Poštnina plačana v gotovini. Leto XVIII. 1920. Št. 11,12. November, december. Koledar za december 1920. Mesečni namen apostolstva molitve, določen od sv. Očeta: Krščansko zatajevanje samega sebe. Dnevi Godovi Posebni namen apostolstva molitve, za vsak dan še važne, nujne zadeve. češčenje presv. Rešnj. Telesa v \ ljublj, škof. lavant. škof. 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Natalija Bibijana FranC. Ks. (l.pet.) Barbara Spodobna noša Čisto življenje služkinj Indijski,ki tajski, japonski miaijoni Stanovitnost umirajočih Ljub. Križ. Boh. Bistrica Lozice Zagorje ob S. Marib.,Sv.Jož. J Bolnišnica Limbuš j Ruš« \ Sv. Lovrenc i / p. Mariboru! i Dev. Marija f v Puščavi 1 Sv. Križ p, M. ji. > i j Selnica G. Sv. Kung. S Sv. Mart. n.P. | Sv.Barb. p.M j' Sv. Mart. p V. g ) Sv. Peter f niže Marib. Sj 1 Cerkev i | Šolsk. sester ( Sv. Alojzij j v Mariboru \ Dev. Marija | milosti ] v Mariboru j Sv. Mart. n. K. ( Stolna cerkev j v Mariboru 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Saba Nikolaj Ambrozij f Brszm. sp. D. M. Sirij Loret. M. B. Damaz Katol. ujedinjenje Slovenov Zapuščeni otroci Naši škofje in njih zavodi Marijine kongregacije Katoliška vzgoja Katol. družinsko življenje Obrekovani sv. Oče Metlika Novo mesto Mošnje Ljublj. stoln. Kamnik; žup. Kokra Studenec 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Sinezij Lucija Spiridijon Kristina f Evzebij Lazar f Gracijan t Sredniešolci Slepci Žeja po notranji preosnovi Žene delavcev Verski bojazljivci Mrtvi na duši Katol. pisatelji in uredniki Loke, uršul. Drapgoše Graiiovo Zagradec Adlešiči Sorica Turjak 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nemezij Lib ' kater.h so polna usta naših nasprot nikov ki so v tem kratkem času našega ob oja stresli vso silo svoje surovosti na ruiso krščansko organizacijo. Na mariborskem taboru smo sklenile, na i bo vsaka Orlica članica Marijine druž-oc in dejansko se jc izkazaio, da je najbolj- ša Orlica tudi najboljša Marijina hčerka. Kje potem iskati nasprotstva? Orlica naj bo le nekak drugi časten pridevek Marijini hčeri, in vsaka Orlica naj gleda, da bo delala enako čast obema družbama, tako da bo orlištvo, ki mu je poverjena častna naloga, neustrašeno tudi na zunaj pokazati svoje globoko versko prepričanje, Marijino družbo le izpopolnjevalo, nikdar pa oviralo v napredovanju. Namen obeh družb je končno isto. Če sem Orlica, sem preje hčerka Marijina in njena čast mi mora bili vedno in povsod sveta. Orlovstvo ne sme nikdar iti preko Marijine družbe, pač pa vzporedno z njo, V sestrskem objemu naj si medsebojno pomagata v raznih potrebah! Marijina družba se nekako notranje bojuje zoper moči teme, me pa smo z orli^ škem krojem napovedale odprt boj, ker, nas po uniformi spoznajo, h kateremu regimentu spadamo. Torej vsaka lahko uvidi, da je pri orlištvu čaka bore malo svetne časti, pač pa nasprotno, da se s to častjo ne bo mogla prevzeti. Največ napadov pri-hrumi iz siokolskega tabora, in priznati jim moramo, da so Sokoli s svojimi »inteligentnimi« Sokolicami jako iznajdljivi in junaški v psovkah in robatosti. Orlica pa mora mirno odbijati napade, dokler se premoč, sovražnikov ne skruši ob zidovih zasovra-žene trdnjave — sv. Cerkve. Orlice torej ne čakajo kupi lavorik, čaka jo le zatajevanje in boj. Orlico, ki se ne briga za dolžnosti, ki jih nalaga tudi Marijina družba, bomo izključile iz svojih vrst. Kadar vidiš trpeti 12 ugled in čast Marijine družbe, puisti orli-štvo, če ti to nalaga preveč obveznosti! O shajanju z moškimi, kakor je bil® omenjeno v članku, bi pa samo rekle: Ako mo, naj se kar hitro izmuzne pri zadnjih vratih ven, dokler je še čas, da ne vzrojimo! Sestra s takim namenom pri nas ne najde somišljenic. Me absolutno nimamo Sv. Janez od Boga — vzor dobrodelnosti. je katera Orlica pristopila v našo organizacijo z napačnim namenom, da bo t« imela priliko, dajati duška svojim strastem, po-nočevanju in plesu, taki sestrsko svetuje- nikakega stika s fanti, le pri javnih nastopih si pomoremo eden drugemu. Če pa si pošteno dekle, dobra Marijina hči, ti gotovo vsaka bližina moškega ne bo dala po- vod k padcu. Nasprotno, izkazala se bo tvoja dekliška čast, koliko je imaš. Vijolica raste večkrat med trnjem, a toliko lepše dehti. Upamo, da bo s tem nastalo kočljivo obojestransko razmerje pojasnjeno in pomirjeno. Šmihelske Orlice — družbenke Marijine. Pot v srečen zakon. (Dalje.) V. Pravijo, da smrt v hiši vse prenaredi. Če ravno vse, ne vem; marsikaj pa gotovo. No, pa ni samo smrt tako močna. Tudi zakon prinese marsikako spremembo v hišo. Mladenič postane zaročenec, ženi po zakonu: mož (bolj imenitno: soprog), gospodar in oče. Dekle pa je zaročenka, nevesta; po zakonu: žena (soproga), gospodinja in mati. V zadnjih treh imenih: mož in žena, gospodar in gospodinja, oče in mati se obsežene glavne dolžnosti zakonskega stanu. Prva podlaga zakonske sreče je brezmadežno življenje in življenje po sveti veri pred zakonom. Druga enako trdna in tudi neobhodno potrebna podlaga pa je, da spoznaš svoje glavne dolžnosti. Poglejmo jih nekoliko! I, Mož in žena. Njuna dolžnost je ljubezen in zvestoba do smrti. Ali že veš, kaj se pravi: do smrti? Že samo ta dolžnost zahteva, da človek samega sebe, svoje zmožnosti, svoje kreposti pa tudi svoje pomanjkljivosti in slabosti prav presodi, preden se odloči za zakonsko življenje. Poglej predvsem, kakšna je tvoja potrpežljivost in krotkost. Ali te ne zdraži vsaka muha do besnosti, do pre-klinjevanja? Ali si vsak dan takole bolj na kratko nasajen? Ali se boš znal premagati, če bo ženka včasih čez mero zgovorna in jezičnai? Ali si boš upal ženi, ali si boš upala možu vse zaupati? Med možem in ženo ne sme biti nobenih skrivnosti, nobenih tajnosti. Kar mož ve, naj ve tudi žena. Kakšna je tvoja verljivost? Ali rada, z veseljem poslušaš čenče obreklji- vih ljudi? Ali jim verjameš? Nobeden mož ni tako zlat, da bi ga obrekljiv jezik ne mogel pred ženo počrniti, in nobena žena ni tako lepa, da bi v ustih opravljivk ne mogla postati najgrša stvar na svetu. Gorje možu, ki verjame, kar zbor priliznjencev čez njegovo ženo govori. Ravnotako gorje ženi, ki brez potrebe stika za slabostmi svojega moža. Iz tega se rodi tista nesrečna ljubosumnost, ki razdira in je že razdrla toliko srečnih zakonov. In pa ne pozabi, kaj te vodi v zakon: srce, pohotnost, pohlep po premoženju? Le zakon iz ljubezni do človeka je srečen, vse drugo vodi v nezadovoljnost, v nesrečo. Dobro si to zapomni, preden izgovori tvoj jezik oni odločilni: »Hočem,« II. Gospodar in gospodinja. Gospodarstvo in gospodinjstvo, oboje je umetnost svoje vrste, Tukajle bi morali naši mladi ljudje obojega spola malo bolje zastaviti, kakor delajo to dosedaj. Koliko se jih do zakona vadi bolj v zapravljanju kakor pa v napredovanju v gospodarskih rečeh! Prva skrb vsakega mladeniča na kmetih naj bo napredno gospodarstvo. Ohrani naj vse, kar mu je oče ohranil. Naj ne bo podoben tistemu, ki je večje hleve zidal, travnike pa prodajal. Prebiraj pa tudi gospodarske knjige in časopise. Knjige shrani, iz časopisov pa izreži in ohrani vsaj to, kar se ti zdi za tvoje gospodarstvo, sedanje ali prihodnje, neobhodno potrebno. Brigaj se za polje, za hlev, za gozd, za vrt, za vse. Če je kje v bližini kakšne vrste poučni tečaj, udeleži se ga! Starši! Vi si pa zapomnite: Posedanje po gostilnah naše grunte ubija, skrb za napredek jih pa dviga. Tisti čas, ki ga mladenič posveti skrbi za napredek, bo dona-šal blagoslov še poznejšim rodovom. Otre-simo se povsod tistega starokopitnega stavka: Kakor je moj oče gospodaril, tako sem jaz in tako naj še moj sin. Skrbi pa tudi za umno gospodarstvo. Ne vpeljuj vsega, kar svetujejo po knjigah! Ni vse za vse kraje. Po Gorenjskem vinograde vpeljevati: kdo bi se temu ne smejal? Če pa Bog da naši mladi Jugoslaviji srečo, pamet in blagoslov, bo pa gotovo vsak priporočal v naših krajih dvigniti živinorejo, Ne verjemi vsega, kar bereš po drago plačanih naznanilih (inseratih)! Naš narod gospodarsko dvigniti, naj bo želja in namen vsakega mladeniča. To naj uresničijo na svojem domu, za to naj skrbi tudi pri poštenem zadružništvu, kjer naj svoje prihranke plodonosno nalaga. Tudi dekletom ne morem skrbi za g o-spodinjstvo dovolj toplo priporočiti. Povedati pa moram tudi, da dosedaj poznam dosti deklet( ki znajo same sebe li-špati, fantom pisariti, plesati in noreti, ne poznajo pa najnavadnejših naukov iz gospodinjstva. In mestne gospodične se znajo na vse načine prilizovati, gladko govoriti, klavir igrati, po nemško in po francosko se spakovati: gospodinjstvo pa — o jerum, jerum! Čez nekatero gospodinjo sem že slišal pritožbe, da zna kuhati žgance pa sok in zopet sok pa žgance. Marsikje mlada gospodinja bridke solze toči, ker jo na novem domu zaničujejo. Zaničujejo jo pa, ker ne zna gospodinjiti: kuhati, šivati.,, In tudi tu moram ponavljati: Ne se upirati umnemu napredku! Nobeni materi ne sme biti žal in ne sme biti nevoščljivar če njena hči malo več zna, kakor je ona znala. Tista mati naj pa žaluje nad svojo hčerjo, ki hoče sama vse podelati in po-drgajsati, samo da bo hčerka manj trpela, da bo zato lepše cvetela .., Potrebnih knjig in časopisov tudi za ženske danes ne manjka. Samo da bi en- krat do tega prišli, da bi spoznali, da je denar, ki ga izdamo za gospodinjske knjige, bolje naložen, kakor pa denar, ki ga mnoga dekleta izdajo vsako leto za nepotrebno lepotičje ali za istotako nepotrebne fotografije. III. Oče in mati, To-le je pa najvažnejša dolžnost: vzgoja otrok. Ali kako slabo poznajo mnogi zakonski te dolžnosti! Mnogim je — kakor se zdi — glavno vzgojno sredstvo palica in kletvina, drugi v preveliki skrbi, da bi se ne pregrešili zoper svoje zveličale, opuščajo vsako svarjenje, češ, ne smem se jeziti, je greh. Našim prednikom je bilo v tem oziru težko, ker je manjkalo knjig z verskovzgojno vsebino, Danes imamo takih knjig že precej. Vem, da poznate 3pi»e ljubljanskega škofa, vem, da poznate tudi to, kar vam o vzgoji že leta in leta piše »Bogoljub«, Te spise bi morali vsi brati in se po njih ravnati. Tudi tisti naj te reči v roke vzamejo, ki se ne mislijo moliti. Zakaj — mimogrede povedano — takile strici in tele na domu imajo mnogokrat na vesti nasledke slabe vzgoje. Starši svare, opominjajo, strahujejo, otrok je nevoljen, trmast; pa ti pride takle ne-bodigatreba, pa začne otroka gladiti, — Otrok takoj ve, kje ima potuho in zavetje. Pokorščina umira, kmalu ji bo odklenkalo, četrta božja zapoved bo šla k večnemu počitku in z njo božji blagoslov ,.. Predvsem pa morata ženin in nevesta že pred poroko, pa tudi velikokrat po poroki prebirati knjige z vzgojno vsebino, njih nauke obdržati v glavi, pa se tudi po njih ravnati. Ne pozabiti: Vzgoja mora človeške slabosti in napake zatirati, še preden so se popolnoma pokazale. Vzgoja mora voditi otroke k Bogu, ne od Boga. V vzgoji morata biti roditelja edina, vzgajati je treba vse otroke ne samo prve tri ali štiri, drugi naj pa bodo kakršni sami hočejo. Dobra vzgoja mora prizadevanje šole in duhovnikov podpirati, ne pa ovirati ali še celo podirati. Pa tudi kadar bereš povesti in srečuješ v njih raznovrstne ljudi, dobre in hudobne, vprašuj sam sebe, zakaj so ti ljudje taki. Velikrat nam v svarilo in opomin. se jih priučim? Spoznavaj samega sebe. Opozarjamo zlasti na dve daljši povesti iz Vem: po vestnem preudarku se ne boš zadnjih let, ki jih je izdala Mohorjeva čutil dovolj trdnega. Pa se obrni k Bogu! družba: »Svetloba in senca« in »Tički brez Ta ti govori: »Dovolj ti je moja milost.« gnezda«. Iz obeh si lahko pridobiš veliko Bog ti bo dal dovolj milosti, če ga prosiš, vzgojnih naukov. Tudi iz zakonskega življenja drži pot v ne- V kratkih besedah sem se dotaknil besa. Dovolj svetih mater, veliko število glavnih zakonskih dolžnosti. svetih mož je že tam pri Bogu. Svoje dolž- »O, ko bi bila vedela, da so v zakonu nosti so izpolnjevali in dosegli so krono taki križi, pa bi se ne bila nikoli možilaJ« življenja. Koliko ženskih je že tako tožilo, vzdiho- Če te pa Bog kliče drugam, pa ne sili valo! A kdor ne pozna svojih dolžnosti v v zakon. Vsi se ne morejo poročiti, vsi ne zakonu, naj se raje ne moži. morejo v samostan in vsi ne morejo med Prva reč je, spoznati dolžnosti svo- svetom živeti. Naj živi vsakdo, kjer hoče, jega stanu. Druga reč je, presoditi samega samo tako naj živi, da doseže svoj namen: sebe: Ali imam potrebnih zmožnosti, da večno zveličanje. f Bogoslovec Jožef Faganel. Ne pišem teh. vrst zato, da bi slavil njega, ki je bil skromen in tih v življenju in je želel biti pozabljen po smrti. Le nam vsem naj ostanejo v spomin, zgled njegove čednosti pa naj nam sveti in nas greje. Obenem pa naj vsak, ki čita te vrste, prosi Boga, naj s svojo milostjo obudi in podpira še mnogo takih mladenič ev! Ranjki Jožef Faganel je bil rojen 28. februarja 1899 v Gradiški na Goriškem. Ko je bil tri leta star, so se starši preselili v Ljubljano. Tu je pozneje študiral na gimnaziji, napravil v začetku 1. 1917. maturo. Po maturi pa je moral k vojakom, bil na južnem Ogrskem in raznih drugih krajih 20 mesecev. Vmes je bil enkrat superarbitriran, veselil se je, prišel domov, vložil prošnjo za semenišče, bil sprejet, a na žalost je bil zopet vpoklican, dokler se mu ni po prevratu izpolnila srčna želja, da je prišel v semenišče. Prvo leto je bil na zunaj dosti čvrst, drugo leto pa je začel pešati in hirati. Kal jetike, ki jo je morebiti dobil pri vojakih, se je začela razvijati. Po Božiču je omagal in legel v posteljo. Sam je imel upanje nekaj časa in drugi z njim, da bolezen preide, a kmalu je upanje začelo giniti. 3. maja ob pol dvanajsti uri ponoči se je preselil v nebesa. Bila je lepa smrt, kakor je bilo lepo življenje. Popolne slike njegovega življenja ne morem podati, niti narisati natančno v podrobnostih njegovega prizadevanja za krščansko popolnost. Le par potez iz njegovega značaja in nekaj čednosti, ki kažejo, kako močno in sveže je bilo v srcu hrepenenje za popolnostjo in svetostjo, naj narišem. Bil je vzor vztrajne marljivosti in temeljite pridnosti. Učenje je bilo njegovo veselje. Zamisliti se je znal v knjigo, da je pozabil med učenjem na vse okrog sebe. Že kot dijak je porabil prosti čas, da se je učil tujih jezikov. Ker je porabil vsako priliko in je vse, kar je delal, temeljito delal, se jih je tudi več naučil: italijansko, francosko, rusko, poljsko, angleško. __ S solzami v očeh je odšel k vojakom, ker je bil pretrgan študij, s solzami v očeh je legel vsled bolezni v postelj, ker je bil tako zopet odtrgan od bogoslovnega študija. Hotel je znati kolikor mcgoče veliko, da bi mogel kolikor mogoče veliko koristiti pozneje, kakor je večkrat poudarjal. Ta velika pridnost pa ni ovirala duhovnega življenja v njem. Predvsem se je odlikoval po globoki otroški veri. Naj postavim sem odlomek pisma, ki ga je pisal kot vojak iz Baje na Ogrskem! Baja, 19. nov. 1917. »Stopil sem v noč. Tako jasne noči že doglo nisem videl. Zrak je oster, da reže v obraz. Zato je nebo tako lepo. Nebesni svod je teman kot katafalk v cerkvi na vseh vernih duš dan in kakor sveče na njehi se blešče zvezde in pošiljajo svoje žarke na revno zemljo. Zde se mi kakor snežinke, ki samo še čakajo božjega migljaja, da se vsujejo in pokrijejo ves svet s srebrom in zlatom ob prihodu našega Odrešenika. In ta dan je blizu. Na misel mi prihaja mož, ki je bil pred par dnevi pri nas in si dal napisati v rubriko »vera«; konfessionslos (brez vere). Treba bi se mu bilo samo enkrat ozreti na te zvezde in spoznal bi, da ni na pravi poti. Kako težko je življenje, in vendar verujemo, upamo in ljubimo. To nam daje moč. Nesrečen človek, ki ne veruje! Temno je tako življenje kakor noč brez zvezd, bre2 vsakega cilja in zato brez vsakega upanja. Obišče ga trpljenje in vpraša se: zakaj trpim? In ne ve si odgovora, ker meni (!), da po smrti mine vse, da se izpremeni v nič. A čaka nas plačilo in kazen. Spomnim se septemberskega večera. Ravnokar je odzvonilo angelovo češčenje — zdaj nc več, ker so v zadnjih tednih tudi pri nas pobrali zvonove. Stopil sem v cerkev. Nikogar ni bilo v njej. Bila je popolna tema, samo večna luč je brlela. Pokleknil sem pred tabernakelj. Ni jih srečnejših trenutkov od onih, ki jih prebijem pri Jezusu. Tisti večer sva bila sama ... Pa dolgo ni trajala moja sreča. Drsanje s sandali, rožljanje s ključi. Prišel je brat, da zapre cerkev. Moral sem iti. Kako mi je bilo t.sdaj hudo! Hitel sem po ulicah in kmalu s*m bil. zopet sam z Njim na neizmerni piis-:i (planjavi). Kadar noč spu-s4.; svoja krili-na zemljo in zvezde za-sije^>, ko le črikanje murnov in šepet topolov ter akacij moti tišino, ah, takrat je človeku tako prijetno pri srcu! Vse diha božjo pričuiočnost. Človek se zave, kako majhen jo in kako neizrečeno velik je ljubi Bog, ker so že dela Njegovih rok tako velika. Ob takih trenutkih prihaja človeku molitev iz srca in olajšan se vrača domov . . , Pa najsi sem bil na poti domov ali z doma, z oblaki zastrto nebo mi ni nikdar zbujalo v srcu žalostnih čuvstev, ker nisem bil nikdar sam, ampak vedno Bog pri meni.« Iz te žive vere je rastlo njegovo lepo življenje; v tej so koreninile njegove lepe čednosti. V peti šoli je dobil v roke malo knjižico o sveti Evharistiji: »Da bi ti spoznal dar božji!« Ta knjižica je, kakor je sam zatrjeval svojemu duhovnemu voditelju, mogočno učinkovala nanj in ga navdušila za presv. Evharistijo. Od takrat naprej ni imel evharistični Jezus mnogo tako zvestih prijateljev, kot je bil pokojni Jožef. Večkrat se ponavlja v vojaških pismih misel, da ni sam, da mu ni nikdar dolgčas, ker ima Jezusa. Kdor ljubi Jezusa, ne more biti mrzel do Marije. Pokojni Jožef je bil zato tudi vsa svoja dijaška leta zvest Marijin sin, kongreganist. V bolezni je na večer pred prvim majem pogosto vpraševal, kdaj bo polnoč, da bi se mogel precej izročiti maj-niški Kraljici, ki jo je tako zelo ljubil. Umljivo je, da je v duši, v kateri živi močna vera in vedna zavest pričujočnosti božje in zvesta ljubezen do Jezusa in Ma-rije, najvišje merilo njenega življenja in dela — božja volja. Med sklepi letošnjih duhovnih vaj je imel enega: Prizadevati si hočem vselej, da spoznam voljo božjo m jo vršim. In koncu svojih zapiskov je dostavil: »Ali so te duhovne vaje zadnje? Zgodi se volja božja! Amen.« Odtod ie imel tudi toliko vdanosti in moči v trpljenju. Težko mu je bilo marsikdaj, posebno, ko je moral k vojakom, a tarnal in tožil ni. Posebno pa je to pokazal v svoji bolezni. Pogosto je omenil svojim obisko-vavcem: Božja volja naj se zgodi! Če je božja volja, bom ozdravel, če ne, je tudi prav. Ne prosim za zdravje, ampak božja volja naj se zgodi- Bil je dobro pripravljen na smrt, zato se je ni bal. Govorila sva v zadnjih tednih večkrat o študiju njegovih tovarišev. »Mi bomo študirali večne resnice o Bogu, o našem namenu, o gledanju Boga. A tako slaboten je naš razum tu na zemlji. Ti pa boš takrat že morebiti gledal v jasnem, čistem spoznanju vse to in ne bo več skrivnosti zate.« Lahen nasmeh iz žive vere in trdnega upanja zbu-jen, mu je legel na obraz. Proti koncu aprila je pričel opravljati devetdnevnico za srečno smrt v čast sv. Jožefu. V molitvah devetdnevnice je bila tudi prošnja, da bi bil ob njegovi smrtni uri navzoč pri njem duhovnik. Bila je uslišana. Zadnji dan se je njegovo stanje zjutraj zgodaj zelo poslabšalo. Prosil je za sveto popotnico. Zelo je trpel in klical: O moj Jezus pridi, težko te čakam, pridi še enkrat v moje srce! Polajšaj mi vsaj toliko bolečine, da bi te mogel prejeti, vendar ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi!« Čez dan je bilo pri njem še nekaj znancev. Enemu je dejal z nasmehom: Danes sem imel veliko gostov, prvi pa je bil Jezus, Jezus je vedno pri meni.« In njegovo ime je imel vedno tudi na ustnicah, posebno kadar so se zbudile bolečine. Želel je: Moj Jezus, daj da te že skoraj gledam iz obličja v obličje. Svoj pogled je upiral v križ in tako je mirno trpel. Pol ure pred smrtjo pa je prosil: Pričnite moliti! Brez hudega smrtnega boja, z besedo »Jezus«, katere zadnjega glasnika »s« že ni več izgovoril, je umrl. Mirno, blaženo pričakovanje brez groze, ki je sijalo iz široko odprtih oči, se mu je izpolnilo. To je samo nekaj lepih žarkov iz življenja tega plemenitega mladeniča, » Moli in delaj« je bilo njegovo geslo; zvesto se je ravnal po njem in ga svojima bratcema priporočil, ko se je zadnji dan poslovil od njih. Želel je postati duhovnik; zanj odločitev za poklic ni bila težka. In hotel je postati dober duhovnik. Bog je ukrenil drugače. Zato pa sedaj moli v nebesih, kakor je obljubil za tovariše, da bi ti postali duhovniki po Srcu Jezusovem. Gotovo je imel tudi kake pomanjkljivosti in male slabosti. Človek je bil. In noben svetnik ni brez vsake majhne napake celo svoje življenje ali dolgo časa, ako ni deležen prav izredne, posebne milosti božje. A vse življenje pokojnega Jožeta je vendar kazalo znamenja, da vlada v njegovi duši gotovo milost, da prebiva v njej Bog, da raste zmerom bolj prijateljstvo z Bogom in vodi njegovo mišljenje, govorjenje in delo. In zato trdno upamo, da je med izvoljenci, božjimi. I, F. Po svetu. Sv. oče Benedikt XV. je izročil katoliškemu svetu novo pismo, s katerim naroča, naj se v spomin 50 letnega češčenja sv. Jožefa, kot variha katoliške Cerkve, opravljajo po vsem svetu slovesnosti. Papež želi, da bi se češčenje sv. Jožefa čedalje bolj širilo in da bi se zlasti delavci izročili varstvu sv. Jožefa, da bi bili tako obvarovani nevarnosti in nesreče brezvernega socijalizma, največjega sovražnika krščanskih naukov. Rim. Novembra bo v papeškem konzisto-riju izbranih več novih kardinalov. Med drugimi se imenujejo: praški nadškof dr. Kordač, kolinski nadškof dr. Schulte in monakovski nadškof dr. Faulhaber kot kandidatje za kar-dinalsko čast. Tudi zagrebški nadškof dr. Bau-er se imenuje med bodočimi kardinali. t Kardinal Leon Adolf Amette, nadškof v Parizu je umrl 29. avg. Z njim so izgubili francoski katoličani odličnega voditelja, ki je za časa kulturnega boja najodločneje zagovarjal pravice sv. katoliške Cekve v besedi in pismu. — Pokojni kardinal je dosegel starost 70 let. Leta 1912. se je udeležil evharističnega kongresa na Dunaju. Pariški nadškof. Za nadškofa v Parizu je imenovan kardinal Dubois, ki se je spomladi na povratku iz Palestine mudil tudi v Ljub- ljani in mu je Orlovska zveza priredila pozdravni večer v »Unionu«, Razširjanje katoliške Cerkve napreduje neprestano, dasi ob tako neugodnih razmerah. Že pod sedanjim papežem je bilo ustanovljenih 6 novih nadškofij, 21 škofij, 14 apostolskih vikarijatov in 7 prefektur. Slučajno? Na Češkem uganjajo svobodo-miselci še nadalje svoja divjaštva. V D o -brovici so uničili ti divjaki 16 m visoko, umetniško in dragoceno soho sv, Janeza Nep, Pri tem, ko se je spomenik zrušil, sta bila mrtva dva človeka, nekaj oseb je bilo pa težko ranjenih. Nekateri pravijo: »To je slučaj!« Naj sodijo po svoje, nam se pa to le ne zdi tako slučajno. Prav tako čudno je, da je oni zaslepljenec, ki je vrgel vrv okrog Marijinega kipa, ko ga je v Pragi divja druhal podirala, in ki je bil prvi povzročitelj tega bogokletnega dejanja, sedaj zaprt v norišnici (v Bohnici) kot neozdravljiv blaznež, (Tako poroča list »Čeh« 31, avg. 1920.) Prekose nas. Dne 21. in 22. avg. so imeli katol, rokodelski pomočniki svoje prvo zvezno zborovanje in slavnostni sprevod. Najlepša točka v sporedu je bila brez dvoma cerkvena slovesnost, pri kateri je pristopilo 1500 pomočnikov in mojstrov k skupnemu sv, obhajilu. Po domovini. JJiserno sv. mašo je pel mesca julija pre-častiti gospod opat celjski ,F rane Ogradi. Zaprosili in pričakovali smo kakega obširnejšega poročila o tej redki slovesnosti gospoda opata, ki je eden najčastilljivejših in najodlič-nejših slovenskih duhovnikov, pa ga nismo prejeli. Prečastitemu gospodu biseromašniku naše spoštljive častitke z željo, da ga Bog blagoslavlja vse dni njegove častite starosti, dokler ga ne pokliče po plačilo k sebi! Zlatcmašniški jubilej. Dne 11. jul. sta čila in zdrava praznovala 50 letnico mašništva dva zaslužna moža: P. Placid F a b i a n i v Ljubljani in svetnik Simon Zupan na Ježici pri Ljubljari. Prvi, redovnik in posnemalec svetega Frančiška, bivši večletni provincija! si je s svojo ljubeznivostjo, zlasti pa z neumornim ■.'ialova.njem v spovednici in pri bolestnikih pri-iškžai arca vseh: mlado in staro, učeno in pre-tsasto, lajiki, redovniki in duhovniki, vsi iščejo zaupljivo pri njem duhovnega leka in tolažbe. Ob zlati maši ga je s simpatijami in možitvami spremljala — rekel bi — vsa Ljubljana. Cerkveni govor je za to priliko prevzel stolni pridigar, vseučil. prof. dr. M. Opeka. — Svetnik Simon Z u p a n je deloval do zadnjega s mladeniško čilostjo in vztrajnostjo kot vzoren duhovnik v vinogradu Gospodovem. Vnema za mladino, ki jo je vodil z ljubeznijo zglednega kateheta, s skrbjo žilavega organizatorja, briga za duševni blagor svojih fara-nov mu je izčrpala moči, da je pred dobrim letom stopil v zasluženi pokoj. Vdanost zvestih župnijanov mu je ostala. Vsa župnija se je veselila srečnega 50 letnega mašniškega jubileja njegovega. Bog daj obema gg. slavljen-cema obilnega blagoslova in zdravja! Mašniški jubileji. Dne 22. jul. je imel zlato mašo svetnik Dav. M e š k o , župnik pri Kapeli, in Lovro Janžekovič ,' župnik v Ver-žeju. 40 letni jubilej mašništva je praznoval nedavno idrijski dekan msgr. M. A r k o. Hvaležni Idrijčani so proslavili ta dan s tem, da so se pobožno udeležili velike sv. maše in cerkvene slovesnosti, da so priredili lepo in presrčno pozdravno podoknico z godbo in petjem; poleg tega pa so vsa društva imela proslavni večer v društvenih prostorih na čast jubilantu. Sedemdesetletnico rojstva je praznoval nedavno škof dr. M a h n i č. Odklonil je pa v svoji skromnosti vse zunanje slovesnosti, zlasti ker je močno bolehal. Priporočil je pa katoliškemu dijaštvu v prelepem pismu, naj se ga spominjajo v molitvi in naj zanj prilično darujejo po eno sv. obhajilo, kar so dobri naši dijaki, združeni v dijaški zvezi, tudi storili, — Slavljenec ima za katoliški pokret v Sloveniji in na Hrvatskem največje zasluge. Bog daj, da bi njegovo delo rodilo čedalje lepše sadoVe! Za kanonika pri ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je imenovan višji šolski nadzornik dr. Mihael Opeka. Bil je slovesno umeščen 16. avgusta. Duhovniške zadeve v ljubljanski škofiji: Na župnijo Boh. Bistrica je bil umeščen župnik Andr, Kraje, na župnijo Sv. Trojica pri Cerknici pa župnik Janko Šiška. — Kot župnijski upravitelj v Tomišlju je bil nastavljen Fr. Gaberšek iz Šmihela pri Žužemberku, v Šmihelu pa M. Kmet iz Šturij na Vipavskem. — V stalni pokoj je stopil Jak. K o r i t n i k , župnik na Blokah. Za kon-zistorijaln. svetnika je bil imenovan P. Placid P a b i a n i, frančiškanski bivši provincijal. — Umeščen je bil na župnijo Duplje F. Ž v a n, župnik na Boh. Bistrici. Na njegovo mesto je prišel župnik Andr. Krajec iz Kranjske gore. Župnija Kranjska gora je podeljena škoci-janskemu župniku Karlu Čuk, župnija Krško pa kaplanu Leopoldu T u r š i č iz Šmihela. —■ Župnik Jož. Š v i g e 1 j se je odpovedal župniji na Polici. Župnija Bloke je podeljena Viktorju Švigelj, kaplanu istotam; župnija Radeče Antonu Lovšinu, administratorju istotam. Za župnika v Tomišlju je imenovan Fr. Ga-b r š e k , žup. upravitelj istotam. Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji. Imenovanje: Stolni kanonik dr. Mihael Opeka je bil imenovan za pravega kon-zistorialnega svetnika. — P. dr. Gvido Rant, O. F. M., je bil imenovan za upravitelja župnije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. — Kanonično umeščena sta bila:- Andrej Krajec, župnik v Kranjski gori, na župnijo Boh. Bistrico, dne 12. avgusta 1920; Jožef Verce, kaplan v Trnovem v Ljubljani, na župnijo Žab-nico, dne J27. sept. 1920. — Podeljena je župnija Polica Jožefu Pravharju, župniku v Loškem potoku; župnija Škocijan pri Mokronogu pa Jožefu Anžiču, ekspozitu pri Sv. Jo-štu nad Kranjem. — Premeščeni so bili kaplani: Anton Anžič iz Šmartna pod Šmarno goro za stolnega vikarja v Ljubljani; Jožef Žužek iz Tržiča v Kranj; Franc Vavpetič iz Št. Vida nad Ljubljano v Tržič; Franc Lovšin iz Št. Vida pri Stični v Št. Vid nad Ljubljano; Franc Kanduč iz Cirknice za župnega upravitelja na Babno polje; Janez Pucelj iz Šmarjete v Cir-knico; Vincencij Gostiša iz Šempetra pri Novem mestu v Šmarjeto; Janez Frančič iz Sto-pič v Šempeter pri Novem mestu; Janez Vil-har iz Sv. Križa pri Kostanjevici v Stopiče; Matej Tomazin iz Sv, Križa pri Litiji v Sv. Križ pri Kostanjevici; M. Bukovec iz Smlednika v Sv. Križ pri Litiji; Franc Presetnik s Koroške Bele v Smlednik; Matija Jager iz Borovnice v Dob; Anton Gole iz Št. Ruperta za upravitelja kuratnega beneficija v Št. Vidu pri Stični; Anton Gornik od Sv. Petra v Ljubljani v Šmihel pr Novem mestu; Valentin Tome iz Višnje gore k Sv. Petru v Ljubljani; Janez Pivek iz Starega trga pri Ložu v Višnjo goro; Anton Črnugelj iz Vel. Doline v Stari trg pri Ložu; Karol Žužek iz Stare cerkve za župnega upravitelja na Gori pri Sodražici; Janez Hro-vat iz Sostrega za ekspozita pri Sv. Joštu nad Kranjem; Martin Radoš iz Naklega v Sostro; Jož. Šimenc iz Predoselj v Naklo; Tomaž Tavčar od Sv. Jakoba v Ljubljani v Predoslje; Lu-dovik Lederhas, kaplan in katehet pri uršulin-kah v Škofji Loki, k Sv. Jakobu v Ljubljani; Alojzij Tome iz Radovljice za kaplana in ka-teheta k uršulinkam v Škofji Loki; Andrej Stare iz Kranja v Radovljico; Janez Jalen iz Stare Loke v Trnovo v Ljubljani; Franc Kovačič z Brezovice k Sv. Petru v Ljubljani; Štefan Traven iz Radeč pri Zidanem mostu na Brezovico; Leopold Govekar z Dol pri Litiji v Radeče pri.Zidanem mostu; Anton Oman iz Begunj na Gorenjskem na Dobrovo; Alojzij Jerič, župni upravitelj na Sinjem vrhu pri Vinici, za kaplana v Stari trg ob Kolpi. — Nameščeni so bili kot kaplani: Alojzij Krisch v Stari cerkvi; novomašnik Franc Pleša v Št. Vidu pri Stični; semeniški duhovnik Janez Ko-lenec v Borovnici; novomašnik Franc Gabrej-na na Studenem. — Začasno vpokojen je bil Leopold Černe, župni upravitelj na Bab-nem polju. — Albert Pravst, bivši kaplan v Dobu, je odšel v lavantinsko škofijo; Janez Sedej, kaplan na Dobrovi, odide v Ameriko. Spremembe pri oo. jezuitih. V Ljubljano je prišel iz Zagreba P. Ivan Pristov, s Češkega P. Jožef Sečnik. — Iz Ljubljane je odšel v Skoplje (Srbija) P. Ant. Bukovič. Spremembe v slovenski frančiškanski provinci)!. Pri definitorialnem kongresu dne 3. sept. i920 so se določile sledeče izpre-membe: Ljubljana: P, Hugolin Sattner, gvardijan; P. dr. Gvido Rant, župnik in vikar; P. Angelj Mlejnik, provinc, ekonom; P. Blaž Farčnik, akadem. slikar; P. Janez Žurga, vse-učiliščnik; P. dr. Angelik Tominec, kurat v kaznilnici; P. Bernard Ambrožič, vseučilišč-nik. Novo mesto: P. Fortunat Goli; P. Julij Sušnik, katehet; p. Jožef A^jančič, drugi prefekt dij. konvikta. Kamnik: P. Joahim Košenina, vod, III. r,; P. Henrik Damiš; P. Lambert Ramšak, profesor gimn. P a z i n: P. Leonard Kalac, gvardijan. Marija N a z a -r e t : JP, Hrizogon Tišler; P. Hubert Marovt, šolski vodja. Brežice: P. Norbert Sušnik; P. Dijonizij Dušej, vikar; P. Albert Pire, gvardijan; P. Oto Kocjan. Maribor: P. Gabrijel Planinšek, kaplan; P. Hijacint Podgoršek, subs. in katehet. Sv. Trojica: P. Adolf Čadež, gvardijan in župnik; P. Ananija Vrač-ko, vik. in vodja III.; P. Bruno Schiffrer; P. Mihael Pribožič. Sv. Gora: P. Kapistran Ferlin, predstojnik, P. Zofron Kozlevčar. Brezje: P. Maksimiljan Brelih, Apostolski sindik franč. provincije sv. Križa: dr. Božidai Vodušek. f Častni kanonik Jakob HriBernik, Kruta smrt si je izbrala iz vrst duhovništva lavan-tinske škofije nadvse priljubljenega g. Jakoba Hribernika, častnega kanonika, dekana in župnika v Braslovčah. Rojen je bil 1. 1857 v Čadramu, v mašnika posvečen 1. 1882. Kot kaplan je služboval v Št. Jusiju ob juž, žel. in v Braslovčah do 1, 1890, ko je bil imenovan za spirituala v mariborski bogoslovnici. L. 19011 je postal župnik in dekan v Braslovčah. Rajni kanonik je bil nadvse blaga duša. Njegstfo zlato srce je bilo znano po vsej lepi Savinjski dolini. LIbogi in zatirani izgube z rajnim Svojega najboljšega očeta. Njegova gostoljubnost, da-režljivost, gorečnost in plemenitost srca je bila tako splošno znana, da se je o njem po pravici govorilo, da nima sovražnika na svetu. Svetila mu večna luč! Smrtna kosa. V Polhovem Gradcu je umrl 24. sept. po daljšem bolehanju upokojeni župnik g. Ivan Čebašek. V Črnem vrhu je z velikim naporom sezidal novo lično cerkev, uspešno in z vnemo se je trudil za cerkveno življenje na Trati, mnogo truda je imel tudi v Polhovem Gradcu, zlasti ker ga je nadlegovala nadležna bolezen. — V Ljubljani je umrl 26. sept. starosta duhovnikov ljubljanske škofije, g. Janez Ž a n , duhovnik v p. Častitljivi 92 letni starček se je zadnji dve leti le redko pokazal na ulico. Hodil je pokonci in z mla-deniškimi koraki, dokler ni omagal. Živel je zelo skromno; solnce in voda sta mu krepila žilavo zdravje. N. p. v m.! Umrl je v Gornji Radgoni g. A. S a 11 e r, bivši župnik na Ptujski gori. Rajni je bil svoj čas žrtev svoje odločne narodne zavednosti. Nemškutarska svojat, ki se je sedaj oblekla v plašč samostojnosti, ga je preganjala na smrt. Pokoj vrlemu možu — mučeniku! — V bolnišnici Rdečega križa v Konjicah je uffirL 25. avg. g. P. Gregorc, župnik pri Sv. Venčeslu. Rajni je bil pobožen, zgleden i« tfen duhovnik. R. i. p.! Marijine družbe. SLUČAJ ALI KAJ? Marijinim družbenicam v svarilo in opomin. V Dobrniču na Dolenjskem se je odigrala pretekle dni ta-le žalostna zgodba: Na Veliki Šmaren je obhajala dekliška Mar. družba svoj glavni praznik, združen popoldne s sprejemom novih članic. Družbenko M. J. je jako vleklo na sokolsko veselico v Trebnjem. Res se je peljala popoldne tja s svojim gospodarjem, pri katerem je služila, mesto da bi šla k shodu. Ker jo gospodar ni silil k temu in je šla na tako veselico brez dovoljenja voditelja, se je seveda s tem sama izključila iz družbe. Pozno zvečer so se vračali domov. Po poti je padla na dosedaj še ne popolnoma pojas-pjen način z voza tako nesrečno, da je obležala nezavestna. Taka je ostala potem še cel teden. V nedeljo je umrla, ne da bi bila spregovorila le eno besedico, ali se le količkaj zavedla. Družbenice, ne opuščajte lahkomiselno shodov in bodite na smrt vedno pripravljene! Dev. Marija Polje. Poživimo Marijine družbe za fante in može! Ta klic naj gre od ust do ust, dokler se ne uresniči! Ne samo izleti, — tudi molitve nam je treba. Dajmo tudi Bogu, kar je božjega! Prazni so izgovori: povsod ne morem biti zraven, za vse nimam časa. Ne tako, fantje Orli, par-krat na leto se bo dobil čas tudi za shod mla-deniške Marijine družbe. Nekaj fantov je gotovo še dobrih, ki pa nimajo veselja do telovadbe in orlovske' organizacije. Pridobimo te! Ne sramujmo se stopiti s svetinjo Marijine družbe k mizi Gospodovi! Torej poživimo Marijine družbe za fante in može! * * * Zagreb. Tu smo imele slovenska dekleta okolo cvetne nedelje slovenske duhovne vaje, katere je vodil č. g. Janez P r i s t o v iz Družbe Jezusove. To so bile menda prve slovenske vaje. Prišlo nas je iz vsega Zagreba kakih 200 Slovenk. Govori so bili času primerni, Agitirale smo, pa vendar je še ostalo dosti deklet, ki niso vedele zanje. Veliki torek smo imele skupno sveto obhajilo, Vsak dan smo prepevale slovenske pesmi pri sv. maši in blagoslovu. — Ob tej priliki svarimo slovenska dekleta, naj nikar ne hodijo v Zagreb. Morda so res službe tu boljše plačane, a je tudi dosti dela, ker se navadno v družinah pere perilo. — Tu preti dekletom mnogo nevarnosti za vero in čisto življenje. Res da je vsled vojske tudi ljudstvo po kmetih bolj pokvarjeno, a tu v navečjem mestu Jugoslavije še posebno. Tu je največja nevarnost glede vere. Doma je dekle hodilo redno vsako nedeljo in raznik k sv. maši in k sv, zakramentom, bila je morda v Marijini družbi. V Zagrebu pa pride dekle in sprejme vsako službo, pride v judovske, protestantovske, krivover-ne in brezverne družine. K sv. maši more samo zgodaj zjutraj, pozneje jo gospa ne pusti. Marsikatera vsled velike utrujenosti zjutraj zaspi; to se večkrat ponavlja, tako nekatera, mesce in mesce ali morda celo leto ne gre k sv. maši, ne k pridigi in k sv. zakramentom, molitev tudi opušča. Pogosti sliši doma in po mestu govorjenje proti veri, bere slabe časnike in tako sčasoma omrzne v sv. veri. Druga nevarnost je glede čistosti. Mnogo slabih zgledov vidi dekle okolo sebe, zunaj v javnosti umazane slike in časopise, prenapolnjena stanovanja, nesramno oblečene ženske, zapeljive in pohotne moške, vsepovsod same dvomljive zabave s plesi na sejmišču, v Maksimiru, mnogo vojaštva, razni kino in gledišča. Nedeljo popoldne gre dekle v slabe druščine, v gostilne. Zaplete se kmalu še v kako grešno znanje, ni čuda, da marsikatera Slovenka tu pade v greh. Pridejo dekleta, posebno štajerska, v to mesto, v službi je nekaj dni, domov ne more, ker nima denarja, stanovanja tudi ne dobi, in tako mora čez noč okolo tavati. Zato svarimo slovenske starše, naj nikar ne puste svojim dekletom semkaj. Res da je tudi dosti slovenskih deklet, ki so dobre, čiste in pobožne. To so pa le take, ki so organizirane ali v 3. redu ali v Marijini družbi. Zato naj se dekleta, ki so bile doma v Marijini družbi tu priglase in obiskujejo shode hrvaške dekliške Marijine družbe pri sv. Mariji na Kaptolu št. 3, ki so dvakrat na mesec; ali naj stopijo v »D j e v o j a č-k o (dekliško) društvo Srca I s u s o -v a«, ki ima svoj sedež in vsak mesec shod prvo nedeljo popoldne ob 4. pri jezuitih, v kapelici za Marijine družbe, Palmotičeva ulica 31, levo od prekrasne cerkve presv. Srca Jezusovega, pritlično. Ta dekleta se uče petja pri usmiljenkah in včasih napravijo kake poštene igre s s a -mo ženskimi vlogami. Dobro bi bilo če bi se tu za služkinje osnoval »kolodvorski misijon«, t. j. kake požrtvovalne ženske bi čakale služkinje na kolodvoru, ko pridejo z vlakom v Zagreb, bi jih odpeljale v kako pošteno prenočevališče in jim preskrbele službe "pri dobrih krščanskih družinah. Tako bi rešile mnogo slovenskih deklet raznih velikih nevarnosti za vero in nedolžnost. Pišece. 11. maja je naša Marijina družba epo proslavila obletnico svoje ustanovitve. Blagoslovljeno delovanje Marijine družbe v 1. letu se kaže v dekletih samih, v naši cerkvi n po celi župniji. Dvakrat je bil sprejem, 1 članica je umrla, 1 je šla v samostan, nekatere se od- in priselile, da šteje sedaj 91 Uanic, na sprejem pa že čaka 10, deklic. Mesečne shode imamo vsako 1. nedeljo, sloves-aejše s skupnim sv. obhajilom vsak Marijin praznik. Da naša dekleta tako pogosto prejemajo sv. zakramente, vsako nedeljo in praznik opravljajo molitvene ure, tako skrbi-je za snaženje in lepšanje cerkve, jih stane mnogo žrtev, ker so večinoma od cerkve zelo oddaljene, pa jim Marija oslajša vse težave. Družbena blagajna kaže 2137 K prometa, za odkup zamorke na ime Marije so nabrale 64 K, za lepšanje cerkve 776 K. Razpe-čavale so srečke za Dobrodelnost, širijo bro-šurice in naše časnike. Od posameznih izvodov Bogoljuba se je dvignilo število naročnikov na 46, ki prihajajo na en naslov. Pevski odsek pridno vadi pesmi za cerkev in izobraževalno društvo. — Prav posebno slav-nost so nam priredili 30. maja ob večernicah naši otroci: 122 otrok, dečkov in deklic, iz šole v Pišecah in Globokem je prišlo z ban-derama v spremstvu gg. učiteljev in kateheta v procesiji iz pišečke šole pred šmarnični oltar k sprejemu v Marijin vrtec. Ganljivo je bilo poslušati te male, kako so se po katehe-tovem nagovoru posvetili Mariji in sprejemali podobice in svetinjice, od svojega kateheta. Kakor angele jih je bilo slišati, ko so od-pevali litanije in peli driige pesmi. Res, kaj takega, kakor so priredili ti otroci, še nismo doživeli. Otroci, le bodite lepe rožice v vrtcu Marijinem! Marijina družba z vrtcem Marijinem rasti in množi se v naši župniji! »Vse nedolžne, o Marija mati, sprejmi v milostno srce!« Trbovlje, Dne 10. maja je že zopet posegla smrt v naše vrste. Jetika nam je pobrala pridno družbenko Julijano Dolinšek. Rajnica je zlasti zadnja tri leta mnogo trpela. Tolažbe si je iskala v molitvi in premišljevanju, zato upamo, da jo je sedaj pri Jezusu in Mariji našla. — Dne 17. maja se je poročila vzgledna družbenka Roza Dernovšek z mladeničem Franc BricI. Bilo srečno! Sv. Vid nad Planino, Nebeški vrtnar je izvolil utrgati iz naše Marijine družbe nekaj krasnih cvetk. Prva je bila Francka Koprive. Bila je prav ponižna. Še par ur pred smrtjo je prejela Jezusa, katerega je v življenju tako rada prejemala. — Niso še zvenele rožice na njenem grobu, že ji sledi druga tovarišica Minka Zakošek. Zaplakala je naša Marijina družba ob smrti rajne Minke. Bila je več let cerkvena pevka in predsednica naše »Dekliške zveze«. Prirejala je redne mesečne shode, pri katerih se je trudila največ sama ter spodbujala z ginljivimi besedami svoje tova-rišice. Bila je, čeravno imenitne rodbiine, z vsakim vljudna in prijazna ter dajala vsakemu lep zgled. Ko se je pred nekaj leti poslovila od tod in šla. preč. g. župniku-bratu gospodinjit, so jo dekleta izvolile za častno članico in ji podarile krasno diplomo. Zaradi bolezni se je vrnila zopet k staršem. Trpela je veliko, a zelo vdana v voljo božjo. — Tisti dan smo tudi pokopali prav pridnega mladeniča Miha Jančič. Bil je štiri leta pri vojakih in se povrnil zdrav na duši in telesu. Na Veliko nedeljo se je pri streljanju ponesrečil ter moral v bolnišnico. A zanj tudi v bolnišnici ni bilo več pomoči. Prišel je domov, kjer je kmalu sklenil svoje mlado življene. Upamo, da so vsi trije imenovani srečni, Pliberk, Od ustanovitve ni prinesel »Bogoljub« nobene vesti več iz naše Mar. družbe. Ni čuda, pri nas vlada povsod, v vsakem srcu le ena misel, ena skrb — plebiscit! -Danes pa poročamo žalostno novico, da nam je vzela bridka smrt mili sestri, M et k o K o s in L e n-ko Krof, dne 16. in 20. avgusta. Upamo, da se radujeta pri ljubljeni Materi Mariji — nad zvezdami, saj v Marijinem vrtu hitro dozorevajo sadovi za nebesa. Sv, Jakob ob Savi, Dne 16. majnika je bil za našo M. dekliško D. prav lep dan, skoro najlepši, kar družba obstoji. Obhajali smo prav slovesno 20 letnico dekliške družbe. Prišli so ta dan g. škofijski voditelj, ki so porabili ta kratki čas in so nam v štirih govorih prav veliko koristnega povedali z ozirom na razmere sedanjega časa. Popoldan tega dne, ki je bil le bolj za nas dekleta, smo pa prav lepo obhajali svojo slavnost. Prišla so proslavit naš jubilej tudi dekleta sosednjih družb s svojimi voditelji in zastavami. Iz D. M. v Poliu, Dola, Ihana in Črnuč. Lepo je bilo, ko smo se v sprevodu vseh okoliških Marijinih Družb pomikale v lepo okrašeno cerkev med slovesnim pritrkavanjem novih zvonov, ki so kot nalašč ta dan prvikrat zapeli. Po končani cerkveni slavnosti smo šle ven na prosto, ker dvorana je bila premajhna za toliko število. Postavili smo zunaj kip Brezmadežne in ga lepo okrasile. Tu so domači g. voditelj otvorili zborovanje, potem je imela pozdravni govor članica naše družbe, za tem več deklamacij, med katerimi so vsakikrat dekleta zapela kako Marijino pesem. Nastopilo je tudi par deklet iz Dola z govori in tudi č. g. kaplan. Med tem je šlo par deklet naše družbe med ljudmi okrog in delilo razne časopise in tudi v nabiralnik pobiralo za misijone. Nabralo se je 220 K za misijone in 50 K za sirotišnico sv. Jožefa v Št, Vidu nad Ljubljano. O, ko bi vsa dekleta spoznala, da je le v pošteni družbi prava sreča ,ne bi si toliko iskale drugod zabave, ki obteži srce. Posebno mlajša še neizkušena dekleta prav posebno opozarjamo, da se prava sreča človekova zadobi le v Bogu, O, veselite se, kdo bi vam veselja ne privoščil, a veselite se v Gospodu! Tinje pri Slov, Bistrici (na Štajerskem), Dragemu »Bogoljubu« in vsem, ki se zanimajo, naznajamo veselo vest, da smo ustanovili na praznik Marijinega vnebovzetja m 1 a d e n i -ško in dekliško Marijino družbo. Po dva-dnevni pripravi in duhovni vaji, katero so imeli s kandidati preč, gosp. župnik Kragl iz Konjic, je bilo na praznik Marijin sprejetih 16 fantov in 49 deklet. Prav lepo je bilo in veselo za vse dobre -Supljane. Hvala Bogu! Še imamo na lepem solnčnem in zelenem Pohorju mladeniče, dekleta in druge ljudi, ki jih še svet ni pokvaril, in ki hočejo Marijo častiti ter čednostno živeti. »Bogoljubov« prihaja v našo župnijo 50. ' Trbovlje. Trbovlje gotovo poznate vsi vsaj po imenu, saj se o njih daleč naokoli govori, pa ne morebiti zaradi lepe cerkve, ki je le neznatna, revna, niti za vse šolarje dovolj prostorna, tudi ne toliko radi premoga, ki se tu izkopava, pač pa Trbovlje zadnji čas prav posebno slove radi svojih ljudi, pa ne domačinov, ampak priseljencev. To so pravi »cvet« Jugoslavije, samo izbrano ljudstvo, brezversko, podivjano, socialdemokraško, komunistično, revolucionarno, dovzetno za vse slabo. Sredi take babilonske zmešnjave je versko življenje pač težavno. Posebno naša družba jih bode v oči, zato je treba dosti truda in zatajevanja, da se vzdržimo. Ni nas veliko, smo pa me toliko bolj neustrašene. Kakor na trdno skalo močno zasidrana ladja sredi razburkanega morja, tako se me oklepamo zastave Marijine. Druga drugo bodrimo in se veselimo, če katero dekle rešimo v svojo sredo. (To je lepo! Ur.) Tak vesel dan za nas je bil praznik Vel. Gospojnice. Sprejetih je bilo 6 deklet v Mar, družbo. Po končani cerkveni slovesnosti smo imel? skupno z dekliško zvezo lepo in vzpodbudno razvedrilo v dvorani Društvenega doma, Pozdravila nas je predsednica dekliške zveze, nato pa je imela družbenka Jul. Božjak lep nagovor, v katerem nas je navduševala za družbo in čednostno življenje. Dve družbenki ste deklamirali primerni pesmi, »V tvojem vrtu« in »Poznate n;o?«. Nato je sledil prizor »Marijina hči pred nebeškimi vrati«. Končno so še velč, g, voditelj bodrili dekleta za delo. za povzdigo verskega življenja v cerkvi in zunaj nje. Globoko v srce so nam segle njihove besede in razšle smo se z najboljšimi sklepi. — Tekmujemo nad- seboj v vsem dobrem, v čednostih in gorečnosti, v pogostem sv. obhajilu in v pridobivanju še nepokvarjene mladine za naša društva in družbo. Sedaj šteje naša družba blizu 100 članic, seveda še mno^o premalo za veliko župnijo. Nauke in skupna sv. obhajila imamo redno vsak mesec. Za popravo Marijine kapele smo nabrale 5154 K. S popravo cerkve se je že začelo. Dol pri Hrastniku. Zapustila nas je nad vse zgledna družbenka Marija Golouh, katero smo 11, septembra spremile k večnemu počitku, Bila je nekaj časa tudi predsednica dekliške zveze. Njeno življenje je bilo tiho, skromno in navidezno enolično, a vendar polno žrtev in odpovedi. Kdo ni poznal njene globoke ponižnosti in velike skromnosti, ki se je pokazala pri vsaki priliki? Kjer je mogla je prihitela na pomoč, če ne .drugače, vsaj z dobro besedo in molitvijo. Občudovanja vredna je bila njena pobožnost in natančnost v dušnih zadevah. Če je le mogla, je bila tudi v delavnik pri sv. maši in pri obhajilni mizi. Koliko cvetlic je prinesla zlasti letos Mariji na oltar; kakor bi slutila, da jih ne bo več. Bolna je bila samo dober teden dni. Kako priljubljena je bila, je pričal njen pogreb, katerega so se družbenke udeležile z zastavo skoraj vse, pa tudi precej drugega ljudstva. Pred hišo in ob grobu so ji družbenke zapele gin-ijive žalostinke v slovo. Preč. g. župnik so nam ob grobu podali lepe nauke. Neštetokrat je v življenju zahrepenela po tihi samostanski sreči, katero bi dosegla le po bridkih in težkih žrtvah. Navdušeno je sanjalo o bodočnosti, ko poreče Jezusu: Glej, vsa sem Tvoja na veke! Presrečni dan pa je prišel prej, nego je mislila... Bila je tudi vneta tretjerednica. Doma je bila prav hišni angel: ljubezniva, potrpežljiva in dobra vsem; zlasti po svoji dobri materi. Kdor pozna notranje življenje, ve, koliko bojev, viharjev in preskušenj je treba prestati. Četudi bolj tiha, molčeča, vendar teh bojev ni bila prosta. Kako viharno je bilo včasih v njeni notranjosti, a vselej se je zmagoslavno dvignila. Kako visoko stoji, niti slutila ni; saj to pa ji je dalo pravo visokost in jo naredilo veliko v božjih očeh. — Dva dni potem pa smo spremili pred poročni oltar našo priljubljeno Anico Dolinšek, zaročeno z vzornim mladeničem Orlovskega odseka. Pomenljivo je zlasti to, da je prva iz M. dr,, katera je bolj skrbela za dušno lepoto kakor za telesno rajanje. Prišla sta k poroki brez godca. Torej po nasvetu, katerega je pred kratkim neki dopis v »Bogoljubu« prinesel. M. dr, jo je z zastavo sprejela pred cerkvijo, kjer smo se z nagovorom poslovili od nje. Ženin je daroval M. dr. lepo vsoto v znesku 80 K. Med sveto mašo sta pristopila oba in tudi nekaj druž-benk k sv. obhajilu. Iz Oakke Nekoliko zakasnelo poročamo dia nas fc 21. julija doletela čast pozdraviti senjskega škofa, dr. Marušiča, ko so se tu skozi vozifi ob priliki birmovanja po sosednji} hrvatskih župnijah. Naša župnija je namreč od ljubljanske škofrje odrezana. K nam se pride od obeh koncev, od Prezšda in od Broda, ie po hrvatski cesti, če noče k da lroditi ravno- no kozjih gorskih stezah. R a vrneta ko se mola;« Hrvatje od Preži da in Čabra voziti skozi naš® župnijo. Mi smo bili torej že od nekdaj, uedinjeni! — Presv. škofu smo napravili lep sprejem, da so bili presenečeni. Zunaj: pozdrav učenke Marije Kovač, umetniško izdelan slavolok, delo tukajšnjega cerkvenega umetnika Kotanja, v cerkvi pa lepo petje in okrašen oltar. Škof so se zahvalili za nepričakovan pozdrav in so v daljšem govoru vnemah žnpl ane k versk( gorečnosti. — Naše Mar. dr. s Njajorku so poslale za naše reveže 825& kron. Vsem darovalcem najlepša hvala. Razdelitev so prevzele članice naše Mar. družbe. To ie dejanska ljubezen do bližnjega! — 0 Marijini družbi sami pa se nimamo nič kaj pohvaliti Skoro tretjina najboljših članic se je leto^ omožila. To še ni nič slabega. Slabo pa je. da mlajša dekleta nočejo vstopati, da malo ali pa nič ne hodijo častit sv. R. T. Torej mlačnost na /seh koncih. Treba se bo poboljšati! Št. Jurij pod Kumom. Tudi naša Mar, dru-ba deklet je med živimi in dobro uspeva. Predlanskim smo obhajale desetletnico s tridnevnimi duhovnimi vajami. Ob glavnem letošnjem družbenem prazniku je bilo na novo sprejetih 29 deklet. Vse na novo sprejete kažejo dobro voljo živeti z Marijino družbo, uživeti se v duha družbe. Dne 30 avgusta smo poromsue na Sv. Planino nad Trbovljami v cerkev Marijinega Imena. V primernem nagovoru so nam vodi'e!j pokazali Mar '."o kot vzor ženske časti. Kdo se ne bi navdušit zan o! Družba nI velika po številu, 75 deklet šteie, zato se pa moramo družs' nvce tem bol; zavedati, namena Mar. družbe. Srode imrimo vedno vsako prvo nedel o v mesecu. Imamo lepo dvorano, le žal, da nam manjkajo razne priprave za predstave. Če dobmo zastor za p '< r, bomo tudi kaj igrale. Po ! Marijino zastavo in njenim vodstvom se čutimo srečne. Trebnje, Tukajšnjo dekl. Marijina družba je praznovala dne 15. avgusta svoj glavni družbeni praznik. Ob 10. uri je bral g vodi- telj sv. mašo za družbo, spremljano s petjoti in glasno molitvijo. Med sV. mašo smo pristopile k skup. sv. obhajilu. Po sveti maši smo ponovile posvečanje. Popoldne smo imele slovesni shod in sprejem 33 novink v družbo, ki šteje sedaj okrog 400 članic. Slavnost je povzdignil obisk preč. g. škofijskega voditelja. Po lepem govoru poživljene bodimo edine, odločne in zavedne članice velike družine Marijine, v kolikor mogoče popolno dosego našega najlepšega namena! Ravno ta dan je priredilo sokotsko društvo svojo veselico, na katero so bile vabljene tudi članice naše družbe. Odzvalo se jih je le par. A tistih par naj le imajo Sokoli, storile so se s tem družbe nevredne. Sv. Jurij ob Tabora. Štajersko. Umrla nam je pridna družbenica Leopoldina Kos. Bila je vedno ponižna, tiha, pobožna in goreča za sv, molitev in prejemanje sv, zakramentov. Prejemala je vsakdanje sv. obhajilo od 14. leta do svoje bolezni in tudi v bolezni je bila večkrat previdena. Njena bolezen je trajala 6 let in sicer tako: 4 leta je po 6 mesecev ležala, po 6 mesecev je pa hodila vsak dan v cerkev. Dve leti pa ni mogla iti več; od Božiča sem je bila nepremično na posteljo priklenjena; kamor in kakor so jo položili njena mati, tako jih je čakala nepremično. Bila je v svoji težki mučni bolezni tako potrpežljiva, da ni bilo nikdar slišati nobene besede ah ne-volje iz njenih ust. 7 mesecev ni mogla nič govoriti, le prikimala je ali pa z glavo odmajala, kar so jo vprašali. Iroela je živčno bolezen, mozeg ji ie ves segnil. Bila je vsem za zgled. Imela je veliko spoštovanje do starih ljudi, V bolezni si je vedno želela iti v cerkev in sv. zakramente prejemati, a bila je vdana v sv, voljo božjo. Bila je ljubljena od starih in mladih, kar je pričal njen pogreb, ki se ga je vdeležila poleg Marijine družbe velika množica ljudstva. Frani. Minula je kratka doba štirih let, odkar smo z nepopisno žalostjo kot žrtev svetovne vojne položili v hladni grob vlč. g. župnika M u r š i č a. Toda Vsevedni je videl naše solze, On je uslišal naše prošnje, podelil nam je gorečega, požrtvovalnega naslednika, vlč. gosp župnika Valentina Kropi v š e k a. Žalibog, kruta smrt nam je dne 28. avgusta utrgala tudi tega neumornega dušnega pastirja in voditelja naše Mari ine družbe. Naj hitijo, predraga dekleta, naše molitve in prošn;e pred prestol Vsemogočnega, za mir in pokoj duši našemu prerano umrlemu gosp. voditelju v dokaz hvaležnosti njihovih ovčic. Iskreno se zahvaljujemo vlč. g. dekanu kakor tudi vsem vlč, gg. duhovnikom, kate- ri so našega blagega učenika spremljali k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se posebno gosp. župn. Gornje-Polskavskemu za vso skrb ob bolezni kakor tudi za vodstvo ob pogrebu. Hvaležne družbenice. * * * Iz Semiča. Naša mlada dijaška z v e -z a tudi med počitnicami živahno deluje v izobraževalnem delu. Redno se zbirajo mnogoštevilni dijaki semiške župnije pri svojih dušnih pastirjih, kjer se urijo v govorniških vajah in v javnih nastopih. — Pričeli srr.o, hvala Bogu, tudi z zidanjem društvenega doma. Pri mesečni konferenci za duhovnike smo obhajali tudi slovesni rekvijem, t. j. zadušnico 200-letnico za f Matijo Stariha, župnika v Semiču, katerega so 19. julija 1720 na grozovit način umorili razbojniški hajduki. Slekli so ga in ga z razbeljenimi verigami zvezanega tirali sem-terja po župnem dvorcu, nakar ga je eden izmed surovežev ustrelil v glavo in ker je še živel, mu je z drugim mahljajem odsekal glavo. — Vrlo se je obnesel orlovski tabor na Štrek-ljevcu, kamor so pohiteli Orli iz Belokrajine v svrho krepkejše organizacije in boljše priprave za mariborski tabor. Plesala nikdar ne bom, niti na ženitnini ne. Pred leti je umrla neka moja sosestra in prve dni po pogrebu se mi je sanjalo, da je prišla k meni. Vprašam, kako ji je, in ona pravi, da dobro. To se mi dobro zdi, da plesala nisem, samo enkrat in še za takrat mi je žal. V tem se jaz zbudim in ko zbujena premišljujem te sanje, sem tudi jaz za trdno sklenila, da plesala nikdar ne bom, niti na ženitnini ne. In tega sklepa sem se tudi res držala. Bila mi je tudi že prilika, da sem bila večkrat na ženitnini, a držala sem proti vsemu prigovarjanju in vabljenju na ples svojo besedo, in to hočem tudi držati. To so bile le sanje, a meni so koristile in želim, da tako stori sklep vsako dekle. Samega sebe premagaš, če le hočeš. Če ne boste plesale, zato ne boste nikdar žalovale. Nasprotno pa se prav velikokrat zgodi, da mnoge žalujejo, ki plešejo. Resničen dogodek dekleta Marijine družbe. Zopet se lahko štejem srečno hčerko Marijino. Čudno se vam bo zdelo, kaj pomenijo te besede. Bila sem pred šestimi leti sprejeta v družbo Marijino, ves čas sem vestno izpolnjevala družbena pravila. Leta 1919. sem bila povabljena na ženitovanje, na ženitovanju sem se udeležila plesa, zato sem bila za tri mesece izključena iz družbe. Morete si misliti, drage družbenice, kakšen udarec je bil zame, ki sem se tako daleč spozabila. Od takrat nisem bila več vesela, žalostno sem tavala in premišljevala, kaj mi je storiti. Pogosto sem začela prejemati sv. zakramente, pogosto sem obiskovala oltar Marijine pomočnice in molila za odpuščanje prelomljene obljube. Kako žalostni so bili dnevi za mene! Dekleta so se ta čas vesele udeleževale shodov, a jaz se nisem upala več med nje, pokrivala sem si oči, da sem storila tako sramoto družbi. Kmalu sem izvedela, da lahko zopet pristopim v družbo, ako bom naprej vestno izpolnjevala pravila družbe. Ta novica me je zelo ojunačila, začela sem še bolj moliti in se zatekati k Mariji, kmalu sem bila uslišana, kar sem najbolj želela. Po preteku treh mesecev sem dobila sporočilo od g. voditelja, da zopet lahko pristopim v družbo. Od veselja so se mi zalesketale solze v očeh, z ves.Ijem sem hitela k Mariji, da se t".m zahvalim za njene dobrote, ki sem jih prejela od nje. Zopet sem postala veselega srca. A prej mi je bilo, kakor bi bila v temni ječi. Sedaj sem zopet Marijina hčerka. S kakšnim veseljem se zopet udeležujem mesečnih shodov, skupnih sv. obhajil itd.! Dekleta družbe Marijine, čitajte ta moj resnični doživljaj! Ogibajte se slabe tovarišije, ogibajte se plesa in slabe družbe! — Dekle družbe Marijine. SPOMINJAJTE SE UMRLIH. Slapar Ana, Stegnar Marija, Tržič. Ora-žem Neža, Češnjevek-Trebnje. Marija Škufca in Marija Čandik, Krka pri Stični. — N. p. v m.! Dobre knjige. Igre za naša dekleta. Dekliških iger za naše odre silno manjka, ker so vse dosedanje že stokrat preigrane. Zato je priznani pesnik Silvin Sardenko spisal štiri igre, ki se odlikujejo po svoji globokosti, lepoti in umetnosti. Prvi dve sta nabožne vsebine; drugi dve prosvetne. Zbirka nosi naslov: »Nedeljske ure na društvenih odrih« in se naroča pri Krekovi prosveti v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Stane izvod 15 K, sedem izvodov skupaj 95 K. Hitro naročajte, ker ie zaloga majhna! Izšla je Podobica božje služabnice Terezije od Deteta Jezusa z devetdnevnico. Imenuje se tudi »M a 1 a Terezij a«. Dobi se pri vratarju frančiškanskega samostana v Mariboru. 1 podobica stane 30 vin,, 4 podobice skupaj 1 K, po pošti do 50 podobic še 20 vin. poštnine. V MOLITEV SE PRIPOROČAJO. Neka družina v dušnih in telesnih potrebah ter 14 letnega mladeniča, da bi ostal na pravi krščanski poti. — Neki fant da zmaga skušnjave zoper čistost s prošnjo, naj mu bo Marija vodnica skozi življenje. — Neka oseba za spreobrnenje. — Neka na kriva pota zašla oseba za dar strahu božjega. Vse še ne uslišane prošnje. ZAHVALE. Zahvaljujejo se: J. R. sv. Antonu Pad. za najdeni denar po opravljeni devetdnevnici, — Neka oseba iz Semiča Materi božji na Smuku za ozdravljenje. — Francka Slapar presv. Srcu Jezusovemu, Mariji vedne pomoči za mnoge uslišane prošnje in srečno vrnitev bratov iz ujetništva. — Marijina družbenica iz So-dražice presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu ter Mariji Pomočnici kristjanov za pomoč v hudih skušnjavah po večkrat opravljenih de-vetdnevnicah. — M. Š. presv. Srcu Jezusovemu in sv. Jožefu za ozdravljenje in večkratno uslišano molitev. — Marija Lehpamer, Mariji Pomagaj na Brezjah za ozdravljenje. — Pepca Drobnič iz Ptuja presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za uslišano molitev. — Zalka Bevc iz Kamne gorice, Materi božji za srečno operacijo in ozdravljenje. — Terezija Korošec, presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za ozdravljenje. — Neko dekle iz Posavja, sveto-gorski Materi božji za ozdravljenje. Razno. Kjer vladajo brez Boga ... Ruski begunci, ki so se umaknili boljševikom in prišli v naše kraje, so se izrazili med drugim tako-le o svoji domovini: »Upor za uporom vznemirja sicer miroljubno rusko ljudstvo; nikjer miru in reda, povsod samovolja, nasilje, krivica, da bi človek noč in dan jokal nad usodo domovine . ..« To je posledica komunizma, ki o njem sanjajo nekateri zaslepljenci tudi pri nas! Hudo borbo imajo katoličani v Italiji zoper namero sedanje vlade, ki hoče razkristja-niti zakon in vpeljati razporoko. Odločen ugovor so vložili katoličani zlasti potom »Zveze družin, ki so posvečene presv. Srcu Jezusovemu« (200.000 družin) in potom »Molitvenega apostolstva«, ki šteje 600,000 članov. Pogumno in odločno so nastopili za krščanski zakon posebno katoličani v trientski škofiji. Sežiganje mrličev zahtevajo svobodomi-selci na Češkem. Društvo »Krematorij« nabira nove člane, ki prispevajo s primernim zneskom za te namene in se obenem zavežejo, da se bodo dali po smrti sežgati, — Svobodomiselci zahtevajo tudi popolno ločitev Cerkve od države po francoskem vzorcu tako, da bi se moralo vsaj v javnosti vse zatreti in opustiti kar bi količkaj delalo težko vest brezverskim in brezvestnim veromržnežem. Še cerkve bi morali verniki prositi za uporabo in vsako cerkveno pobožnost bi morali naznaniti oblasti — kot nekako društveno prireditev; da še križa ali sv. podobe bi ne smel nihče postaviti na zunanjo steno svoje hiše. Katoliški časopisi izjavljajo, da se verno ljudstvo za take odredbe sploh ne bo brigalo in odklanjajo že naprej vso odgovornost, če bo država šla v kosce in drobce. Javen nastop. Dne 27. junija se je zbralo pred mestno hišo na Dunaju 10.000 katol. mož, ki so enoglasno zahtevali za katoličane popolno svobodo in veroizpovedanja in pravico samoodločbe v vseh kulturnih in vzgojnih vprašanjih, prav tako tudi varstvo katol. zakona in javne katoliške šole. Katoliški kongres na Angleškem. Počet-kom septembra je bil sklican angleški narodni kongres katoličanov v mestu Liverpool; s to manifestacijo hočejo angleški katoličani dokazati svojo vdanost do katol. Cerkve, obenem pa postaviti jez zoper mlačnost, s katero se Anglija odtujuje krščanstvu. V Liverpoolu je pa katoliško življenje še živahno in pod najboljšim vodstvom. Od tu naj bi se izlil nov vir vneme za sv. Cerkev po vsi Angliji. Verske zadeve na Ruskem. Poročevalec i tal. lista »Secolo« piše (22. jul. t. 1.): »Cerkve so odprte in bolj obiskane, kot pred vojsko. Cerkvena opravila se izvršujejo vpričo ogromnih množic. V Moskvi se opazuje versko pre-novljenje še v večji meri nego v Petrogradu.« — Kako pa pri nas? Nevarnost za krščanstvo v Palestini. Poglavar v sv. Deželi je odredil, da mora biti ondi sobota dan počitka. Vsi židovski uradniki vojaške in civilne uprave se morajo temu odloku pokoriti. Glavar v deželi je namreč angleški žid Henry Samuel. Dovolil pa je, da smejo iz uradov in od dela izostati: v pe-pet mohamedanci, kristjani pa ob nedeljah, tako da bodo na teden trije delni prazniki, dnevi počitka. Papež Benedikt XV. je vsled tega odobril in toplo priporočil namero jeruzalemskega patriarha msgr. Balassina, da hoče ustanoviti družbo za ohranjenje sv. vere v Palestini. Nove razmere zahtevajo največje opreznosti, da se morejo ohraniti sv. kraji v svoji častitljivosti in da se ne bi omajali temelji krščanstva v sv. Deželi. Ne samo židovstvo, marveč tudi razne ameriške verske ločine se ži- lavo gibljejo in pripravljajo nemalo nevarnosti za odpad. Vitezi božjega groba krepko podpirajo patriarhovo namero. Darovi. Upravništvu »Bogoljuba« so od 1. avgusta do 30. septembra poslali: Za odkup in krst poganskih otrok: A. Kolenc iz Kivč pri Velenju (za deklico Emalija) 25 K. Ivana Gorjup, Loke 80» K; Marija Šinkovec, Zgor. Jezero (za dve deklici: Ana, Antonija) 60 K; Neimenovana iz Šmarjete (za deklico: Marija) 30 K; Elizabeta Hojak, Prihova (za deklico: Elizabeta) 30 K; dekliška Marijina družba, Poljane (za dva dečka in dve deklici z imeni: Marijan. Andrej, Ivana, Marija) 440 K; Ivana Mohorč 60 K; Ana Krek, Št. Jernej (za dečka: Albin) 60 K; Anton Gnidovec, Št. Jernej (za dečka in deklici: Anton in Antonija) 80 K; iz Semiča: Marija Ronhiz (za dva dečka in dve deklici z imeni: Anton Pad., Ludovik Marija Grinjon, Jožefa, Neža Marija Grinjon) 240 K; Neimenovan (za 2 dečka z imeni: Frančišek in Anton) 85 K. Za kruh sv. Antona: Antonija Rožman, Ore-hovci 100 K; Anton Pučnik, župnik, Sv. Peter na Medvedjem selu 18 K; Neimenovan 3 K; Neimenovan iz Meže 10 K; Marija Šinkovec, Zgor. Jezero 20 K; Jožef Rančigaj, Zgor, Jezero 2 K: Elizabeta Hojak, Prihova 5 K; Francka Slapar, Tržič 5 K; Simon Olip, Sele 5 K; Neimenovana 12 K; Miha Plemenitaš, Irje pri Rog. Slatini 50 K; Frančiška Mohorič, Begunje pri Lescah 10 K; iz Semiča: Neimenovan 57 K; zapuščina t Janeza Cerar 100 K; Marija Stariha 12 K. Za afrikanske misijone: Dekliška Marijina družba, Brežice 25 K; župnija Sele 136 K 68 vin.; župni urad Cerklje 100 K. Za najpotrebnejše misijone; Neimenovana po preč. P. Pristovu iz Zagreba 50 K; Frančiška Čeh, Sv. Bolfenk v Slov. Goricah 15 K; Antonija Bra-ček, Sv. Bolfenk v Slov. Goricah 10 K. Za balkanske misijone: Dekliška Marijina družba, Brežice 55 K. Za misijone: Frančiška Pavlič, Prtovče 80 K; Neimenovan 10 K; dekl. Marijina družba v Selah 61 K; iz Semiča: Ana Hafner 24 K; Katarina Jakša 100 K; Neimenovana 16 K; Ivan Budkovič 20 K. Za apostolstvo sv. Cirila in Metoda: Gabriel Petrič, kaplan, Ribnica na Dolenjskem 130 K; žup. urad na Bohinjski Beli 20 K; župniia Mirna peč (letni prispevek) 167 K; Iv. Primar, kaplan, Kamnik 300 K; župni urad Tržič na Gorenjskem (zbirka) 266 K. Za Dejanje sv. Detinstva: Župni urad na Boh. Beli 30 K; župni urad Tržič na Gorenjskem (zbirka) 200 K. Za oslepele vojake: Prijatelji t Peternelja, pos. na Boh. Beli, mesto venca na njegovo krsto 50 kron. Za pogorelce v Žalni: Neimenovan iz Semiča 20 kron. Za cerkev sv. Jožeia v Ljubl ani: Jakob in Ana Povže iz Semiča vsak po 20 K. Tiska Jugoslovanska tiskarna. Za cerkev sv. Magdalene v Mariboru: Neimenovan iz Semiča 40 K. Za cerkev na Rakovniku: Neimenovan iz Semiča 2 K, Drugi darovi: Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda: Župni urad Srednjavas v Boh. 5 K; Frančiška Slak, Brusnice, 5 K; Petronila Šimic, Brusnice, 10 K; udje bratovščine sv. Cirila in Metoda iz Šalovec pri Središču 38 K; Alojzija Ivančič, Središče, 4 K; Župni urad na Breznici, 70 K; Dekliška Marjijina družba, Dobrniče (za 1. 1920) 357 K; Družba Mar. otrok v Lichtenturničnem zavodu v Ljubljani 100 K; Dekl. Mar. družba v Trebnjem 200 K; pos. Dolar iz Vrbe 500 K; Radeče 10.80 K; Dol 34 K; Stranje 4.48 K; Sora 36.66 K; Košana 30 K; Tržič 14 K; Neimenovani 9.40 K; Lašče 80 K; Zg. Tuhinj 42 K; Žiri 40 K; Št. Vid nad Ljubljano 84.28 K; Cerklje na Gor. 270 K; Boh. Srednjavas 122 Iv; Brezovica 46 K; Škofja Loka po g. Terčelju 300 K; Mih. Saje, duh. svetnik, 4 K; Mengeš 370.93 K; Stara Loka 147.50 K; Breznica 75 K; Radomlje 23.10 K; Vinica 44 K; Ljubno 42 K; Breznica 24.70 K; Brezovica (Pleško) 10 K; I. in II. dijaška Mar. kongregacija v zavodu sv. Stanislava po g. Cir. Potočniku 60 K; Jerica Frece, Laško, 5 K; Iv. Šašelj, župnik v Adle-šičih (za 1. 1919 in 1920) 50 K; Župni urad v Št. Juriju pod Kumom 55 K; Neimenovani 100.50 K; Župni urad Mar. Ozn. v Ljubljani 13 K; Apostolski odsek v ljubljanskem semenišču 430 K; Župni urad v Črnem vrhu pri Polhovemgradcu 35.88 K; Jožef Primožič, Lom pri Tržiču, 20 K; Srečko Gregorc, kaplan, Senožeče, 15 lir; po duh. svetniku S. Zupan, Ježica, 60 K; gg. bogoslovci v Ljubljani 16 K; Župni urad Žabnica pri Škofji Loki 172.50 K; dekliška Marijina družba pri sv. Jakobu v Ljubljani (venci) 120 K; Andrej Širaj, župnik, Sava ob j. ž., 35 K; Marijina družba v Šmihelu pri Novem mestu 20 K; Borovnica 1090 K. Frančiška Arko 40 K; župni urad Brdo 250 K; I. in II, di., 'Mar. kongr. v zavodu sv. Stanislava 100 K; župnia Sela pri Kamniku 147 K; župni urad Ljubno (P. Podnart) 60 K; župni urad Rakitna 40 K 50 vin.: župnija Homec, P. Radomlje 290 kron; župnija Kropa 50 K; župnija Reteče 220 K; župni urad v Grahovem pri Cerknici; Ant. Lovšin, župnik v p,, Radoml:e, 10 K; župnija Svibno, p. Radeče 130 K; Fr. Juvan, župnik, Ljubno 50 K; župni urad Šmartin v Sp. Tuhinju 104 K; župni urad v Metliki 200 K; župnija Štanga pri Liti i 260 kron; Ant. Žnidaršič, župnik v Štangi pri Litiii 200 kron; Mat. Mrak, dekan, Stara Loka 110 K, II. Marijina kongr. pri uršulinkah v Ljubljani 66 K; I^n. Nadrah, kanonik v Ljubljani za balkanske misro-ne 111 K, za misijone v Mali Aziji 37 K 63 vin.; župni urad Šmartno pod Šmarno goro (udnina) 679 kron: župni urad Begun e pri Cerknici 210 K; župnija Moravče 254 K; Apost, ods. dekl. Mar. družbe v Semiču 300 K; dekl. Mar. dr. v Idriji 12.55 lir; Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Idrii 18.25 lir; po č. g. Val, Berniku, župniku v Komendi 2.20 K in 1 zadolžnica V. voj. pos. za 1000 K; župni urad Črni vrh nad Polhovim Gradcem 2.25 K; župni urad Štanga pri Litiji 50 K; župni urad Nova Ose-lica 170 K; župni urad Komenda 530 K; župni'a Zagorje ob Savi 25 K; mis. ods, dekl. Mar. dr v Škofi' Loki.J150 K. Urejuje: Janez Ev. Kalaa. ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; d) udom bratovščine preč. Srca Marijinega; e) udom rožnovenške bratovščine v katerikoli cerkvi; f) udom skapulirske bratovščine kar-melske Maters božje v bratovski ali farni cerkvi; g) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; h) uclom molitvenega apostolstva v javni cerkvi; i) udom Marijine družbe; j) udom »Družbe krščanskih družin«; k) udom bratovščine sv. Družine; 1) udom bratovščine za duše v vicah; m) vsem v cerkvah treh' redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne. — Tretjerednikom vesoljna odveza. 12. Nedelja. Najdenje trupla sv. Frančiška. Popolni odpustek istim kakor 2, dan pod točko b). 13, Ponedaijsli. Zv. Janez Marinonij, Popolni odpustek onim, ki nosijo višnjevi škapulir. 21. Torek. Sv. Tomaž. Popolni odpustek udom bratovščine sv. Petra Klaverja, če molijo za razširjanje sv. vere in po namenu sv, — očeta. 25. Sobota. Božič, Popolni odpustek: a) udom bratovščine naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; b) udom rožnovenške bratovščine v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim more spovednik mesto tega naložiti kako drugo dobro delo; c) udom škapu-lirske bratovščine karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; d) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; e) udom Marijine družbe; f) udom družbe krščanskih družin; g) udom bratovščine sv. Družine; h) udom družbe za duše v vicah. — Odpustke rimskih štacijonskih cerkva morejo zaaobiti vsi tisti, ki so navedeni v 3. in 4. številki letošnjega »Bogoljuba« pod >Opombo« v izkazu odpustkov za april. — Tretjerednikom vesoljna odveza. 26. Nedelja, zadnja v mescu. Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sy, rožni venec. 27. Ponedeljek, Sv, Janez Ev, Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Rešnjega ielesa kakor 2. dan; b) udom bratovščine pre-svetega Srca Jezusovega kakor 8, dan; c) udom družbe sv. Petra Klaverja kakor 21. dan. Odpustki za mesec januar 1921. 1. Sobota, prva v mescu. Novo leto. Popolni odpustek: a) udom bratovščine preč. Srca Marijinega; b) udom »Družbe krščanskih družin«; c) vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne. — Tretjerednikom vesoljna odveza. Dalje; Popolni odpustek vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakramente, opra- vijo kake pobožne vaje na čast brezmadežni Materi božji, da nekoliko zadoste za razžalje-r.ja, njej storjena, in molijo po namenu svetega očeta. 2. Nedel'a, prva v mescu, Presladko ime Jezusovo, Udom rožnovenške bratovščine trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo po namenu sv. očeta; 2, če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim sv, Reš-njim Telesom. Popolni odpustek: a) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir. — Kjer se danes obhaja zunanja solvesnost tega praznika, dobe danes ali v osmini popolni odpustek vsi Veroniki, ki prejmejo sv, zakramente, so pri sv. maši in molijo po namenu sv. očeta. V ljubljanski škofiji se ta slovesnost obhaja drugo nedeljo po Razglašenju Gospodovem, — Popolni odpustek vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška tretjerednikom kakor prvi dan. * 6. Četrtek, prvi v mescu. Sveti Trije kralji. Popolni odpustek: a) udom bratovščine naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; b) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; c) udom bratovščine sv. rožnega venca v bratovski cerkvi; če te ne morejo obiskati, jim more mesto tega spovednik naložiti kako drugo dobro delo; d) udom družbe živega rožnega venca; e) udom bratovščine za duše v vicah; f) udom družbe krščanskih družin; g) udom družbe sv. Petra Klaverja, ako obiščejo cerkev ter molijo za razširjanje sv. vere in po namenu sv. očeta; h) tretjerednikom; istim vesoljna odveza. Dalje: popolni odpustek udom bratovčšine presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi. 7. Petek, prvi v mescu. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki prejmejo sv. zakramente, premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo po namenu sv očeta; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; c) udom bratovščine presv, Rešnjega Telesa kakor včeraj. 16. Nedel a. Sv. Berard in tovariši. Kjer so danes (n. pr. v ljubljanski škofiji) obhaja slovesnost praznika presl. Imena Jezusovega, se dobi danes tiste odpustke, ki so navedeni za 2. dan tega mesca, — Popolni odpustek vsem vernikom v cerkvah treh redov svetega Frančiška; tretjerednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne. 23. Nedelja. Sv, Družina. Marijina zaroka. Popolni odpustek: a) udom »Družbe krščanskih družin«; b) istim še enkrat, kjer se danes ponovi posvetitev sv. Družini. 25. Torek. Spreobrnenje sv. Pavla. Popolni odpustek udom bratovščine preč. Srca Marijinega, 30. Nedelja, zadnja v mescu. Sv. Hi.acin- ta. Popolni odpustek: a) vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec; b) vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška; tretjerednikom tudi v farni cerkvi, kjer ni redovne. 31, Ponedeljek, Zv. Ludovika. Popolni odpustek istim kakor včeraj pod točko b). >zš'a Je Dobiva se povsod! Cena K 5'—, po pošti K 5-50. Preprodajalci popust! Znamenita nabožna iia z zlato vsebino. Kratko navodilo za pravo pobožnost. do Matere božje. Priredil dr. Zdešar. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v vseh knjigarnah. Cena samo K S'60. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto ESUTTNER LJUBLJANA štev.2 Mestni tbs SSS. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIUIII največja zaloga ur, zlatnine in sreMe! nmmiiiiimiiiiimntiiiii Lastna protokol, tovarna ur v Švici. posojilni registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8—1 in jih obrestuje po 3°/o -m brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le - ti od vsakih 100 kron čistih 3 krone na leto. Vloge v »Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1918 nad i0 milijonov kron. »Ljudska posojilnica" stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.