100. številka.
Ljubljana, nedeljo 3. maja.
VII. leto, 1874.
SLO VENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. la četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en inesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za uicsec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za cel>> leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopno petit-vrste 6 kr., čo bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Za slovensko dramatiko.
Slovensku dramatično društvo je izdalo sledeče pismo, katero priporočamo vsacemu slovenskemu rodoljubu, naj se ravna po na rodui prošnji v njem izrečeni:
Leta 1871., precej po silni vojski jc francoski minister nauka in prosvete, Julcs Simon, predložil v letnem budgetu narodni skupščini v potrjenjc svoto črez 2 milijona frankov, ki je bila namenjena kakor letini podpora nekaterim glediščem, v I'arizu. Neki kmetski poslance (deputć rural) jc strašno rohnel zoper to nečuveno »potrato-', kakor jc ta državni izdatek v svojem govoru imenoval, posebno ko je bilo treba v nena-sitljivo prusovsko žrelo 5U00 milijonov frankov vreči. Ali Julcs Simon jc tem napadom mirno odgovoril, da #arod je lehko za nekoliko časa s surovo oboroženo silo premagan, ali duševno in moralno pa ostane nezmagljiv, dokler se sveti med zvezdami prve vrste zaradi napredka v znanostih in umetnostih. Francoski narod je bil, kar se dramatične muze tiče, dozdaj prvi narod na svetu, torej mora zdaj tem bolj po taki velikanski nesreči za tem težiti, da si to gospodujoče mesto vzdrži in da vsled tega svoje prve dramatične zavode, t. j. nekatera Pariška gledišča, še zdatnejše, nego poprej podpira.
Te resnične besede slavnega ministra so imele tak upliv na skupščino, da je brez debate z ogromno večino za predloženo glediško podporo glasovala.
Tudi mi Slovenci si moramo te J. Simonove besede zapomniti iti kolikor toliko njihovo veljavo na naše skromne odnošaje raztegniti. Tudi mi smemo reči, da skoro edini pojav našega narodnega gibanja v glavnem mestu Slovenije, v Ljubljani, jo zdaj naše slovensko gledišče. Kakor buneieo v očesu moramo ta narodni zavod čuvati , ne lc da ne propade, nego da se vsak dan bolj razcveta in napreduje, da bi vsaj enkrat tako daleč dospeli, da bi bili v številu predstav z nemškimi enaki in da bi koncem črez nekoliko let slovensko gledišče to mesto v središči Slovenije zavzemalo, katero zavzema zdaj hrvatsko gledišče v Zagrebu. — To bi bilo pa lc takrat mogoče , ko bi mu rodoljubi od vseli strani na pomoč pritekli in da bi tudi v resnici kaj za ta narodni zavod storili. Dozdaj je ta zavod samo uboga Kranjska dežela z letnim pri-ncskoin 2400 gld. podpirala, zasebniki se pa še nijso dozdaj zanj zmenili, s čemur nas je letos ustavoverni poslanec g. dr. Suppan v deželnem zboru s lino ironijo dobro piknil o priliki, ko je ravno razpravljajo budget o imenovanih 2400 gld. govoril. — Opravičen je bil naš politični protivnik nas tem bolj s tem pikati, ker njegovi ustavoverni prijatelji in sodrugi na Kranjskem zlože privatno vsako leto 4—50O0 gld. v podporo nemškega gledišča, katero igra 2Gkrat vsak mesec in ima razen tega iz deželnega kranjskega zaklada 3000 gld. letne podpore (ako 13 deželnih   lož vračunamo,
ki so nemškemu ravnatelju na razpolaganje dane, nikdar pa dramatičnemu društvu). Pri vseh teh lepili dohodkih nemškega gledišča je treba na dalje pomisliti, da ima slovensko gledišče pri muziki, garderobi in druzih malenkostih pri vsaki predstavi 40—(>0> več stroškov od nemškega, ker ima nemški ravnatelj za vse to svoje za celo sezono angažirane ljudi, katere na mesec plačuje med tem ko je slovensko gledišče pri samo štirih predstavah na mesec primorano za vsako predstavo vse to posebe najemuti, vsled česa nij čiula, »la je vsaka slovenska predstava za toliko dražja od nemške.
To jc uzrok, da ima letos dramatično društvo poleg naj večje varčnosti od odhorovc strani primiinkljaj ali deficit 1200 do 13 00 gld. Ta pomankljaj se mora na vsak način pokriti, ker nepokritje tega primanjkljaja hi bil prvi odlo-čivni korak k propadu našega gledišča. Tudi prihodnja leta moramo še na enake, tudi večje ali mogoče tudi manjše primankljaje pripravljeni biti, za pokritje katerih se je uže treba zdaj pripraviti, ker lc od tega edino jc obstanek našega gledišča odvisen.
Kako naj se temu v okom pride in kako naj so za pokritje primanj n^jev skrbi, kažejo nam užc leta in leta naši narodni in politični nasprotniki v Ljubljani, ki imajo vsako leto sestavljen glediški komite, kateri ima nalogo, da nabere od posameznih zasobnikov ustavoverne stranke vsako leto omenjenih 4 do 5000 gld. v podporo nemškega gledišča. Tudi mi moramo zdaj to pot nastopiti in ustanoviti stalni podporni komite za vzdržanjc našega gledališča, ako hočemo, da v tej zadevi svojo narodno čast rešimo. V ta namen bo prihodnji pondcljok na semajni dan 4. maja ob 7. uri zvečer v dvorani ljubljanske čitalnice v I. nadstropji pogovor vseh prijateljev slovenske dramatične muze in napredka našega gledišča.
Zatorej Vas, blagorodni gospod, k temu sestanku vabi najuljudneje, nadejajo se, da prav gotovo pridete
Odbor
slovenskega „Dramat. društva.
Govor slovenskega poslanca , dr. Razlaga
za kloštorsko konfesijonalno postavo  v soji državnega ibora 25, aprila. *)
(Dalje.)
Jaz bi mislil, da je glede marsikaterih dežel in glede srednjega veka to zares istinito. Vidi se mi pa, da dotični Francoz v zgodovini ali geografiji, kar je kakor znano, slaba stran Francozov, nij bil dosti vešč, kajti slovanski rod je imel uže dolgo pred krščansko dobo, kakor grški pisatelji pripovedujejo, trdna stališča, kar je znamenje,
*) Po stonografičnem zapisniku.
arJ(
da je bil uže takrat kulturen rod; .Slovani so imeli znatno trgovino, med drugim tudi z jantarjem med baltiškim, kaspiškem in črnim morjem. Eden njihovih apostolov, sv. Ciril naime, je bil tudi menih, iz Soluna, a deloval nij med njimi k f menih ali ud kakega reda iz kakega kloštra, nego šel jo med slovanske rodove pa je med njimi z drugimi tovariši dovršil spreobr-nenje slovanskih rodov na p (t dl agi njihovega jezika in po mirnem potu, in trditi moram, da ina popularno svetovno duhovenstvo med Slovani brez dvoma večje usluge, nego kloštorsko duhovenstvo.
Omenilo se je daljo še, da nas še zdaj krščansko viteštvo do občudovanja sili. Ako pregledamo turobni čas viteštva v Evropi in njegovo delovanje, pridemo pač do nasprotnega resni tu ta, da namreč nij ljudstva v Evropi, ki bi imelo uzrok poveličevati fevdalno vitoštvo, ki je čestokrat imelo krščanstvo samo oa jeziku, a sicer je bilo na dnevnem redu ropanje, pobijanje, mor-jenje, požiganje in paljtnje, pestno pravo pa tlačenje mirnih meščanov in kmetovalcev.
Stoprv nesmrtnemu cesarju Josipu II. se je posrečilo, odpraviti robstvo ter s tem dati svojim narodom one pravice, katere so kot človeki nže pred tisoč leti imeli pravico terjati. Duhovenski vitežki redi pak, kateri so valjda bili omenjeni, so, kakor zgodovina priča, naše (slovanske) pradede z ognjem in mečem h krščanstvu spreobračali, in jaz mislim, da je boljše, da potegnemo zastor pozabljenosti čez te Človeške zmote.
Dalje se je navajalo, da motivno poročilo priznava važnost teh institucij, a vendar država opovira s to postavo njihovo delovanje. A jaz bi pa vendar rad opozoril slavno zbornico na to, da o kontroliranji redov v celi postavi nij ni ene same besede. O omenjenji njihovega delovanja je v postavi le v toliko govorjenje, v kolikor je v najbolj lastnem, dobrorazum-Ijenem zanimanji teh institucij v zvezi sč zanimanjem države, katere članovi vendar so, in katera je njih domovina. Vsaka institucija, ki se dotika državnega zanimanja, terja državo prav gospodarski, naj tam ure-dovalno upliva, kjer treba, ker je to ravno dobro razumljeno zanimanja obeh delov. Upliv delovanja privatnih osob in privatnih društev nasproti delovanju avtoriziranih javnih korporacij nasproti oni delavni - h t i, ki zamore, kakor zgodovina priča, biti v socijalnom in narodno gospodarstvenem obziru nesrečna, nasproti temu delovanju, pravim, je treba na dvojen način soditi, torej nikakor nij primemo, da se mečete v eden in isti lonec in da se takorekoč govori: kako se more s takimi institucijami drugače ravnati in je bolj omejevati, kakor se privatne osobe
ali privatna društva omejujejo, in jaz ravno mislim, da je mnogi gospod to dvojno sta lišče izgubil iz svojega obzora. V predleieči postavi je le o v n a n j i h pravnih razmerah govorjenje, in.omenilo se je nže pri drugi priložnosti, da si tudi cerkveni pisatelji nijso v jasnem o tem, kje je meja med vnanjimi in notranjimi cerkvenimi pravicami, zato moramo ravno bona fide urediti vnanje pravne razmere.
Dalje se je navajalo in ogovarjalo, da vstop v kak red utemeljuje notranje razmere, notranja prava in dolžnosti, ki državi nijso nič mari. To ima popolno resničnost za okrožje vesti, pa le za okrožje vesti. Kajti vsak Član kakega reda ostaje kljubu tema še član države, tedaj državljan, in kot tak zopet lehko terja svoje neprelastljive človečanske pravice, katere je bil zavrgel; on ima z institucijo vred izpolniti državni namen. Zdaj se večje razdeljen jc dela v vseh sferah življenja terja, in ugovarjanju, da uže pomanjkanje duhovnikov tako rekoč terja, da se redovi pospešujejo, temu ogovarjanju nikakor ne morem pritrditi, ker, kakor skušnja uči, redovi potrebi dušnega oskrbništva ne pripomorejo v oni meri, kakor treba. V tem slučaji opominjam n. pr. na krško škofijo na Koroškem, ki ima ta čas nad 110 neoskrbovanih župnij, in ne sklepal bi napačno, ako trdim, da 50 prav razdeljenih duhovenskih pomočnikov v zanimanji Človečanstva bolje deluje, kakor enako število menihov, ki so na enem kraji koncentrinani, in ko bi se mi ogovarjalo, da se je tudi lehko dislocira in na župnije postavi, bi jaz temu pač odgovoril, da potlej klošterskega pravila nij treba, in da prav za prav regul ne ruo^o izpolnovati, torej bi bilo najboljše ko bi se zopet k svetnemu duko-veostvu vrnili.
Ako ko tedaj oziramo na to in pa na slučaj, da splošna vojaška dolžnost uže zdaj prouzročuje skrbi, dali se bode moglo dobiti dovoljno, akopram pohlevno število dušnih pastirjev, mislil bi jaz, da to bolje govori za to osnovo, po kateri se sicer kloštri ne-in n j 'i odpraviti, pač pa urediti na tak način, da bodo njegova zanimanja pa zanimanja splošne blagos'i harmonirala.
Trdilo se je, da je omejenje njihovih državljanskih pravic, ako si redovi ne smejo brez državnega privoljenja nabrati večjih Bneskov. Zdi se mi torej, da se tukaj ozira na državne osnovne postave, ki tikoma posestva pripuščajo omejenje nepogojnega pridobivanja.
Toda zgodovina je učila, da se Škodi narodnogospodarstveniro odnolajem celih narodov, ako se pozeuiel iskega premoženja nakopiči v mrtvi rooi.
Jaz bi tedaj izrekel misel, da morajo redovi, katerih delovanje je, kakor sami trde, mani od tega sveta, tudi s pohlevnim po-zemeljskini premoženjem zadovoliti, in sicer to tem bolj, ker so taka omejenja tudi gledč piemekljivih posestev uže pod pobožno cesarico Marijo Terezijo upeljala se, katera je celo „nepotrebne oporoke" težila opovirati.
(Konoc prihodnjič.)
Politični razgled.
rt« n J <» fl«»ž<»l4»
V Ljubljani 2. maja. V ff»'£fi vnem »bo**M je 24 nemških poslancev  stavilo  iuterpelacijo,  kaj vlada
misli storiti nasproti temu, da je finančna kriza vedno večja, da uboženje vedno raste in delavci vedno menj dela dobivajo. — Ker interpelanti sami nijso nič povedali, kako bi bilo pomagati, misli se, da so največ finančnega ministra Pretisa malo pomekastiti in omajati hoteli.
Minister pravosodja je izdal naredbo do višjih državnih pravnikov, v kateri naroča naj se ostro pazijo in bolj preiskujejo neredi in goljufije, ki izvirajo iz tega, da trgovci in posestniki svotim ženam in drugim prepisujejo ali na videz prodajejo svoje premoženje, da potlej dolgov ne plačajo.
Uradna ritma jska „Wiener Zeitung" pravi, da je vlada dobila iz Ogerskega take telegrame ki poročajo, da je zadnji mraz škodoval samo sadji, a ne polju, torej je prevelik strah pred ujimo pretiran. Menda bode tudi pri nas tako, — namreč marsikje ne tako hudo, kakor so prvi hip glas zagnali.
Viltaiije <lr*uv<*.
Na Šft4inJ.rketii so se pred par dnevoma zopet zaceli tepeži okolo Bilbaa. Sefa severne in vzhodne armade, Serrano in Concha sta se takoj prvi dan polastila nekaterih pozicij, ki so strategične pomembe. Brat pretendentov, don Alfonz se je obrn'1 med tem proti Kataloniji ter se tam združil sč Saballsom.
f 9 <ift jtutske novine pišejo , da je ruska vlada svojega diplomatičnega zastopnika pri „svetem stola" v Vatikanu odpo-klicala, in sicer kar naenkrat. Prej Nemčija brez zastopnika pri svetem očetu, zdaj pa tudi Busija, to vatikanskim fanatikom daje lehko malo misliti, pa je tudi natančna podoba, kake so razmere med Vatikanom in največjimi evropskimi oblastmi.
tttf/tr.iki konservativni list „Quarterly Revievv" piše o boji Pruske z Rimom: V tem boji, ki se hitro spreminja v religijozuo vojsko, Auglcška nikakor ne ostane pasiven gledalec, in ne moteči se instinkt angleškega naroda simpatizira v devetnajstem stoletji, kakor je v šestnajstem in sedemnajstem, se stvarjo p«nm"   religijo/ne svobode.
#Vttski deželni zbor se bavi zdaj z zadevami, ki so notranjega pomenu ; a kmalu pride ua vrsto škofovska postava, pri kateri bodo zopet duhovi zavreli.
Dopisi.
Tz Postojne 30. aprila. [Izv. dop.] Brali smo v dopisa iz Postojne od 27. aprila, k»ko se hudnje neki dopisnik na Čitalničui odbor in osobe, katere so se vedno marljivo trudilo v splošnem obziru za narodnost. Kljubu pomankanja delavnih močij ženskega in moškega spola, izvi sevale so se v tej sezoni jako lepo veselice razen zadnje, katera je bila žalibog zavoljo uepriličnega časa res slabo obiskana. Da se pa program nij izvi šil v sadovoljnost in pohvalo, nij čuda, če se ima z ljudmi opravit', ki denes obljubijo in prevzamejo, a jutri užc z izgovorom obilnega posla v*«e uazaj pokladajo, Češ, išči drugih Ijudij zadnjo uro, in to so še celo, kakor Čujem, gospodje, ki žive v misli, da so „prima vista" vsake zastopnosti. Po takem načinu jc nevspeh očividen in lehko se potem režiserju reče, da nij dobro aranžiral, da bi pa pretehtali tnkajšuje okoliščino, da igre po tincjciu okusu nij mogoče izpeljati brez gospodičin in le z nekaterimi sode-lavnimi gospodi —, potem bi gotovo ne bil dopisnik tako sodil. Stavljeno je v dopisu tudi vprašanje, zakaj odbor nij pripustil tombole igrati, na kar smo tudi prisiljeni odgovarjati. Ce občinstva nij, se ne more pripustiti lepih, drazih dobitkov izigrati, dasi-ravno čitalnice ne eksistirajo za dobičke delati, ker tudi nijso za malo premoženje za-
metavati, ker nobena nema tolikanj fonda, da bi kar brezvarčno mogla ž njim ravnati. Vstopnina se pa vedno za svečavo, godbo, slikanje kulis in druge stroške porabi. Gospića A. Rosova bila je uže pri nastopa s ploškom »prejeta in pri deklamovaoji imeli smo priložnost občudovati njeno zmožnost; izrekamo jej vsi, za vse nam darovano prijazno sodelovanje srčno hvalo.
Odbornik čitalnice.
Tz Ijiitoinora 30. apr. [Izv.dop.] (Ljutomerska okrajna posojilnica) ie svoja pravila v svojem zadnjem občnem zbora spremenila v smisla postave od 0. apr. 1873, ki delovanje takim društvom jako olajšuje. Društvu nij treba zdaj 10% davka od čistega dobička plačevati, ampak samo 2°/o i društvo nij več podložno politični gosposki ampak le trgovinskemu sodišča, ter se ž njim Ie po trgovskih postavah postopati mora. (Obširnejši in natančnejši popis o nravnavi tega društva Vam pošljem enkrat pozneje.) Okrajna posojilnica je od 15. sept. 1872, do 31. jan. 1873 prigospodarila 000 gold. čistega dobička, nad f)00 gold. v reservni fond ter inventarnih reči v vrednosti 400 gold. To je bilo le tedaj mogoče, ker so odborniki brezplačno delovali. Po novih pravilih se je volil dvojni odbor: načelni-štvo in nadzorovalno svetovalstvo. V načel-ništvu so voljeni gg. Kukovec (predsednik), Žemljic (denarniČar), GonvlŠek* (preglednik) in trije namestniki.
Nadzorovalno svetovalstvo ima 15 družabnikov, ki si utegnejo našega priljubljenega odvetnika, g. dr. Mravliaka za predsednika izvoliti. Naša okrajna posojilnica ima naj boljšo prihodnjost; zlasti ako bode načelni^tvo tudi v prihodnje tako delavno, kakor je dosedanji odbor bil. Treba bode družabnike, ki se bodo za pristop k društvu oglaševali, tudi sprejemati, da si društvo neprijateljev nabiralo ne bo; na drugi strani pa bode treba, družabnike tudi na njihove dolžnosti, na plačevanje letnih doneskov opo-minjevati, da ne bode samo na videz veliko u jih število. To je sicer jako veliko breme za brezplačno delajoče načeluištvo, ali je na korist društva, zlasti ker mora po novi postavi vsakih G mcs. račun in bilanco sestavljati. Sicer hočem o tem zavodu takrat natančnejše poročati, ko bodo društvo svoja nova pravila priobčilo, katera bodo slovenske domoljube gotovo zanimala.
K IHilltlJkl 30. aprila. |Izv. dop.] Človek ne sme dneva pred večerom hvaliti, niti ipomladi pred tremi ledenimi možmi sv. Pankracijem, Servacijemin Bonifacijem. Topli dnevi so so sprevrgli v zimske, snežene; termometer sicer tukaj se nij padel prtd 0°, a na Ogerskem je včeraj po noči bilo — 5 0 11. mraza in je to vinski trti ter sadju neizmerno škodo napravilo. Trs je uže imel po dva do tri palce dolge mladico, katere so zdaj pozeble; tedaj na Ogerskem nij upati dobre vinsko letine. Tako se poroča iz Pešte in iz Belecerkvo v Banatu. Če se ta žalostna poročila uresničijo, bidc sedanja denarna kriza na Ogerskem šc hujffa postala in svoj slabi upliv tudi za niš » polovico imela. Okoli Dunaja v vinogradih lepo kaže iu še dozdaj trs nij poškodovan, a proti moravski meji, na Moravskom in Češkem je snežilo in boje se tam za setve.
Volitve v duuajski mestni z a-s to p so se vršilo brez vsega hrupa; stara
garda, katere vodja je sedanji župan dr. Felder, izgubila je nekaj sedežev na demokrate. Še nekaj volitev in levica ima veČino v mestnem zastopa. Novi župan bi potem bil dr. Kopp, znani vodja mlado-nemške stranke.
Državni zbor je poBtavo o samostanih tako sprenaredil, da gotovo gospodska zbornica vse te radikalne spremembe ovrže. Ker se konec sesije uže bliža, najbrže postava do jeseni čaka, da pride zopet pred zbornico. Poslanci so utrujeni in žele se po pet mesečnem zasedanji spočiti pri domačih ognjiščih. Ministerski predsednik Auersperg je uže del na odpust v karolovarske toplice in drugi ministri bi ga menda radi posnemali.
Če bode jutri 1. maja tako mrzel krivec bril, kakor denes, se bo treba v kožuh zaviti, kdor se hoče voziti v Prater. Res Škoda, da je vreme tako neugodno, ker se baš tega dneva pravi Dunajčan najbolj veseli.
Iz ■t«'l^riii«lu 28. apr. [Izv. dop.] Včeraj ob G. zjutraj odpotoval je naš knez Milan na brzoplavnej lađi ji „Zečeni" v Carigrad. Pred spojim odlazkom izdal je sledečo proklamacijo: „Polazeći v Carigrad, da učinim posetu njegovom veličanstvu Sultanu, naredjujem, da me za vreme moga odsustva, u slučaju potrebe, u vršenju kn ja ževske vlasti zastopa moj ministarski Savet, po npustvima, koja sam mu izdao. Obznanjujući to mome dragome narodu pun pouzdanja u njegovu vernost i odanost, ja ga i ovom prilikom preporučujem milostivoj zaštiti Svemogućega."
Denes javljano je telegrafično, da je knez včeraj ob 4. popoldne prišel v Turn Severin, kjer ga je ena rumunska in ena avstro-ogcrska vojna ladija pozdravila. Tu je knez ■prejel romunskega ministra vnanjih zadev, g. lioereska in komandanta teritorijalne milicije generala Lupo, katera sta kneza v ime romunskega kneza z „dobro doŠel" pozdravila.
Srbski narod nadeja se, da bo to kneževo potovanje pridobilo mu nova sredstva za njegovo materijalno in politično razvijanje. Pred 12. leti stanovali so Tarči v mestih po eell Srbiji ; 18G2. leta, ko je bilo bombardovanje Belgrada, izgnali so Srbi Turke iz mest, in stanovali so ti samo še po gradovih; pred o leti dobil je knez Mihajl gradove, in je tako očistil zemljo od Turkov; edini „mali Zvornik", grad na Dvini, pripada še Turkom, ako se knezu sedaj v Carigradu posreči, da i to trdnjavo dobi, bodo Turci popolnem iz Srbije iztisneni, nad katero so 400 let gospodarili, najboljši dokaz da narod, kateri sam sebe ne zapusti, nij izgubljen, in da le borba donese zlatno narodno svobodo. D.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Dcnes v nedeljo zvečer jo slovenska predstava v dež. gledališči. Igrala so bode znana igra „der Goldbauer" v slovenski prestavi, — na korist igralcu g. Kocelju. Ker je igra izvrstna in še bolj ker je beneficjant tega večera g. Kocelj priznan kot najboljši slovenski igralec svoje vrste, upamo, da mu bodo slavno slovensko občinstvo s tem svoje priznanje izreklo, da drcvi nobeden dozdanjih obiskovalcev ne izostane.
— (t G. J. Dr en i k a) c. kr. sodnika v Zatičini so 2. maja zjutraj v pisarni mrtvega našli.
— (P o ž ar) je včeraj v Trnovem vpepelil leseno šupo.
— (V Ljubljanico padel) je v petek otrok delavca Prekuha, bil je uže ves ob zavest, ko ga je izlekel nek pnstrešček.
— (Najden mrtvec.) Piše se nam iz Hrastnika 1. maja: Pol ure od našega kolodvora v hriba so predvčerajšnji otroci našli truplo necega mladeniča, in zraven njega pištolo s katero se je skozi prsa ustrelil. Po daljni preiskavi se je pokazalo, da je tujec, ker ga nihče ne pozna, pri njem pa tudi nijso našli nikakoršnega pisanja, kakor tudi denarja ne več kot sedem krajcarjev. Mrtvi je komaj 22 let star, precej dobro oblečen, in bo naj brž kje na Kranjskem doma.
— (Iz I pave) se nam piše, da nekateri rodoljubi nameravajo osnovati namesto bivšega „Sokola" novo narodno droštvo.
— (Plače se kranjskim učiteljem) še zdaj po novi postavi ne izplačujejo, vsaj v nekaterih okrajih (krški, kamniški, radovljiški, postojnski) ne. To je vendar hudo in britko Če ubogi učitelj na kmetih skozi G—7 mesecev kar nobenega krajcerja ne potegne. Tega nij toliko krivo splošno pomanjkanje denarja, ampak nedelavnost okrajnih in krajnik šolskih svetov lan. leta. Tej neugodi pa pride, deželni odbor s tem v okom, da pošlje davkarijam nekaj denarne svote za izplačevanje učiteljev.
— (Iz Ljutomera) se nam piše: Naš okrajni glavar, Emil Franz, katerega pa nikdar v Ljutomeru bilo nij, je dejan v pokoj, menda zavoljo bolehnosti. Novega glavarja tako hitro še n qrnmo dobili, ker bode ta služba baje še razpisana, dasiravno bi ga bile kmalu treba; saj pri okrajnem šolskem svetu nemamo prave glave. Želimo si pa nepristranskega moža kakoršen je naš komisar.
— (Mariborski š k o f) g. Stepilnik je izdal pastirski liat, v katerem precej kou-fuzuo politikuje proti novi konfesionalni postavi o urejen ji vnaujih razmer cerkve in države (o drugih treh postavah čisto molči.) A godi se temu možu, kakor njega dni staremu proroku l.ileamu, ki ga je moabitski kralj Balak poslal, da bi Izraelce klel, ■ prorok na oslici jezdeč je proti svoji volji Izraelce trikrat blagoslovil. Isto tako tudi mariborski škof dela, ker opominja svoje verne, naj bodo državi in njenim p-stavam pokorni, in proti postavam ne ve nič prav jasnega povedati. Tem bolj smešno je, ako na konci svoje epistole slovenske Štajerce opominja naj jim zavoljo konfcsijonalne postave „srce no upade", in ako jim kliče: „no obupajte" itd, Ta svet jc pač nepotreben, ker dozdaj še živi duši nij niti na misel prišlo „obnpavati" zavoljo konfesionalnih postav«
Zadnja benefica. Deželno gledališče v Ljubljani.
V nedeljo 8, maja 1H74. Na korist igralca, in uda ..Dram. društva" Josipa ZKIocelj.
Nasleclki skrivnostne prisege.
Igrokaz v 4 dejanjih. V nemškem „Der Goldbauer", spisala Charlntto Ihreli-PfeiitVr, poslovenil Josip Kocelj.
Poslano.
Vrien bolnim moć in zdravje brez leka in bre« stroSkov.
Revaleseiere du Barry
Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstno Revaleseiere du Ihtrrv srečno zopet ozdravel in je mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni urim k pripoznalo, ne bo nikdo ver nad močjo to drago zdravilno hrane dvomil in navedemo sledečo bolezni katere brez porabo zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsah, pijačah, jotrah, na žlezah, na slizni koži, v dušnjaku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, Bušico, naduho, kašelj, neprcbavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi , šumenje v ušesih, medlico in bljevanje tudi ob času nosečosti, sealno silo,   otožnost,   sušenje,   revmatizem, protin, bledico.
— Izpisek iz 7.r).000 spričeval o ozdravljenji, ki so so vsem zdravi lam zoperstavljale :
Spričevalo št. 73.877.
585», VVienerthorgnBse, Ofen.
28. februarja 1H72.
Samo 2 dni sem užival Revaleseiere. To izvrstno zdravilo je pri meni, v mojAn obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar tr zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpeče člnvečanstvo imenujem. Izvrstna Revaleseiere me jo od nevarnega katara na pljučah in v dušnjaku, od vrtoglavico in tiš-čanja v prsih odrešila, katere so vsem lekom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej naj veto hvalo in se more trpečemu človečanstvu najboljše priporočiti. Tlorijan K i\ 1 1 o r,
C. k. vojaški upravnik v pokoji.
Tesnejši kot meso, prihrani Roval^acioro pri odraficonih in pri otrocih fiOkrat svojo ceno za zdravila.
V plehastih pušieah po pol fanta t gold. f>0 kr., t funt S gold. 60 kr., 3 fanta 4 gola. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantOV 86 gold.,
— Rovalesoiore-Biscuiton v pušicah & 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 60 kr. — RevaleHciero-Ohocolate.o v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 ta« 20 gold., — za 57t> taa U6 gold.
— Prodaje: Harrvdu Harrv A Comp. na I»u-naft, Wt»llfl*«li*raN»e št. 8, v LJubljani Ed. Muhr, v <«ru«l<il brutj o Oboranzuievr, v 0n»-hrnku Dteobtl & Frank, v CoIotcI P. Rirn-bachor, v I,o iitil Lndvig Miillor, v TO ari bora P. Kolotnik & M. Moriti, v Merami J. B. Stockhauseu, k'!.kor v vs;>h mestih pri dobrih lo-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska tuša ua vno krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
LotfcrijiM* vrečice.
V Trstu: 26, aprila: 28. 03. 61. 42. 53.
Dunajska vzorca 2. maj-i.
(Izvirno telografifino poročilo.)
Enotni drž. d<>lg v bankovcih  .   <i!t glil. l.r> kr.
Enotni drž. dolg. v ir< brU .   73   n 80 „
1880 drl. posojila.....108   „ 7f> ,
Akcije narodne banke   .   •    978   „ — „
Kreditno akcijo    ....     217   „ — „
London    . ......lil   n 85 ,
Napol..........8   „ 96 „
C. k. cekini.......r— . „ — n
Srebro.........100    _ —
RV. ^Av j! fci.     J)^. ./V     ^W ./kk. .4k.     -A.. <fll
i     Peter Grasselli ►
< vinotržtvo na debelo >
(\ n>—i)
Spodnji Šiški poleg Ljubljane, Cadezeva hiša.
Velika zaloga najbolj priljubljenega, do-brega idravi ga
navadnega In finoj Sega, posel »no tabornega blaeljslcega in dolenjskega.
1'isiiui naj se blagovoljno ndresirajo v uno.  kjer  se   komur draga tudi na vprašanja ustreza v liiisi ssl. 2«:t,
iiiHir«{>je (nasproti rotovza)
4 IdJnMJ
2   ■ ■ — - i: i t II. i1u
i
♦
♦
j
najboljši in po ceni, se dobi v c. kr. glavni zalogi tabaka, stari trg št. 15, v Ljubljani. (H3—i)
Čiščenje in izboljšanje vina
pormočjo □ao.aorsellleslr© žclce.
Stroški za ciačeuje znašajo pri vsakem vedru 2 do 3 kr.
Da so postavim deset veder vina pčisti, se povabi, kakor je močno:
lotov
scisii  IO
v njoj, s icui, da
teli tudi
veder vina.
so vedro  mesa s čisto
pri lij o 3—4 ter so
pvi prav motnem fina <,n. pr, ljutomerskem, rit ribergerskem itd.)    . fi pri ni. (i.i m vinu in. pr. pri mišj'ui bizoljskem ali metliškem ali ptujskem) 5'/» pri srednjo močnem vinu ......... 5'/«
pri slabom vinu        .....      . .... 5
Ako so imajo nova vina čistiti, vzame se lehko pol lota več, pa pri čiščenj o trpi 'J —.'i dni daljo.
Narod ratoljenja, da se
Zavre so okoli 1 bokala vode, ter'so paličico, raztopi žolča; to traja 10—15 minut.
Ta raztopite v .so čisto ohladi, potem so prebrnu v škaf,  ter se ji bokale vina, ki so ima čistiti, zraven; potem so z uietljieo to vse dobro premeša, potlej slije v sod, katerega vino so ima sčistiti. „
Z verigastim bičem se zdaj vino dobro pretepe. Cem boljo so jo čistilna tekočina razdelila, tem prej se vino sčisti, in tem čistejše jo.
V treh dneh je vino svitlo, kakor zrcalo; treba jo le prvi ali drugi bokal na stran postaviti, ker se, je blato v pipo vleglo in vino nekoliko skalilo. l'o sedemdnevnem
leianjl dobi vino popolni ogenj In svitlobo.
Na Kranjskem in .spodnjem Štajerskem se večkrat prigodi, da se slabejša vina, ki so branijo poleg tega V zatublih, gorkih polovičarskih kleteh, z boljakom čistijo. To sredstvu ik•'iliije vinu. kakor tudi čistosti, kajti prvič začne razdeljeni beljak v vinu gnjiti ter mu daje zopern okus; drugič pa tako vino dela bisere, ki ob robu steklenice več časa ostanejo ter vino za pijačo netočno delajo. (Jaz tukaj no govorim o vinu, ki v drugi stopinji klflanja bisere dela in pa pene, ki so smetani podobno.)
Ako se tako po gnjilobi dišečo vino z žolco čisti, vzame so, kakor od začetka omenjeno, % lota žolče vrč ter ho pretepe dobro z verigastim bičem, kakor s tem, da so ■dolej odtoči in pri vehi zopet noter vlije; v 5—0 dneh so vsedo ves beljak na dno seda, pa zgine tudi gnjili okus vina. Taka vina pa so morajo, kadar so čista, deti v frišen, stalno ležeč sod. — Dobiva so pri
I*. Alf. 11 a rima ii ii-ii.
(117—1) l/jiihljana,  dunajska cesta, (irinunikova hiša.
m iti    m trn ar> n
Filijala štajerske eskomptne banke v Ljubljani. |
i
i
Podpisani zavod prevzema pod sledečimi pogoji:
a> v glro-coiri n »roti vložilnini iii <»licNiii<ks-kiiji/i<'jiiii.
kjer so moro vsakateri znesek od 5 gld.  višje vložiti ter so  «Io zneaka itOOO  gl«l. moro
vzdigniti, in sicer
s 5 %, brez obznanila, s 5 Va °/o proti 15dnevnemu obznanilu
v vttukatcrili zneskih;
s 6 % proti 90dnevnemu obznanilu" 1
v \ Nakaterili zneskih.
h) Proti kasnim pismom (Kassenscliciiic), glasečimi
se na ime ali na prinesitclja, s 4 Va % brez obznanila, s 5 Va °/o proti 30dnevnemu obznanilu.
Ulogo v giro-contu proti  knjižicam in rabljenim  kasnim pismom uživajo obresti od 1. julija 1873 daljo.
filijala štajersko eskomptne banko e.skomptira dalje proiii*"iiiav«» Iržišču (Platz-vvecbsel) in domicile do 150 dnij tekočega časa na liradec, Dunaj, Trst, (elovcc in druga domača tržišča, ako je tam banka ali bankna filijala, — ona preskrbuje komisijonBko nakupovanje in prodajanje vseh vrst vrednostnih papirjev in efektov kakor jo kurs proti najbolj coni proviziji, — prevzema v inkaso menjice in nakaznice za domača in tuja tržišča. (110—'i)
Samostojno kreditno društvo tega zavoda daje kredite po statutnih določbah.*)
___Filijala štajerske eskomptne "banke v Ljubljani.
*) Izpisi iz statut kakor tudi prosilni blanketi se na ustno ali pismeno zahtevanjc dajo zastonj v pisarni tega zivoda.
Jože Unger, puškar,
Gradec, Sporgasse št. 20,
priporoča svojo
veliko zalogo strelnega orožja
pud popolnim |ioi'OMtv«»iu.
Dvocciuii puška z železno cevjo od p n       z drateno cevjo od
l.efuux-i»uNkc z drateno cevjo od . ■atmuHter, lastnega dela od    .   . .
ICe\ oll < i j i od ......
Terceroli enocevni od ......
n dvocevni od .....
12.50 do gl.
18—    n n
«5 -  ■ •
8.-   „ „
1.60 . .
2.tt0
Steer rs« t t-ste imttanoi  in tomskih ptipt-ttv.
15
25
rio
160 30 2 3
m-------- —     — »w      — — - Mr m* * • 1
Zunanja naročila se proti poštnemu povzetju urno izvršujejo.
(101—3)
X X X X X X X
X
X X X X X X X X X
Ozira vredno!
Medicinsko - popularna razsodba zdravilnosti in učinka pravega
VVilhelmovega
antiartritičnega antirevmatičnega
čaja za čiščenje krvi
po resničnih dokazili.
Le mnogi dokazi izvrstno uplivnosti zgoraj imenovanega čaja v protin.skih in revmatičnih boleznih, potem pohvalni sprejem in rabljenjo od veliko racijonelnili zdravnikov, so nas napotili, tukaj o tem važnem sredstvu govoriti. Veliko jo tistih, ki vsako leto obiskujejo žvepljcno toplice, da bi tam našli zlaj-šanje in oproščonje svojih protinskih ali revmatičnih bolezni, in v resnici se vrnejo domu kot novo ustvarjeni. Dvakrat mora torej tiste boleti, katero omejeno premoženje ali nemoč, od svojega poklica, od svojih ločiti se, izključuje, udeležiti s u zdravilnosti majko narave; oni ho obsojeni na vedno bolezni. V tem slučaji jc tedaj, kjer so ta čaj izkaže in jo zategadelj visoko vrednosti. Ta čaj iuia specifično upljivnost na scalnico, pot in krv bolnikovo, kar smo po komični preiskavi scalnico in potu opazovali in moro vsak na pro-tinu in revmatizmu trpeči, ki rabi ta čaj, čudno spremembo, posebno v scalniei (katera se že v malo dneh vedno bolj in bolj kali in goša kaže na dnu, v katerej so anomalno izpeljane dražočo tvarino) aain opazovati, pri čemer bodo ob enem veselje doživel, da bo čutil svojo bo-lozon vsak dan zmanjševati se in naposled celo izginiti.
Kavno tako vzroči ta čaj (vžit, pred ko so spat gro) zbadanje na koži in jako zmerno izpaijenje kožo, kar bolnemu vedno veliko iz-lajšanjo dola.
Uživanje tega čaja nij nikakor neprijetno, ne nadleguje prebavljanja in pospešuje zelo pri marsikom odpiranje telesa. Torej imamo polni uzrok, zaznamovati ta čaj ko cenilno oboga t on j u zdravil zoper protin in revmatizem in za čiščenje krvi.
Javna zahvala
gospodu Franc VVillielniu. lekarju v Neunkir-< hen. ki je iznašel antiartritični antireviiiatični krvočistilni čaj. Cisti krv zoper protin in rov-uiatizem.
Ako tukaj javnost nastopim, jo zategadelj, ker smatram prvič za dolžnost, gospodu \Viilielmu, lekarju v Neunkirchen, svojo iskreno zahvalo izreči za dobroto, ki mi jo je njegov krvočistilni čaj v mojoj revmatičnej bolezni izkazal in potem, da bi tudi druge, ki so toj hudoj bolezni propali, na ta izvrstni čaj opozorila. Nijsein v stanu, mučno bolečino, ki som je skozi cole tri leta pri vsaki vremenski spremembi trpela, popisati, in katerih me nijso mogla ni zdravila, ni ivopljone toplice v Badonu pri Dunaji rešiti. Broz spanja valjala sem so celo noči v postelji sem tor tje, moja slast so jo manjšala vidno, moj izgled so hujšal in cela telesna moč jo pojemala. Po 4 tedne dolgom uživanji imenovanega Čaja sem bila svojili bolečin colo rešena, in sem še zdaj, ko žo b tednov ne pijem več čaja, tudi coli telesni polužaj se je zboljšal. Trdno sotn prepričana, da bodo vsak, ki v enakih boleznih pribeži k temu čaju, tudi iznajdnika njegovega, gospoda Franc VVilhelma, kakor jaz, blagoslovil.   Z izvrstnim spoštovanjem
(jirollea ltudr.tliiii-.St reil le 1*1, Bopruga oborstlajtnanta,  na Dunaji, (12—5) VVahringer llauptstrasse.
Svarimo pred ponarejanj eni in sleparijo.
Pravi \Vilheliuov antiartritični antirevniatični čaj za čiščenju krvi so dobiva lo iz prvo mednarodne fabrikacije \\ ilhrlniov ega antiar-tritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenju krvi v Neunkirchen pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v M obrokov rii/tlcljcii, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jozicib 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n občinstva so pravi \\ilhelmo\ antiartritičui antireviiiatični čaj za čiščenje krvi tudi dobiva: v Mariboru pri Alois Uuaudestu ; v Cul j i Baumbachovi lekarni, liuusckerjevi lokami, pri Kari Krisporju; v Loncu na Staj. pri L. Miillerju, lok.; v M o z i r j i pri Tri Ionu ; v Varaždinu pri dr. A. Hal ter ju, lok.; v Slov. Crradci pri J. Kalligaritschu, lok.; v Ljubljani P. Lassnik.
lzdateij in za ureauisivo odgovoren: Ivan »Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne."
28