvah v Trstu 41 « Buenos Aires, 18. dec. (JČO). "Naša Sloga", glasilo južnoameriških Jugoslovanov, posveča svojo številko dne 18. decembra uatrelitvam v Trstu. Iz tega lista prinašamo sledeče: . "Fašistična Iitalija je vnovič pred vso svetovno javnostjo pokazala, kako vztraja v svoji odločitvi, da naš narod preganja, da rtu vzame vse pravice dO življenja, da vse bolj stisne okrog njega verigo suženjstva, da ga uniči. V krajih, ki jih je Italija zasedla v času sedanje vojne, vojska izvršuje teror nad im narodom, uporablja dra-konska sredstva za preprečevanje narodne svobode, uničevanje vseh kulturnih, socialnih, gospodarskih in narodnostnih pridobitev in izvaja tisto znano in odurno politiko fašističnega režima, da raznarodi vse kar le more. Pri tem ne izbira sredstev in se ne obotavlja pred zločini, kadar se mu zdi potrebno izvršiti jih nad tistimi, ki m6 stoje na poti, ki ga ovirajo pri izvrševanju njegovih peklenskih načrtov. Otroke ailijo hoditi v italijanske šole, ker so vse druge zaprte; otroke silijo zahajati v fašistična društva: inteligenco streljajo, zapirajo in preganjajo, narodu ae jemlje vaa možnost za svobodno življenje. Tak teror, take brezzakonitosti, taka nekul-tura, divjaška in nemoralna zve-rinstva izvršuje Italija v Sloveniji, Hrvatski, Primorju, Dalma-eiji in Črni gori že osem mesecev, a v Istri, Gorici, Reki. Za-dru in Laatovu pa že polnih 23 let. Ko je Italija—tedaj še ne, fašistična—zasedla naše kraje od Rečine do Soče, so predsednik italijanske vlade Tittoni, zunanji minister grof Sforza in sam kralj Emanuel izjavili v italijanski skupščini, da bodo spoštovali narodni čut jugoslovanske manjšine 650,000 ljudi v mejah Italije in da jim bodo dovolili svoboden razvoj na kultur-, nem in gospodarskem polju. Od vseh obljub niso izpolnili nobene, a preganjanje našega naroda je poatalo Je hujše: zaprli so vse šole, p*epovedali so uporabo jezika, poitalijančili so imena in priimke pod kaznijo 5000 lir za tiste, ki bi se še naprej posluževali svojih jugoslovanskih priimkov; zamenjali ao napise na nagrobnih spomenikih; prepovedali so uporabo slovenskega jezika v cerkvah; inteligenco ao pometali v ječe in koncehtraoijaka taborišča ali pa pognali čez mejo; narod so pritisnili s tako visokimi davki, da ao ga gospodarsko uničili; porušili in zažgali ao slovenske in hrvatske narodne domove, žarišča narodnega, kulturnega, gospodarskega in političnega življenja našega naroda; požgali so vrsto vasi; pobili so veliko število narodnostno zavednih poedincev in izredna sodišča so izrekala smrtne kazni in obsodbe na dolgoletno ječo. Tako je začela izvrševati svoje svečane obljube nefašiatična Italija, fašistična Italija pa Jih je samo še stopnjevala in pri izvajanju politike raznarodovanja v naših krajih privedla do atop-nje brezobzirnosti in divjaštva. Spričo takega atanja se je iz Istre. TrsU in Gorice izselilo samo v Jugoslavijo okrog 70,000 Hrvatov in Slovencev; okrog 38,000 jih Je v Argentini in de-settisoči v drugih demokratskih državah vseh patih kontinentov. Slovenci in Hrvati iz Istre. TrsU in Gorice so ae združevali v svoja društva, ki ao imela čisto kulturni in podporni namen in ta društva so ae zbirala okrog "Zveze izseljencev Iz Julijske Krajine", ki je imela svoje središče v Belgradu. Na čelu tej zvezi je bil dolgo vrsto let dr. Ivan Marija Čok. Ob koncu 1940 je bilo včlanjenih 40 društev iz vae Jugoalavije. Ta društva in Zveza' sama so bila priznana od jugoslovanskih oblasti, in če bi izvrševala kakšna teroristična dela, bi jih jugoslovanske oblasti vsekakor prepovedale. Zveza je izdajala svoje uradno glasilo "Istra," ki se je tiskalo v Zagrebu; eden največjih odsekov Zveze, propagandni odsek, je imel svoje središče v Ljubljani in na čelu mu je bil dr. Lavo Čermelj, glavni obtoženec v sedanjem procesu v Trstu. Člani društva so bili izključno Hrvati in Slovenci iz Julijske Krajine, a udeleževali so se v vseh strujah jugoslovanskega javnega življenja. Med njimi ao bili ministri v jugoslovanski vladi, pomočniki ministrov, višji uradniki raznih mi-nisterstev; pesniki, pisatelji, časnikarji, vseučiliški profesorji, srednješolski in ljudskošolski u-čitelji, častniki vojake in mornarice itd. Da so vsi ti, kot tudi ves jugoslovanski narod, Uiti i za tem, da se Istra, Trst in Gorica osvo-bode izpod Italijanskega suženjstva in pridružijo Jugoslaviji in da so za tO delali, ni nobena tajnost, ter je to njihova pravica, pravica, ki jim jo daje narodna zavednost, pravica vsakega človeka, narodov in delov narodov, da živijo* svobodni v svobodni domovini. Toda točno je in pribito, da se niso borili za uresničenje zgoraj imenovanega cilja ne z atentati in ne s terorističnimi deli, temveč s sredstvi, ki so dovoljena med kulturnimi narodi; s propagando, izdajanjem knjig in brošur, s pisanjem člankov, predavanji in zborovanji, vse v takih mejah, da se ne žali odnošajev, ki so vladali med Jugoslavijo in njenim zahodnim sosedom, kajti s poslabšanjem odnošajev . med Jugoslavijo in Italijo se j a'sam po sebi poslabšal tudi že itak obupni poloftaj našega naroda pod Italijo. Znano ja; da je v Istri, Trstu in Gorici često prišlo do spopadov med italijanskimi oblastmi in našim narodom, toda teh spopadov ni organiziral narod, temveč so jih izzvale italijanske oblasti. Našim rojakom celo ni bilo treba sodelovati pri poško-dovalnih delih ali Urorizmu — italijanske oblasti so jih obtoževale, zapirale in tožila. Sedanja obsodba v Trstu npm to najboljše dokazuje. Večina obtožencev v zadnjih letih tii ftivala v Italiji, temveč v Jugoslaviji. In vendar so obtoženi in obsojeni za dela, ki so se zgodila v Italiji v času, ko so neki med njimi bili v JugosUviji, drugi pa od ita-lijanakih oblasti inUrnlrani, tretji pa živali v svojih rodnih mestih pod nadzorstvom iUlijan-skih oblasti, ki so se jim morali javljati po trikrat na dan in celo ponoči. NasUja vprašanje: zakaj so iUlijanake oblasti obto&Je vsega 71 oaab in pred sodište posta-vili vsoga 01, ker jih U ni moglo prijeti, ko je pa samo v Jugoslaviji bivalo nad 70.000 Slovencev in Hrvatov iz Julijska Krajine? 2e prej smo pordčali po izvirnih v «s teh, ki amo jih prejeli, da so Paveličevi "vsUši" poza-pri i malone vae HrvaU in Slovence iz Julijske Krajine, ki so ostali v "neodvisni"; nekatere so ♦len- h '»♦> I Ju.- ustrelili, drugi so po zaporih, tretji pa v koncentracijskih taboriščih. Isto je napravila Nemčija s tistimi, ki jih je (doblln iya ozemljd, ki ga ja zasedla. Kakor Nemčija tako tudi "Svobodna" Hrvatska ne Izročata 1 talili oseb, ki jih U zahtava zaradi političnih zločinov in tudi.UaU« ja jih ne izroča "svobodni", zato je iUlija postavila prefi sodišče samo tiste glavne, vodilna iz vrst Hrvatov in Slovencev, ki jih je dobila na ozemlju, katerega je zasedla italijansku vojska. To je v glavnem del Slovenije okrog Ljubljane. PoaU-vilieo Jih pred lkJdl8če~lrTnač njimi je posebni fašistični sod izrekel kazni: devet jih je obao-1 dil v smrt, 58 v ječo od enega do 30 let, štiri pa je oprostil. Imena tistih, za katere je državni tožilec zahteval smrtno kazen ao: Dr. Lavo Čermelj, ing. Ant4 ščuka, Ivan %Ivančič, Franjo Kave, Viktor Bobek, Sime Kolč, Vekoslav Tutan, Josip TomažiČ» Friderik Lomek, Ivo Latmal, Josip Vrančlč in Bolčič. , Oprostilno obsodbo je državni tožilec zahteval za Josipa Kosa in Rudolfa Lcnarda. KaUri med dvanajstimi, za katere se ja zahtevaU sinrtna kazen, so res bili obsojani v smrt, nUmo mogli zvedeti, kakor tudi nismo mogli zvedeti vseh imen obtožencev, čepruv jo "Odbor Slovencev in Hrvatov pod IUli-jo" povzel vse mere, da bi to zvedel. Uredništvo "Critice" Je po posredovanju "United Pres-sa" na prošnjo omenjenega odbora zahtevalo Iz Trsta obširno poročilo. Toda v tem času je izbruhnila vojna med Združenimi državami in Italijo in Zato so iUlijansko oblasti zaprle vse ameriške časnikarjo v Italiji in oni več niso mogli pošiljati poročilu svojim uredništvom in poroče valn im 1 družbam. Tudi sama vest, du so v Trstu obsodili na smrt devet obtožencev, ni prišla naravnost iz Trstu, Umveč čez Švico. Pat novih grobov, v kaUrih počivajo mlada trupla, polna po> leU in moči. prežeta t zavednim jugoslovanskim duhom, pre* rešetana s svinčenkami ubijalskih in s krvjo oškropljenih fašističnih pušk, so nov dokaz barbarstva In krutosti, s katero na& večni sovražnik zatira naš na rod. Toda ti novi grobovi so tudi nov dokaz za našo nezlomljivo moč*, dvrsto vero in odiotoost za borbo, da ne omagamo, da vztrajamo v borbi proti aovraž-niku za svobodo, rešitev in boljšo bodočnost našega naroda. Nove žrtve, ki Jih Je dal od Jugoslavije odtrgani del natega naroda, za ovoj narod, «o dokaz da U dni natega naroda v 23 letih ni klonil a svojim duhom, da ni opuatil borb« In da bo v njej vztrajal; dokler se m bodo uresničile niegove sanje, njegova želja In njegova od k* i tev: da aa zlomi aavralnika in da ae redi ni a svojimi brati iste krvi v svobodni in modni Jugo-aiavtji * • ' Zaka) so fih obsodili > Državni tožilec, ki je v svot jam govoru rakteval smrti «e kar-1 ni as 12 obtoianih, za diug< kazni od I do 30 let JaAr Je obtožil dr Lava Čermelja |iot gUv-nega krivce za vsa dela. ki ■ jih storili Jugoslovani i/ Julij akr Krajine prott Italiji kot glavnega organizatorja dovalnih dejanj In voditelja vae pro snloNprvum pu John Tclišman. Anton Ekplch bo (kot sem Čul) ttnd opravka s "Kranjskim Janezom" v ku-plotu, igralci diumakegu zkg>ra Anton VerovŠak pa u^rizo^ijo unodajahsko veseloigro PpTSP Huhhel, Frank •slyer po Floret Politer, z laijo' Slab,v, KutieJ|H Hashel, Frank Čeacn, Vadnal in podpisani. Vsebina igre jo aledeča: iDve teti sla bih v mladih letih zaljubljeni v enegji fanta, ]to pa je obema Izpodneslo, sla ao II smrtno sovražiti. Ifcna «e je kratkočasila z vz|ojo ptfeev, druga pa z Vzgqjo psov. Tako skregam prideta na obisk k tujemu nečaku ln nečakinji, k«te ri je ualulben pri njih nekdaj-nemif fantu. Nečak bi rad dobil večjo plačo za evoju delo. zato ae alaže svojemu oeipdtjil-cu, ki ja «aljubljen V je dobil sinčka mu poviša plačo Zgodi je pa, da pride u delo-dajalec k svojemu i^uibenvV nu vočet^o — otroka pa nikjer ~ zato si izposodila otroka pri so sedu (kot oni, ki je pripisal "¿d-visne" «a dohodninski edeka, 11. febr. —Po poročilih, ki so prišla eapt iz Berlina, se Je pojavilo pomanjkanje častnikov na vzhodni fronti in doma, kjer ae veihftjo vojaški zbori aa pornJadaneko oten živo proti Rusom. V nemški)• listih so biti ob js v i jeni posivi naj ae vei bivši častniki, ki ao služili v stan avstrijski, čehnslo-vaški bttigijaki, litvinekJ, estonski in iatvijidu armadi, prijavijo policijskim avtoiitrum V s vrbo toJaanr preiskave in aiušfee v ar-mmdi, To ne pomeni, da bodo val al jeni oboroženi sil», prida-pa ae, da bodo pomagali pri transportacijl nemških čet na ruske fronte. Trije Nemci aretirani v ißratiliji Rio de Janeiro, Brazilija, il. lebr —Trije Nemci ao kili ara** rani v JoiMvillu. nemški naješ-bini v dižovi Santa CatharMu kar *> govorili V avouai Avtoritet« ae nedavna dale govmjen|a v lijanaketn in japonakvot jasllM v javmh prostorih. TISKARNA S.N.P.J I ¥ tiskarsko s^rt spadajoči dela Tlaks vabila m resollco ln, «kod* vislžnlce. čaanika. M koledarja^ lnžaks Itd. t ■Initntkini hrvatskem. slovsibal čnikom, angleškem Jeziku In dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJiJ>J.| TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI * Vsa pojasnila daje vodstvo fttksrns fsns smerno. vnljsko dalo pm« Plilto po Informacije na naslevt snpj printery| 2M7-M S. LAWNDALE AVENUE . »CHICAOO. ILL» TEL. ROCKWCLL 4004 ZUPAN ŽAGAR SLAVKQ SLAVEC (So nadaljuje.) Zaman je čakal oreh prod hišo, da družina po večerji posedi pod njim, da oe bodo pogovarjali in mu kaj zappjo. Zvezde so blestele, kar »o mogle, a ni je bilo žive duše, ki bi jih ¡>rišla . kdaj se katera utrne. V hiši je luč gorela po vseh prostorih« v kleti In v kuhinji, na podu in na kaiči. Tudi hlevi in skedenj so bili razsvetljeni. Čuječi sultan se je prestopal ob dolgi verigi pred svojo hišico in ugibal« zakaj mu nocoj enegs konca verigo ne obesijo ns debelo žico, nspeto med hiio in skednjem, zs ponoČno strsžo. Ns dvorišču so stali vozovi in molki so nosili nanje pohištvo in tovore. "Nakladate?" je vprsšal kmet, ki je prišel mimo. Njegovi besedi se jo poznalo, da ne pričakuje odgovora, ds kmet doms tudi ssm ns-klsds in nsklsdsjo po vsej vssi. "Nsklsdsmo," so odvrnili Pozneje je prišlo neksj častnikov. Isksli so župana. V sobi se je izkazalo, da so si z žu-psnom po jezikih preveč tuji. 2upan je poki icsl Ivana za tolmača. "Strehe iščemo za gospodo poveljnika," jo razodel visok, suhoten stotnik z brszgotino ns čelu. "Zs gospods poveljniks in zase," je dodsl krepsk zastaven, nekoliko mlsjši poročnik.---- "Za nocoj f* js vprašal Žagar. "Gospod poveljnik pride jutri. Mi po, kskor vidite, smo že tu," je pikro pojssnil stotnik. "Vidim, vidim. Bo, gospodje, bo. Streho bo ns preootsjsnjs. Poglejte, vos vss odhsjs," je zamahnil župsn proti dvorišču. "Gredo nsši in gredo drugi. Hiše bodo prazne. Le nocoj bomo nekoliko ns tesnem." "Zsksj ps bežijo?" se jo zsčudil zastavni poročnik. "Saj nI nobene nevarnosti. Tsko mslo nam ljudjs zsupsjo?" Zaupamo popolnoma/' je odvrnil župan. "Vsi zaupamo in vemo, da bo kmalu konec— »rečen konec. Po soj veste, ksko js: ženske se plašijo, otroci vreščijo, ksdsr topovi grme." "Mislim," se je obrnil poročnik k stotniku in poslovil nevoljno tvojo sabljo predse, "da bi ljudje ne smeli bežati, če nHrile. S tem, da se umikajo, zanašajo nepotrebno razburjenje v zsledje. Zupani bi morali to zabranitl." "Pustite, pustite," jo miril stotnik tovariša; "bo pa za nas več prostora. Saj se kmalu vrnejo." "Poglejmo v šolo," je vsbil župsn. "Tsm so lepe in prostorne sobo." "Ne, v šolo ps ne," je odkimsl stotnik. "Videli smo jo podnevi. Ns odprtem Je. Z one strsni jo brž pogodijo." "Saj se gospodje strelov ne bojijo?" je vprs-šsl Ivan hlsdno. Oče ga Je ošinil s pogledom, ki je prosil, nsj jih ns drsži. Častniki so se ozrli zsničljivo v mladeniča, kakor da se tako bedastemu vprašanju ne izplača odgovarjati. "Mi iščemo strehe v vaši hiši," js stotnik uks-zovalno zrsstel. "Najprimernejše je med vsemi. Podnevi smo vso premotrili." "Veliko čsst," se js poklonil Zsgar. "Jutri vtm bo vae na uporabo. Za nocoj bo treba malo |K)trpeti." » "Kstere sobe nsm odkažete?" je preseksl , stotnik. Spodaj vae trt." "In zgoraj?* "Nocoj bi zgoraj naši malo zadremali. Jutri bo tudi Um prosto." Nsj dremajo v akednju." Po tem povelju se Jo, stotnik obrnil k poročniku: "Zgoraj bo za nas. Tu pa nastsnite gospodo, ki pridejo za nami." "Kakor ukazujeU," sa je župan rahlo upog-nil in odšel z Ivanom na dvorišče. - 1 "No," je zpškrtal Ivats zunaj. 'Takih pravic nimajo, da bi nas kar Jiiše metali." [ "Vojna je vojna«" jo skomizgnfl oče. "Ne dajajmo se jim sami pod peto," je godrnjal sin. "Potrpimo.C "Vrag vzemi tako potrpljenje. Z njim smo dosegli, da nam že vsaka tuja šema zapoved u- Je." •Tiho, tiho. Bo že bolje." "Ne bo. Po tej poti ne bo." Iz hiše se je od zgoraj razleglo otroške veka-nje. NevesU je stopila iz kuhinje na prag in zaklicala k vozovom: "Kdo je zgoraj« da budi otroka?" "Gospodje menda/' jo odvrnil Zsgsr. "V hiši ostsnsjo. Zgorsj bodo spali. V, -tiščijo, kjer otrok spi?" ... "Pravijo, ds naj gremo na skedenj." ZasUvni poročnik je stopil mimo neveste na dvorišče: . , - "Gospod župan, žensk in otrok ne bomo gonili na skedenj. Zakaj nlsU prej povedsll, ds je deU zgorsj? Čeprsv smo vojski, smo ven-dsr ljudje. OprostiU, gospod stotnik je nocoj slsbe volje. Le eno sobo vzsmemo zgorsj, zs gospods stotnika« v drugih dveh naj spi družina." ' "Kskor ukszujeU, gospod poročnik," se je poklonil župsn. "Kskor ukszujsU, gospod sabljač," je Ivan polglasno in porogljivo posnel očetov poklon, ko je čsstnlk odhsjsl. Drugi so se njegovemu spskovsnju nehote nssmehnili. • "Ls norčuj se, burkež," je dejsl oče. "Zleps človek še nsjlsžs opravi s Umi ljudmi. Šele, ko ti jih zbodel, so postali trdi in osasti. No, zdaj so že opravičujejo." "Preveč se ponižujemo," Je poudsril Ivsn. PriŠls js novs skupina častnikov. Župan jih je spoštljivo pozdravil ln jih spremil v hišo. Vozovi oo bili naloženi. Bratje so vrgli težko nepremočno platno čez nje in odšli na skedenj. V vaškem zvoniku je udarila ena. Kmalu so jprišle tudi ženska z otrokom. "če oo vat pognali, bomo še me na skednju," je rekla nevesU. "Bog ve kakšni ljudje so to." "Zdaj se bomo morali marsičemu privaditi," je nriklmala mati. Župan je prišel in povedal, da jih častniki vabijo vse zopft v hišo, da ni treba nikomur na skedenj. "ReeiU Jim, naj pridejo oni za nami, če jih je atrah same," je svetoval Ivan. "Nasaj na gremo," je pritrdil Jože. "Povejte Jim, da spimo." "Neki brkač me jo hotel prijeti za roko," je potožila Tinica, oaemnajstletna domača hči. - "Teh par ur do Jutra smo lahko tu," je vzdih-nila mati. "Zamera bo," je skomizgnil oče. "Zadnja. Saj odrinemo," je menil Jože. Prvi si je na visokem senu pod strešniki po-stlal Boštjan. Dnevno in nočno delo ga je bilo utrudilo. Jedvs Je legel, že se je zsčulo njegovo enskomorno, globoko dihsnjs. Mslo pod njim oo jo ssvila v plahto Tinics. Jožs se je utsboril i nevesto in dsUtom v levem kotu. Ivsn so jo zlsknil blizu očeU in mstere, ki sU si np sredi poravnals neksj sens. (Dalja prihodnjič.) Ali oni — ali mi TAK JE BOJNI KLIC ČETNIKOV (Rsdijsko poročilo Rayjs Brocka New York Tlmesu) Angors, 1. februarja t H mogočnih vrhov Osrsške verigo« ki se če« divjo črno goro kpuščsjo v otke tesni ob dslma-tirukem Pnmorju. čez zasnežene P • brne Bosne in Hercegovine do slovenskih meja. na jugu in vjrhodu čez pqprišča srbskih vssi do kotim Moravtnega tn V ar. darjrvega porečja Ječi grmenje topov, brnijo in rszaajajo bombniki in ramoNtll odmevi rszdo-jalnth bomb se mešajo t ropota-nj^m »trojnlc ln kriki umirajo. < ih, Jugoslavija Je spremenjena v boj lice. Oj, Srbija, mati draga'" že-letajo si hfcki rodoljubi, umirajoč \ '»gnju borb. divjajočih po uh-rah njihovih most tn naaelbin fcolski otroci strmijo v eevi stroj, nlc svojih nemških krvnikov in umirajo % pesmijo na uatlh Heroji. porečete ln vendar, to je f r*n ica. Tako pripoveduje dober opazovalec. očividec, čigar naloga je bila priti v Jugoalavtjo In uiti ii nje i reartčnlml podrobnost mi o skoraj neverjetni povesti o jugoslovanskem odporu prafl ta sednim vojskam oslščs. Ts moš, imenujmo gs Dušan Jovsnovič —kajti to nI njsgovo prsvo ime, s njegova rodbina je še v Srbiji —Je odšel is Belgrsds v srednjo in južno Srbijo in ae akozi Makedonijo. z Bolgari zaaedeno, ln Grčijo prebil do Turčije z lažnimi papirji In železnimi živci. Bel-grad je zapuatll zgodaj v januarju. In tu je njegova povest. Na-tančno in do najmanjših podrob-noatl se skoraj do pičtce ujema s podatki, ki jih jo imenovani dopisnik dobil Iz tucata zanealjtvth virov, vštevšl tajne poizvedovalne kroge nekih velesil. Razen poaamozmh v hilrlci organiziranih četnlških napadov v predelih okrog Belgrada. v zahodni Srbiji ob Drini, okrog Sarajeva In utrdb v črni gori in Hercegovini tasedne vojske Nemčije. Italija! Madiamke In Holgartje ntoo nahajale mnogo odpora Prevladovalo je tiho no-rodovni jat vo ln presir. To je trajalo do noči 25. junija Tedaj so čotnikl udarili—v številnih mestih in vaaeh In v sto in slo občinah Istočasno Četniški oddelki, urejeni po strogih predpisih "Vojvode Vu-ka" Popoviča in Jovana Babun-skega -nesmrtnih arbakih Junakov— izurjeni v topništvu, meU-nju granat in izvrševanju poško-dovalnih del, do podrobnoati pripravljeni za svoje delo, so na-padli svoje sovražnike ponoči. Smodnižnice ao letele v srak in vojainice ao se praznile. Bombo so odmevale v Belgradu. Di-namit je rušil mostove. Napaden je bil arzenal v Kragujev- cu, srbskem duhovnem središču v Šumadiji. Udarili so v Zvočniku, Ulicah, Čačku, Krupnju, Valjevu, Loznici, Sabcu in Obre-novcu, vojaško važnih mestih in železniških križiščih zahodne Srbije, i \l Močnf četniški oddelki so popolnoma uiiičili nemške vojašnico v^Krtljevu, Kruševcu in Novem razarju južno od Belgrada. V Nišu je bila tema. E-lektrične naprave so bile razdejane železniška proga Bel-grad-NJŠjCaribrod pognano ♦ v zrak nO Testih mestih. Četniki to nsvsUli na presenečene posadke upnikih vojašnic v Zaje-čarju, Negotinu in drugih mestih Vzhodne Srbije. V Smede-revu ob Donavi — znameniUm po svojem vinu "smederevka" in največjem skladišču orožja za Kragujevcem — je odleUlo skladišče s toliko silo v zrak, da je štirideset milj oddaljeni Belgrad potresel. Promet je ob-sUl. Nemški generalšUbni čast niki so besni kričali v gluhe telefone. IUlijani v HrvaUki, Dalmaciji in Črni gori, so izgubili glave, posUvljali v vsej naglici vojaške radijske postaje in kakor nori vpili po pomoč Zagreb to je tresel ob pokanju bomb. Povsod je vladala zmešnjava in nered. Ko so Nemci prišli do saj>e, so napadli. Manjši oddelki oklop-ljenih edinic so z velikim samo-zaupanjem zapuščali Belgrad in se razvijali v napadalni postroj, da zaduše 'demonstracije'. Četniški oddelki so jim padli na cesti v bok in jih z granatami in zažigalnimi bombami uničili. Četniki so z dinamitom porušili Ulijanske vojašnice na Cetinju in v Danilogradu v Črni gori in uničili štiri polke pehote. V splitskem pristanišču js zletel v zrak iUlijanski rušilec. Neka italijanska oklopna edinica je odkorakala proti Podgorici, da "zaduši vstajo" v Danilogradu. Podgori-ce ni nikdl! videla. En sam vo-jak je ponorel prisopel do Ceti-nja in sporočil o pokolju. Iz Ko-torja, središča iUlijanske zased-ne vojske, je iUlijanski poveljnik po radiu zahteval pomoč in bombnike.' Minil jekvgust, minuli so prvi dnevi septdmbra. Osamljene in prestrašene posadile sovražnih vojašnic so streljale v sence, a streli iz zasede so jih kosili drugega za drugim. Preživeli so trepetajoč od strahu poslušali 3esem, odmevajočo v temnih nočeh od gore do gore: I 1 Spremte se spremte, četnici, Ljuta če borba da bude. Povika Jovan Babunski Bacajte bombe, četnici. ' Gromki gUsovi te četniške ilmne sovraštva—nekateri glasbeni strokovnjaki so mnenja, da «ot revolucionarna himna prekaša samo marseljezo in inter-nacionalo—se končujejo a poveljem 'bacajU bombe, četnici!" In iz Ume posvetijo streli pomešani s točo bomb. o Nemški mestni poveljnik je rszumel, kaj vse to pomeni— vojno. Štiri nemške oklopne divizije so pridivjsls skozi Ma-džarsko. Mimo Belgrada ao prihrumele nš jug. Vlačilci so raz-meščali 155 mm topove, da s svojim ognjem zaaujejo središče od por s, Z zemunskega letališča so se dvignile v zrak jata Hein-kelov in Stucka. težko obložene z bombami. Tri iUlijanske oklopne divizije ao previdno vkorakale v črno goro in Hercegovino in dalmatinako Primorje. Italijanske križark« in rušilci so odprli smrtonosni ogenj na dalmatinske ribiške nssclbine Ita- General Ruasell P. HartU. poveljnik ameriških čet, ki ao ae lakrCaU na Irskem. lijanski Fiati in zasUreli Capro-ni bombniki, nesposobni za bor bo v Sredozemskem morju in Afriki, so bombardirali Bar, Ul-cinj in četniška 'gnezda' nad strmino ¿lisnjaka in nad Bera» nom v Črni gori. Nemci sb bili značilno učinkoviti in značilno brezsrčni. ŠabacJ srbrici Verdun, je porušen ftb tal z bombniki in topništvom. Kru panj je v razvalinah. Loznica in Valjevo prav tako. Višegrad, slikovito sUro utrdbo v Bosni, so obstreljevali trinajst ur brez prestanka. Jagodnja Plana V Šumadiji je danes pogorišče. Ves mačvanski predal v trikotu med Savo in Drino je porušen do zemlje. Med tem so se Nemci razvili na bojiščih in začeli pravo vojno. Oklopne divizij^ so rušile in teptale vasi in mesta zahodne in srednje Srbije. Ker je bil odpor vedno hujši, so pOvffll 'posebne korake'. Prebivg^vo r tpipgih vasi, moške, ženske in ottoke so pokosili z ognjem iz strojme. V Belgradu in Pančevu so spet obešali v množicah. Na Terazijah in Slaviji v Belgradu In na bel-grajskem trgu so postrelili talce. Trupla so pustili ležati za opomin. ♦ Nemški kazenski oddelki so pobili 4600 Srbov v Kragujevcu. Dušan Jovanovič je to videl. Žrtve so streljali s strojnicami v skupinah po petdest. Od časa do časa so Nemci morali prenehati. Strojnice so se pregrele. Dva oddelka vojakov so morali zamenjati. Prišlo jim je slabo. Častniki so jim dali pit močnega žganja in potem so 'opravilo1 nadaljevali. Tiste, ki so preživeli ob-sreljevanje Šabca, so pobesili ali postreljali. * Podobno se je zgodilo v Krupnju, Čačku in Užicah; v Kralje-vu so pobili 6000, v Kruševcu prav toliko; 4000 je bilo ustreljenih v Gornjem MUanoVcu na jugu in v Zaječarju na vzhodu. V Mačvi sami je bilo ubitih 11,-000 Srbov. Število Srbov, ubitih v Bosni in HrvaUki, znaša skoraj 400,000. Tako pravi Dušan Jovanovič. To število omenjajo tudi zadnja Ujna poročila nemških in vstaških pokoljih. Nemška lista Novo Vreme in Donau Zeitung ter časopisa srbskega fašističnega voditelja Dimitrija Ljotiča Obnova in Naša Borba, ki izhajajo vsi v BelgrS du, so redno objavljali poročila o poteku teh borb. Walter Gruber, nekdanji belgrajski dopisnik DNB-a in sedsj nsčelnik propagandnega oddelka SS, je napisal za Novo Vreme in Donau Zeitung več člankov s podrobnimi opisi obešanja, streljanja in mori te v—uključno tudi uttrelitev devetletne deklice zaradi "komunističnega delovanja". Nemški poveljnik Belgrada PROSVETA naroČite si dnevnk prosveto 'V"??" ^ konvencije so lahko naroči no Msl Prot^f ZO^SfTL**' *** »M P* članov ta ene druilas k sol ss»* mm. Lisi Pfosvota stane sa vso annko.sa člane aH nešlsns SUN* •no letno naročnino. Kar pa šlanl is plačalo nel asssasentu SLS n S^L?j* » k -^mnl. Torej ssdaj al-vsroks. «k da Jo Ust prodras sa Slane SIIPJ. Ust Pteevofta )e vs*s lsstahn 0 Ootovo |e v vsaki druilnl nekdo. M M tod Htm Ust vsak dsa. •jjsilSll "%SlaJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti Bm SNPJ ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam «voj iS tednik, bode moral tisti član ls dotlčne družine, ki je tako »kupa» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu II* In obenem doplačaU dotično vsoto listu ProeveU. Ako tefi » stori, tedaj mora upravniitvo mižati datum ca to vsoto nsrt/nfla Cena listu Prosveto Jot Za Zdruft. drlavo ln Kanado SMS Za Cleoro tn Chloeso ie 9» --------^ ----------S m * ^ i^jrrz: iZ \ ^ Szz:::::« tednike lm LIS 4 tednike ln_________ Za Svropo Jo_____ « kupon. prlloSUe ■o ln si naročile Pn _ vsoto densri. ^ fct ki »s vs*s l-» sploh ni poskušal prikrivati nasilnosti in divjaštva, temveč je celo poudaril, da je vse to potrebno. Celo naznaniU so nalepili po ulicah: Deset Srbov za vsakega Nemca! Pozneje so število povišali na dvajset. Trupla v Belgradu pobirajo jx>noči srbski in židovski delavci pod nadzorstvom nemških oblasti. Po Božiču so Nemci naznanili, da je preganjanje končano in od{>or zlomljen. Madžarska brzojavna poročevalna družba, bolgarski uradni časnikarski odsek, iUlijanska poročevalna družba Štefani in nemška družba DNB so pokorno ponavljale pravljico. Toda verodostojna poročila tujih vojnih dopisnikov v Angori so odkriU resnico. o Jugoslovanska vojska pod povelj ništvom generala Draže Mi-hajloViča 'je močnejša kot kdaj poprej. Onemogli in razredčeni kazenski oddelki so se umaknili iz zapadne, srednjf in južne Srbije v Belgrad in Banat. Nemška in hrvatska vojašnica v Sarajevu sta oblegani. Vojašnice^ dodeljene pro-nemški vojski— jplačani skupini kakih 4000 mož —generala Milana Nediča, lut-ke-premierja, so obkoljene v Vi-Jegradu, Tuzli, Han Pijesku in fcihaču. Mihajlovičeva redna vojska in četniki nadzirajo vse prometne zveze in večino prometnih središč v zahodni in V srednji Sr-biji. Njihovi oddelki so od septembra napredovali. IUlijanske čete in njihove vojne potrebščine so v umiku, čeprav je Rim pred dnevi sporočil, da je Mus-solini ukazal Mariu Roati, poveljniku druge italijanske armade, naj Hrvatsko in Dalmacijo "hitro očisti". Nemčija je zahtevala osem madžarskih in bolgarskih divizij za nadzorstvo nad Jugoslavijo in za borbo proti generalu Mihajloviču. Tri madžarske di-' vizije so v Belgradu. Prva od treh bolgarskih divizij je prispela v Jugoslavijo. Mihajlovič utrjuje svoje položaje po težkih] izgubah, ki jih je zadal sovraž-! ČETRTEK, 12. FEBm^. nim oddelkom pri njihovem, ku na cesti Valjevo-Bel^J Kraljevo-Kragujevac. ] Četniška vojna se ^ Dinamit, poškodovanja nje prometnih zvez, nai u * li odmevajo po Belgradu od, cernega zvona ob osmih J se zora ne pokaže. Četni? delujejo v sami prestol^ uničujejo nemške obhodni^ Čudež srbskega odpora p« neca mnoge, ki ne razumel ske miselnosti. Strokovni balkanska vprašanja, razlag srbsko miselnost, navadni hajajo do zaključka, ds jtj Srbih med vsemi Evropejci s bolj razviU vroča ljubezen' svobode, neodvisnosti in dom, ne, neukrotljiva hrabrost in i ciplina, ki je omogočila en kom v prejšnji vojni in četni* v sedanji uspešen nastop m močnejšim silam. % Pojasnilo Dušana Jovanovj je mnogo bolj prosto: "Samo Srb lahko vlada v 1 bij i. Nihče mu ne more vj svobode. Ljubimo življenje. ^ bimo vino in smeh in naše S nje, radi igramo naše kolo in j jemo in ponočujemo, če se« zdi. Točilnice in pesmi pozna Uko dobro kot drugi naq Vedno in vsekdar smo narod, borbo do zadnjega, če nam kdo poskuša odvzeti. Pričaj mo vrnitve'našega kralja-j vega Karadžordževiča-in i njamo o novi Jugoslaviji Srhi Hrvatov in Slovencev. In