DOMOLJVn Stane J8 Din za celo leto. za Inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka l Din. Prostor ene drobne Vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. - Naročnina Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. inserate in reklamacije sprejema n p r a v a »Domoljuba«. — Telefon 29-91 Konkordat podpisan Dne 25. Julija sta zastopnik sv. očeta dri. taj-»ik kardinal Pacelli ter minister naše vlade dr. Auer v Vatikanu slovesno podpisala konkordat, to je pogodbo, s katero se urejajo razna sporna vprašanja med katoliško Cerkvijo in našo državo. Cela vrsta držav je v povojnem času s podobnimi pogodbami uredila medsebojne odnošaje b Cerkvijo, sedaj se je po večletnih pogajanjih in pripravah tem državam pridružila tudi Jugoslavija Točna vsebina konkordata bo objavljena šele potem ko bo postal pravomočen, vendar pa so znane vsaj glavne točke, v katerih je sklenjen sporazum: Preuredba škofij Dogovor ali konkordat določa nove meje nekatoriin škofijam, ki so dozdaj upravljale ozomlja, ki so nam pripadla po mirovnih pogodbah, pa so imela dosedaj začasne cer-kvcne upravnike, ker so pravno slejkoprej pripadala tujim škofom. To velja si Bahat, kjer je dosedaj vršil kot upravnik škofovsko oblast belgrajski nadškof Rodič. To ozemlje dobiva sedaj samostojno škofijo s sedežem v Velikem Bečkereku. B a č k i del kaloeko škofije postane samostojna škofija s škofom Budanovičom na čelu, ki je dozdaj bil tam apostolski upravnik s sede' žem v Suboticl. Ozemlja zaderske nadško-fije, kolikor pripadajo nam in katera je upravljal dozdaj šibeniški škof, dobijo sedaj posebno n i n s k o škofijo. Ne ve se pa če, kam bodo pripojene nekatere župnije v Baraniji, katere upravlja djakovski škof. Ljubljana - nadškoiija Ljubljanski škof poBtane nadškof, kojega Škofija bo obsegala vso Slovenijo in bo mariborski škof njegov sufragan. Istotako postane nadškofija splitska škofija z nadškofom v Splitu, kojega sufragani bodo šibeniški, livarski, krški, ninski, dubrovniški in kotorski, torej vsi dalmatinski škofje. Imenovanje škofov «e bo vršilo na način, kakor )e določen v vseh konkordatih zadnjega časa, to se pravi, da škofe imenuje svobodno papež, država pa da svoj pristanek. Gospodarska avtonomija Cerkve Kar se tiče cerkvenega imetja in vzdrževanja duhovščine, se bo cerkvi priznala gospodarska avtonomija. Cerkveno premoženje ne more biti predmet razlaščevanja niti novih agrarnih odredb brez predhodnega sporazuma s cerkvijo. Najbrž se bo avtonomni upravi katoliške cerkve, to je posa-jneznim škofijam oziroma škofom, izplačala iz državnih sredstev stalna vsota za vzdrže-vanjo duhovščine in bogoslužnih potreb, s katero bo corkov samostojno razpolagala. No vemo pa še, kolika bo višina te vsote, ki dosedaj nj odgovarjala niti številu katoliča-e v d^avi, niti stvarnim potrebam katoliško eorkv«, kakor je to dokazal sam načel- iuk ministrstva pravosodja dr. Oičič v pvo-em budžetskem predlogu za lansko leto. Kar f» tiče agrarne reforme, ee ima določba kon-aOrdata najbrže razumeti tako, da s* n* [ bodo nadaljevala razkosavanja cerkvenih zemljišč in da se bo ta procedura ustavila. Šolsko vprašanje Kar se tiče šolskega vprašanja, je v vladnem sporočilu na kratko rečeno, da se bo dala cerkvi možnost svobodnega poučevanja, kakor je to bilo doslej. V državnih šolah je zajamčen verski pouk in verska vzgoja mladine. Obe bogoslovni fakulteti v Zagrebu in v Ljubljani sta sedaj vzakonjeni tako, da ne bo več poizkusov, da bi se ukinile. Bogoslovna izobrazba traja 6 let, za doktorje bogoslovja pa 7 let. Vprašanje zakona Glede zakona je v uradnem sporočilu rečeno samo to: »Zakon, sklenjen v katoliški cerkvi, ima polni državljansko-pravni učinek ter se to izenačuje na celem ozemlju kraljevine.« Izgleda torej, da bo sedaj tako zvani civilni zakon v krajih, ki so pripadali preje Madjarski in so to pravico obdržali, nemogoč. Katoliška akcija in p,depolitizacija duhovščine" Službeno sporočilo pravi nadalje, da bo delovanje katoliške akcije svobodno in da bo stalo izven strank in nad njimi ter bo vseskozi podrejeno škofom. Kar se tiče tako-zvane »depolitizacije duhovščine«, se v kon-kordatu samem o tem ničesar ne določa, pač pa je sveta Stolica izjavila, da je pripravljena izdati tozadevne naredbe, po katerih dušnopastirska duhovščina in aktivni služabniki cerkve ne bodo smeli pripadati političnim strankam, niti aktivno sodelovati v njih, toda pod pogojem, da država izda enake odredbe tudi za služabnike istalih veroizpovedi. — Gfagolica Vprašanje glagolloe v bogoslužju je rešeno tako, da se ne bodo v tem pogledu vpo-števala samo narodna čustva, ampak tudi veljavna disciplina katoliške cerkve in pa želje katoliške duhovščine. Jasno je, da to ne bc veljalo za narodne manjšine. Zdi se torej, da bo pravica glagolice pod zgoraj omenjenimi pogoji razširjena na ves državni teritorij, a ne samo na posamezne škofije. To je brez dvoma velika koncesija svete Stolice. Konkordat je bil podpisan z velikim sijajem v Vatikanu. Po podpisu Je sv. oče zastopnike naše države sprejel v posebni avdljenci. Ob sklepu avdl-Jence Je podelil sv. oče blagoslovi Blagoslavljam vso vaSo države, NJ. Vel. kralja Petra II. kneia-namestnika ln namestništro, vašo vlade in res vaS narod. Blagoslavljam tudi ras, ki ste ta, vaše svojce doma in vse vaše dobre želje. Amen. Po avdljenci bo »e podali člani naše delegacije v Jugoslovanski zavod sv. Hieronima, kjer jih je rektor dr. Madjereo ljubeznivo pogostil. Zvečer je bila v jugoslovanskem poslaništvu pri sv. stolici svečana večerja v čast kardinala državnega tajnika Pacellija in našega pravosodnega ministra dr. Audtja. Pri tej priliki je dr. Auer pozdravil kardinala Pacellija s sledečimi besedami: Pozdrav dr. Auerja Emlnenca, zavedam se, kolika čast me ]• doletela, da morem v tem našem domu pozdraviti Vašo eminenco danes, ko smo skupno dovršili delo tako velikega pomena za cerkev in državo — danes, ko so oči tolikih milijonov zvestih katolikov, lojalnih državljanov Jugoslavije, uprte v Vatikansko mesto in velikega papeža, ki s toliko silo, odločnostjo in modrostjo vodi ladjo katoliška cerkve v vrtincih današnjega časa. V velikem današnjem dogodku vidijo oni nov velik dokaz očetovske skrbi svetega očeta za njihov duhovni blagor. Sknpaj a svetim očetom prisostvuje danes v duhu temu dogodku veliki vladar, bla-gopokojni kralj Aleksander, ki smo ga tako hitro in tragično izgubili Ne samo, da so se razgovori, ki ao se danes srečno završili. začeli po njegovi visoki pobudi — on sam Je tndl začrtal vse bistvene smernice tega sporazuma, katerega podpis Je bil blizu ž« sa časa njegove tragične smrti ln M ostane zvezan z njegovim spominom. Vzvišeni knex namestnik Pavel % ostalimi člani regentstva, kakor tudi kraljevski« vlada, so izvršili danes t* svečan čin v Imenn Nj. Vel. kralja Petra II., v katerega so položene tolike naše nade, kot nasledstvo velikega suverena. Prepričani smo, da bo sodelovanje duhovne in posvetne oblasti, kateremu so sedaj ustvarjeni novi in sigurni pogoji, prineslo veliko dobrega tako cerkvi kakor državi in doprineslo k ustvarjenja onih Idealov krščanske omike, za katero J* naš narod prelil toliko krvi v prošlostl — ideali, ki nas edini morejo rešiti vseh teštev in neslgurnostl današnjega časa. Z željo, da bi današnji dogodek z na čil srečno epolio v zgodovini katoliške cerkve v Jugoslaviji, dvigam čašo na zdravje in sa dolg in Blaven pontifikat Nj. Svetosti papeža Pija XI., kakor tudi na zdravje ln srečo Vaše Emlnenee, ki s toliko modrostjo, dostojanstvom ln dobroto tolmači njegove visoka Interese.« Nate se je dvignil kardinal državni tajnik Evgonij Pacelli in odgovorili Zdravica kardinala Pacellija »Počaščenje ln želje, ki ml Jih Je Vaša Ekscelenca v lastnosti odličnega predstavnika kraljevine Jugoslavije Izkazala ln la-rekla v lepem sedežu tega kraljevskega poslaništva, so našla v mojem srcu tem prijetnejši odmev ln hvaležnost, ker se tndl Jas popolnoma zavedam važnosti tega velikega čina v zgodovini odnosov med cerkvijo in državo v Jugoslaviji. Konkordat, ki smo ga danes sklenili, Je delo miru in zaupanja, obenem pa javno is-pričanje koristnosti najskladnejših odnosov med obema oblastema. To delo Ima za svoj temelj vzajemdb spoštovanje In vzajemno iriznanje, ki ga Ukazujeta obe vrhovni oblasti druga drogli cerkvena In državljanska, vsaka v svojem delokrogu, tako, kakor le 3 sam Bes ukataL Ta konkordat J« delo, ki olguje svoje temelje la avoj raavoj mo-rosti velikega papeža, katerega dalekovld-os! objema vse potrebe današnjega iasa, ukor tudi onih, katere nam prinese bodočnost. Za konkordat pa ae Imamo lato tako u-hvaliti ostroumno« ti vladarja, znanega po ■rvoji prosvetljenl inteligenci in krepki volJL Tragična iagnba kralja Aleksandra, kl je nikoli ne bomo mogli zadosti preboleti, moče ialostno seno« na ta svečani dan, toda njegov spomin obenem povzdiguje danea dovr-leno delo na visoko stališče, označujoč ga kit bitni in osnovni element bodočega razvoja in bodoče usmerjenosti mlade Jugoslovanske kraljevine. Ako je vaš vzvišeni knez namestnik a Člani regentstva in s kraljevsko vlado Jugoslavije, vključlvš! tudi Vas, umel, da ta čin tvečano potrdi, ocenjujoč konkordat v onem duhu. ki ste ga VI tako lepo opredelili — in ako je vaš vzvišeni knez namestnik želel, da se ta konkordat ustvari v vsej polnosti, potem pomeni to — in o tem ne more biti | nobenega dvoma, - *a bo Nj. VeL kralj Peter II . katerega cvetoča mladost in moč ita simbol države, da bo on po modrosti vsemogočega Boga gotov* Sel 1« tega obilne sadove In da se bo on s polno radostjo svoje dnše mogel prepričati, da ničesar al tako učinkovito aa »»varovanje moralne podlago, potrebne aa napredek in notranji mir njegovega naroda, kakor je sporazum, kl Je odprl iiroko pot nadnaravnim ln božanskim vrednotam, ki a svojimi silami navdihujejo In ze-dlnjajo duhove s tem, da civilizirani družbi ■•gotove najveftje blaginje. S temi čuvstvi združujem najtoplejše želje za srečo in napredek bodočnosti Nj. Vel. kralja, NJ. kraljevske Visokosti In članov namestništva, za srečo kraljevske vlado, za Vas in za vašo plemenito soprogo, za N. E. ministra Jevrema Simiča, kl Je s svojo uvidevnostjo in taktom doprinesel k temu, da so zveze med sveto stolico in kraljevino Jugoslavijo vedno bolj prijateljske _ in te Iste želje gojim se ves narod kraljevine Jugoslavije in za vsakega njenega državljana, kl naj jim Bog dodeli milost, da bi Jugoslavija vedno ostala močan činltelj miru, pravice in krščanske kulture.« Kje smo? Na tleh! Tako bi s« lahko na kratko gladi odgovor na zgorajšnje vprašanje. Tega že lekaj let pri nas nihče več ne taji. Razlikujejo ■o mnenja prav za prav v eni sami stvari: Cisti, ki so imeli zadja leta vso oblast v ro-;ali, pravijo, da je naša gospodarska beda le dmev splošne svetovno gospodarske stiske o da je samo njih zasluga, da ni ie slabše. ) tem nas prepričuje zlasti družba, ki je bila -e pred kratkim složno zbrana v nepozabni 'NS in katere najglasnejše trobilo je >Jutro<. H skušajo dopovedati, kako nesebično »o se adnja leta žrtvovali za sploBni blagor ln kako ,e le njih zasluga, da se nam godi Se tako »dobrot. Drugi, in teb bo precej več — pa pravijo, ia nižje kot smo zadnja leta padli, sploh sko-tij ni več mogočo pasti, kajti le malo je ie držav na »vetu, kjer bi bila gospodarska beda tako silna kot je pri nas. Mnogi — in prav veljavni gospodje čisto odkrito trdijo, da bi se nam zaradi naravnih bogastev naše aemlje lahko godilo mnogo DoljSe, a da je bila gospodarska politika v zadnjih letih taka, da je morala uničiti vse naše narodno gospodarstvo ter povzročiti današnje razdejanje. Kdo ima prav? Brez vsakega oklevanja lahko trdimo, da drugi. Da, res vlada zadnja leta gospodarska stiska Bkoraj po vsem svetu, » taka kot pri nss malokje. Po mnogih državah ne vlada skoraj prav nič manjša brezposelnost kot pri nas, toda marsikje znaša brezposelna podpora več nego pri nas mezda delavca, ki še misli, da v primeru z drugimi dobro zasluži Pred nekaj leti, ko je bilo tako vpitje, kako hudo se godi našim brezposelnim f neki inozemski državi, so organizirale nekatere naže dobrodelne organizacije prihod tamošjih otrok k nam na počitnice, češ, da bi *e okrepili od lakote, ki vlada gori. Ko so se pripeljali na Jesenice, so jih postregli tam s kavo in belim kruhom, a otroci so vihali nosove, čeS, da so doma vajeni dobivati kruh namazan z medom, z marmelado ali s surovim maslom. Vprašamo: kateri kmetiški in koliko mestnih otrok je pri nas celo v najboljših letih dobivalo tak kruli. Danes bi se mnogi na kolenih zahvaljevali za suhe skorje. 2' Pa poglejmo še nekoliko natančnejše in s Številkami, kako je z gospodarsko krizo drugod in pri nas. Poudarjamo, da se te številke nanašajo na I. 1038 ln 1982. ko je bila drugod kriza na vrhuncu, a so se od tedaj razmere že skoraj povsod izboljšale, dočim so se pri nas poslabšale. Eden najzaneeljivejftih znakov blagostanja kake države so hranilne vloge. V tem pogledu nas izmed vseh držav prekaša samo še Poljska, druge pa stoje po desetkrat in po dvajsetkrat bolje nego pri nas. Naj navedemo samo nekaj držav, kjer odpade na enega prebivalca hranilnih vlog, kakor sledi: Na Danskem v Švici na Švedskem v Italiji v Avstriji na Češkem v Romuniji na Madjarske na Grškem v Jugoslaviji 14.000 Din 20.000 Din 17.000 Din <>000 Din 8000 Din 8000 Din 1500 Din 1200 Din 1200 Din 800 Din Zelo pogosto in ne brez utemeljitve, se trdi, da je eden izmed najzanesljivejših zna-kov kulture in blagostanja kakega naroda poraba mila ln sladkorja Kako izgledajo te Številke? Na enega prebivalca je odpadlo na leto (prva Številka pomeni mila, druga sladkor): na Nizozemskem v Angliji v Franciji na Švedskem v Nemčiji v Italiji na Španskem na Madjarskem na Poljskem v Rusiji v Avstriji na Češkem v Jugoslaviji 11.1 kg »jO kg 8.0 kg 6.6 kg 6.8 kg 4.1 kg 4.0 kg 2.7 kg 2.0 kg 2.5 kg ? kg ? kg 2.0 kg 87.4 kg 47.5 kg 26.7 kg 42.8 kg 21.6 kg 7.7 kg 12.0 kg 9.9 kg 9.3 kg ? kg 28.9 kg 24.8 kg 8.7 kg na na na na v Franciji na Danskem v Belgiji na Švedskem r Italiji na Španskem na Grškem v Avstriji na Češkem v Romuniji na Madjarskem v Jugoslaviji Pa bo kdo dejal: »Dobro, drugod Imajo avtomobile in milo in aladkor, a pri na a lnia. mo zato vsaj dobre hrane v. izobilju, da nam ni treba stradati.« [/e počasi! Poglejmo! Drugod pride na 100 hektarjev (prvo število po-meni govedi, drugo pa svinje): 26 80 46 41 181 181 857 na 170 na 161 na 647 na 566 na 1067 na Nizozemskem 100 87 na Danskem 80 137 v industrijski Angliji 42 19 v industr. Nemčiji 65 77 v Švici 73 42 na Norveškem 134 80 na Madjarskem 24 81 na Poljskem 87 23 na Češkem 54 81 v Avstriji 52 45 na Švedskem 62 29 v Jugoslaviji 28 23 Prav važen znak blagostanja kake države je nedvomno tudi število avtomobilov Poglejmo, kako je s tem. Po en avtomobil odpade na sledeče število prebivalcev- Celo tu na zadnjem mestu! Rs«, ne vemo, kam naj še pogledamo! Pa se bo morda kdo tolažil, da vsaj v Sloveniji morda Se ni tako hudo. Res je, nekatere pokrajine naSe države, Dalmacija, nekateri predeli Bosne, Makedonijo ali Črne gore žive še slabSe nego pri nas, a mnoge tudi neprimero boljšo, n, pr. Vojvodina, Hrvaška, velik del Srbije itd. Pri nas je večja snaga, ljudje hodijo modernejie oblečeni, se vozijo s kolesi itd., a Srb ali Voj-vodinec pojesta v enem mesecu več mesa nego naš kmet vse leto. Zato bi prav lahko trdili, da bo to povprečje za vso državo precej odgovarjalo tudi stanju pri nas v Sloveniji Ali je torej naša gospodarska beda res samo odmev svetovne gospodarske stiske? Ej, na kolenih bi lahko hvalili Boga, če bi se bilo nam v najboljših letih godilo tako, kot !e godi drugim narodom v najslabših. Ali nam ae govore te Številke dovolj glasno, da Je bila popolnoma izgrešena naša povojna gospodarska politika, v zadnjih nekaj letih pa še prav posebno, kajti vsi vemo, da od leta do leta prav občutno nazadujemo. Od gospodarske politike n« eč prav bistveno zavisi vse gospodarsko uspavanje ali propadanje kakega naroda, kar smo na tem mestu že tudi dokazali. Iz povedanega pa tudi lahko spoznamo, kako težko nalogo si je nadela sedanja vlada, ki hoče popraviti napake, katere so nezmožni in zlobni ljudje, ki so zadnja leta držali krmilo naše države v rokah, napravili v vseh panogah našega narodnega gospodarstva. Zares, žalostno dediščino je' prevzela sedanja vlada. Zanemarjen in zadolžen grunt Vsak trezen človek ve, da se te grozne gospodarske rane ne dajo zaceliti v nekaj mesecih, ampak dfl bo treba več let trdo delati, preden bodo vidni sadovi tega dela. Iz tega pa tudi lahko presodite hudobne namene onih, ki že sedaj sejejo nezadovoljstvo in nezaupanje med vas, češ, vlada je druga, razmere se pa niso nič izpr* menile. Zavedajmo se vsi: Treba bo mnogo fiaaa in sodelovanja vseh poštenih ljudi, ako hočemo popraviti, kar je popraviti mogoče. RAZGLED PO SVETU Tovarna za bombe ie zletela v zrak Papežev državni tajnik kardinal PacellL Dne 27. julija 1935 se je v municijski tovarni v italijanskem Taino pripetila strašim nesreča. Med 32 delavci, ki so pri tem našli imrt, je tudi 25 mladih deklet, 20 dmgih pa je nevarno ranjenih. Oblasti so tovarno takoj obkolile z vojaškimi četami in z miličniki in je vsak dostop v tovarniške prostore [irepovedan. Od zunaj pa je točno videti, da e ena Četrtina tovarniškega poslopja zletela v zrak in tvori sedaj kup kadečih se razvalin, ki jih polivajo z vodo. Požar, ki je takoj nastal, so še v nočnih urah pogasili, tako da so ostali deli tovarne kolikor toliko nepoškodovani. Tovarna v Taini je izdelovala letalske bombe in je posebno sedaj z ozirom na abesinski spor imela ogromna naročila in je obrat znatno razširila. Kako je eksplozija nastala, ni znano in oblasti o tem strogo molčijo. K sreči je ostalo pri eksploziji v bližini se nahajajoče skladišče bomb j nedotaknjeno in je bila na ta način še mnogo ' Češkoslovaški republiki pripada tudi tako zvana Podkarpatska Rusija. Tam bivajo Ru-sinl, ali kakor se še imenujejo Ukrajinci. Človek bi mislil, da se Ukrajincem v Češkoslovaški vsaj tako godi, kot Nemcem in da imajo kot slovanski narod če ne večjih, vsaj Lste pravice kot Nemci. Da ni tako, nam dokazuje veliko zborovanje ukrajinskega učiteljstva, ki se je vršilo to dni v središču Podkarpatske Rusije v Užgorodu. Tam se je zbralo 6. in 7. julija 1935 okrog 1000 učiteljev in učiteljic. Na kongresu no bili navzoči gubernator Pod-karpatske Rusije Konstantin Grabar. škof strašnejša nesreča preprečena. Ker se Je ob času nesreče moralo nahajati v obratu, kjer se je dogodila eksplozija, najbrže vsled nerodnega javnanja z bombami, mnogo več delavcev in predvsem delavk, kot je navedeno v uradnem poročilu, se bojijo, da je število žrtev še mnogo večje in da ga oblasti prikrivajo, da ne bi š(J povečale razburjenja. Število smrtnih in ranjenih žrtev je že itak izredno veliko in vzbuja vseobčo žalost posebno dejstvo, da je bilo med njimi toliko deklet, ki jih je rešilna odprava potegnila vse raz-mrcvarjene izpod ruševin razpadlega tovarniškega poslopja. Rane smrtnih žrtev pričajo, da jih je smrt dohitela že pri eksploziji. Nekatere med njimi pa je ubilo rušeče se zi-dovje in tramovje. Okrog tovarne se je zbralo več tisoč ljudi, ki plakajo na ves glas in ča-Kajo poročil o usodi še več pogrešanih delavk in delavcev. Zadnja poročila naznanjajo 60 ubitih. Stojka in več ukrajinskih narodnih voditeljev. Vsi govorniki so ostro napadali češkoslovaško vlado zaradi raznih krivic. Češkoslovaška vlada ustanavlja v popolnoma ukrajinskih vaseh Češke šole, a tia glavno ukrajinsko gimnazijo v Užgorodu je imenovala za ravnatelja nekega Velikorusa, ki uvaja v šolo ruski jezik in zapostavlja ukrajinščino, ki jo govori ogromna večina tamošnjega naroda. Podkar-patskim Velikorusom pomaga največja češka agrarna stranka, zato boj češkoslovaških Ukra- | jincev za enakopravnost ukrajinskega naroda ni lahek. KATOLIŠKA CERKEV s Razno. Prvi narodni evharistični kongres svobodne države Irske je bil 7. julija v Kilkennyju. Irski primas, kardinal Mac Rorjr in 17 škofov je bilo pričujočih. V mestecu i 10.030 prebivalci je bilo vse v zastavah, zelenju in lučkah. — Sedmega evharističnega kongresa v Clevelandu se bo udeležilo 70 ameriških škofov. Za sleherno izmed 170 ameriških škofij bodo v Clevelandu postavili poseben oltar. Glavni oltar bo posnetek papeževega oltarja v cerkvi sv. Petra v Rimu. Kongres bo v dneh od 23. do 26. septembra. AVSTRIJA s To in ono iz Korotana. Srebrni mašni-ški jubilej je praznoval župnik g. Štih Josip v Bilčovsi. Vsa fara so je zelo slovesno spominjala tega dne. — Ogenj je uničil hišo vdove Ano Smole v Zelučah. — V Ločah ob Ba-škem jezeru so pokopali Marico Aichholzer, soprogo nadučitelja v Beljaku. Pokojnica j« bila nečakinja našega knezoškofa gospoda dr. Rožmana. — Zvezni predsednik Miklas Jd od 19. julija na letovišču v Vrbi ob jezeru. Ob Vrbskem jezeru se nahaja tudi notranji minister Fey, — 18. t. m. so našteli na Koroškem 6822 podpiranih brezposelnih — Pri Beljaku sta se pri nabiranju lipovega cvetja ponesrečili dve osebi; ena je padla 6, druga pa 10 m globoko. — C. Vinko Razboršek, župnik v Črni pri Prevaljah, obhaja letos 251et- BANKAbaruch II, Rne Auber Pariš (9°) Odpremi|a denar v |u0oslavljo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančno posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune, BBI.eiJA: No 8064-64 Branil«. FRAKCIJA i No 1117-94 Paril. H0I,Afr DMA t K« 145H-MV Nm. Miw«t. I.rKSSMRCROi No5W7 Lnartoarg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice d Podpis konkordeta v dvorani deli« CongresrazionL Od leve: Dr. Auer, insgr. Pizzardo, kardinal Paoelll, msffr. Moseatello, poslanik SImič. To se bo maščevalo nico m&šiušiegi paeveoeigfc. Kadi tvoja« narodnega rrttpnbenjt je bil krsto preganjan. St aiBoce leta! — Dn ieratrijk« kacnmuM sta bita obsojena ns 5 lež je&s, ker Mta arga-suziralr. celn-e in razdeljevala koorimiatičiie teiike. — V Saškem jereru je utonil teanrski pomoči-iik č^tbiiJ ii Bštriee eb Dravi Hotel m je po deiv v jezerc ohladiti, pa g* je zadele kap. — Dne fl t m se je v kopalifcJa KAJ JE NOVEGA Bodimo na straži! Storilo »ocijalistov in komunistov pri rm i Citajo lih dijaki, delavcL vzlmd ln tudi d m- Ob S r^ KO našlA tahSdirf«. i V_ J^JT^* •tileko. perilo in čevlje Oni j« izginil ln ft še niš?- izsledili. — IMotm kolo je povrnilo detio Klaro Svetnik iz Tin j. Dobila je težke poškodbe. NEMČIJA « T* ia •»». Predsednik pnske viade G6r;a£. ki je obenem n&teinik tajne državne policije. je poslal vse.in upravni m oblastveni is vsem pmssini policijskim oddelkom okroi-nipo. t kateri jih pod«, saj kar mofi stropo nadzirajo paLtičao delovanje duhovščine in katoliških organizacij. GSriagova izvajanja proti katoliškim duhovnikom so aete ostra, vemdar pristavlja, da nikakor ne namerava kovati kultarnega boja t katoliško cerkvijo. — Grepodarsk: poiciisj v Nemčiji postaja z j dnevi r dan boji krit?5«i. V zs&cjem česu so »s silna dvignile pene življenjskim potrebščinam. med teia ko šo delavske mezde ostale a^T-dar je, v kolikor niso celo nazMovatei Po vse; državi riadi siioo nezadovoljstvo. Oporne;}! se POjsvlja povsod, ne da bi jo reitm HKicei utreti. Vlada je te dni razpustila i svojo org-Eciiaciio Stahifcelm. ker je postala i ii«s£tj«fijira. V Berlinu te pooavljajo proti- • židovski izgredi Ostra napetost pa vlada tudi ; zred hitierjevtko vlsdo is katoliško cerkvijo. 1 »Mala biblioteka« male knjižice o raznih vpra-fenjih. V tet knjižicah so nagronsadeoe vse I laži. kar ao jih napisali o veri in katoliški i Cerkvi nekdanji tvobodoinisl«! in še vet'. Katolifba Cerkev me »lika kot zaš&tmca vseh ; krme. duhovniki par kot izsesalci in varal.'i ljudstva ter prijatelji kapitalistov. Popolnoma v istem sm-sm kot piše »Brezbožnik« v bolj-tes-ižki Moskvi. Take knjižice trijo povsod. ljudje, ki ne znajc ločrti resnice od laži. piiva to na mlada srca! Ztln opozarjamo storže tn «1» predstojnike, atj pazijo, f kom »bčojejo in kaj Stojo njihovi otroci, od[nosno varrjTi.DCi. Pomniti je treia, da je marksizem strupeno teki**. ki je m. *k> na judovskem zelnika. Zato je že zaradi tega marksizem vedno «a±>prc4erj ven ji, Čer-kvi. Marksist je> le marksist a nikdtr oe do-venski rwrodnjak, b>? asan. pa v-rrjjt (Po >£?ot. G«*{K>darju«.) OSEBNE VESTI_ d Srebra* »v. bm je efraril 24. jalija 1S36 pri Materi t>t*ji na Brezjah univ. pr.>. dr. Andrej Snoj. Gospod proleKT o ki , voščimo srečno pot! j d Celjsk® T«j»tiT« je aadiorovsl preteki: teden vojni minister g. geceraJ Zivkovič. d 35 le« je ie iiipaik v eai Uri g. ionu »vetmk in dekan Josip \\eixl pn Sv. Križu, j Sa mnoga leta! j RUSIJA t aaraiča sa Daljšem rikeda? Od de dne se množijo krajevti apopadi nt tMijažcrsko - mongolski meji. Moo^ol>ki kset: so predlagali pomrbno prei^c-vaico komiajo. Mandiarska vlada je objavila, da init sovjetska Rusija na monsrolski meji pri-pm-ijesih vsegt 12 divizij po 10X100 inoi 1343.000). nadalje 5 kocjeniftib divizij jo KW (2S.OTO), kr-DČno 5730 bojnih letal in 4.10 oUopoft tankov Sovjetski vojska «Soj3 vzdoll EsaudJrjrske meje od Kaž>sro*-s,ka do Blago-veSJsfski Krerco od Mandiuiija p« do Cite Taiii vodstva nad mongolskimi ftetami imajo t rokai sovjetski Sistaiki. h bi sledilo, to je as tej črti Rusija priprerljena as spopad i Kufiihjo enrarn i Jt onnska, če bi ■ pnfa&h segati todi po pokraji- na}. rcr.it je Mongolije, kar bi ofit-iduo japoo-■t"- sesseraE radi ir kar odgpvsrTa ciljem, ki gfc je *.jev-lit Japonska. Sa" Dsljnan; Vrbodu zopet narašis. Op. KUB9DIS8S, zoiiozslrainib bife Ito, IS ifiliR ti L m (a !7. iq. d &&-I«aie» je pnaiult Faiu Peirta-6evs h Norega DKvta. doisjoietoi cerkvena pevka. 2,1 Tesen! d 8 (fatifeajF peide«ell«4Ba Ančki Hrovatova, atreiaica aa teoiožki fakulteti v Ljubljani. Bc^ ji daj ie mnogo srečnih DOMAČE NOVICE d Skv««»a »trosit?v •ktaiftr mMtave v St Vida pri Ljahijuri bo dne 4 avgosta 1935. Razstava je name^eaa v SoMrem poslopju. d Lapa ihte tate« ao atoteaDO »tvorili v Radovljici Za razstavo ae zanimajo tudi tuja, ki jih je polna Radovljica d Bažfejniik« dejaaje. Pred par dnevi je odkril prometnik Hubert Krneiec na postaji Rsče pri Jfariboi-u dejanje, ki bi lahko po-■tala uKKtao a rtatir.e fhijeaj. Pri irvota ' vlaka je opazit da kr»-tH;ca iiktiso rop«!s ter i ugntovil. da jo je nrkio ntm^TK-m* zrahljal in postavil v odklon, r.a trjKT.jre f«g postavil tateralrjo ploščo Vlak, ki bi pri.or:: \ m-pprotni smeri, bi NI iztiril d K prepevr'!i noraera dfla v pe karat k. SoriaJno minirtrsivo je poru H- kro- gom ?!ed»fj rpraiartja • 1. Oiklej m nsj bo prepovedano norno li:j prei začetkom, rednega de!? in s kakšnim j-tev. om de.svcev. 3. Na kjtiti čilek 36 u: .a pcčiiek pred '•e tkla.. priii.ki. vecd&r b; r tem prittera kazalo do«o.':'.i iz-jeiuoo E.:i«a in boteiifce pekarne, in ki»f»i — ali je Ireiit nsdx rs'vo nad pre^xr>eJjo nočrsega de s v peki—s1, a-raeiti tudi policijskim oblastvom. d Itahjui-ka llada je il-em» jfw«i!i da U) Iulija sodeknaj su> uigret^ten veie-scjoia ki bo v zače&n »tpteMr««. d Tncatka p^njuj« t !taišja. fcj bi m »c«iia ie v julijo ateti. ho prešoeaia sa set-teosb«- letošnjeaa lehu d V ftelfrada m ptfcapaJi Uptacžjr. h*j -nipi bivšee« guvemeja Saroaae hnnke. d Zaabuka »»ouaj ca p>kBrx ier»Je». Z odlokom prtuB. nii rastra je doroijeBa p<4orič a vorjiirta m dri ielrar.icah za 12 lešsih po -vanj n rlane idn^sj« gšedah&ifc «rrak---v kraljem ;ne .'ugaslarije. Popns! šnajr samo f-kljcJi igrak-i. AMERIKA » Drfti-a V OeveiEaiiB g£» m&rli: 44 k«tiia Ant r»j Krmar a Dnpelj m Pri»w- «err. m 7i- l»tm » Jajj SSej>ič i Breiji pri rHlnuiiici - V SheKeič Pt m je lairao pamaf-reeL Aioji Brwatix u Ter:.4tr, pri ffir-Burtnei. — V Cle< e^nniu je jireaii^in] 22 'iBiZu Jas« Samcu. Njsein sne ie hO doni t a Mirne pečs bjl Dste^keut — T fV Crwk K T. je ust, mo&em> areje® ei Sicreaer Jar-es Kr»(± — V FieaingB Rent je tt-pussj »»irDr- datma črlhezu iei^s. lziakir iz St Gotarda pri Kamniku. — V CJevelandu je saspel« v Gospodu ffiktoa Pran&iia Perko ti Ktk pri .AJobrusa. — V Sjajorku je umri 69i«4ai Jakob Vldemfek ii Dot« pri Dorotejah. — V MHvruke* Wis je preminul dietni Matiji Vrtafeiik. - T Chicagu je odiel v vejnost Jaiiet Maroni. donia nekje » Pri- DROBNE NOVICE Streljali v braiilskeaa *«aic Kmeti - »ki minister ranjen, en <>eaatoT pa ubit Okree SOHfi kateter se je upiio ^ , m _ _ , ^ ------j * ntehiški rvetni državi Farsaalikis Z.ihte- mM^e^B. - \ aeveliDdn ao uterfi: Joief i v«jo ostavko guveraerm. ff^ * r]liuif Pn Žužemberku. Mletei Jo- j S.tik «8 velikih fcrf G«pod.r>f h straie pri St Rnpertu. 57 i ditj »vjetaka Rusi«. J* Fnse! h Brežic ia kletna Ana ---- n Sžare vasi pri Mokronoga je Čili Z£l° VINA pri Velike pr»tiaag£e&* ieiaeastrarJK » ft> vriile te dni v Italiji - . - ,--i------...-v^ustu na Meinu. aSTULM TKABuVl• iu k«,E.istič.a »»■««!« f UIMKM. •rfaatrinia rt» se lediaili v Frtnnn. , ._, . ( je velika tramira m do.eaj.^a, itajenka m J nemškem Hofrb f° gozcft,dišeče^ , zat° kar , rllPer>'°- ^mino 1 Gazelo! gazela Zares čisto M iz domaČe politike d Zakon o dvanajstinah z zahtevanimi pooblastili je bil sprejet x veliko večino tali v senatu, <1 Minister ca gozdove odpotuje. Minis« t za gozdove Ignjat Štefanovič odide na daljšo potovanje v inozemstvo. Pregledal bo važnejša gospodarska in rudarska podjetja ter tista podjetja, v katerih je naša država s kapitalom udeležena. d Hrvatsko vprašanje. »Olas naroda« poroča nied drugim sledeče: Danes so se vsi Hrvati -združili okoli dr. Mačka, da se reši tudi hrvatsko vprašanje. Ne poznajo danes drugega ko samo to narodno vprašanje in vsa druga so kot manj važna potisnjena v ozadje. Le samostojni demodo-ati tega ne razumejo, za nje je I ud i pokret dr. Mačka le običajna zveza. Toda to je težka zmota, ker jc danes hrvatsko vprašanje glavno in vse odločujoče vprašanje. Zagreb je proti vsaki zvezi z drugimi strankami, zato tudi proti vsaki veliki državni stranki. Zagreb hoče najprej rešitev hrvatskega vprašanja, in sicer v celoti, potem pa bo itak vse-državna stranka nepotrebna. Zato so se tudi ponesrečili vsi poskusi, da bi se izrekel Zagreb za katerokoli veliko vsedržavno stranko. d Tadi pretekle nedelj« je priredila izven-parlameutania opozicija mnogo shodov. V Po-žarovcn so zborovali bivši demokrati. Govoril je Božidar Vlajič in zelo ostro napadal bivšo Jevtifevo vlado. Rekel je, da so tedaj državo upravljali ljudje, ki so jih uiontfi etražiti žan-darji. d 0 mameravaai aori vsedriavni stranki je rekel na nekem shodu uiusiuiiman, minister, dr. Betunen tudi sledeče:* Hočem pri tej priliki ponoviti to, kar je tedni dejal dr. Meh-med Spaho. Mi smo načelno pristali na ustanovitev velike jugoslovanske stranke. Toda sloječ na demokratskih načelih, smatramo, da treba stranke ustanavljati iz naroda, od spodaj navzgor. Zato so vse vesti o vodstvu namera-\ane stranke ter o njenem imenu prezgodnje. To vprašanje mora rešiti narod ter dati ime stranki in izvoliti njenega načelnika. d Kdo naj plača? Na mestni občini v Mariboru so razpravljali, kdo naj povrne stroške za plakatiranje volivnih proglasov za Jevtičeve kandidate v Mariboru. Zadruga posireSčkov i" plakaterjev je namreč predložila lep račun. Plačala ga bo občina, terjala pa bo za znesek liansko upravo, ki je plakate poslala in ukazala plakatiranje. Pravilno bi bilo, da ne nosi teh stroškov ljudstvo, ampak tis«, ki so pri volitvah »zmagali«:. d Zaradi sleparij pri izvedbi agrarno reforme je bil te dni obsojan v Sarajevu bivgi narodni poslanec Husein Kadi« na 16 mesecev strogega zapora in 70.000 Din odškodnine. nesreče d Pogorel je posestnik Anton tik obe v Dešeči vasi pri Žužemberku. Uničeno je tudi poslopje posestnika Antona Ruglja, kjer je °0enj na neznan način izbruhnil eno uro kasneje kot pri prvem. Skupaj je upepeljenih 8 poslopij. d Vioičarija j« pogorela v Hrastovcu pri Mariboru trgovcu Franca Kavčiču. d Dre žagi sta ugaroli. Ono nedeljo jo na- *«1 požar .v zgornjem delu žage, ki Je last posestnika in Žagarja Canka v Višnji vasi pri Vojniku. Kmalu je bilo v plamenih celo poslopje. Ogenj je uničil na žagi vse stroje. Skoda je deloma pokrila z zavoraiuino. — Isti dan je začela goreti žaga na Fužinah pri Vitanju in je popodnoma pogorela. Kako je nastal požar, ni znano. <1 Skozi okno so se rešili. Nedaleč od Čer-nivca na Kališah pod Kamniškimi planinami je požar uničil leseno kočo gospodarju Matevžu G al um. V usodnem času so bili v koči Galinova žena, otrok in stari oče, gospodar sam pa j« bil zdoma. Vsi so še spali, ko se je na stari leseni hiši pojavil tdeči petelin in pričel svoje uničevalno delo. Staro izsušeno poslopje je gorelo naglo kakor slama in ko so prihiteli k njemu prvi sosedje, je bilo že vse ? plamenih, stanovalci pa so še spali Ko so *e (budili in videili veliko nevarnost, je bila rešitev že skoraj nemogoča. Veža je bila v plamenih, s strehe pa se je rušilo tramov-je. Edina pot je bila škod ozko okno, h kateremu je že silil ogenj • strehe. Sosedje so po-j žrtvovalno pomagali, da so vsi trije stanovalci srečno premagali veliko nevarnost in se splazili skozi okno ter si rešili vsaj golo življenje. d Vlak je zadel ob kmečki vos. Gorenjski vlak, ki prihaja okrog pol 5 v Ljubljano, je na progi blizu Dravelj na nekem prelazu zadel ob zadnji konec kmečkega voza, naloženega z deskami. Po udarcu lokomotive je voznik iletel s voza na cesto in obležal nezavesten. Ponesrečeni posestnik je dobil težke poškodbe na glavi in obenem tudi notranje poškodbe, teko, da je njegovo stanje nevarno. d Ker se je vnel raižigalnik. 21-letni brezposelni delavec Ladislav Skalar z Galjevice v Ljubljani je pomagal pri neki stranki pledkati. Z bencinskih i razžigainikom je odstranjeval staro barvo. Pri tem delu se mu je razžigalnik vnel. Pri eksptoaiji je Skalarju popolnoma raztrgalo desno roko. d Aparat se je razlotel. V delavnici mestnega avtobusnega podjetja v Mariboru je 35-letni mehanik Josip Kavšek preizkušal kompresor na motorju, ki se je nahajal v popravilu. Zaradi prehudega pritiska je nastala eksplozija, ki je raznesla stekleno plošo na merilcu. Steklene drobce je vrgel pritisk mehaniku * vso silo v obraz ter so se mu ostri delci zapičill v oči. Eno oko je takoj Izteklo, drugo pa je tako močno ranjeno, da bo revež kljub takojšnji operaciji najbrže izgubil vid popolnoma. d Zaletel se je ped konje. Po Ormoški cesti se je peljal oni dan trgovec Franc Kranjc Iz Ptuja domov t Budino. Hotel ji prehiteti s senom naložen voz, takrat pa je i* nasprotne strani naglo privozil drug dvovprežen voz. — Kranjc se je zaletel pod konje ter obležal z hudimi poškodbami. Prepeljali so ga v bolnift> uico, kjer so ga operirali in ugovoviii, da «1 je raztrgal čreva. Je pa v življenski nevarnosti. d Ii drvečega vlaka je padel in se ubil 49-letni vlakovodja osebnega vlaka Murska Sobota—Maribor Franc Arčan iz Maribora. d Ko je obrezovala paradižnike. V Der. Mar. v Polju se je primerila huda nesreča, ob kateri je bila po naključju otostreljena * navadno floberko 6 mm kalibra delavčeva žena, 23-letna Ivana Hribarjeva, ko je na vrtu ravnala in obrezovala lepe paradižnike. Ivan Rant je streljal mačke, ker mu hodijo davit golobe. Najprej je ustrelil svojo mačko, nato pa je v bližnji detelji zapazil drugo mačka Skočil je *a nje, pa je zbežala proti sosedni hiši. Nameril je na njo, toda strel jo ni zadel, pač pa je zaslišal obupen klic z Hribarjevega vrta: >Joj menil Utreijena sem!« Ivan Rant je takoj skočil k Hribarjevi ter ji hotel pomagati. Dvignil jo je. Prišli so še sosedje in hudo, v bok ustreljeno ženo odnesli v hišo, nato pa odpeljali v bolnišnico. Poškodba je zelo nevarna. d Z besneli bik. V Vuhovskem dolu nad Mariborom se je pripetila nenavadna nesreča. Posestnik Ivan Golob iz Poličke vasi je pripeljal kravo k biku posestnika Kronvogla ta Vukovake vasi. Pri tem je bik zbesnel ter navalil na Goloba in ga z rogovi do smrti poni endral. d Na Kamniških planinah se je ponesrečil 77-letai prevžitkar Lovr. Kemperie iz Stranj. Kemperle je pasel na Veliki planini živino. Med tem delom so se na Veliki planini odtrgale velike skale ter zagrmele nad Kemperle-tom. Kemperle je padel in obležal težko poškodovan. Zlomilo mu je levo nogo, dobil pa je tudi hude poškodbe na glavi in po vsem telesu. S težavo so ga prenesli v dolino, kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik iz Kamnika. d V mariborski kamilniri so našli v postelji mrtvega kaznjenca Jakoba Lampreta, ki je bil radi raznih tatvin obsojen na 10 lei ječe. d Razne nezgode. Pri padcu z lestve si ]e zlomil nogo Jožef Podgoršek iz Pobrežja, na isti način si je zlomil roko Frane Škofič ii Hajdine pri Ptuju. — Brenc Ciril, 66 letni posestnik iz Št. Vida nad Ljubljano je na 5 m visoki ograji pleskal neko železo. Po nesreči je omahnil in padel skozi ograjo na tla ter si pri tem nalomil hrbtenico. — V Lazah pri Planini je padla 381etna delavčeva žena Jožefa Rupnikova, ki si je pri padcu zlomila roko in nogo. — V Zagorju se je ponesrečila rudarjeva vdova Marija Medija, ki si je zlomila roko. — Pri padcu s kolesa si je preBll lobanjo Azbič Cene na Lahovem klancu pri Skofji Loki. r Pri zaprtju, motnjah y prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne franz josef gren«S«e. Registrirano od Min. soc. pol. In n»r. idr. S. br. 15.485 od 25. V. 19S5. Predsednik vlade govori v senatu NOVI GROBOVI d Vse kar delaš, delaj pametno in misli na konec. V Skoplju je umrl Teodor Prista-vec, redov 7. konjeniškega polka. Prepeljali •o ga domov v Kranjsko goro. — V Ambrusu je odšla po večno plačilo Vidmar Frančiška. — V Mariboru je umrl mesar Josip Leyrer. — V Ljubljani so umrli: Marija Kveder, za-eebnica Marija Sitar, Josipina Prelog roj. Sedmak, soproga zasebnega uradnika v p. Marija Pirnat roj, Božič, sodni uradnik v Radovljici Franc Debevec in gimn. ravnatelj Rado Pavlič. Naj počivajo'v miru! RAZNO n Od doma je izginil 15. julija 151etni posestniški sin Marolt Anton iz Boštanja. Fant je krepak, oblečen v modro ševjotasto obleko. S seboj ima šolsko izpustnico. Kdor o njem kaj ve, naj sporoči občini Boštanj. d 90.149 tujeev je v prvi polovici letošnjega leta prestopilo mejo pri Mariboru. Od teh je bilo 21.393 Jugoslovanov in 38.842 Avstrijcev. d Gospodarsko poslopje so uničili plameni posestniku Francu Kranjcu v Moti pri Mariboru. d Štrajk je grozil tekstilni tvornici Marko Rosner v Mariboru. Pogajanja so privedla do sporazuma. — X. višareko romanje. Kakor vsako leto tako priredi tudi letos Prosvetna zveza pod romarskim vodstvom stol. kanonika dr. T. Kliharja romanje na 6v. Višarje. Poseben vlak odhaja v soboto 3. avgusta iz Ljubljane ob 7.35 in ne 7.40, kakor je natiskano na izkaznicah. Z gor. kolodvora 7.40, t Vižmarij 7.55, Medno 8.02, Medvode 8.06, Reteče 8.17. Skofja Loka 8.28, Zabnica 885, Kranj 8.45, St. Jošt 8.51, Podnart 9.02, Otoče 9.08, Radovljica 9.20, Lesce 9.27, Žirovnica 9.38, Javornik 9.46, Jesenice prihod 9.49, odhod 10.04, prihod v Žabnico ob 12. Odhod iz Žabnice v nedeljo 4. avgusta ob 14, prihod v Ljubljano ob 18. Romarji dobijo na vlaku male bakle za večerno rimsko procesijo, tudi znaki se bodo razdelili v vlaku. Nekateri še niso poravnali, zneska 85 Din in vsled lega niso prejeli izkaznic, zato prosimo, da nemudoma pošljete denar, nakar prejmete izkaznico po poŠti. Ljubljančane pa prosimo, da jih dvignejo v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7. Na Višarjah bo dana prilika za spoved, z nami gre 11 duhovnikov, večerni govor ima preč. g. Franc Ga-brovšek, jutranji govor pa stolni kanonik dr. T. Klinar. Ljudsko petje vodi g. Puš Ludvik in se bodo prepevale oni pesmi, ki bo se pele ob priliki kongresa. Vlak spremlja tudi zdravnik g. dr. Milan Cunder. Na veselo svidenje na ViSarJahl — Vodstvo romanja. Miklošičeva cesta 7. d ftmartin t Tuhinja. V nedeljo 4. avgusta bo obhajal tukaj slovesno srebrno sv. mašo tukajšnji rojak g. župnik Leopold Erzin. Slavnostni govor bo imel g. dekan kamniški Matej Rihar. n Enoletni trgovski tečaj r LJubljani, Kongresni trg 2-II (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, steno-grafski in drugi specijalni tečaji. Zavod daje ust-meno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — »SLOVENEC« je edini slovenski katoliški dnevnik. Piše v duhu Katoliške akcije. — Stane na mesec 25 Din. — Pišite, da ga Vam pošljejo nekaj številk brezplačno na ogled. — Naslov: »Slovenec«, Ljnbljana, Jugoslov. tiskarna. Belgrad, 27. julija m. Danes ob 9 dopoldne se Je v senatu nadaljevala načelna debata o dva-najstinali. Po prežitanem zapisniku zadnje seje so prešli na dnevni red ter je za senatorjem dr. Grgo Andjelinovičem. in g. Čanjugo dobil besedo predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki je imel naslednji govor: »Gospodje senatorji! Predvsem se želim najlepše zahvaliti vsem gg. govornikom, ki so sodelovali pri tej debati. Ti govorniki so dvignili to razpravo na nivo, ki odgovarja temu visokemu domu ter so v svojih govorih podali celo vrsto selo koristnih idej. od katerih jih bo nekaj vlada obdržala kot direktive ia svoje bodoče dela in kot navodilo ia potrebne reforme, čeprav nekaterih njihovih želj ne moremo praktično izvesti skoii dvanajstine. G. finančni minister vam je podal ekspose o dvanajstinah ter vam istočasno predložil potrebna pooblastila, ki se tičejo finančne politike vlade. Jaz sem imel čast včeraj prisostvovati konferenci plenuma senata ter sem tn obrazložil politiko kraljevske vlade, predvsem našo notranjo politiko ter specijalno zakonska pooblastila, ki jih vlada zahteva od narodnega predstavništva. Gospodje! Jas od svoje strani ne bi imel ničesar, skoro ničesar niti dodati, niti odvzeti od tega, kar sem včeraj dejal na tej konferenci glede političnih vprašanj. Ne bi imel, gospodje, mnogo kaj dodati niti po govoru mojega spoštovanega tovariša g. Andje-linoviča. G. Andjelinovič je govoril, da je naša vlada — vlada likvidacije njihovega režima in vlada demobilizacije nacionalnih moči. Gospodje I »Likvidacija jugolašizma" Mi nismo prišli, da kaj likvidiramo in da kaj demoliramo, temveč da gradimo. Toda če se hoče govoriti tudi o nekaki likvidaciji, gospodje, morem izjaviti, da smo mi mogli priti samo radi tega, da likvidiramo samo ta režim, ki je isvedel petomajske volitve, način, kako so bile te volitve isvedene, a še več, način, kako so se sa tem volitve tolmačile v prvih govorih pri verifikaeijski debati v narodni skupščini (burno ploskanje). Dr. Andjelinovič vzklika: Tu se strinjamo!) Gospodje! Mi smo prišli, da iikvidiramo rešim, ki je milijon oposicijonainih glasov proglasil sa gojence Janke Poste. Tndi sm«, gospodje, prišli, da likvidiramo režim, ki je sam« sa nekoliko dni nspel, da se spre s vsemi po sakonu prisnanimi veroizpovedmi v državi, s katoliško, pravoslavno in mnslimansko veroizpovedjo. Mi smo, gospodje, prišli likvidirat ono atmosfero, ki je bila polna elektrike in polna napetosti. Mi smo prišli, da postavimo branike varnosti, ki bodo odstranili nevarnost tega osračja, da bi državni stroj mogel normalno delovati. Gospodje! Mi nismo prišli, da demobilitiramo nacionalne moči. Daleč od tega! Mi smo govorili o zbiranju vseh konstruktivnih narodnih eil. če smo prišli da demobiliiiramo kake od teh sil, so to samo ene jago-fašistične nacionalne sile, one sile, ki so se sedaj proglasile v skupščini ta edinega branilca državnega in narodnega edinstva. Gospodje! Ce bi naše nacionalno in državno edinstvo saviselo samo od gospodov, ki danes sebe nasivajo jngofašiste, bi biio težko ia naše državno in narodno edinstvo (burno ploskanje in vzklikanje: Tako je!). Grenka bi bila njegova usoda, a ie bi moglo govoriti, bi lahko reklo: »ReSi me, Bog, od takih prijateljev, sovražnikov fe bom ie samo ubranilo!« Gospodje! Naprošam vas, da se s tem zadovoljite ter da se sa gotova vprašanja, o katerih vlada dosedaj še ni nikdar govorila, a za katera trdi sj. Andjelinovič, da obstojajo, kakor tudi sa vsa druga vprašanja vladi da časa, da jih reši v ozračju pomirjanja in miru. Tudi jaz ee nadejam, da bo način in metoda, s katero smo pričeli delati, ustvarila tako ozračje v državi in našem narodu, da bomo lahko rešili vsa ona vprašanja, ki so na dnevnem redu. Habsburiane odklanjamo Gospodje! Ostane mi še, da vam povem nekoliko besedi o vprašanju iz zun. politike, ki se je dotaknil moj predgovornik dr. Ploj. Beseda je tu o poVrnitvi Habsburgovcev na avstrijski prestol. To vprašanje je iizvalo v naši državi in v naši javnosti popolno,. ratumljivo vznemirjenje, če imamo v vidu žalostne .. -ndke, ki nas spominjajo na habsburško hišo (vzklikanje: Tako je!). V avstrijski republiki so bili pred kratkim izdelani gotovi zakoni, ki so izzvali ntimnjo, da je to nova stopnja k restavraciji Habsburgovcev. Čeprav so ti zakoni čisto notranje stvari sosednja Avstrije, se mi, razume se, nikakor ne morem« vanjo mešati. Toda jaz morem izjaviti, da povrnitve Habsburgovcev mi ne hi mogli Bmatrati kot čisto navadno notranje vprašanje avstrijske republike (vzJdikanje: Tako je! Zelo dobro.). T6 vprašanje ne izhaja is tega okvira. To je tndl mednarodno vparašanje, v katerem smo mi v največji meri zainteresirani in to zainteresirani t tem smisla, da smo mi absolutno in odločno prod restavraciji Habsbnržanov. (Viharno ploskanje 1» odobravanje ter vzklikanje, Tako je!) Drago mi je, gospodje, da vam morem epa ročiti, da sem iz izmenjave misli, ki sem jih gleds teh vprašanj že imel s predstavniki inozemskih držav, akreditiranih na našem dvoru, lahko na pravil sklep, ki vas bo vsekakor razveselil, namreč. da kraljevina Jugoslavija v takem svojem stališču glede Habshuržanov ni osamljena. (Zek dobro!) Enako kot mi, gledajo na to vprašanj« tudi naši državni prijatelji in zavezniki: Ceho slovaška in Rumunija (Živeli!) Lahko dodam ši to, da poleg držav Male »veze tndi še nekatere drage velike države zavzemajo isto stališče. HI se torej v tej zadevi nahajamo v odlični dražbi. Drago mi je, da vam morem sporočiti tndl to, da sem glede restavracije Hahsburianov tadi od same avstrijske vlade dobil selo pomirljive izjave. Gospodje I Jaz sem pripravljen verovati r iskrenost izjav vlade sosedne države Avstrije, s katero mi od naše strani želimo imeti čim najboljša odnose dobrega sosedstva in prijateljstva. Gospodje senatorjil Kraljevska vlada nam j» dala na ta način vsa potrebna pojasnila, take glede finančne, kakor tudi notranje in zunanje politike. Mi smo storili svojo dolžnost ter ne dvomim«, da boste to dolžnost isvršili tadi vi tako, kakor se vam spodobi, in sleer s tem, da boste glasovali za predložene dvanajstine. (Burno in navdušeno odobravanje ter vzklikanje predsedniku vlade ter ostalim ministrom.) Proračun sprejel Popoldne ob 5 se je nadaljevala seja senata. Govorila sta Sava Ulmanski ter dr. Majstorovič, ki sta se oba izjavila za. Takoj nato je senat prešel na končno glasovanje o dvanajstinah. Glasovalo je 57 senatorjev, ln sicer vsi za. Pri glasovanju v načelu niso glasovali dr. Kramer, Banjanin, dr. Zeo, dr. Andjelinovič in dr. Nemec. Pri končnem glasovanju pa se je tudi dr. Kramer odločil, da glasuje za. PO Vincencijevi bratje so zborovali V nedeljo, dne 21. julija ob prazniku »v. Vinconcija Pavelskega je zborovala v ljubljanskem Marijanišču družba sv. Vincencija. Ta občni zbor je bil nekaj posebnega. Začel l0 je z molitvijo in duhovnim čtivom in končal a molitvijo. Zastopane so bile vse ljubljanske in okoliške konference, pa tudi mnogo oddaljenih je poslalo svoje zastopnike. Tajniško poročilo je povedalo, da je imela družita v letu 1934. trideset karitativnih edl-nic. Delo vrše osrednji svet in konferenco. Družba nosi vsako leto stroške za počitniško akcijo ljubljanskih ubožnlh otrok; ta akcija je leta 1934. poslala v 47 župnij 120 otrok. — Dobrodelnih nakaznic je izdala družba od oktobra 1931 do 30. junija 1935 1,770.864 v skupili vrednosti 540.216 Din. Karitativna pisarna je imela v letu 1984 9601 obiskov, v letošnjem polletju že 6529. Domalega vse konference so se kljub gospodarski krizi vzdržale na dosedanji višini, cela vrsta kaže, v kolikor to izražajo številke, celo lep dvig. Vso skupaj izkazujejo nad 1 milijon dinarjev prejemkov, približno toliko tudi izdatkov. Kolika pomoč v raznolikih okolnostih človeškega duhovnega in pa gmotnega uboštva, pa tudi kolika požrtvovalnost delovnih članov ln plemenitih dobrotnikov I Vedno večjo pažnjo povečajo konference duhovnim delom krščanskega usmiljenja. Naročajte in čitajte naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in •»Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis! Za hravico (Nadaljevanje). »No, ne stoj tu kot lipov bog,< se je mrzlo obregnil ob njo Adam. »Pomagaj vendar malole In zavlekel je težko elamnjačo v drugo sobo. Ko je potem Barica ležala ponoči na tej trdi stamnjači, nimogla dolgo zaspati, ker Jt to čitanje ni šlo, p ani Slo iz glave ... V. Iz trde, steptane zemlje so, kakor gobe po dežju, hitro vzrasle v dveh vrstah visoke hiSe in tvorile novo, krasno ulico. Kakor na starem dre-vesu, kt mu v kroni zrastejo ie nove, sveže vej«, tako so se pojavljale nove vrste hiš na vbodu starega Monakovega: Modrobeli napis, pritrjen na »ogalu, je glasil krstno ime uliee, kt se Je pora-ala, stalno rasla in se raztegala v daljavo. »Pfeu-lerstrasee« — tako se je imenoval kraj, kamor so dnevno hodili Adam, Barica in ostali. Iz globokih temeljev so se vzdigovali mogočni stirioglati zidovi in v tla zabiti drogovi so kazali, 1(3111 vse se morajo zidovi po nadstropjih po-vzpeti. Vrsta hiš je že stala tukaj gotova in od lani naseljena, druga vrsta ni bila še končana, za ostale ®> «e že merili in kopali temelji na polju, ki Je Mo do sedaj posejano. Ponosno, ne daleč od tam, je stala na svojem Podstavku se Je ogledovala okoli, pri nogah ji je aovoljno ae j ogledovala okoli, pri nogah jt Je ®lrno »edel in se k nji stiskal grivasti lev... To se je Barica ustrašila, ko Je prvič zagle- Važen razpravni predmet je bil nato o poživitvi karitativnega dela: kako poskrbeti za Marijanišče (popravilo), da osrednji svet ohrani sedanje dobrotnike ln si pridobi novih. BivSi preizkušeni člani konferenc naj se povabijo za udeležbo, poskrbi naj se za naraščaj. Obravnavalo se je tudi vprašanje brezposelnosti. Vsi, ki so se udeležili zanimive razprave, so sodili, da zasebna dobrodelnost ne more rešiti vprašanja, ampak samo državna skupnost, kl naj brezposelnim poskrbi dela ln jih navaja k delu, da celi sloji valed brezdelja nravstveno ne propadejo. Smrt vzornega moža Cerknica, 97. Julija. V sredo ob pol 1 ponoči je umrl v ljubljanski bolnišnici Jože Primšar. Nikakor nismo mogli verjeti te novice, saj je bil še pred nedavnim med nami zdrav in vesel. Toda, ko ga je pripeljal domov mrliški avto, nam Je bila brit-ka vest potrjena. Pokojnik je bil star 41 let. Večino svojega življenja je preživel v Ameriki, kjer si je služil kruh ln se pripravljal za čas, ko el bo ustanovil družino. Pred 5 loti je prišel doinov in postal vzoren mož in skrben oče. Bil je naročnik vseh katoliških časopisov in v verskem življenju pravi vzor. Toda rana, ki Jo je imel v želodcu, je bila usodna. Prišla je smrt in ga rešila kratkega, a mučnega trpljenja. Jože, apavaj mirno v rodni zemlji, tvojo ženo ln otroka pa tolaži Bog! f Kaplan Filip Štular Bridka žalost je Segla na vso zagorsko dolinoi v zagorakem župnišču leži na mrtvaškem odru g. kaplan Stular. Ves vesel ie je odšel včeraj popoldne kopat v Savo, pa je pri plavanju zaiel v deroče valove, ki so ga kmalu zagrnili pod seboj. Bilo |e okrog 2 popoldne. Po skoro dveurnem iskanju to da našli, a ves trud, da bi ga še oživili — k ponesrečencu je prihitel tudi zagorski zdravnik dr. Grura — je bil zaman. Pretresljiv je bil prizor, ko so ga pripeljali v župnišče: vso pot ga je spremljala in sprejemala ogromna množica ljudi in truma iokajočih otrok. Rudarji pa so se s solzami v očeh zadnjikrat odkrivali svojemu priljubljenemu gospodu. Niti dve leti še ni deloval v Zagorju, pa so ga val globoko cenili in ljubili. A tolaži nas ena m i deli on, ki je tako rad deloval med svojimi rudarji) ln hotel v»e pripeljati k Bogu, je odšel med prvfad v nebesa k Njemu, ki bo bogato poplačal njegov« mlado gorečnost. Naj v miru počiva! Gorenjski tabor za leto 1935 o priliki blagoslovitve evharističnega svetilnika v Komendi dne 11. avgusta. Spored: V goboto, 10. avgusta: kresovanje. V nedeljo, 11. avgusta: Ob 5 budnica. — Ob 8 sprejem nadškofa in gostov. Pozdrav predsednika občine. Odhod vseh društev k službi božji na prostem, nadškofova maša z ljudskim petjem, govor prevzvišenega nadškofa, blagoslov spomenika padlim vojakom. — Opoldanski odmor, koncert domžalske godbe na vrtu g. Mejača. — Ob 2 popoldne Utanije na prostem, blagoslov evharističnega svetilnika, otvoritev narodnega tabora pod vodstvom predsednika občine g. Janeza Strcina. Govorita; Dr. Miha Krek, dr. Marko Natlačen. — Ob pol 4 po taboru prijateljski sestanek vseh' udeležencev na vrtu restavracije g. Mejača pri pogrnjenih mir zah s priznano komensko postrežbo, erečolov s bogatimi dobitki, petje pevskih zborov ln domžalska godba. Na Brezje! 4. avgusta se gre kranjska dekanija 8 svojim dekanom na čelu poklonit Mariji Pomočnici na Brezje. Ob tej priliki se bodo vse župnije, skozi katere se ie Marija.peljala na kongres v Ljubljano, prav prisrčno zahvalile premilostni Devici za obisk in milosti, ki jih je Marija delila na kongresni poti. Ob 8 zjutraj se zbero vsi romarji pri zadnjih stopnjicah, kjer se prvič ugleda brezijanska oer- dala to ogromno kovinsko soho. Kakor prikazen, kakor grozno, nadčloveško, zlo bitje ne Ji Je zdela. Spomnila se fe, kako so jim nekdaj v šoli pripovedovali o kovinskem maliku, ki so ga znotraj razgreli, da Je žarel, nato so mu pa žrtvovali žive otroke. Kakor ta svetopisemski Moloh, taka se Ji j« zdela ta nakazna neihška soha, v njeni roki ni videla venca, ampak zanjko, ki Jo s svojo silno roko drži kvišku in se razgledava, komu bi Jo vrgla na vrat. In kakor bi ona — Barica — alt Adam — ali kdo lz njene družbe moral biti ta Izbrana žrtev, tako se je Je mlada Konopka vedno bala ln strah Ji Je postal že praznoveren. — Trdi, neusmiljeni posmeh te sobe Je spremljal Barico skozi vse življenje, ni mogla na njo nikjer in nikdar pozabiti, eelo v sanjah se Ji Je včasih pojavljala ... Pod vrhovnim nadzorstvom in pod neprestanim gledanjem te, iz kovine vlite ženske, so tukaj delali vsi. Adam Je največkrat podajal opeko. Sedel Je na odru, noge so mu visele v zraku in ooklje na njih nataknjene so se odbijale od razpokanih, bosih pet Oči je napeto upiral navzdol, kjer ae Je vsak čas pokazala rdeča opeka in v mali krivulji letela k njemu — razpel Je roki, upognil prste, jo zgrabil... Pod njeno težo so se mu veakikrat lakti vdali, kakor prožno pero, ali takoj so se spet sprožili in vrgli opeko preko glave za nadstropje više. Včasih je zastokal od bolečine — ko se mu je zapela otrta koža na hrapavo površino opeke, ali se mu Je noht odščipnll, aH se Je ob ostrem oglu ranila dlan, da Je zakrvavela... Ali prenehati ni smel. Bil Je dolge verig« — kolo, katero bi zastavilo ves stroj, če bi se ustavilo. Ena sama opeka, če je ne bi vrgel naprej, ali če bi jo zgrešil, kako nesrečo bi povzročila, kar smrt bi nastala iz tega... In Adam niti pogledati ni smel na skrivljeno telo delavca, sedečega pod njim... Če bi samo pogledal letečo opeko, takol bi mu roke upadle, zgubil bi natančnost, gotovost in zaupanje v samega sebe. NI smel prenehati, ustaviti tega človeškega stroja v njegovem teku tudi zato, ker je tu na stavbi nekje stal nadzornik, njegove zalezovaln« oči so bile povsod in vse videle. Ce si se le trenutek ustavil, se vzravnal, oddahnil, se Je že odzval njegov osorni glas, so se že bližali njegovi koraki, je že izvlekel svoj zamazan, oguljen sa-plsnik, Je že naložil kazen in seveda v soboto t utrgal mezdo... Razkoračen, naparlumiran, z rumenim metrom v napisnem žepu, s pipo v ustih ln t delom načrta v roki je tukaj vladal neomejeno In kruto. Samo ko je opoldne prihajal na , stavbo stavbenik sam, Je uplahnil, ukrivil pokorno hrbet ln poklapan — z odkrito glavo hodil, kakor pes tesno za svojim gospodarjem. Ali komaj ga je pospremil za ogel, se je že ustil, potisnil ošabno klobuk na uho, v usta dal mesto pipe cigaro in bil še hujši kot preje. Adamu je vsak večer njegova dobra žena umila roke, jih namazala in zjutraj ovila s platnenimi krpami, ki so se do večera vedno spet strgale. Pa tudi njej se ni boljše godilo. Cim dalje bolj Je bilo opaziti na njej znake nosečnosti. Noseča svoje prvo, nerojeno dete pod srcem in polno posodo malte na hrbtu je stopala po strmi lestvi na odre. Morala Je nositi vso malt« kev. Tam sprejme zbrane ve:::fce brezijanska du- hovšlina z banderi ter jih popelje med petjem Marijinih lilanij v cerkev, kjer bo ob pol 9 pridiga in sv. maša. ki jo daruje dekan Dolinar. Ob pol 2 popoldne bodo pete litanije Matere božje za slovo. Cerkveni pevci iz vseh fara so dobrodošli! Zbero naj se v cerkvi na koru, da bodo peli med sveto mašo! Vse kaže, da se za ta dan odpravlja na Brezje več tisoč romarjev iz kranjske dekani je! Doživeli bomo krasen odmev evhari'ličnega kongresa! Romanj'- se vrši ob vsakem v ■ :! ★ Zahvalna slulba H,t, (Hotedršica.) Veselo je odjeknila vest o vzpostavitvi naših društev po deželi. Tudi pri nas. In kako in komu je veljala prva zalivala? Ne s hrupom, temveč ni oči rt* so se zbrali člani in članice društva v nedeljo in odšli v cerkev. Gospoda našemu je veljala prva pot in zahvala 1 Po temnih dneh je zopet posijalo sonce v naše organizacije. Ne gre pa to v glavo tistim, ki so svoj čas uganjali tak hrup, pa se bodo že morali sami potolažiti, drugi jih ne bodo. Za društvo pa velja: Po začrtani poti le krer>';o naprej! Dajte nam vode) (Hinje v Suhi krajini.) Suša nam leto« ni prizanesla. Izdatnejšega dežja liisnio imeli ie od maja meseca, kar je za tukajšnja skalovita tla zelo usodno. Poljski pridelki so skoraj popolnoma uničeni. Že tako so revni kmetje, poleg tega bo treba pa še žito kupovati! Kje vzeli denar, ld ga ni niti za sol. — Primanjkuje aaa vode skozi vse leto. Voziti jo moramo iz tri are oddaljen« Krke, ie to v najhujši vročini. te desetletja nam pred vsakimi volitvami obljubljajo tako potreben vodovod, po volitvah pa o vodovodu v Suhi krajini vse molči, čeprav je najbolj potreben. Upamo, da bo sedanja vlada kaj več storita v tem pogledu. Največja korist vsej Suhi krajini bi bila zgraditev vodovoda! Novice (Vafc.) j Oni dan pa nisem šel na Sv. Goro. marveč I sem se ustavil kar na Vatah, da zvem kaj novega. Ljudje so čez glav« zaposleni, eni ie * košnjo, večina pa x letvijo. Pšenica je kar lepo obrodila in tudi dragi sadeži obetajo zadovcrijitl pridnega kmeta. Sadja pa bo bore malo. Hrušk, orehov ne bo skoraj nič, le jabolk in čfSptlj bo za domačo potrebo. — Tudi denarja ni! Zadnjič so se posestniki branili plačati davke iz prejšnjih let. Tista zadeva z rabežnijo ae je sicer končala brez kakih nezgod, napravila pa je precej šuma in krika. — Ne dolgo tega se jo vriil občni zbor podružnice Kmetijske družbe na Vačah. Vodil ga Je družbeni tajnik g. Kalol, ki je ugotovil, da je podružnica zadnja leta pod predsedstvom g. Barliča sijajno napredovala. Kljub temu pa so izvolili drog odbor z mladim Zamikom na čelu. Ii dolenjskih Benetk (Kostanjevica.) Naše društvo smo dobili nazaj! S-. »i.tj mamo kar dv« voza. s kateri honvi v i: o- , svetno delo. Pa so nam še hoteli enkrat nekaj po- j nagajati »prvoborci« slovenske kulture. Ovadili so j »Narodno prosvetoc (katere niti ni ne, ker se društvo drugače imenuje), da je imela nenajsvljc.io prireditev z vstopnino. Toda malo preveč so nerodni. Ni čuda, če smo prišli v tako krizo pod vodstvom tako modrib vodnikov! Ovadba je bila zgrešena. Brezglava, kot je bilo vse ravnanje višjih polpretekle dobe. — Zapustil nas je orožniški narednik Gregorinčič. V spominu bo ostal marsikomu. — V nedeljo gremo v £t. Jernej. Tam bo tabor Marijinih otrok. Slovesnost bo pomagala povzdigniti tudi godba. Po blagoslovu prapora domačega vrtca bo prireditev na odru, kjer bodo sodelovali otroci vseh Marijinih vrtcev. Če bomo kaj žejni, nam bodo pa gostoljubni Sentjernejci postregli s hladno vodo v obilni množini. — Zadnje tedne se agrarnic strašno mudi. Tako merijo in delijo kloštrske njive, da je kaj. In tudi s »la-rovško loko« so se hvalili. Pa bo konec menda le druga?' n kol so si ga ti »agrarei« želeli. .lavna zahvala (Sv. Križ ob Krili.) Vsem volivcem, ki »te 14. julija v tretje pokazali s svojo odločnostjo in vztrajnostjo resnično voljo občanov in v tolikem številu volili našo listo, se t imenu na nji izvoljenih odbornikov javno zahvaljujem. Pra* posebna zahvala gre vsem onim, ki so s svojim junaštvom pomagali »tirata pot pravici is so zaradi tega pretrpeli me »dobrote« prejšnjega režima. Bodi Vam v tolažbo ia zadoščenje, da iarek, »da goljufija n ME, ie ton, s« večerja«, še velja. Tudi za brezplačno voinjo v Črno goro vam naj ne bo žal, naj ai jo ogledajo tisti, ki imajo čas, ker so »generali« brez armade in brez vlade. — Grabit, župan, L r. Ha boljo pol (Golobinjek pri Mirni peči.) Starejši ljudje pri povedo jejo, da je prihajalo mnogo romarjev častit »v. Roka k rairnopeški po družni cerkvi na Golobiajeku. Da je moralo tako biti, nam potrjuje oMlrna lopa za romarje ob eer. kvi. Zdelo se je pa, da bo ta cerkvica postala pozabljena. Prepovedali so že opravljati v njej službo božjo, ker se je sredi cerkve udri strop Streha je bita v slabem stanju in zvonik Je bilo treba prepleikati. Za to težko delo se je okorajy.il cerkveni ključar g. Jerman Franc z Vrhovega in delo v veliko zadovoljnost dovršil. In zopet ss morejo častilci sv. Roka bližati priprošnjiku v telesnih boleznih na prijaznem Golobinjsku. Poval). ljeni ste in tudi pridite 16. avgusta ali pa 18. av. gusta ob 10 k sv. Koku na Golobinjek, odkoder je tudi lep razgled. — Dobrodošli! Juliilcj (Rova.) 7i>. godovni dan je obhajala gospa Ana An-drejka iz Zagorice, sedaj na Rovih. Jubilantka je mati desetih otrok, od katerih jih živi še šest. Kazen hčerke Katarine, šolske upravitelj ice na Rovih, so vsi poročeni in preskrbljeni. Sina Alojzija je vzela svetovna vojna. Mož je umrl 1. 1913. Sedaj preživlja po trudapolnem delu in trpljenju zasluženi pokoj. Kljub onemoglosti opravlja še lahka dela pri hčerki učiteljici. Rada čita, dasi ni nikoli hodila v šolo. Prečita dnevnega »Slovenca«, »Domoljuba« in druge liste. Zanimivo je, da vsak tiskan košček papirja spravi in o priliki prečita, vse važne novice iz časopisov izstriže in spravi. Tako je spravljala vsa »Slovenčeva« poročila o II. evharističnein kongresu v Ljubljani. Rada je pomagala in Se pomaga revežem. Za njen rojstni dan so se zbrali njeni otroci (razen hčerke Micke, ki je v Ameriki) v šoli, tak® da jubilantka ni nič vedela. Vsi otroci jo imajo radi, se ljubijo med seboj, kakor uči četrta božja zapoved. Tako bi moralo hiti povsod! Zeiiiuo, da p Bog nakloni še zdravja in moči do skrajnih mej, ki jih je odločil človeštvu. OtToci smo ji iz srca hvaležni za vse, kajti dala jim je vse. kar je imela: življenje — veno — kruh! Ktuue vesli (Loka pri Mengšu.) Da napravimo spomin na prekrasni evharistični kongres, ki naj ho dokaz globoko verskega prepričanja na desetletja, smo sklenili, da prenovimo našo podružnično cerkev sv. Primoža in Fc-iicijana". Prvotno smo obnovili le notranjščino cerkvice. Ker pa se je blagajna s tem izčrpala, sta se podala g. ključarja z nabiralno polo po vasi ter dobila precejšnjo vsoto, tako da se sedaj nadaljuje z delom na zunanji strani In zvoniku. Delo bo gotovo do žegnanja. to je 4. avgusta. Ta dan bomo imeli ob 10 dopoldne sv. mašo, pri kateri bo pel domači pevski zbor. Pred sv. mašo bo darovanje za cerkvene potrebe, zato ste vljudno za pet zidarjev. Komaj je stresla preko glave težko vsebino posode v zaboj, je že na njo kričal drugi zidar. Bila je navajena, kot vsaka bodska žena, nositi bremena na hrbta; koče drv, mreže detelje in trave je nosila doma, toda po poti, ni se spe-njala v vrtoglave višine —- ia vrha tega se je delo vrstilo: ko je kosila, grabita aH žela, se je oddahnila. In tukaj — od jntra do večera je morala nositi mokro, težko malto, kakor tovorna živina. Oprtmci sta ]i napravili na ramah dve rdeči, od krvi podpluti progi, široki kakor dlan in na vtisnjenem hrbtu je imela mnogo mehurjev. Noge ao Jo zaradi trdih, ozkih lestvinih klinov bolele, tr»-sle in klecale pod njo. — Preko noči so ji vedno oteMe in se prepregle z modro mrežo odmrlih In pretrgani* žil. Adamu se fe smilila, kupil ji j« podšite blazine za na rame in hrbet — toda to jo malo pomagalo. ' Končno so se ji ramena tako ranila, da je kri udarila skozi jopo. »Barica, nehaj!« je kriknil mož v opoldanskem odmor«, ko je to opazil. »Ti si kakor mu-Senfcs, smilit se mi.« »IS tudi meni,« je žalostno odgovorila žena In stisnila ustnice, da ne bi buiila v glasen jok. »Le zakaj sva Sla semkaj,« se jima je sočasno pojavilo v glavah kakor kesanje. »Vrni se domov, vrni se,« je prosil Adam ia Žalostno gledal svojo, vidrio hirajoča ženo. No samo to težko in silno delo, ampak tudi materinstvo ji je sesalo dekliško barvo iz lic, jih poble-dito ia pokrilo z velikimi, rumenimi pegami »A kravieat« jo mesto odgovora vprašala Barica. »Zaslužim zanjo, sam jo zaslužita, boi videla, da bom zaslužil, le poglej, koliko mark že imava, gotovo petdeset, pa sva šele en mesec tn.< Brez besede je segla Barica v nedri, izvlekla motajo, zavito v robec in stresi« njeno vsebina na dlan. No, ni bilo še petdeset'mark, za deset manj, ali že celo premoženje, denar, katerega ae bi dom« vse leto prihranila ... »Petkrat toliko jib mora biti za kravioa, — pet mesecev dela, tvojega in mojega,« je mimo rekla Barica, spet pazljivo zavezala mošnjo in je skrila na srce. — Nad mestom ae je začulo bleščeče doneoje siren in v kosti reza joči žvižgi tovarniških piščali. »Dal Bog, da bi Sla o svetem Vacla™ v Po-stredkovo,« je še vzdihovala in že spet vstala k popoldanskemu del«. Ali tudi polirju samemu se je Barica smilila in ji je dovolil nositi malto — na glavi Kupila si je usnjen svitek, ga dala na čelo in ovila okrog glave — iu nanj postavljala sedaj lesen, umazan kablič malte. Z eno roko ga Je držala, 1 drugo je popri jemala kline na lestvi _ zaprla oči, da bi ne zgubila ravnotežja in dalje nosila zidarjem ki ao sedaj rdečo opekino zunanjost začeli ometati, lepšat! z nazidki, krasiti s figurami in okrasi iz sadre. VratJi je nabrekel, da ga ovratnik srajce ni mogel objet. - »golš,sta bom,« w je rečkrat strašila, — . odnehala ni. Odpela je »knofljo« pod vratom ,n nosiln dalje... Sčasoma se je „aVa,U^ utrdila » s. pridobila spretnost _ in z Adamom Ali za njo je bila druga bolezen, ki jo je se- daj morila kakor mora in to Je bilo — blagoslovljeno stanje. Adam se je neprestano spominjal, kako bi sedaj tam pri njih na Hodskem polagoma hodi! za pisanimi voli, držal plug, vonjal vlažni dih zorane zemlje in gledal vrabce in vrane, ki bi se sprehajale po brazdah, — ali kako bi hodil v gozd, žagal na panje debla, ki so bila pozimi posekana, klal in pripravljal za odvoz in kakor bi tekmovali, bi mu peli drozdi in kosi... In kaj bi Barica? Ta bi sedaj pri Matoušu pobirala po strnišču kamenje, grabila zimske odpadke po lokah, sadila v razbore krompir, nagajala z gospodinjo kokošim, nosila gosem mlade koprive in regrat, zalivala saluto in škrjanci bi ji peli nad glavo in iz vsake zelene meje bi se ji smejalo belo, modro, rnmena m drugo cvetje. Posebno zvečer, ko sta po celodnevnem trudu legala, sta pozabljala na sklade opek, prah, malto, pesek, zid in odre — in sta sanjala o domu. Rodna, uboga, nezuatna vasica, poetredkovsko navasje, njuna opustošena kočica, loke in ribnik, poija in gozdovi, gore in skale, to vse je oživelo pred njunimi očmi. Adam je navadno preje ia trdneje zaspal, toda Barica se je često v teuii še dolgo premetavala z ene strani na drugo na trdi slamnjači. Ko so že vsi spali, je ona često vstala, stopila k oknu in vsa prevzeta žalosti dolgo gledala zlatim zvezdam v oŠ ... Danes je tudi astola. Vroče, duSljivo je bilo v sobL Tiho je odprla okno. Iz teme je pogledalo ogromno mesto z množino rumenih oči. Oeli 'rakovi svetlobe so se vlekli po ulicah, iz oken gostiln rabljeni tudi okoličani, da prideta h sv. mati r Loko. — Skozi nalo vas teče potok Peiata, kateri I, r teh vročih poletnih dneh Jedra potnika na-' i „a le vendar zahteval letos le dre človeikt 0 veliki no« si Je nekdo vzel življenj« v 5ulni zmednosti. Pred nekaj tedni pa Je pri ko-Mnju utonil neki želeiničar. Bodite previdni pri Upanju I — Sula Je neznosna. Uničen Je naš glav-Jj pridelek, fižol. Z obupom gledamo v bodočnost. Naprave v cerkvi (Urina aela.) Zadnja leta postaja naša mala cerkvica kar jedmi iu se vedno prenavlja. V zadnjih letih smo dobili obojna hrastova vrata nova, vsa nova okna, renovirau lestenec, v zakristiji prav praktično kredenco, sestavljeno in 4 vrst lesa, v njej mnogo obleke — posebna zasluga naše bratovščine sv. R. X — nov ciborij in nov kelih s pristnim rubinom, lani nov lovski kor in letos se je te dni prenovi) in pozlali! veliki oltar. Oltar je iz leta 1642., torej skoio 300 let star in »e v celoti še nobenkrai ni re~ novimi. Henoviral ga je krasno in v prvotnem ilo»u kipar p. Vodnik iz Novega mesta, vsem ga priporočamo za enaka dela. L. 1857. je oltar deloma renoviral K- M- Tome, ki je tudi naredil nov tabernakel in oba keruba. A sedaj je ves prenovljen. Ipamio, da bodo vrli Uršcitci delo nadaljevali, saj je njihova vnema za cerkev naravnost — brezmejna! Obljnba dela dolgove (Barje.) i .olivni agitaciji sla gg. predsednik mesta l.jub.j .ue in tedanji poslanski kandidat Riko Fux na volivnem sestanku pri Vidmarju (Mokarju) med drugim obljubila škropljenje Ižanske ceste do narodne šole na Barju. Volitve so minite, škropili pa so cesto le nekaj dni pred volitvami, na dan volitev so še škropili naravnost izborno, po tem pa še nekaj dni po enkrat na dan. Potem pa kar nič več. Zakaj se nič več ne škropi? Kaj je z obljubo, katera je bila tako trdo izrečena? 'i. poslanec je obljubil del svoje zmožnosti posvetiti nam revnim Barjanom. Sedaj pa nam ni dovo'j jasno, ali mu ni mogoče delovati v današnji vlatn ali pa je pozabil na nas. Če mu ni mogoče delovati, naj bi pa odstopil. Njegove abstinence pri glasovanju tudi no razumemo, saj nam je pred volitvami rečeno: kdor ne bo šel glasovat, ta ni dober državljan kraljevine Jugoslavije! Ali smo 6iimo Barjani dolžni glasovati, on pa ne? Ako je torej g. poslanec pozabil na nas, ga pa kličemo na dogovorj"ni odgovor. Pričakujemo njegovem odgovora ali na gospodarskem uradu na nutcisirj tu ali pa v gostilni pri Jakobu Vidmarju. Če i> bodo Barjani pri prihodnjih volitvah bolj previdn Za slove (Olievok.) Smrt je pobrala sredi najlepšega poletja Fran-ffliko fltempihar, bivšo dolgoletno cerkveno pevko, katero smo 22. julija spremili k zadnjemu počitku. Mo#ki zbor Ji Je zapel žalostinke pred hišo žalosti in na pokopališča. Zakaj bi ji pa ne zapeli, saj le rajna nad 25 let pela v Olševku, Se več pa v Predosljah, kjer Je bila doma. Njej veljajo besede sv. pisma: »Blagor Jim, ki v Gospodu zasp«* m « milijonov kubičnih metrov (.6%), obrtni Izdelki 6 mlljanl rub -(210%) razno Vsa časno min,. Ljud. !*• kl naiveč uspe. hov v tivlieaju, ,0 vedno veselih obrazov ' božjega upanja.' Gredo"« delo z nassnelkom v licih, trpijo brez gnjeva, moij, so, ne mevže, ki „ „, boie knžev in jih »Janie. |o na ramena, kakor bi vzeli na ramen« ,re{ trenutke Kriva in rav„, pota hodilo z isto korajžo držeč se starega pregovora: vse mit.., tudi ,|ab[ časi in dobri časi, vse časno mine. Ch. Kingsley, Splošno dvodnevno stavko proti vpostavitvi monarhije so proglasil, grike komunistične organizacije. Poziv na splošno stavko pa je propadel. V Pireju in Atenah ]e stav-kalo samo neka jdesetin delavcev, v Solunu pa j« »ploh poziv na stavko ostal neopazen. Sposobnost človeka zt velika dela. Ali je tl0-vek najbolj sposoben za velika duievna dela v mladosti ali v starosti — o tem so napravili statistiko. Dognali so, da napravijo duievni delavci svoja oajboljia dela med 45. ia 59. letom življenja. Straioa obsodba. Rus F. Sologub je zapisal o času, ko ao na Ruskem vladali boljieviki, sledeč« besede: Bil je nekoč mrlič, sprehajal se je po pokopališču, reial se in vesel je biL Drugi mrtveci so ga karali: -Zakaj ne lefil kakor mi? Pričakuj poslednjo sodbo. Bodi miren in kesaj se svojih grehov.« A mrtvec je rekel: »M* nič ne skrbi. S« nič o* bojim.« Pa mu pravijo: »Če si na zemlji greiit vse bo prillo na dan; priiel boi v pekel, v sedmeri ogenj, padel bol ▼ vrelo sraolo, trpel boi tisočere bolečine in vsa večne čase. In vragi se bodo vaselili.« A mrtvec se je smejal in ie rekel: »Vse to, kar mi pripovedujete, me nič ne straSi. D živel sem straSneii« dogodke: prihajam iz dežele Rusov.« Lep odgovor. Ruski car Aleksander lil. (1881 do 1894) j« šel na neko prireditev za slepce. Naj-prvo so igrali kratko veseloigro, potem 90 P« mlad« dame s krožniki nabirale darove za slepce. Izredno lepa mladenka je iia tudi k carju ia mu le s prosečim pogledom ponudila krožnik. Car jo j« občuduje pogledal, položil zlat na krožnik ia ji rekel: -Tole |» za val« lepe oči, gospodična.« — Mlada dama je nalahno zardela, pa mr je spet ponudila krožnik in je rekla: »Veličanstvo, sedaj pa prosim Se za ugasle oči naSih ubogio slepcev.« Prijazno ji I* oar prikimal » j» P°l°žu na krožnik i* dva zlata- Naročajte »Domoljuba!" Antikristov šolski načrt Našim čitateljem je znano, da so se ru-akt boljSeviki s svojo brezversko gonjo vrgli tlasti na mladino in iolatvo. Izdali so poseben načrt, po katerem morajo- učitelji poučevati, da čimpreje zamore v srcih malih otrok vsako klico božje misli. Čitajte, premišljujte in sodite, ali ni boj proti komuniamu, pa naj se »kriva ie tako pod delavski plašč, upravičen boj, sveti boj. Načrt je po lolskih letih razdeljen takole: 1. šolsko leto: 1. poljubovati svete podobe, križe itd. je zdravju nevarno. 2. Post je škodljiv. 3. Molitev nič ne koristi. 4. Kdor Izostane od pouka ob cerkvenih praznikih, moti šolsko delo. 6. Mrtvih se ni treba bati. 2. šolsko leto: 1. Čarovnikov, čarovnic, duhov, angelov in hudičev ni. 2. Na mesto molitve — skupno delo in boj. 8. Bolezni se t molitvijo ne ozdravijo. 4. Postni časi koristijo popom. B. Zveza med nepismenostjo in prazno vero. 6. Molitve gospodarstvu nič ne pomagajo. 8. šolsko leto: 1. Verski — in revolucionarni prazniki. 2. Oktobrska vstaja je pregnala zemeljskega carja in dokazala, da ni treba več tudi nebeškega carja. 8. Različno obnašanje verstva nasproti bogatim in nasproti revnim. 4. Zakaj nimajo služabniki verstva vo-livne pravice? V čem obstoji delo popov? Ob dvajsetletnici svetovne morije Naslednji dan 20. novembra 1916 je začel padati prvi sneg, jaz pa sem 4e vedno čakal na odhod v Orehov. Nekdo, kl je Imal brata v avstrijskem ujetništvu, mi je prinesel v občinski urad sfcntme in kruha. V pisarni je sedela ženska pomožna moč. Napisal sem ji nekaj naslovov za ruske ujetnike v Avstriji. V občinski urad je prišel tudi tamojšnji učitelj. Pogledal me je, a mi ni privoščil besede. Dan poprej sem ga videl, kako je pijan s ieAšerjem (za silo zdravnikom) kolovrati! po vasi. — Proti večeru tem šel h krojaču, vojnemu ujetniku — judu. Ta mi ni taino brezplačno zašil hlač, ampak mi je dal 5e kruha in cigaret. Tudi med judi najdeš dobre ljudi. Naslednje jutro 21. novembra 1916 Min dopoldne sedel še vedno .v »volostnem pravljenju* (v občinskem uradu) Sladkaj-i BaJki. Neka ženska, sestra ruskega ujetnika v Avstriji, ki se je pisal Afanazij Epifanovič Valovoj, mi je prinesla toplega nildca ki še dragih jest vin. Popoklne ob dveh »em se po Štiridnevnem čakanju veotkarie odpdjai proti Orehovu in sicer s sanmi, v katere so hWi vprežetii 3 konji (trojka). Slo je kot blisk ki okrog 6 popoklne j« voznik it usrfavtU pred orehovsldm občinskim uradom. Na večer ihte 22. novembre 1916 se je zgiasH v občinskem domu v Orehovu neki kmet z 5 km oddaljene Nove-Andrejevke. »AH boš delal«, me jc vprašal. »Bom po svojih močeh«, sem dejali. Mož I« odšel, pa je menda zaenkrat pozabil name, zakaj v občinskem uradu se je znova zgtesil čez 3 tedne. Kaj sem dela! tiste tri tedne v Orehovu? Pre-Pnja! sem neznansko dolgi čas. Edina zabava mi I® Mo časopisje. Naj sledi nekaj drobiža! Dne 23 novembra 1916 sem čital, da so Srbi zavzeli Monastir. — V »Berdjamskih novostih« je bil brzojav od 8. novembra 1916, ki poroča, da je ob 9 zvečer wirl avstrijski cesar Franc Jožef I. — Neko jutro |e došla poljska begunka in mi je povedala, da bo naslednji dan ob 10 v zavetišču za begunce v Orehovu služba božja. In res, v soboto 25. novembra 1916 sem bil po dolgih mesecih zopet pri sv. maži «i se »pravil z Bogom. Sv. daritev je opravi! duhovnik — begunec, ki je sicer stanoval v Berdjam- 6.1 Klub, krnel domovi, čitalnice in cerkve. 6. Traktor in lektiv — ali molitev. (Brez pomoči svetni .v in božje bo more žetev povečati in blagostanje kmetov izboljšati.) 4. šolsko leto: 1. Navadne pravljice In verske pripovedke o začetku sveta. (Boj med vero in znanostjo.) 2. Kje iina češčenje sonca svoj izvor? Kako Je nastal božič, kako velika noč? 8. Odkod ima »kristjani«? Ali je Kristus živel? 4. Kako so si ljudje ustvarili svoje bogove? 5. Vera je sovražnica kmetov in delavcev. 8. Zakaj so verske sekte nevarne? 7. Kako izrabljajo kapitalisti vero? Za tri zadnja Šolska leta: 1. Znanost in vera. 2. Kako Je nastala ziemlja? Starost zemlje. 8. Nastanek življenja na zemlji. 4. Nastanek živali in rastlin. 5. Ali Imamo dušo? 6. Zdravstvo ln vera. 7. Verstveno praznoverje, ki spremlja gospodarstvo. 8. Cerkvena posestva pred revolucijo ln izkoriščanje klubskega stanu. 9. Verske organizacije in njih razredni značaj. 10. Agitatarsko delovanje verskih občin. 11. Vloga Cerkvenih organiza-zij v kolonijalnem stremljenju kapitalističnih držav. 12. Vera in vojska. 13. Verstvo v sovjetski uniji. 14. Post Njega začetek in Škodljivost. 15. Verska in prottvereka nravstve-nost 16. Verstveno delo v Inozemstvu. 17. Vera in .pmletarijat. 18. Vera in socialisti sku, a od časa do časa obhodi tiste va&i berdjan-skega okraja, kjer so živeli katoličani brez duhovnika. Gospod j« govoril po rusko in sva v tem jeziku opravita vse, kar je bik> potrebno, da se grešnika zopet spravi na pravo pot. — Dne 26. novembra 1916 tem čkal v časopisju, da je novti avstrijski cesar Kari I. prevzel vladarske posle dne 8. novembra. — Dne 27. novembra 1916 so pripeljali pred občinski urad večjo koMčmo petroleja v razdelitev meščanom, ki to ti pridobili zato potrebna izkazala. — Milijonarko Janzen v Orehovu tem nekega dne prosil, naj mi daruje čevlje, U tem jih hil nujno potreben. Je rekla, da jih nima. En rabel mi je pa vendar dria »revica«. — Dne 23. ruskega novembra 1916 tem zvedel, da so Germana zavzeli romunsko prestoiioo Bukareš«. Dne 13. decembra 1916 je končno vendar prišel kmet M aH iz Nove Amdrejevfee in me je odpeljal e seboj v 5 km od Orehova ležečo vat na kmetsko delo. Ko sva z Matijem priAa v tisti kraj, mi je dal najprej stare čevlje, ki j+h je nosil že moj prednik pri tem kmeta, namreč avstrijski ujetnik Zajec. Nato mi je gospdar pokazal 15 težnje v globok vodnjak in je pripomnil, da bom maral iz te globočine vsak dim nakailati vode za gospodinjstvo, pa tudi za 4 konje, 2 kravi, 3 teUoe in 5 prašičev. Polja ima MMi 30 desetin. Tam ne bo sedaj dela, ker je zima. Pri hiši je bffla tudi kovačnica. Mali je kar sam popravljal vozove. Opravljal je mojstrova dela, jaz pa gomil kovaški meh tn udrihal po razbeljenem železu s tešfcim kladivom. To je btto že prvi dan. Prugi dati sem opravili vsa redna deta. o katerih sem že prej pisal. Poleg tega sva z Matijem prekovate konje, to te pravi, gospodar je rezal kopita in pribijal podkve, jaz pa sem nemirno žival držaj za nogo, da so mi pokale hrbtne m ne vem še kalere kosti. Tretji dam sem peljal žito v mlin na veter. Najprej sem zasukal vso na debeli steber opirajočo se mlinsko stavbo z velikim kolesom vred proti vetru, da sem spravil kolo m tako tudi mlinski kamen v pogon. Nato sem nosil po skoraj navpičnih stopnicah pet najmanj po 60 kg težkih vreč okrog 4 m v višino ln tam naisul žita za meljo. Zmleto moko sem z velikim trudom spravil na voz in nato odpeljal domov. Mali mi ni dal prav nič počitka. Ce drugega ne, sem mu popravljal ograjo okrog hiše in vrta, kair sredi sredi mrzlega decembra lli raivno prijetno delo. •fisš - • •• v• - •-••- k' r & fŽM KI J- M MM i liillilS ': 55T ■■ : i Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL EMONA Ljubljana Enwdiigt al. 4 ''Zdravnik: Tel. SU-ŽS ' ordinlra od 11—1 _ dr. Pr. Dergan«, kirnrg. žel-primarij v p. Nedoločen. čas. Učitelj: »Kakšen čas je g. rečem, zdaj bom jedel?« — Učenec: >To je nedol ločen čas, gospod učitelj!« — >Kako to?< — >k!, jemo pri nas včasih ob 12, včasih pa tudi ob 1 ali ob 2.« Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din S. Naročniki ..Domoljuba" plavajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. B—fc» češnjeve, suhe približno 3 m" na prodal. Poizve se na žagi v Rimah Z kraitiki vaisnea, ki sta se Je učita te obrti, spreimem takoj. Oskrba v hiši. Dolin-šek Karol Kamnik. enostsnovanj-sko hišo v bližini Črnuč Poizve se; Filip Podbevšek Zg Šiška, Celovška 114. Hlanm Pridnfg*'"Po- nwnvB, štenega sprejmem takoj. Zavašnik, Dolnice 13. St. Vid nad Ljubjatno. Antika Esetje, Arnika kortnine. lipo-vo cvetje. kupu,e no naj-višj h cenah Ld. 1'i-ter, Vrhnika ' Oblačili, lfster suknjiči, razno perilo i t. d. izredno poceni neiro-daj pri Preskerju. Sv. Pftra cesta 14. Okraiino posodo po nizki ceni prudaja Fran Stuniea Ljubljana. Gosposvetska c 1 Nakup starih kovin, čebelarske potrebščine, monopolna zaloga razstreljiv. Za Jugoslovansko tiskarno: Karel C»t .BOGOLJUB« najboljši in najlepše ojuemljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Sanje so različne. >T» pisatelj trdi, da mu vdahnejo najboljša gledališka dela sanje.< — >?« res, toda nobenemu gledališkemu ravnatelju niti v sanjah ne pride na misel uprizarjati njegova delat Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu "gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih p« vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo „ Duhovno življenje" ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno oriličn« pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna narofi. nina 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani Uprava »Duhovnega življenja« Avalot 250 IH1T1IH« II .................III »T Izdaiatelji Dr, Gregor!} Pečjak Urednik! Jože Količek