154. številka. Ljubljana, v soboto 10. jnlya. XIX. leto, 1886. SLDVBMSRIM« Im!**}* vsak dan »*e*«-r, iiimfii nedelje ia praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstrijako-oj?erske dežele za vse leto 15 gld., *» pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., sa jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljanu brez puftilJHiija na dom za »se leto 13 «id., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr.. za »eden raeaec 1 gld. 10 Kr. Za poftiljanje na dom računa se po 10 kr. z» ui^aec. p«> 30 kr. zn četrt leta -- Za tuje dežele toliko več, kakor postnitia znaSa. Za oznanila plačuje se od ćetiristnpn«* petit-\rate po ti kr., če a*- oznaiiiio jedt-iikrat tiska, po 5 kr, Ce se dvukrat, in po 4 kr. će se trikrat ali većkrat tiska. Dopisi naj ae iivole frankirnti. — Kokopisi »•' ne vraiajo. Uredništvo in u pr a vniStvu je v Kudolfa KirbiSa hifti, „GledaliSka stolbs". Upravništvu Daj st* blagovolijo poiiljati narocuine, reklamacije, oznaniU, t. j. vhw Hihuinittrativiie atvari. --------------,.------------------------- --------- —-------------.»■»..--■■■ —---------:-----------;----------;-----------_---------------------------------------------^____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Iz Rašlje. (Izv. dop. 21. juni ja st. st.) Naš oficijozni organ „Journal de St. Peters-bourg" je priobčil v Stevilki od 17. junija članek o poslednjih junaških tielih bolgarskega kneza, jako oitro piaoć proti knezu, — „da je rušil ne samo organićeski statut Vstočne Rumelije, ampak tuđi evropsko soglašenje, predno se je posušilo crnilo tega dokumenta, ki je imel vsaj za nekaj časa ukrepiti mir na vstoku: knez je sklical jedno sobranje za obe Bolgariji, proglasil ga je slovesno „prvim narodnim sobranjem dveh dežel, ležečih na tej in na onej strani Balkanov;" on je tako naru-šil svoje dolžnosti glede držav in obetanja, katero je dal sultanu. Tak postopek je jednako razžaljiv za Porto i za države; ni precedensa v zgodovini, da bi knez vaša], že manj pa generalni gubernator tako obnaša 1 se proti svojemu euzerenu. Knez Aleksander torej ne samo da ne uvaža evropskoga areopaga, no naravnost tepta pravice Porte. — I vendar, so njega postopanje sprejeli v Gurjigradu ne samo ravnodušno, no ćelo tako milostivo, da imamo uzrok misliti, da se je knez poprej sporazu-mil s Porto. Ali je tako sporazumljenje, ali ne, vendar mislimo, da postopek kneza Aleksandra ne ostane brez nasledkov. kar se tiče posebe Rusije, mislimo, da ne bode ona sama Ščitila sklepov evropske konferencije, kateri so, kakor vidno, izgubili vsako značenje v očeh teh, kateiim na korist so bili stvorjeni. V vsakem slučaj i je treba nategniti uho, da bi nas nasledni ne našli ne pripravljenih. Diplomati so se trudili nekaj mesecev, da bi se ustanovit mir na vzhodu in se odvrnila nova krvoprolitja. Mislili smo, da Carigrad in Sofija bosta prva skrbela, da bi mir bit stalen. Tega pa ne vidimo. Pod vsem tem se skrivajo resnobne groze in resnobne opasnosti. Predno končamo razgovor o bolgurskih zadevah, moramo omeniti iz-vestja iz Sotije v „Budap. Correspodend," katero je „Pester Lloydtt uslužljivo ponatisnil, to je, da ob-stoji panslavističen bureau, v katerem služijo vsi ruski Častniki in činovniki, ki neso našli v Bolga-riji zaželjenih služeb, n. pr. general Sobolev. Naši čitatelji znajo, da je general Sobolev pred ostnimi meseci ostavil Bolgarijo in zdaj poveljuje brigadi v rus kej „armiji." Tako naš oticijozni list. Omeniti moram, da ko so v Beroiinu čitali ta članek, se je kurs na borzi takoj ponižal in o tem so pospešili brzojaviti v našo stolico. V Beroiinu ao se začudili energičnej besedi ruskega diplomatičnega glasila, kar je jako HineŠno, kajti Rusija se ni nikoli odrekala od svojih interesov na slovanskem vzhodu. Toroj list ni povedal nič novega. Sicer pa moram omeniti, da je kurs jako malo pal v Beroiinu; truba je zaključiti iz tega, da se uadejajo v Beroiinu vendar, da bode mir ol j u bje Rusiji zopet pomoglo iz zadrege, ako malo ponehajo — zapadne države, kar se je že pokazalo v tem, da groze v Beroiinu knezu Aleksandru, da ga odpuste iz nemške vojske in Češ, da je tuđi zasluga Berolinskega in Đunajskega kabineta, da se prvo narodno eobranje" in odkrilo s kakim „ćclat", na pr. z objavljenjem „ kralj estva bolgarskega". Vse drugo, to je popolno zjedinjenje obeh Bolgarij v vojnem, administrativnom in sodnijskem oziru in otvori te v parlamenta „obeh Bolgarij" — vse to zapadnih držav ne briga, one so zadovoljne in vesele, da — Rusija inolči. In ravno tedaj, ko se one zibljejo v optimizmu, izpregovoril je odločno in energično organ ruske vlade in na-pomnil Beroiinu in Dunaju, da se Rusija ni še odrekla svoji zgodovinski nalogi na vzhodu. MogoČno cesarstvo se ne odreka interesom, katere je po svetila večletna borba in brezštevilne žrtve! V Carigradu in v Sofiji bodo se rano ali pozno prepri čali, da vse bolgarsko-turške nagodbe i majo le ta krat praktični poinen, ako ne bodo zaključene na škodo Rusiji in nje uplivu v deželi, katero je osvo-bodila Rusija, a ne Anglija ali Germanija. Rusija, h kateve velikodušju in človekoljubju se obračajo bolgarski poslanci v adresi na prestolni govor kneza, je vselej pripravljena biti pokroviteljica sorodnemu in dragemu jej narodu bolgarskemu, toda samo pod takim pogojem, da bi tuđi on pomnil njenih interesov, ki Bo interesi vsega Slovanstva, katerega prirodna mati je in ostane Rusija! O slabosti Rusije v matevijalnem oziru rečem le to, da je nedavno praviteljstvo razpisalo želez- niško zlato rento; Čujte: čez nekaj dni je bila vsa ogromna vsota pet krat podpisana. Naj po-skusijo tako manipulacijo druge države. Takrat uvi-ditno, ali rea Rusija nema denarja, ako bo treba prijeti za meč. Vojakov, ako računamo tako, kakor na pr. Nemčija, postavimo lehko vselej ne jeden milijon, ampak sedem milijonov! Treba je Ru-sijo malo poznati, da bi jo strašiti; kaj pa morejo ruski vojaki, to menda ao dokazali nedavno. Zato-rej: gorč imejim serdca! Krutorogov. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. julija. Po Ceikem Nemci v vseh kraj ih z nena-vadno uljudnostjo vsprejemajo naučnega ministra, prav kakor bi bil njih pristaš. Minister se pa tuđi kaže Nemcera mnogo prijaznejšcga kakor Čehom, To se vidi jasno ua tem potovanji, pa tuđi poprej se je pl. Glautsch kazal Nemcem prijaznejšeg* kakor Čehom. Uloge nemškega vseućilišča je mini-sterstvo vselej hitreje resilo, kakor uloge češkega. Že dolgo prosijo Čehi, da bi se razširili nezadostni prostori češkega vseućilišča, toda naučno minister stvo ima zato gluba ušesa. — Deželni šolski sovet poslal je vsem učiteljem strog ukaz, da naj opustć vse, kar bi utegnilo škodovati njih stanu. „Hlaa Naroda" in BNarodny Listytt razlagajo ta ukaz tako, da bodo učitelji na Češke in popolnem izključeni od političnega življenja. Viianje države. Kakor BCza&u ve povedati, bode letos gotovo »liocl treh cesarjev in to zategadelj, ker pomladi poteče čas dogovorom, ki so se bili sklonili v Skierniuwicah. Kje se cesarji snidejo, se sedaj še nić ne poroča. Knez Bismarck nekda lvtos priđe na punaj, da se bode razgovarjal z grofom Kalnoky-jem, pa tuđi nemški cesar misli obiskati Dunaj, vračajoć se iz toplic. Nrbaka vlada pripravlja za skupščino mnogo predlog. Zasedanje bode jako dolgo, ako bode većina vladi ugodnu, potein se pa dve leti skupščina ne bode sklicala. Ko bi se pokazalo, da bi večina bila dvomljiva, bode pa skupšfcina resila le naj-manjše stvari, potem se bode pa zaključilo zasedanje. Liberal ci so sklenili, da bodo v skupščini v vseh zadevah vzajemno postopali z radikalci. — Ob južni m»»ji dežole bodo letos večji manevri, h ka- LISTEK. Dnevnik. (Spisal Ludovik Halevy; poalovenil Vinko.) (Konec.) „Moja nedelja — nič; kdo bode v nedeljo pisal! A tu — poslušaj o poneđeljku 9. junija. Ves slaboglav sem že; davi sem ćelo uro osem majhnih vrstic spravljal na papir, boteč vsprejeti povabilo k obedu pri n j e n e m očetu. Desetkrat, dvajsetkrat sem pričel od kraja, a jedva je bil list oddan, priđe mi na um, da sem v tistih osmih nesrečnih vrstah dvakrat ponovil besedo veselje. Ali ste takrat kaj opazili, ljubica!" „0 seveda! jaz precej! Le mojo knjigo poslušaj o tem! V ponedeljek 9. junija. Vsprejel je povabilo! Po zajutreku skušala sem se polastiti njegovega piBma . . . Kako je elegantno, dasiravno priprosto! Prepisala sem si je! Glasi se od cike do črke tako-le: Velečislani gospod! Vaše dobrotno povabilo sem resnično prejel. Vsprejmeni je za pri-hodnjo sredo, 11. julija, z največjim veseljem in prisrčno hvalo. Z velikim veseljem sem zve-del, da je Vaša gospodična hči s konjem zadovoljna. Vsprejmite velečislani gospod, zagotovljanje mojega spoštovanja, s katerim imam čast itd. Prepričana sem, da je z namero dvakrat rabil besedo veselje, zdelo se mu je, da bodem jaz čitala pismo . . . Hotel je baš to besedo poudariti." „Ha, hu, ha! To je izvrstno! Zdaj pa poslušaj moj koledar od torka 10. junija: Jutri bodem obedoval pri njej! Kaj ne da, jako lakonično ?M „Nikakor ne! Jaz tuđi nemam druzega, kakor: V torek, 10. junija. Jutri bode tukaj obedoval. Zdaj sva pa pri važnem dnevu obeda. O obedu moraš ti prvi pripovedovati!" „Veš kaj, Ivanka moja? ... Za danes ho-Čeva pri tem ostati . . . le na uro poglej, ali veš, koliko je?" „O Bog! Polooči je proč!" „Glej, to je dober uzrok, da danes nehava, jedini pa ni. Jaz menim, da bodo odslej naju po-ročila grozno jednolična, v nj»h bode govorjenje vedno le o ljubezni in zopet o Ijubezni! Naju male notice gotovo ne zadržujejo druzega, vsaj moje ne." „Moje tuđi ne!" „O ljubezni, kakeršno vsak pozna, o ljubezni z dovoljenjem, videti se, o Ijubezni s svobodo, raz-govavjati se. Res I Odkar mi je bilo dovoljeno, gledati te od blizu, ni bila velika zasluga, spoznati te za tuko, kakeršna si v resnici, namref1, za mijmič-nejšo, najljubšo ženo na svetu. No! lepo zasluga, da sem te vsled tega ljubil! Veš li, kaj je tako redko, tako dražestno pri najinem maleni romanu — to je začetek. Ljubila sva se, dejal bi, po nagonu, o prvem pogledu, iz daljave, ne da bi nama trebalo govoriti ali poznati se. Kar mene zadeva, čital sem pri tistej priči skozi tvoje oči v tvojem srči. Od takrat, od 11. junija, od dne prvega obeda, pa do 17. avgusta, najinega poročnega dne, menjala sva Bila mnogo besed, povedala sva si sladkih in prisrčnih rečij, a gotovo nikdar, Ivanka moja, ne, nikdar se nesva razgovarjala nežneje, strastneje nego li takrat v hlevu pred Jupitrom iu Picotom. Jaz sem bil tišti dan tako pretresen, tako prema-gan, da sem dejal sam v sebi, da mi je usoda za zmirom odločena. Odšel sem z vašega dvorišča s trdnim prepričanjem, da, da moraš postati moja in da si bodem vse življenje le prizadeval, osrečevati te ... V kratkem bosta protekli 'dve leti ... Ali se mi jo đoslej posrečilo, angelj rnojV „Da — da, ljubi moj! Zelo — zelo sem srečna!" — Dolg goreč objem sledil je tem oil solza veselja na pol oduženim besedam, in /m ta pot nesta več čitala v svojem — dnevniku. terim se bode pokliral tuđi jeden del reservistov. Mogoče je pa tuđi, da se boilo manevri »amo za- I tegadelj sklicali v teh krajih, da bode dovolj voja-jaknv zbranih, ko hi se pokazal kak usfanek. Ba$ v teh krajih ?e poslednji čas prikazuje neko giba-nje, Srliski vlarfni listi tnlijo, ol^iii\sko opozicije, kah'ra ima .r),r» podpisov. Adresa zahteva, da bi *e skliealo veliko sebranje, kajti po ustavi se ne srne povekšati niti po manj šuti bolgarsko ozemljo, ne da bi temu pritnlilo veliko sebranje. Poročevalec „Pol. Corr." pa misli, da je tnnenje bolgareke opozicije iuiiuir.no. Perso-nalnsi unija Bolgarije in V/hod no KuniHlijc Se ne znači povekAan;a holgarskegu ozemlja. Će so se pa Rodopske gore in Kird/.alski okraj (»Utopili Turčiji. se s tem bolgarsko ozemlje ni pomanjšalo, ker so ti kraji bili vzliodnorumelijaki Ivo bi s« pa progla-silo popnlno zjedinonje Bolgarije in Vzhodne Itu-lnelijo, bode knez takoj sklical veliko sebranje. — Boćarska opozicija se boji, da ne bi Srbi Se jeden-kiat napali Kolari je. Drugikrat bi pa utegnila sreća biti na Srl>^ ugodne jšn. Za Bolgare bi se nikdo ne potepnil, ker knez tira protirusko politiko. Angleži, Nenu'i in Madjari žele, kakor misli „Svetlina", da se na zapadu poiranjša Bolgarija v korist Srbije, da se za zmiraj odreć.e Makedoniji ter priđe v večjo "zavisnost oil Turi'ije. Angleška vlada ne misli niti protestovati proti teinu, da je IliiNija premenilu čkm f)J> llerolinske pogodbe. Vladni listi trdijo, da Angliji dosti ne ško .duje, č.e Batum preneha biti svobodno pristanišne, Angleška trgovina^ ima. tako vcčinoina svoj pot čez perzijski zaliv. ("'e tuđi se postojanje Rusije An-glcž''in ne zdi pošteno, vendur bode vlad«. molčala, kajli bati se je, da bi se zamotala v vojno z Rusi, ko bi Kaj ugovarjala. Za veno pa Angleži neso priju avljeni. Ko bi pa konsurvativei prišli v Angliji na krmilo, utegnila !>i nova \lnda kaj ugovnrjati. Franc.oska vlada se tuđi nič ne briga za to, ali je Batum svobodno pristanište ali ne. Kor tuđi no-bena druga velevlast ne misli ugovarjati, se niti k on terenca skiieala ne boUe. llazmere inej Anglijo in Itusijo so zaradi srednjeazijskih zadev zopet bolj napete. Kor so Angleži zaseli Badakšan, zahtevajo Rusi nekaj prav afganske zemlje. Kadi tega se je re-gulovanje nfganske meje zopet' ustavilo. Angleži so tud' preverjeni, da prido prej ali slej do vojne z llusijo. To kaže, da se angleški vohuni klatijo ob transkaspiški železnici in rišejo utrdbe. Ruska oblast va so jih že več za pilu. Kruucottkn zbornica sklonila je s 310 proti 240 glasom, da začne podrobno razpravo o povi sanji carine na žito. — V torek se je bilo sešlo v Pari/u več franeoskih tovarnarjev in je sklenilo dela ti na to, da se upelje narodna varstvena znatnka za iiancoske izdelke. Sedaj imajo Nemci navado, da na svoj blago pritiskajo besede: „Article de Pariš" ali pa „Nouveaute (fo Pariš" in tako ško-dujejo Fr.incozoin. Ne le po mestih, a ni pak tuđi po deželi, je izid volitev ueugoden za Gladstona. Vse kaže, da anu-cNki narod nema tako plemenitih ćuvstev, kakur l'iladstom\ Ćelo oni volilci. katerim jo se-danji ministerski predseduik prulobil voliluo pravico, volijo njemu nasprotne kandidate. Po angleš-nih mestib, kjer so volite že končane, voljenih je 144 konservativc.ev. J2 unijonističnih liberalcev, 60 Gladstonovcev. V Londonu je voljenih 40 kon-servativcev. 2 liberalna umjonista in 11 Glad stonovcev. Dopisi. 1% učiteljskih krogov 9. julija. (Peda-gogiško društvo na Krškein) pričelo je rav-"nokar svoje delovanje in šteje že zdaj čez 40 udov. Namen tega društva je v prvej vrsti literarno de lovanje na pedagogijskem polji, katero je ravno pri nas Slovenci!) še jako zauemarjeno. V to svrho iz-dajal se bode „pedagogični letnik", ki bode prina šal \ odlomkih ćelo obćno pedagogiko in njeno zgo-dovino s posebnim ozirom na slovanstvo (Koinensky, Sloinšek); potein pa tuđi krajše spise pedagogično-didaktieno-metodičnega ali pa popularno-znanstve-nega zapopadka [razen takih, ki so bolj primerni za šolske liste). Letnina zuaša 1 gld. Iz teh doues-kov zalagal se bode letnik, katerega vsak pravi in podporni ud dobi zaslonj. Čisti preostanek izroćil se bode vsako leto žolski družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ob jednem prav uljudno vabimo naše pisatelje, posebno učitelje ljudskih iu srednjih gol k prijazuemu sodelovanju Spisi naj se pošiljajo uredništvu „pedagogičuega letnika ua Krško do 31. decembra t. 1., knjiga potem iziđe koncem aprila prihodujega leta. Društvo ima vsled svojih pravil neouiejen de-lokrog, ter lahko zboruje povsodi, kjer ima ude. Ono se bode potegovalo tuđi vedao za sbuljšnnje materijalnega stanja — m sploh koristi uciteljstva. Zborovauja bodo vselrj javno, torej tuđi neudom pristojjno. — kjer se bodo raspravljala razna vpru-bauju o vz-oji, s iiubcbuiin ozirom na solo in dom. K pristopu uljudno vabimo ne le vse slovpn-ske učitelje, ainpak tuđi naše razumniStvo sploh, ker a tem podpirajo ne samo razvitek na5e doniaiV pedjijjoiiičn« literature , maiveć tmli prekonstno družbo sv. Cirila m Metoda. L'osebno pa opozarjamo k skupnemu delovanju bi žnje kranjske in štajerske učitelje, kakor tuđi one na Koro.šketn in i'rimor-skem, kjer sedaj niinajo nobenega većega učitelj-skega društva, ne šolskega li-ta. Sleherni slovenski učitelj naj dela na to, da pridobi, kolikor je le mo goće, veliko podpornih udov, ki bodo pospeše-vali izdavanje obširne pedugogićne knjige. „Viribus unitis" naj nam bode vsem gasio. Torej naprej na delo! Od napredka je odvisna boljša prihodnjost naša in našega narodi. J. R —r. S ICraMa dne 8. julija. (Okrajna učiteljska konferencija v Sežani.) Včeraj je imelo učiteljstvo sežanskega okraja svojo u rad no učiteljsko konferencijo v Sežani. Gospod c. kr. okrajni nadzornik Davorin Sin-kovič ob deveti uri otvori konferencijo s primernim ogovoron) na navzočne, broječ J8 učiteljev in 4 učiteljice.*) Svojim namestnikom imenuje g. predsednik nadučitelja Komenskega g. Ant. Lebana; a zapisni-karjema izbrana sta bila po predlogu gospoda Sivec (Sežana) in Štrukelj (Barka). S tem izvršena bila je prva točka duevnega reda. G. nadzornik nadalje poroča o šolskem nad-zorovanji in o tem, kar je tu dobrega, ter naprednoga, kakor tuđi pomankljivega zapazil. Napredek reket je, bil je sploh povoljen. Čitanje je bilo dobro da celo tu in tain prav dobro; samo želeti bi bilo, da bi otroci nekoliko j^lasnejc čitali. Slovnica se je dobro poučevala ; vendar naj se mladina tukaj ne trudi preveČ s suhoparnimi pravili. Računanje je prav dobro, dobro, a tuđi na druzih manj dobro. Pisanje je na nekaterih šolah prav dobro, na drugih dobro iu manj dobro. O zgodo vini se poučuje dobro. Zein-Ijepisje naj se uči na podlogi v minulem letu izde-lanega učnega nacrta. Drugo je našcl g* nadzornik še precej v redu, a tuđi v nekojih šolah v neredu, kajti tu in tam nišo imeli otroci knjižic, pi-sank, risank, tablic. V nekaterih šolah bili so zvezki umazani in se nišo računske naloge v zvezke pisale. Prirodopisje se tu pa tam ne uči nazor no, ampak le po knjigah. Isto velja o zemljepisji. Pri mladini se je premalo gledalo na vzgojevanje značaja. Nekateri učitelji se nišo držali učnega nacrta. Tu in tam se ni pouk ob določeni uri pričel in koncal, kar znači nemarnost. Nekateri učitelji nišo popravljali nalog v zvezkib. Uradni spisi nišo bili povsod v redu. Za nadtečaj se ni pisal v vseh šolah tednik. Marsikje nišo bili otroci nadaljevalnega tečaja klasifikovani. Nekateri učitelji se pečajo s „politiko" nainesto, da bi se: učili, učili in zopet učili." — Namesto politikovanja naj učitelji iš&ejo hrošče, metulje, ter naj čitajo knjige iz učit. knjižnice. Oni naj opustijo osebnosti, ki nimajo nikake koristi; naj ne sodijo svojih tova-rišev po njih mišljenji, ampak delovanji in uspeliih o soli. Konećno zopet priporoča: „učite se, učite se in zopet učiti se"; čitajte već nego do zdaj, kajti v tem šolskem letu je le 1G učiteljskih oseb po-rabilo učiteljsko knjižnico in 26 učiteljskih oseb čisto nič ni čitalo iz biblijoteke. Šolsko obiskovanje bilo je jako dobro, kajti povprečno obiskalo je solo 93 °/0 za solo sposobne šolske mladine. Po g. nadzornikovein sporočilu je bilo v sežanskem okraj i 4566 za solo godnih otrok od teh je solo obiskovalo 4230. Radi bolehnosti ni hodilo 36 otrok v solo, tedaj samo 336 otrok ni v solo dohajalo in še ti otroci se nahajajo v občinah, kjer še učiteljujejo učitelji za silo. Zbog tako ugodnega šolskega obiskovanja je visoki e. kr. deželni šolski svet izrazil svojo zadovoljnost. Sledil je potem referat: „Nadrobni učni nacrt za spisje." V ta namen izvolil je bil c. kr. okrajni šolski svet izmej učitelj-stva'^odbor, koji je v nekoliko sejah pod predsedni-žtvom g. nadzornika sestavljal ta nacrt. V tem odboru so sodelovali: gč. Cazafura, učitelji Benigar, Kante, Koršič, Anton Lcban; Fr. Tom Sic, Trampuž in A. Pakiž Za referenta bil je določen v konfe-renci g. Anton Benigar, nadučitelj Tomajski. — Pri tem referatu unela se debata, oziroina nastalo je pitanje: kdaj naj se začenja s peresom in crnilom v zvezke pisati. Debate so se udeležili : Benigar, Kante, Ant. Leban, Justina Štrukelj,',Koršič, Tomšič in drugi. Obveljalo je mnenje g. Ant. Lebana, da se ima pisanje v zvezke pričeti v zadnjih meseeih *; -2 učiteljici in 4 učitelji so bili odsotni. l?ijj. prve ga šolskega leta in sieer v prvo s svinčnikom in potem — ako je možtio — tuđi s pereann. Ob 12. uri se je seja pritrgala in imeli smo v vrtu gosti i niče g. župana Mahorčiča skupni obed. Po obedu — ob I1/* — se je seja zopet pričela. Sledila je točka: „Nadrobni u ču i nacrt za le-popisje y ljudski soli " Ta referat je tuđi dotična enketa se.stavila in določeu je bil g. Kante referentom. Ta n&črt bil je vsprejet, kakor ga je enketa sestavila. Potem se je razpravljalo točko: Kako učiti praktično računstvo na pamet na podlagi I. II. in III. Močnikove računice. Tukaj je bil referentom izžrebun g. Koren, učitelj Pliskaviški. Ker pa ta ni popolnem ugajal, referiral je o tej to%i tuđi g. liano. učitelj Divaški, in sicer dokaj obširno. Ko-nečno je to točko obravnaval tuđi g. nadzornik. O zadnji zadaci: „Kako naloge obravnavati?" poročal je g. E. Pakiž, učitelj Štorski, ker je bil v to izžreban. Rešil je dobro svojo nalogo. Prilično se je precej živahno debatiralo. Po tej točki referiral je g. Kante, učitelj in voditelj Sežanski, kot predsednik biblijotečne komisije o stanu okrajne učiteljske knjižnice in gč. Cazafura, kot blagajnik, nam je podala natančen račun o tem, iz kojega jo sledilo, da se je mnogo knjig v tem letu nakupilo, a vendar je še ostalo v blagajnici 15 gl. 61 kr. Potem voli se knjižnična komisija po listkih in sicer obstoječa iz petih udov. Pri tej volitvi dobila sta g. Kante 28 in gč. Justina Štrukelj 24 glasov. Največ a nezadostno Število glasov so dobili: Benigar, Cazafura, Fakin, Kosovel, Fr. Tomšič in Ant. Leban. Sledila je vsled tega ožja volitev med temi, t.j. izmej teh je bilo voliti še tri ude. Da bi se zmotam v okom prišlo, napisali so se dotični na šolsko tablo. A ožja volitev tuđi ni imela uspeha; vsled tega se je gosp. nadzornik o tem nepovoljno izrazil ter si izbral komisijo sam in sicer: gospod Kante in gospodična 'Pitamic iz Sežane, gospodična Jugerl iz Komna, gospod Starec z Gor-janskega in g. Ant. Pakiž \z Lokve. Volil se je potem stalni odbor petih udov. Pri tej volitvi dobila ata g. Kante (Sežana) 25 glasov, g. Beniger (Tomaj) 20 glasov, a zopet nezadostno število glasov so dobili: Fr. Tomšič, Koršič, Aut. Leban, Kosovel, Sila, Bano. Sledila je zopet ožja volitev in. izvoljeui so od navedenih: Koršič, Ant. Leban, Fr. Tomšič. — Iz teh volitev sledi, da so se pojavile mej učitelj stvora stranke, ki v tako malenkostni volitvi nišo „viribus unitis" volile, kar je g. nadzornik javno in oštro grajal in to po vsej pravici. K sklepu (ob 6. uri zvečer) se g. predsednik c. k. okrajni šolski nadzornik vsem navzočim zahvaljuje, da so se tako marljivo udeleževali vkupuega zboro-vanja, ter učiteljstvo vzpodbuja, da naj vztrajno dela na korist in napredek narodni Soli ter zakliče trikratni živio Nj. Velicastvu, na kar je učiteljstvo zaorilo trikratni živio, zapevši cesarsko himno. Potera pobral je referate, koje so morali vsi spisati, vseh učiteljev in učiteljic. Konečno se g. podpredsednik Anton Leban g. nadzorniku zahvaljuje v imenu kon-ference za spretno in nspristransko vodstvo zboro-vanja ter mu zakliče krepki: živio, v kar je tuđi učiteljstvo pritrdilo z živioklici. G. nadzornik se potem g. Ant. Lebanu zahvaljuje. Potem smo se na vse vetrove razpršili I— y_ Iz liribov nad Vipavo 6. julija. [Izv, dop.] Častiti župani in občinski svetovalci postojin-skega okraja! Bliža se važen trenutek, v kratkem bodete volili zaupne može v komisijo za pogozdo-vanje Krasa. Ta volitev je jako važna, kajti od te komisije zavisi blaginja in obstanek naših potomcev. Glavni dohodek pri nas je gozd in živinoreja. Žalibože baš ta dva stebra kmetijstva očividno čedalje bolj propadata. Kar se tiče živinoreje, pogrešamo dobrih, kraju primernih plemenskih juncev, zračnih, snažnih in svetlih hlevov ter umnega pridelovanja boljše in več krme itd. Radi teh in še druzih uzro-kov dohodki živinoreje dandanes vec ne pokrivajo vedno naraščajočih stroškov. Kmet se nema nika-mor drugam obrniti, kadar je v deuarni stiski, kakor v gozd. Gozd je Notranjcem, zlasti hribovcem tako potreben, kakor ribi voda. Gozd pa nikakor ne bode več dolgo zadostoval za naše potrebe. Ne-usmiljeno se izsekujejo go/.di, kajti vsakdo rajši gozd popolnem unići, kakor da bi prodtil njivo ali pa poslednji rep iz hleva. Skrajni čas je že bil, da si glF~ Dalje v prilogi. ~WK V našem zalozništvu je itšla in se dobiva J>o vteh kmjigotrinicuh knjiga: Poezije S. Gregorčičeve. Druga potnnoitna iudava. Elegantno vezana knjiiica si zlatim obrezkom stane 2 gld., nevezana i g/d. 20 kr. filme (JrtgorSičeuo satno dosta priporoča. Opozarjava. samo, da fđ crna Uj istinito elegantni knjigi *tlđ nizka, in uverjenu sva, \ da todt vsakdo, it ima uie tuđi prvi natis, radostno posegel po \ n/đj, soj pa jt tuđi drugi natis s mnogimi krasnimi, mičnimi I w src£ segajočimi pesmicami pomnoien. \ Jg. pl. Kleinmayr £1 Fed. Bamberg \ knjigotrlnica ! v Ljubljani na Kongres mm trgit. 1 M ■- -Tj (352—7) gt. 11.602. " (490-2) Hazglas. Kakor znano, širi se kolera v nekaterili mcstih na obalih jađranskega morja. Vsled tega bodi obeinstvo opnzorjeno na mest-nega magistrata razglas s 25 dne decembra vlan-skegn leta St. 2J.G0R s pristavkom, da je vsacega popotnika, ki pri haj a iz krajov, kjer je kdo zbolel za kolero, Urvz oLi ostanejo V gostilnicah, ker je vsaeegu brez mzločkii, kdor pvihuja iz okuženega kraja, zdravniško opuzo-vati skozi tri dni. Kdor opusti zapnvedano oglasilo, bode kaznovan z najkrajnejšo strogostjo. Hišni gospodar ji odgovorni so tuđi za svoje gostače. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 8. julija 1886. Slavnemu obeinstvu se priporočam kot paritetni polagatelj ter tuđi oski*l>lin parkete iz tovarne. Spoštovanjein (480—2) Martin Primožič, iiiizarslci nastavnik, Blizu ljubljanske*;a mesta na Tržaški cesti prođu sp (499—1) kita st. 28 z Trtoii v zdravi in iiajlepfii okt.liei. Voć o tem se izve pri poaesttiiku. ~y&r JAN. JAX v Ljubljani ^v£W% iz najboljše angleške snovi narejene jMB|gk\ . elegantno (16O—18) \A7 ^^*8 krogljastimi tečajl (Kugellager). I zdravilni malaga-sekt} po analizi cea. kr. poakuSnje postaje za vina v Eloster-neuburgu jako dobra, prava malaga, jak« dobro krepćilo zaslabotne, bolne, okreva^oie, otrokeitđ., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodca iz vratno upliva. V Vi »n V« originalnih ateklentcah pod postavno deponirano varstveno znamko ĐUHAJ HAMBURG po oritnniilnih cenuh j'i glil. ».SO in gld. 1.30. "iwiCeca.lc;iELslcsL naalaga, rta.rst-v-n.s., carte Tolaiiclie Vi stcklenico Kiti. 3.—, >/, Btuklenico gld. 1.10. Dalje ružnu fina iaa.oz«saa.slcei- "vineu v origi- uulnih Btuklunicuh in po originalnih cmab. V LJultljuni: pri goapoelih: Josip Svoboda, Ickar, AVilh. Majr, lekar, II. L. AVenzel, prodajulec dolikates, U ustav Treo, prodajulec specurijsku^a bla^a. V Kraufi: pri gospodu Fran Dolenz, trgovcu apecurijakega blu^ti. V Luki s pri go-Bpodu Jurij Deisiuger, trgovoc s])ecerijakoga blajja. Na Bledu 11:1 jezuru (ztlmviliščc : pri gospodu II. |j. Wcnzel, prodajahic dclikutes. (375—3) ifHF* Na znainko „V1NADOK" in zakonito deponirano var-Btveno ziumtko pronim niitunčno paziti, ker ao le poteiu mu 10 jamčiti /.ti ub.solutno prtHtnuttt in popoluo dobri no. Karlovska kisla voda I5so do 17.H2 P ivlinski studenec. Pi» izreku gospoda flanitftnega aovetnika Kocha v Berrilinu, kiitvri jt- Hnnh 1 kulerine tmcile, je kut vurovalno »rtdstvi« prori ep iliMinr-nini 'oolczii'iit prijij vauh Itkurnah in dro- D i ^1S>1 — U)j gue.ijrth, \edna na novo natoćena. B Lustuiki: braije Loser v Budapešti. I V „NARODNI TISKARNI" v UUBUANI so izšle in se dubtvajo sledeče knjige: Knez Serebrjanl. Rt»uian. Spisal A'^njoivitio zuviirovnlnu t>mmlcn. 4 ♦ „Slaviia" v Pragi. t ♦ Ker je scilaj po kušnji in žetvi in vsled pekoče ♦ ^ vr<;fine najpriprHvuvjgi č.is za sklopaujo vsakovrstnih T <^ ziLvarovnnj proti po/aru, želeti jt.', «ia bi slovenski * V rodoljubju priivzertiali ziiHtopo vs«akozi narodnu za- * • J viirovalnicu „Slavije14. Svoji k svojini! bodi nam *[ + vi'dno ^eslo! 4 , ♦ Trud, ki je zdruSen z zastupničkim poslovanjem, <* ^ povraća priinurno J J I glavni zastoj ianie „SLAVIJE" v Ljiiljani \ ♦ (na Kongresnom trgu it. 7) • ^ «1 kanuu- naj so pošiljujo tuđi ponudbe. (496—1) * Po vsej Evropi slavnoznani carsko ruski in perzijski prestidigitateur ^^^ ^^m ^^k. ^m ^^ ^k*i ^^k. ^^Bi' ^^^3) ^^^^^1 ^^^I|^E^^^^^^^1^^^3) L Jer ^^ >»'W;^BP^^1"^''BB tS^BBSH^^^l^Bl^iSl^B^Jp ^ iMliikovan ud večjih vladarj'U /a njegovo izvrstno oripinuhu' predstave, katerih nikdo ^k 110 more imfuicmnti, jiiiznan kot najprvi sttrokovnjak tv> istruke, dođe uo nekaj dni tu g^ ustavil na pittovftnji v Trat in Carigrad tor dal WŠ 3 svoje velike, slavne ■ magične, fantastične, antispiritistićne f GALLA MOHSTRE-PBEDST AYE najnovejiih, največjih aenzadnih eksperlmentov v toj strokl. ^^^^^^^^^ Predstavo profuanrja IJonkerja »■> liJijvucVfo, ksir bc dil doHoči v ti'j »troki in so tedaj ^^^^^^^^ profcaor Buckcr no auio '/.amenjati z drugiini, katuri bo ac že poproj ttikaj videll. Ćelo niej nvojiuit m- ratniki volja gospod profesor Becker za prvo avtoriteto. Njegovo predstave ao povsod vzbudile !i:ijvi)'.jn iiilobiavanjc in napolnile prostore. Natančnujo so bode rafcvidilo iz plakatov in daljSih naznanil. (433—2 Jlllij LOŠry, poslovodjs. ga ma ne kaj dnij v nalašft zato zgrajeiiein šatoru ANATONIIČNI PATOLOGIČNI kjer se vsakemu pouuju priložnost, spoznati svoj lasten Ja«. Odprt je vsalc dan iUlilB str Oj i v največji izberi, kakor si le misliti moremo, proti ognju % varne 3>lag'iljllice, katerih ni moč ulomiti, vsake velikosti po čudo nizkih cenah. |)x v Ljubljani, Stari trg št, 1, nasproti železnega mostu. I Prejemlje vsa I v njegov širok spadajoča I dela H -v" mestu In na. I cleželi- I Znano reelno delo. f Nizke cene. i%delovalec 274~4) oljnatih barv, lakov, flrnežev in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo. LJUBLJANA, tik fr^Vii^iJiike^ino.tu. LJUBLJANA. S.io IvPmirno čisto oljnate barve, ledse in firneže. Prodaja na drobno In. debelo. , Najnižje cene. RAZPRODAJA VINA. Pravo, dobro dolenjsko vino prodaj»m liter po 82 kr. in prosim, da se vsak sam prepriča in ga pokusit gre na (469-3) Stari trg st. 34 pri JOSIPU RIBIĆI. Izvrstno pivo v steklenicah priporoČa (330 — 10) pivovarna Janeza Perlesa tt Xjj\a."k>lja,nl, Slonove -u.lic©. Nizozemsto-amerišto parnižto đrnšlvo. 1 KnncesiJomiraHtf ođ c. kr. avttrU*** vtatMe. DIREKTNA vožnja V«ak teđcn a poštnim pnr nikom 1. razreda. iSHSS-NEW-YORK Od.la.od. ftfcE^-^ N"aj- -v solooto. Ipft^? aa.iž:J© oeaa©. Najhltrejla iBfcr^fl Isvrstna vožnja. » ^ hrana. I., II. in III. razred z vso potrebno opravu na ladiji. Kaj već o prevažanji oaob in blaga pove rttv- nttteljiitvo r R©tterd»aiu iu ultotemskO'iiui«- rl&ko parniHko društvo, 9» Kolotvralrlug dh Daimll. (716—24; ^ ______________T octLiAs. i 1000 knjig „LIRA in CVETJE ,; zbirka vaakovratnih pen&lj, je na prodaj, kateru je , ranjki Ivan Đollnar založil in na svetio dal in katere, j žali Bog, u\ utegoil razprodati. Da se pa ranjc mu čast i redi, kur tiskovina še ni platana, pripo-oću to knjigo vsem I čč. rodoljubom soproga ranjcegu Dolinarja in S'cer za zui-žano ceno 40 kr. zvezek prost poSlnine. SpoStovanjem Katarina vdova Dolmar, (473—4) Trut, Via Ferrlera »»». j v Ljubljani. Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseb vrat modernih ipVklobukov in kap;~Vfll prejema tudl j kožuhovino in zimsko ebleko i črez poletje v shranjevartje. (199 —18) ViZITNICE priporoča vNaroduh Tiskarna" po nizkej ceni. poslop] e aen goMilno npOMobno, h sobamt r.a pre-noćlšča, z lepinil kleti, « prostoroni za mesarijo, h potrcbnlml lile\i, na jako prometnem večjem kraju na ]Vtitrai^,|Hlccni, pod ugodnimi pogoji. — Kje? pove iz uljudnosti uprav-ništvo „Slovenskega Naroda*. (457—S\ ++ »♦»♦♦♦♦♦♦"»♦♦»♦♦»»♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»♦♦»♦♦ ♦ ♦ ♦ Umotuu (50—45) ♦ i ustuvija po najnovojSciu ainerikanskem načina \* 4 brez vsukib bolećin ter opravlja ploiubovnujik in * ♦ vse sobne o|>era«i|e • i zobozdravnik A. Paichel, | ^ polefC llrnduckega mostu, 1. nudstropjt1. ^ J IVaJfiueJMe E lake za kočije in pohištvo; J prav 3Clni C ( jantarjev lak (Bernsteinlak) za sobna tla j K ter različtie lake za vivakovrntn« porabo: zalnga od nujuuenitnejših an« J f gletikik tovara pri j ADOLF-U liUPTIMI-i, j I Bolski drevored in Slonove ulico. (429—g) % ^H ■■ ^i^ ^i^ ^^m ^i^ ^^m ^i^ ^i^ ^^m ^^m ^^m ^^m ^^m ^^m h^ mm ^^m ^^ ^^ m^ mm mm mm ^^ ■& Ja -c L. zahvaljuje se udano mnogobrojnim častitim gostom zh dosodanji blagovoljni _ C obisk in od mnogih stranij skazano zaupanje; hkratn prosi se za daljni ^ C obisk p n. potujoče občiiiBtvo s Kranjskoga, za kar se bo prizadevnl ča-Q štitim ubiskovalcem postreCi najboljfie in najsoltdnejšo s »obanii, jedili f in pljučaiul. Poletne inesece je odprt polog hotela jeden nujlcp^ili in ^ f"~ n»jv<'v|ili vrtuv meHtu x velikiui nalonoui, kjer so pri vaake.in vre- " >- ineiiii ćHBtitim obiakovnlceua v vsaketn oziru pazno in ceno po3tružti. ■* p- Zlasti pa opo"arju podpisani na dobro preskrbljcno smlogo naj- - N. boIJHili, pritttuili In nepokvurjenin plJaC> »VMtrijMkili, tirolskih - v» in Hilliemklk \in, nujflnejet(tt Keinij(ufiuM<*r-Jev«Ku pivu. iiorka ^ C in mrzla jeiltlu ob VMakeni dnevnom £iimu. %- ■■ Lastni oninibiiH je pri prihodu vsukega vlaka na raspolaganje. || -^ Z veluspoštovanjem \ (»nivii angleika sedla iz HvinJHkeffji konjake oprave n;iji?loKantnuje iz- J: n nsujji za gospe in gospode, najfi- delauo za equlpagej I*ukor tuđi v -Jj nejo in elegantnu, k:ikor tuđi bolj prošli izpeliuvi, konjske Oprave Za L VI prosto izdelana; sedlarske oprave delovne vožnje (StmitVi-sdiii-e), vse [ Li i/, pristupa anj,'!oSk«^a usnjsi; uzde razm» potrebščine za konjske I, *^ za jezdeoe imn im izburo, isto tjiko hleve, veliku zalogu voznili uzd ( J biče za jezdeoe, stoploe za Jez- itd. itd. ^C đeoe (Stiii^liii^el), ostroge itd. itd. - -------------- : ;! Vse v to stroko spadajoče stvari dobe se ceno, pošteno in I f hitro v moji zalogi. (491—1 - f B-^^mffl^ poleg rotovža v X-Jnl>ljaiiii, ! ?|pr HOMEOPATIČNA LEKAR1TA. j M 'č5 m a> : • i i > Za poletno saisono se posebno priporoča: j 1 lif ililir'fli cnlr v/j nili8vež.Mb gorskih nuiliti napravljen, ztneSun 3 sodu- { lVlrlllllLlli OUl\y vodo ali 'nekateriuii kapljcumi Imllurifine kialine, daje • ! prijetno, hladilno pijaco. V« kg. 45 kr., 1 k#. 80 kr. s stekieiiico vred. \ ( ald/AW Ia& SOIlltllt JltgG ljeni, rudećici obraza itd. Kom ..hranjujo : vedno belo, glaclko, Cis'o in »eino ter daje obrazu mludontno 8vežost. — ' 1 1 lonček 50 kr., glvoerinsko milo zravun 12 kr., vkupu 02 kr. < * MuviIa rgn t.iiiM'i a/Wq Nnjboljše in nsijgotovi'jse sredstvo proti < • ITArt/jllU Acl IVUlJd UIA7&C1. kurjim oreaom in utrj.Tiju kože n» no^ab ; Treba je samo trpe« del namazati s čopii-uin in v kriitkcui mine Vdaka bo- ' i lečina in vsakeršno utrjenje kožo. Steklenicn z nuvodont, kako se rabi, it> i fopičeiu 40 kr. 0 toj lzvi'stnej tinkturi prinlo jo mno„o |iohvnl. Dnlni^tliml^i HIPr?*Pmii liraŠpl* "MJboljSo in uajgotovejSe arođ- \ in odpravijo vsakovrstui uierčest, muhe itd. Po 20 kr. i» 40 kr. KazprSitni J aparat 30 kr. (494 — 1) . ^t^" Ti izdelki in vse dru{,re nenavedene sloveće specijalitete raz- ' 1 pošiijajo se po nizkih cenali in sveže vsak dan po pošti. "Tft(£ ' l'Anteli iu odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar. LuBtninu in tisk „Narodne liskarne".