Poštnina plačana v gotovini. Stev, 42. Mesetna priloga ..POMOUUBOVE PODOBE", tf liubliani, dne 22 oktobra 1925. Leto XXXVIII, »,, / \ vvn« , / '^fflnK' v v i «<, y • ^-m^ - v ....... « . - . . i Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. MUHI Spisi in dopisi te pošiljajo Uredništva »Domoljuba« naročnina, reklamacije in inserati pa Upravniitvn »Domoljuba,« Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Izplačilo avtonomnih doklad. Kakor znano, je finančni delegat dr. Šavnik z okrožnico z dne 6. avgusta za-ukazal davčnim uradom, da ne smejo izplačevati avtonomnim zastopom doklad, kolikor niso kriti državni davki. Ta ukrep je vzbudil samoposebi umevno veliko ogorčenje pri prizadetih zastopih, v prvi vrsti občinah, katerim je bil na ta način izpodre-zan redni dotok denarnih sredstev. Uvidevši dalekosežne posledice te svoje odredbe, je izdal g. delegat na davčne urade nov odlok, s katerim jim je zaukazal, da naj sestavijo obračun glede avtonomnih doklad za dobo 9 mesecev ter potem nemudoma nakažejo — po odbitku v tem letu že izplačanih doklad avtonomnim zastopom predujmoma zneske, ki jim sorazmerno pripadajo na podlagi plačil. Pri tem morajo davčni uradi tako postopati, da z vplačili najprej krijejo zapadlo dohodnino, ostanek pa sorazmerno porazdele na državi in avtonomnim zastopom pripadajoče zneske. Na ta način je spor med delegacijo in avtonomnimi zastopi, ki bodo prišli vsaj deloma do svojih doklad, zaenkrat poravnan. Poletno zasedanje narodne skupščine je zaključeno. če pregledamo, kaj je v tem zasedanju radikalno-radičevska vlada koristnega naredila, moramo s strahom gledati v bodočnost, kaj bo z nami v gospodarskem in kulturnem oziru. Edino, kar je sklenila sedanja močna in popolnoma delazmožna večina, je: novi davki v dvanpjstinah, za katere je glasoval tudi g. Pucelj, tiskovni zakon, po katerem moramo molčati o korupciji višjih gospodov, ter zakon o-Pantheonu, v katerega bodo postavljali spomenike odličnih mož (ta Pantheon nas bo stal vsako leto 10 milijonov dinarjev). iTo je približno Vse deld RR-vlade. Invalidski zakon — ni ga. Postal je žoga, s katero se igrajo politični otroci že par let. Zboljšanje carinskega tarifa, ki je kmetom podražil stroje za ogromne vsote — odpadlo. Nujen predlog za podporo po toči in povodnji oškodovanemu prebivalstvu — odpadel. Predlog za zvišanje eksistenčnega mi-nima pri groznem dohodninskem davku — odpadel. Cele kope raznih nujnih posredovanj in vprašanj in prošenj v korist prebivalstvu — vse je ostalo v skupščinskih predalih in po določbah poslovnika z zaključit-vijo narodne skupščine nima več veljave. Vsemogočni Radič, ki je obetal vsaj Hrvatom kmetsko ljudovlado, je pa vendarle vsaj nekaj dosegel: oprostil je sebe iz ječe, štiri tovariše je posadil na ministrske stolice in morda tudi sam pripleza nanjo. In ljudstvo, hrvatsko ljudstvo? Manjši davki? Ne! Večji! Milejše iztirjavanje davkov? Ne! Hujše, neprimerno hujše! Velike podpore hrvatskemu kmetskemu zadružništvu? Ne! Nasprotno! Hrvatsko slavonsko gospodarsko'društvo so pognali radikali v konkurz! Morda se zidajo nove bolnišnice? Ne! Nasprotno, zagrebška bolnišnica nima nobenih sredstev več (glej v današnjem Novičarju natančnejši popis o tem)! Najboljše je označil današnji položaj dr. Korošec, ki je izjavil v Belgradu sledeče : V parlamentu ne bomo imeli dovolj materiala za delo. Ministri niso imeli časa, da bi ga izdelali in pripravili. Morali bomo iti aH zopet na »odbore« ali pa bomo samo markirali, kako da delamo. To se ne da oprostiti. Ljudstvo postaja nezadovoljno. Država je še neurejena. Nujno bi bilo potrebno hitro parlamentarno delovanje. Gre pa ravno v nasprotno smer. Mi še ne prihajamo k ureditvi. Na ljudstvo iu na državo se pri nas skoro ne misli. Vsak se briga samo za to, kako bi se vzdrževala stranka, kako bi so iaeala in kako bi ostala še na oblasti, ljudstvo pa. ki je vsaj skoro v celem zapadnem delu naše države že od same narave zapostavljeno, izkrvaveva. Izžema se ga z dav- ki in umira gladu. To dobesedno velja za Črno goro, Dalmacijo in Hercegovino. Pa tudi v gorskih krajih Hrvatske in Slovenije ni boljše. Nihče ne vpraša, ali ima ljudstvo kruha, ampak vse vprašuje, kateri stranki pripada. Kar se tiče nas Slovencev, je pri nas gospodarsko stanje strašno. Industrija stoji, kmetijstvo gre navzdol, brezposelnost raste v nedogledno število. Posebno nas ubijajo preveliki, z brezobzirnostjo izterjavam davki. Z ozirom na strankarstvo ne vidimo trenotno nobenega izhoda iz položaja. Vse je slepo in gluho za ljudske boli. V radikalni stranki imamo prijateljev, imamo pa tudi neprijateljev. Ti poslednji mislijo, da je treba ustvarjati in vzdrža-vati protiklerikalno fronto proti katoliškim Hrvatom in Slovencem. Čujemo neprestano napade na škofe, na našo duhovščino. Čemu ta boj proti katoliškim Slovencem in Hrvatom, ki odseva tudi iž mno-gobrojnih odločitev ministrstva za vere in prosveto? Pri nas ni klerikalizma. Mi hočemo mirno življenje v svoji državi —-ničesar več! Govori se o protiklerikalizmu, misli se na katoliško cerkev. Slovenci smo daleč od Belgrada. Belgrad se spomni na nas vselej, kadar je treba naložiti nove davke, vznemirjati nas narodnostno in versko. Slovenci smo pastorki v tej državi. Mi pa ne bomo kljub temu v borbi postali malodušni in bomo vzdržali. Še vedno se nadejamo, da bosta v tej državi končno zmagala pravica in poštenje.« To so sadovi centralizma, za katerega sta glasovala in se sedaj zopet znova navdušujeta Žerjav in Pucelj in za katerega se bori tudi bivši stoprocentni republika- l/erno naložite swj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, poleg hotela,Union'. Obrestovanie najugodneje. Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu U d. i* aec in avtonomist Albin Prepeluh. In sedaj naj poklekne še SLS, ki edino visoko drži zastavo ljudskih pravic in ne omahuje niti za trenutek, sedaj naj na željo vseh SHS centralistov še SLS poljubi podplate centralizmu ter nastavi nato hrbet slovenskega ljudstva, da dobi od njega novo brco v obliki raznih davčnih okrožnic. Nikdar! Brce lahko dobivamo brez poljubov. Če pa hočejo slovenski central isti vsako centralistično brco Slovencem pozdraviti z Zdravo in se ji prikloniti do tal, prosto jim. Mi pa svoje časti nimamo naprodaj. Obrabljena muzika. Ranjki dr. Tavčar je bil eden prvih, ki se je z vso silo zaletel v naše zadružno gibanje. Liberalizem proglaša načelo: »Vsak sam zase. Zato je očeta slovenskega liberalizma bolelo, ker so se ljudje začeli združevati in si z združenimi močmi pomagati. Za njim so planili proti našim hranilnicam in posojilnicam vsi kmetski oderuhi od notranjskih magnatov do štajerskih nemšku-tarjev. Bali so se, da jim posojilnice iztrgajo kmete iz njihovih skopuških krempljev. To se je našim posojilnicam tudi v zelo veliki meri posrečilo. Vse vpitje liberalnih listov, vse strašenje, da bodo posojilnice propadle, vse blatenje naših voditeljev od Kreka do zadnjega kaplana ni nič pomagalo. Naše hranilnice in posojilnice so rastle, z njimi pa zavest naših kmetov, da se morejo rešiti z delom in z združenimi močmi liberalnih pijavk in oderuhov. Naskok za naskokom so izvršili — vsi so bili odbiti. Napravili so z intrigami zadružništvu marsikako škodo, zavreti ga ni-;o mogli. Dr. Tavčar je uvidel, da je napravil debele napake in je umrl kot kristjan. Toda liberalizem ni pozabil, da je zadružništvo največja ovira, da ne morejo svobodomisel-ci in oderuhi na vrh. Začeli so nov boj (ta boj se namreč ponavlja vsaka 3 leta) na nove načine. Danes, ko vse pritiska na kmeta, ko ga davijo visoki davki, ko ne more ničesar s pravo ceno prodati — danes mislijo, da je spet napočil dan, ko mislijo oderuhi kmetov na vrh. V »Jutru«, najbolj razširjenem svobodomiselnem listu, in v »Kmetskem listu«, ki je sedaj glasilo Pucelj-Prepeluhovih radičevcev na Slovenskem, napadajo in obrekujejo naše zadružništvo. Nekateri ljudje se ne ustrašijo nobenega podtikanja, samo da bi spet splezali v sedlo. Nekatere goni v boj slepo sovraštvo proti kmetu in proti njegovim organizacijam, nekatere želja po razdiranju. Nobeden od njih ne pride na svoj račun, pa naj bi imel za seboj vse stranke, tudi srbske radikale. Ni se posrečilo streti našega zadružništva, ko je bilo še v povojih, toliko manj da bodo danes. Naša fronta se ne da prodreti s papirnatimi kroglicami, tega bi se liberalci in njih pomočniki v tridesetih letih lahko naučili. — Če psi lajajo in če otroci mečejo kamenje izza plota, se naše zadružno gibanje v povzdigo kmetskega stanu, tudi trenutek ne bo ustavila V Slovensko prokletstvo. Prokletstvo, ki smo ga dobili Slovenci v tisočletni odvisnosti od tuje gospode, je suženjski duh, ki se ga žal tudi v Jugoslaviji ne moremo znebiti, ampak ga, kakor vse kaže, še s posebno nego gojimo. Suženjski duh, to se pravi: vse krivice in zapostavljanja, ki ga trpi tvoj stan ali cel narod, lepo potrpi in jih smatraj kot delež, ki ti je od vekomaj namenjen. Pred onim, ki tvoj narod zapostavlja in mu dela krivico, poklekni ter poljubi kolena njegovih nog ter reci: gospod, še udari in ne štedi z bičem. Daj mi samo drobtinico s svoje mize, da ne poginem in da boš še nadalje mogel tepsti. Pripomniti moramo, da je tak suženjski duh našim bratom Srbom docela tuj, ne samo tuj, temveč naravnost zopern. Zakaj Srbi so se od nekdaj z največjo hrabrostjo borili proti vsaki krivici, ki se je godila narodu in v tem boju so si privzgojili neki zdrav ponos, ki ne kloni, tudi kadar ga bijejo ter se bojujejo v trdnem upanju, da pravica končno zmaga. In zgodovina jim je dala prav. Pri nas so nosilci tega suženjskega duha liberalci raznih branž. Nekdaj so bili veliki živio-Slovenci, kar jih pa ni oviralo, da ne bi pisali visokih slavospevov cesarju Francu Jožefu. In danes? Danes so zavrgli slovenstvo ter so vsi srečni, če morejo čim bolj pljuvati po njem ter ga gospodarsko in kulturno ubijati, samo da se prikupijo višji gospodi v Belgradu. Pri tem so tudi pripravljeni trikrat zapustiti svoj program in menjati stranko. V politični zgodovini zadnjih petih let imamo celo vrsto zgledov. Kdo se ne spomni, kako so samostojneži agitirali v Sloveniji za avtonomijo, v Belgradu pa glasovali za centralizem, ki gospodarsko in kulturno izmozgava Slovenijo. Kdo ne ve, kako so potem samostojneži prehajali od Radiea do srbskih zemljeradnikov in zopet nazaj kakor barka brez krmila z edinim ciljem: preriniti se končno do velesrbskih radikalnih dobrot, pa naj tudi pri tem Slovence vrag vzame. In komu ni znana velepoučna zgodba o Albinu Prepeluhu in njegovemu Avtono-mistu in Republikancu. Ogenj in žveplo se je vsipalo iz teh listov na vidovdansko ustavo, in centralizem, ki poriva Slovence ob steno, danes pa Prepeluhovi ljudje visoko vihte kadilnico pred malikom, ki so ga preje proklinjali. In to kljub temu, da se Slovencem nič boljše ne godi, pač p g slabše. Najnovejši in najpoučnejši zgled pa je tisti del liberalcev, ki časte dr. Žerjava in dr. Pivka. Ti so bili najprej v Jugoslovanski demokratski stranki, potem so stopili v Samostojno demokratsko stranko, danes pa — čujte — danes se hočejo priključiti radikalom ter pojejo donebesne slavo-speve g. Pašiču. In glavni odbor Pribiče-vičeve stranke je moral dati slovenskim liberalcem pasuš, da smejo — Če bo šlo — jadrati v radikalno stranko. Kaj pa program? Za to vendar ne gre. In ljudske koristi? Za to pa še celo ne. Glavno je to: liberalci nimajo več denarja za agitacijo, »Jutro« in brezverska »Domovina«; sta na suhem, državne kase pa imajo vedno kaj drobiž*L Pribičevič je potisnjen v ozadje, zato: pojdimo k Paširu. Drobtine dobimo, za »Domovino« in »Jutro« bo dovolj. Kako se je svoj čas Domovina obregnila ob nas, da obrekujemo, ko smo ugotovili, da bi liberalci radi prestopili k Pašiču, brezpogojno, samo če jih vzame. Ali smo imeli prav ali ne? Ko so bili zadnjič enkrat ljubljanski gledališki igralci v Belgradu, tedaj se jo izrazil zelo izobražen in trezen Srb o slovenskem suženjskem duhu tako, da je tiste Slovence, ki so ga slišali, zalila rdečica. Priporočamo eSHs: kturo« zoper slabo prebavo in za oslabele. Steklenica 20 Din. Od 3 steklenic dalje razpošilja samo lekarna HOČEVAR, Vrhnika. 7038 HIŠA mora Imeti štiri vogale; tri podpira taka žena, ki je varčna gospodinja, četrti je pa milo »GAZELA«, ker si brez tega ni mogoče misliti blagostanja v družini. Ko listje odpada, je čas, da mažemo sadno drevja z »Arborinom«, Kilogram stane 10 Din in se dobi pri tvrdki Chemo-techna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg št. 10 (na dvorišču). 6962 GAZELA MILO d Domoljubovo slike št. 10 izidejo 3 prihodnjo številko. d Naš listek. V kratkem pričnemo prinašati novo povest iz irskega kmetskega življenja. Povest pop'sujo ganljiv. Iti obenem grozno zgodbo irske deklice-najdenke, ki jo hči ovaduha. Novi naročniki naj si zato že sedaj ogiase. Domoljub do konca leta stane 4 Din. d Somišljeniki! Te diiise razpošilja koledar naše »Kmetske zveze«. Skrbite, da ga kupi gotovo vsak naš kmet.. Cena kot dniga leta — Din 10.—. l|dor ga hoče naročiti naravnost, naj piše dopisnico na naslov: Jugoslovanska Kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. — Storito to kmalu! d Kako je z zagrebško bolnišnico! *— »Za- greber Tagblattt prinaša poročilo o obupnih razmerah zrgrebških bolnisn:":. Bolniški zavodi 30 nameščeni po raznih nezadostnih prostorih. S prostorom je zlasti na zimo taka stiska, da ni nikjer niti.gne same postelje prazne in morajo vselej vroči kakega lažjega bolnika 11:1 cesto, da morejb sprejeti kakega težko bolnega. Poleg tega ''se vse tjolnižnice že tri leta bore z največjimi denarnimi te£a« vami. Vso bolnišnice so-do vratu zadolžbne in se morajo vsak dan boriti za svoj obstoj in moledovati za milostno prizanašanje in nov kredit pri svojih upnikih;' Vse potrebščine nabavljajo sproti na upanje. Prav sedaj, lik pred zimo, stoje bolnišnice brez denarja, brez kuriva in brez živHi Živila bi se dala sedaj jeseni cenejše kupiti, a uprave nimajo denarja niti za sproti. Dolgov znašajo milijone in bolnišnice so vsa kdan na tem, da se zapro. Še slabši, če je to sploh mogoče, je položaj v podeželskih bolnišnicah. — Blagoslov centralizma! Kaj naj mi Slovenci deh-mo v vladi, če niti Radič s 50 poslanci nič ne doseže. • ■■'■ d Županski tečaj v Radovljici. V soboto dne 24. oktobra 1925 priredi županska zveza v Radovljici — v salonu g. Avguština županski tečaj, na katerem predavajo trije uradniki velikega župana iz Ljubljane o raznih poslih občinske uprave, zlasti o občinskem gospodarstvu in o raznih drugih nalogah občine, o domovin; stvu, o pravicah in dolžnostih žilpana^fe*® občinskega odbora itd. Vabimo vse občine in njihove župane ter opornike, dj se udeleže prepotrebnega pouka v obiffiem številu. — Pričetek ob 9. Vrrdopoldiffe. Po končanih predavartjjHfrazg6vori in odgovarjanje na razna vprašanja; Nato ustanovni občni zbor podhSnice % z. za radovljiški okraj. — Županska zv^za.J d Brezverska »Domovini« je podala ponižna, ko smo ji točno dStazalH dn je brezverski list. Sedaj še piWf, da-mi vsakogar proglasimo za brezverca, ki ni klerikalec, celo duhovnike. Nas ta^onižnost* čeprav je prisiljena, zeloveselfii ££ £ d Dve krivici popravljenifMini^Mrjpro-svete je podpisal odlok, da sg^gMlvan Štrukelj zopet nastavi za šolskega ,?r,e^P -n.(j no ropati. La4u&tj! je pogorelo ppltišlvo,'6U{odaaio J, .. - if Nezgodi* pri proslavi. y SoktjJ*^in rio-H»u ua Viča so vprizoriti v'nedeljo igro Ro-kovnjači. Pri zadnjem dejanju usireli francoski častnik Grogo — Nandeta, Ker je imel igralec te vloge v samokresu patrono najbrže premočno znmašeno, je zamašek preslrelil igralcu Nandelu srajco iu ga lahko ranil. d Smrtonosen časopis, Riinolo soboto je prejelo po; tajenaielstvo v Gorici poštno pošiljatev z označbo: Mesečni časopis za kmetijstvo. Ko so hoteli ovitek cdpreti, se je razJegel silni pok in postajenačelnik Del Grande in njegov namestnik Michelig sta se zgrudila težko ramena. V ovitku je bil peklenski stroj. Policija storilca še ni izsledila. d Umor duhovnika. Pretekli ponedeljek se je v Rimu pri belem dnevu ob desetih dopoldne v ulici Via S. Basilio zgodil strašen zloči^ ki še ni popolnoma pojasnjen. Vojak karchi je z bajonetom prebo-del duhovnika, ki je zamišljen šel po ulici. Duhovnik s§ je zgrudil v krvi, prišla sta dva karabiniera, ki sla vojaka aretirala, umirajočega duhoynika pa odpeljala v bolnišnico, kjer -je v nekoliko minutah izdihnil. Pri dujiovniku so našli vizitko, i& katere je bilgufazvidno, da je to Pavel Geny, profesor Gregor!jan^ke univerze v Rimu. Morivec, vojak Mar.chi, kaže znake blaznosti, vendar stvar še ni, zadosti preiskana. , ., r d Umor v cerkvi.. Te dni se je v cerkvi St. Etienne v Karlsruhe na Nemškem odigral strašen dogodek. Ko ie duhovnik W'olf ravno bral sv. mašo, je skočil na oltar neki človek, ga zagrabil za grlo in vrgel na tla. Po kratkem boju ie duhovnik podlegel napadavcu, ki je hladnokrvno izvlekel nož in ga zaklal. V cerkvi je nastala silna razburjenost. Vendar so morilca zgrabili. Pri zasliševanju je izjavil, da mu je ime Otto Jorger in da je ubil duhovnika samo zato — da bi ga obsodili na smrt, ker živi že več let v veiiki bedi. d Umorjena pastirica. V Javorju pri Črni je bila v noči na 10. oktobra v spanju umorjena pastirica Liza Molar, uslužbe-na pri Gutovnikovih. Zločinec, ki se je do-tični dan pred umorom klulil okrog po Javorju, je ponoči skrivaj prišel v sobo, kjer je spala pastirica Molar, je dekle v postelji zadavil, potem pa v sobi pokradel razno moško obleko in druge stvari v vrednosti kakih 1700 Din ter brez sledu izginil iz kraja. Zločinca ni ponoči nihče čul; šele zjutraj, ko je gospodinja prišla dekle klicat, je našla siroto mrtvo, po sobi pa vse razmetano. — Orožništvo iz Črne storilca pridno zasleduje in je upati, da ga bo kmalu prijelo. d Slovenec ustrelil Slovenca. Slovenski ameriški listi poročajo o uboju med rojaki v Pueblu, Colo. Štefan Kotlar in Andrej Kovač ki sta si svaka in bila oba zaposlena v rieki tamkajšnji tovarni kot kotlarja, sta se že dolgo srdito sovražila. Kakor izjavlja PiiporoSa se manulaktorna trgovina R, Miklauc („Pri Škofu"), Ljubljana IIIB ......................" Kovač, ga je Kotlar neprestano žalil in celo pretepal; grozil mu je tudi, da ga prej ali slej ustreli. Da se reši večnega razburjenja in strahu, si je kupil revolver in Kotlarja v delavnici ustrelil. Kovača so zaprli. d Samomor služkinje v Zagrebu. V Zagrebu so samomori služkinj posebno številni. Dne 13. t. m. se je pripetil nov slučaj: 18 letna sobarica Marica Naglič je skočila iz Četrtega nadstropja in se ubila. Zapustila 5'e pismo, v katerem pravi, da mora umreti, ter je velika grešnica in nesrečnica ter ne-pokoren otrok svojih staršev. Gospodar je izjavil, da je bila nesrečna Marica vedno dobro in pošteno dekle. d itajiicnburški ropar prijet. Pred 14 dnevi so, kakor srno poročali, štirje roparji napadli v Senovem pri liajhenburgu rudniškega inženirja Franca Forgesa iu rudniškega uradnika Jerneja Peteres ter jima odvzeli 350.000 Din, ki so bili namenjeni za izplačilo delavcev. Eden teh roparjev je sedaj prišel pravici v roke. Policija v Varaždinti je namreč v neki zloglasni hiši prijela Fabjana Grši-ča, katerega je bil že pri napadu spoznal g. Peterca. Ker se je Gršič na vse preteke upiral, so gn močno uklenili in prepeljali te dni po železnici preko Pragerskega v zapo. re okrožnega sodišča v Celju. d 39 let zapora. Preteklo sredo se je Vršila pred mariborskim kazenskim senatom razprava proti 26 obtožencem iz Prek-murja. Obravnaval se je znani slučaj iz avgusta 1923 v Gor .Bistrici v Prekmurju, kjer so orožniki v civilu prišli h kmetom, a seveda se predstavili kot orožniki! Bilo je pa v času, ko je strašil po Jugoslaviji gospod Oaruga in tovariši ln tako se je zgodilo: kmetje so nekaj orožnikov ubili, nekaj težko poškodovali in prekršili še par drugih paragrafov. Slučaj je bil že pred poroto, se zavlačeval, prišla je obnova in tako je kazenski Benat obsodil v sredo teh 26 obtožencev tako, da pride na vsakega približno eno leto in pol pokore v ječi. Razprava se je zavlekla do treh popoldne. Zaradi matere t «mrt. V Mjostarju se je ustrelil 22 letni trgovec Petar Radovanovič, Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da ne more več prenašati ravnanja svoje matere, ki ga prezira in zapostavlja, dasi je od svojega 13. leta s svojim delom skrbel zanjo in brate. d Velik plen. Hrvatski delavec Kosta Milovič je prišel iz Amerike ter prinesel s seboj 2100 dolarjev, ki jih je v Zagrebu zamenjal za 113.000 dinarjev tor nato odšel na zagrebški kolodvor, kjer je v čakalnici zaspal. Medtem pa so prišli tatovi ter mu vzeli torbico z denarjem, ki jo je imel obešeno pod telovnikom. Ko se je zbudil, je prijavil slučaj policiji, ki je kmalu iztaknila uzmoviče. Toda mož bo dobil nazaj komaj tretjino denarja. d Strahoina povodenj na Kitajskem. Po najnovejših poročilih je zopet narasla reka Hocongho tako zelo, da je preplavila na tisoče kvadratnih kilometrov zemlje. Nad 80.000 oseb je brez strehe. MED BRATI IN SESTRAMI. Slovenski romarji na Sv. Gori. Predzadnjo nedeljo je obiskalo priljubljeno božjo pot na Sv. Gori pri Gorici 400 slovenskih romarjev z Gorenjske, iTudi zadnjo * ^ POLITlCni • 2HPISKI bte_afe_sfe p Jesensko zasedanje narodne skupščine se je začelo v torek 20. oktobra. p Pašič se je vrnil v Belgrad, sprejema razne ljudi in molči. p Dr. Žerjav zahteva prosto pot. Glavni odbor Pribičevičeve stranke je po dolgi in ostri debati dal dr. Žerjavu prosto pot, da so sme na svojo roko pogajali z radikali. Dr. Žerjav ne more prenesti propadanja lastne stranke in hoče k radikalom. p Cepljenje vrst duhovnikov. Brezverska ;-Dc movina« bi rada prikrila žalostni položaj svoje stranke, ki stalno propada, ker nima več opore v vladi, v ljudstvu je pa sploh ni nikdar imela. Zato neprestano piše o SLS češ, da propada in da celo duhovniki odpadajo. Hudo je pri tem samo to, da lažniva »Domovina« niti sama sebi tega ne verjame. Težko se je tolažiti s tem, česar ni. p Dr. Žerjav piše v r>Domovino« navdušene članke, kako on in njegovi tovariši delajo za gospodarsko povzdigo slovenskega kmeta. Koliko je na tej dr. Žerjavovi ro-klami, se vidi iz tega, da je na seji finančnega odbora, kjer sta poslanca dr. Kulovec in Pušenjak dokazovala finančnemu ministru, da Slovenija ne zmore takega davčnega pritiska, dr. Pivko, Žerjavov poslanec, popolnoma molčal. O g. Žerjav, na tako delovanje, ki v s Domovini« na dolgo in široko govori, v Belgradu se pa molči, smo že davno navajeni. p Odpor proti Radlču. V dalmatinskih časopisih se kaže vedno hujši odpor proti Radiču, češ, čemu je šel v vlado, če je pa vedno slabše. p Proti Radiču. Radičevi časopisi na Hrvatskem so začeli ljuto napadati škofe in duhovnike in prinašati protiverake izjave. Zato so duhovniki na konferenci v Zrinjskem Topolovci sklenili pozvati du-hovsko oblast, da nastopi proti sramotenju, vse duhovnike pa, ki so v Radičevi stranki, da izstopijo. Pa upa Prepeluh, da bo pri nas kaj opravil z Radičem. PRI NAKUPU BLAGA se priporoča R. RUTNER, nasl., VRHNIKA._ nedeljo je prihitelo na Sv. Goro večje število slovenskih romarjev. Gibanje goriških Slovencev. Dne 1. oktobra se je vršil v Gorici zbor zaupnikov političnega društva »Edinost« in kmetsko-delavske zveze. Iz poročil odseva ogromno delo, ki so ga izvršili voditelji goriških Slovencev pod vodstvom dr. Besednjaka in dr. Bitežnika za svoje ljudstvo. Goriško tajništvo je dajalo brezplačno pravne nasvete in posredovalo v vseh mogočih zadevah. Povprečno se je oglasilo v tajništvu vsak dan 30 strank. V resolucijah so se posebno poudarile zahteve slovenskega ljudstva po slovenskih šolah in po enakopravnosti slovenskega jezika v vsem javnem življenju. Poslancu dr. Besednjaku je zbor izrekel zaupnico in zahvalo za njegovo neumorno delo. PDSPCTU _Jte_m Nova mednarodna pogodba. V švicarskem mestu Locamo so se v petek 16. oktobra zaključila pogajanja med Nemčijo ia Belgijo, Francijo, Anglijo in Italijo glede priznanja sedanjih državnih meja in glede mednarodnega razsodišča. Pogodba določa nedotakljivost meja med Francijo, Belgijo in Nemčijo, kakor jih je svoječasno določila verzajska mirovna konferenca. Anglija in Italija sta se pa zavezali, da jamčita za izvršitev pogodbe. Posebno pogodbo 60 sklenili o razsodišču, ki bo reševalo vse spore med Francijo in Nemčijo ter med Belgijo in Nemčijo. Sklenili so tudi ustanoviti razsodišče za varstvo vzhodnih mej in sicer med Nemčijo in češko in med Nemčijo in Poljsko. Po sklepu teh pogodb, ki pomenijo za nekaj časa odstranitev sovraštva in vojnih nevarnosti med prizadetimi narodi, so se sedaj tudi Nemčiji odprla vrata v Društvo narodov, kjer bo lahko kot enakopraven član delovala. Vsa Evropa je vesela teh pogodb, ki kažejo, da se tudi najbolj nasprotujoči si narodi lahko sporazumejo brez kanonov in krvi. Samo, da bi diplomatje držali besedo! Kongres narodnih manjšin v Ženevi. V četrtek 15. oktobra so se zbrali v Ženevi zastopniki narodov, ki žive v državah, v kateri ima večino drugi narod (narodno manjšine). Na kongresu je zastopanih 30 narodnih manjšin iz 14 držav. Primorske Slovence zastopa dr. Vilfan. Tudi Nemci iz naše države so poslali svoje odposlance na to zborovanje. Za predsednika kongresa je bil izvoljen Slovenec dr. Vilfan. Bojeviti Turki. Turki so imeli te dni v Mali Aziji velike vojaške vaje. Ob tej priliki je turški poglavar Kemal paša zbral generale in je Imel na nje bojevit govor ter končal z besedami, da je turška armada pripravljena se boriti proti vsakemu sovražniku, ker je dovolj močna. Razpust češkoslovaškega parlamenta. Z odlokom predsednika Masarika sta bili razpuščeni obe češkoslovaški zbornici in bodo razpisane nove volitve. Prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo ie vedno bolj prisrčno. Ruski zunanji minister čičerin se že par tednov mudi v Berlinu; v Moskvi pa so zastopniki obeh držav sklenili trgovinsko pogodbo. Vojna v Maroku (v Severni Afriki), kjer se domačini pod vodstvom Abd-el-Kri-ma že precej časa upirajo Špancem in Francozom, se še vedno nadaljuje, ker nihče noče odnehati. Boji so zadnje čase vsled neprestanega deževja malo ponehali, toda ta odmor bosta porabili obe stranki, da se pripravita za nove naskoke. Tudi Angleži preganjajo komuniste. V Londonu so aretirali več komunistov. Pri mnogih so izvedli hišne preiskave. Vedno najnovejše volneno blago za ženske obleke tn bluze A. & E. SKABERNE — Ljublfana, Mestni Ut M< n Ježica. V soboto se vrši ob pol osmih zvečer v Društvenem domu skiopUčno predavanje o Koro&ki. Vabljeni vali n V Retečah pri Škofji Loki obhaja dekliška Mar. druži)« 25 letnico obstoja v nedeljo 25. oktobra ob 2 popoldne v cerkvi, o>b 8 pa v Društvenem domu z govorom, deklamcijamt, petjem mešanega in sviranjem tamburaškega zbora in z igro »Moda pred nebeškimi vrati« in iivo sliko. n Ig. V nedeljo 25. oktobra igramo v Katoliškem domu igro »Crnošolecc in sicer ob 3 popoldne. Igra se konča ob 5. Ker je na Igu veliko govorjenja in zanimanja, kako delajo frnošolci točo in kako ogenj panajo, vabimo vse k obilni udeležbi. Pred igro zapoje moški zbor: Aljaž: Triglav, Nedved: V ljubem si ostala kraji, In Sattner: Na planine! n Sv. Helena—Dolske. V nedeljo 25. oktobra priredi tukajšnje izobraževalno društvo ob 3 popoldne igro »Veriga« s petjem in deklaniacijo. Vsi prijatelji društva vljudno vabljeni! n Tečaji duhovnih vaj v novem Domu (poleg cerkve sv. Jožefa) v Ljubljani do konca leta 1925. Od 31. oktobra do 4. novembra za mladeniče; od 9. do 13. novembra za oerkvenike in or-ganiste; od 23. do 27. novembra za duhovnike; cxl 28. novembra do 2. decembra za može; od 5 do 9. decembra za mladeniče; od 12 do lt). decembra /.a mladeniče; od 19. do 23. decembra može; od 27. do 31. decembra za učitelje in profesorje. Tečaji se začno vselej zvečer prvega In končajo zjutraj zadnjega zgoraj omenjenega dne. — Udeleženci naj bodo v Domu do 6 zvečer prvega dne. Kdor se hoče udeležiti katerega teh tečajev, naj se pravočasno priglasi po dopisnici na: Rek-torat jezuitskega kolegija, LJubljana, Zrinjskepa !), in pove, kdaj hoče delati duhovne vaje. Najbolje je, da se možki enega kraja, župnije medseboj dogovore, župniku Javijo, ta pa naznani število udeležencev. Kdor se je priglasil za duhovne vaje, pa j'h iz važnega vzroka takrat ne more delati, naj se po dopisnici odglast, da napravi mesto drugemu. Oskrba znaša na dan dozdaj 40 Din. — Vodstvo »Doma duhovnih vaje. n Nova Štifta pri Gernjemgradu. V nodeljo 25. oktobra se bo ob 10 opravila služba božja in bo obenem odkritje spomenika za v vojni padle In pogrešane farane. — Oothard Fermč, župnik. n Pozor, reducirani invalidi t Ministrstvo za socialno politiko Je pričelo izdajati vsem reducira-nim invalidom in družinam padlih vojakov obvestila, zakaj jim je ustavljena pokojnina. Vsled tega je prenehal središni odbor Udruženja vojnih invalidov obveščati prizadete o redukcijah, ker so bo odslej vršilo to uradnim potom. V obvestilih pi ministrstvo ne daje nobenih navodil, kako nej prizadeti reduciranci obnove postopanje ln kakšna dokumente naj predlože v dokaz opravičenosti. Izvršilni odbor udruženja vojnih invalidov v Ljubljani opozarja vse svoje člane in članice, pa tudi druge vojne žrtve, ki so predlagane za redukcijo, naj pripravijo dokumente. Vsak naj se obrne do najbližje podružnice udruženja, kjer dobi natančna navodila za postopanje pri obnovi. Redukcije so izvršene vsled dveh vzrokov. Oni, katerim je špe-cijalna komisija pregledala hibe in jih vsled zboljšanja hib predlagala za redukcijo, morejo obnavljati postopanje le potom spričeval uradnih zdravnikov in novih nadpregledov. Po večini pa temelje redukcije na pomanjkanju dokazov, da izvirajo hibe iz vojne službe; pri vojnih vdovah ali sirotah pa vsled sprememb družinskega stanja. Pri pomanjkanju dokazov je treba predvsem zbrati vse dokumente Izza vojnih let (ne povojnih dokumentov, Izdanih že po prevratu). Ako teh ni, je treba dveh prič, ki lahko pod prisego potrdita, ali pa občinsko uverenje, v najskrajnejšem slučaju tudi Izjavo dveh oseb, sorojakov, ki lahko izjavijo ali potrdijo resničnost v sledečih slučajih: kje, kdaj in kako je zadobil reduclranec poškodbo ali bolezen v vojski ali sploh pri vojakih, kje se je zdravil, Ja je šel idrav v vojsko ln se vrnil bolan alipo-»kodovan, ali pa da se sploh le nI vrnil. Protaje * norimi dokazi J« treba vktiti m deželno ali prt- Donopin SV. LENART NAD SKOFJO LOKO. (Razno.) Dne 11. oktobra smo se tudi mi spominjali nesrečnih Korošcev. Govoril je g. učitelj Smolik, ki je pred ponesrečenim glasovanjem sam deloval na Koroškem. — l'o okolici se klatijo in kradejo razni sumljivi ljudje. Orožniki jik pridno zasledujejo. — V noči dne 12. oktobra je nastal ogenj v hiši krojača Franceta Koblarja. Ker je bila stavba lesena in se je ogenj hitro razširil, zato so mogli ljudje le malo rešiti. Ker smo že blizu zime, je nesreča tem hujša. SV. PETER PRI NOVEM MESTU. V nedeljo 11. oktobra so imeli naši orlovski fantje svoj običajen jesenski občni zbor. No, predsednik br. Bevc je rešil položaj naravnost skoro sijajno I Navzoč je bil tudi predstavnik SLS, bivši predsednik krajnega šolskega sveta g. Blaiič it Mačkovca. — Le-ta dan je bilo »zahvaljenje« na Gori. Prijetno solnčno vreme je zvabilo nešteto udeležencev od blizu in daleč t prijazno svetišče Device Marije. Cerkveno darovanje je trajalo zlasti od strani moških nenavadno dolgo. — Trgatev je povečini končana. Ta teden pobirajo »Baronovi« iz graščine boštai>jske pri Kalini, Polak-Remčevi in nekateri meščsnl bodo po stari navadi čakali — do sv. Terezije. Količina je srednje dobra, kakovost bodo pa precenili vinotržci. STARA CERKEV. (Nenadna smrt.) Nenadne smrti je umrl pretekli teden posestnik Franc Kroniar iz naše vasi. Zguba dobrega in ljubeznivega prijatelja in neomejno zvestega somišljeniki nas je hudo zadela. Pogreb je pokazal, kako na široko je bil pokojni znan in splošno priljubljen. Popoldne je šo pulil repo, zvečer ob 10 je bil /.e mrli?. Nfcj v miri počiva, bla*a duča! KARA PBI KOSTELU. (Pro.ivetro delo.) Da iu nismo kar zadnji, priča dejstvo, da smo v zadnjih tednih prišli do dvorane, ki bo lahko služila prosveti in omiki. Z veliko požrtvovalnostjo jc trgovec Bauer predelal del svoje hiše tako, da je v njej velik prostor, v katerem si je katoliško prosvetno društvo postavilo lasten stalen oder. OBtali dri pa bo služil za čipkarsko šolo. Nekam slovesna otvoritev te dvorane se je vršila v nedeljo 27. septembra z društvenim predavanjem. Na do 150 ude- stojno okrožno sodišče. Sodišča bodo v kratkem dobila vse spise o reduciranih od ministrstva za socialna politiko. Tako nas obvešča Središnji odbor udruženja vojnih invalidov lz Belgrada pod št. 0591. — Izvršni odbor v Ljubljani. n Občinski uslužbenci v Sloveniji. Na ponovne pozivi* v časnikih se je dosedaj prijavilo Iz cele Slovenije komaj !<3 občinskih uslužbencev. Po naši sodbi pa je oseb okoli 200. Kje so ostali? Ali vam ie tako malo za vašo strokovno organizacijo? Zganite se in prijavite takoj svoj pristop k organizaciji občinskih uslužbencev v Sloveniji, da bo mogoče še letos sklicati ustanovni občni zbor. Prijave sprejema »Zveza nameščencev outonomnih mest Slovenije sedaj v Mariboru. n Uradne ure pri sodišču. Od 15. oktobra 1925 do 15. aprila 1926 so pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani uradne ure od 8 do 12 dopoldne in ml 3 do 6 popoldne. Stranke s? sprejemajo samo dopoldne t izjemo najnujnejših slu- aj6V'n Srbi, Hrvati iu Slovenci v Ameriki je naslov veliki knjigi, ki bo v kratkem izSla v Zagrebu. V knjigi se obravnavajo gospodarska, socialna, Kulturna in narodnostna vprašanja naš h i^encev v Ameriki. Knjiga stane v prednaročilu IMm knjigarni 200 Din. Naroča se na naslov: Biblioteka »Bankarstva«, Zagreb 6, Marovska ulica 30. n Tržišče pri Mokronogu. Prvo gospodarsko druStvo priredi v nedeljo 26. oktobra ob 16pop. v Tržišču vinsko trgatev s prosto pokuSnJo mona Matkovških gori«, ter , f^tSt^kTiJS se vabijo kupci to prijatdtt dru«va, j«fl» N**. apored nudil vsakem« obilo ufctka. — lWDor. ležernih je bilo raz obraaa citati vidno zadovoljstvi nad lepim uspehom, ki ga je društvo doseglo v še ne dveh letih obstoja. Dn« 4. oktobra pa smo imeli žo zopet redni občni zbor drušvta. Nad 100 udeležencev je z zanimanjem sledilo poročilom odbornikov. Videli smo, da se je število članov r enom letu več ko podvojilo. Društvo je imelo s 30. septembrom že 177 rednih članov. Velikega pomena za uspešen napredek ln razvoj društva je, če ima društvo svoj prostor v bližini farne cerkve. To se je pokazalo že obe omenjeni nedelji. Upamo, da bo oder v najkrajšem času še spopoliijcn. nukar pričakujemo tudi prijetne zabave. — Začetkom meseca se je tudi že pričel reden pouk v čipkarskem tečaju. V pustih jesenskih in zimskih dneh si dekleta v tem tečaju marsikaj lahko priuče. Pri tem pa jim bo v novem ličnem prostoru tuili prav krat-kočasno. Že lansko leto je razstava pokazala lep uspeh, letos bo pa lahko še večji. OSILNICA. (Občinske volitve.) Na 13. september določene občinske volitve se vrše pri nas šele 25. oktobra, ko volivcev večinoma ne bo doma. Vso se vprašuje, kdo je te pro-ložitve kriv. Ena kandidatna lista je bila prepozne objavljena. Pa zakaj? G. gorent jo je glavarstva vrnil, češ, da je vpisanih premladih kandidatov, ia tako je zakasnela. Mi pa mislimo, da kandidatnih list nikdo še poduliati ne sme in tudi gerent ne, dokler niso objavljene. Potemtakem Je gerentov* krivda. da imamo volitve 25. oktobra, ko ni volivcev doma. Resnico smemo povedati. — Drugače pa mi mislimo, da je najbolje, da se z županstvom za vselej preselimo iz gostilne. Kar ljudje pomnijo, je bil pri nas še vedno gostilničar župan. Kakor da bi nikdo drugi ne bil sposoben! Saj je dovolj kandidatov: v Padovem, v Papežih itd., če so nam Osilničanl preveč napoti. Vsi se lahko razumem« in se tudi bomo. Kdo je župan, Je vendar postranska stvar. Dobrega gonpedarstva hočemo! IZ CERKLJANSKE FARE NA GORENJSKEM. (Odkritje spominske ploščo v Lahovičah.) Dne 11. oktobra se je vršilo pri nas odkritje spominske plošče v spomin v svetovni vojni padlih vojakov. Slovesnost se je pričela s petimi litanijfr-mi. Nato je Imel kratek govor g. kurat, potem j« bilo darovanje za pokritje stroškov. Nadaljnje slavje se je izvršilo zunaj cerkve. Godba je zaigrala lostinko, nakar je zapel moški »bor: Vigred se povrne. Vojni tovariš Toman lz Vodic Je v govor« omenjal trpljenje in junaštvo mož in lantov na raznih bojiščih v svetovni vojni. Po njegovem govoru so odkrili ploščo, »bor pa je iftpel pesem: Oj Do-bordob, slovenskih funtov grob. Nato je nastopil kurat in tajnik »Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne« g. Fr. Bonač. Z resno in v srce segajoče besedo je orisal vojno gorje ln trpljenje naših vojakov, naših invalidov v bedi in zapuščenosti. Govor g. kurat a je ganil ljudi do solz. Domači g. župnik ja opravil pri pokopališkem križu Libero za padle. Zbor je zapel: Blagor mu, ki se spočije. 3 tem je bila slc.vnoat zaključena. - Prav prisrčna hvala g. kurat u, domačemu g. župniku lz Sp. Ber-nika tovarišu Tomanu 1» Vodic, pevskemu zbor« iz Brila Lukovice, godbi lz Ccrkelj, godbi ln gasil-cem iz Vodic, dekletom za njih trud, ko so vse tate lepo okrasile. RIBNICA. (Krošnjarske zadeve.) Pretekli teden se je tu vršil lep shod naše domače obrti - krošnjarjev. Poslanec Skulj nas je razveselil s tako lepim poročilom, d» »e nam Je kar olepšalo srce. Med drugim nam je namreč sporočil. da mu js po dokom trudu končno «sp«» nam krošnjarjein kočevskega okraja priboriti nekdanje pravico krošnjaijanja po celi Nemški Av- .« Imenuj« Hna rofava kotenlaa, fcdelana k naf-boljletfa ameriškega bombaža. - Po trikratne« oranju postane »nežno bela. V salojl pri A. * K. 8KABIRMB - LJaU|au. MeaM trg* živinorejska razstava v Trbovljah. Kmetijska podružnica v Trbovljah je v soboto 17. t. m. ob priliki Lukežovega sejma priredila živinorejsko razstavo, da dobi nekak pregled živinoreje v svoji občini. To je bila po vojni prva živinorejska razstava v tem kraju. Imela je tudi namen, dvigniti živinske sejme in privabiti kupce v ta okraj, v katerem .so živinorejci preveč prepuščeni domačim mesarjem, ki jih izkoriščajo. Občinski travnik je bil poln prijavljene razstavljene živine, ki jo je bilo 149 glav, in sicer 25 parov volov, 49 krav, 25 teiic, 22 juncev in 3 biki. Udeležba je bila precejšnja in za veselo razpoloženje je skrbela v ta namen najeta godba. Razstavo je otvoril kmalu po 11 dop. g. Dominik Kolenc kot načelnik kmetijske podružnice, ki je pozdravil zastopnika kmetij ke družbe, tajnika inž. R. Laha in živino-zdravnika Lovro Tepina, ravnatelje drž. podkovske šole, oba iz Ljubljane. Orisal je v kratkih besedah pomen današnje živinorejske razstave, ki je po 27 letih prva taka prireditev. Po tem pozdravnem govoru je začela delovati ocenjevalna komisija, obstoječa iz gg. Tepina. inž. Laha, trboveljskega živinozdravnika Oskarja Deva, tajnika podružnice Adolfa Jesiha in dveh kmetovalcev: Dominika Kolenca in Rudolfa Aliaea. Po dokončani ocenitvi je tajnik inž. Lah v kratkem govoru naglašal glavne smernice umne živinoreje. Povdarjal je, da je razstava pokazala dober plemenski materij.il, ki se pa da še mnogo izboljšati. Cilj vseh Živ inorejcev v tem okraju je vzreja dobrih mlečnih krav, ker donaša mlekarstvo v tem industrijskem kraju največ koristi. Za vzre-jo dobrih mlečnih krav je pa treba najprej preskrbeti dobre plemenske bike, ki izha- »triji. .Smrti bomo po Avstriji razprodajah našo robo in popravljati staro blago! Kake koristi jc za nas vse (o, razume samo oni, ki pozna koliko naši ljudje zavise od zaslužka v Avstriji. In Se nekaj! Zopet se nam je v novem carinskem zakonu priznalo naše blago prosto vsake carine za izvoz, kar nživamo fr od 1. 1920. baš po prizadevanju posl. ftkulja. Ugodnost krošnjarjenja po Avstriji je pri-snana namreč v trgovski pogodbi med našo državo in Nemško Avstrijo, ki stopi v veljavo, ko jo sprejme narodna skupščina. Shod je zaključil s prisrčno zahvalo vseh navzočih g. ftkulju, ki je rešil ugodno naše življensko vprašanje in sicer v drŽavi sami, v Italiji in Avstriji. Priporočili smo sc mu Se za Madžarsko, kamor tudi zahajajo naši ljudje I SV. JURIJ POD KUMOM. (Kako napredujemo.) Tukajšnji farani smo za napredek zelo vneli. Postavili smo ob vodstvu gosp. župnika Avseca nov Društveni dom, v katerega prostorni dvorani Je priredilo Prosvetno društvo že ve5 predstav. Žal, da nas je gosp. J. Strah, kaplan in ustanovitelj prosvetnega društva, prehitro zapustil. Od tega časa smo kakor ovce brez pastirja in nismo imeli nobene prireditve. V našo srečo in zadovolj-nost smo dobili sedaj novega zelo dobrega gosp. naduSilelja (Rostaharja), kateri se z vso vnemo trudi za napredek izobrazbe. V ,ta namen je izbral primerno število fantov,' ki se z veseljem vadijo spevoigre ^Kovačev študent«-. Kakor se sliši,' bodemo imeli v kratkem {asu nastop. ' 61 ' ■ EBi jajo od dobrih mlečnih starišev, kajti mlečno:,! je lastnost, ki se ravnolako podeduje kakor barva, velikost itd. Ker je v tukajšnji živini splošno premalo mlečnosti, bi bilo umestno vcepiti semkaj nekoliko krvi mon-tafonske pasme, ki je zelo mlečna. S tem pa nikakor ni rečeno, da se v ta okraj vpelje montafonaka pasma, ampak naša siva živina potrebuje samo nekoliko njene mlečno lastnosti. Prav tako je potrebno, držati se že udomačene sive in pšenične živine, ki bo s primerno vzrejo postala ravno tako dobičkanosna, kakor so druge, samo večjo skrb in nego ji treba nuditi. Po tem kratkem predavanju se je vršila razdelitev nagrad v celotnem iznosu 6400 Din. Prva nagrada od 500 Din za vole je bila prisojena Mariji Durnik, Sv. Katarina; tri prve nagrade po 500 Din za krave so prijeli: Rudolf Ahac, P.aninska vas, Ivan Urbajs, Praprotno, Amalija Keršič, Trbovlje. Razen teh je bilo razdeljenih še večje število drugih in tretjih nagrad za vole, krave, junce in telice. Vseh nagrad je bilo 21 v skupil ni znesku 6400 Din. Izmed bikov je dobil plemenjak kmetijske podružnice, ki ga ima v oskrbi Franc Šlravs, Krez-dol, častno diplomo. V splošnem je omeniti, da je ta prireditev dobro iznadla in da bo služila v spodbudo tamošnjim živinorejcem za njih bodočo delo na tem polju. Videti je tudi, da se med tamošnjim kmetskim ljudstvom vzbuja zanimanje za zboljšanje gospodarskega stanja. Pohvalno pa je treba omeniti odbor kmetijske podružnice, ki tako marljivo deluje; pred vsemi pa izredno agilne-ga načelnika Kolenca in tajnika učitelja Jesiha, ki sta si oba stekla veliko zaslug za poživljenje delovanja te kmetijske podružnice in posebno pa za to živinsko razstavo. Gospodarska obvestila. DENAR. g Vrednost denarja dne 20. t. m. Naš dinar v Curihu se je tega dne plačeval po 9 centimov 21 stotink. Domače borze v Zagrebu in Belgradu so istega dne tuje valute plačevale po sledečih cenah: 1 anoleški funt šterling 273 Din, 1 ameriški dolar 56.3 Din, 1 kanadski dolar 56 Din, 1 nemška marka 13.42 Din, 1 švicarski frank 10.87 Din, 1 avstrijski šiling 7.94 Din, 1 francoski frank 2.55 Din, 1 italijanska lira 2.27 Din, 1 češka krona 1.67 Din, 1 bolgarski lev 0.41 Din, 1 rumunski lej 0.27 Din, 10.000 madžarskih kron 7.92 Din. g Ustaljenost dinarja. Po poročilih iz Belgrada je finančni minister na eni zadnjih sej ministrskega sveta podal svoj valutni načrt v zvezi z ustalitvijo dinarja. Med drugim je omenil tudi resolucijo Narodne banke o stabilizaciji, v kateri se popolnoma odobrava politika ustaljenja kot edino koristna za narodno gospodarstvo ter se zahteva, da se nadaljuje. Vlada je soglašala s finančnim ministrom, ki hoče ustaljenje izvršiti polagoma, da se med tem časom izvrže priprave za končno va-lutno preureditev, zu katero po mišljenju finančnega ministra sedaj še ni čas. CENE. g Ljubljanska blagovna borza. Ceno so bile za 100 kg različnih pridelkov: pšenica domača, postavljena v Ljubljano 205 Din; oves hrvatski postavljen v Ljubljano 190 Din; koruza stara, postavljena na slavonsko postajo 185 Din, koruza nova na sremski postaji 160 Din; koruza medjimur-ska nova postavljena v čakovec 205 Din, koruza drobna, okrogla v Ljubljani 195 dinarjev; koruza v storžih postavljena na slavonsko postajo 75 Din; koruza nova, ki se naj dobavi novembra ali decembra in ki se plača takoj ob sklepu kupne pogodbe, stane 122.50 Din. Otrobi pšenični drobni postavljeni v Ljubljano 165 Din. Fižol postavljen v Ljubljano stane za 100 kg: rib-ničan 300 Din, mandalon 285 Din, prepeličar 315 Din; beli fižol postavljen v Postojno, stane 300 Din. g Borza lesa. Na ljubljanski blagovni borzi se je kupovalo z lesom po sledečih pogojih: Za kubični meter lesa raznih vrst postavljenega na obmejno postajo se je plačevalo: trami monte 320 Din, frize ol 4—10 m 1280 Din, hrastovi plohi neobrob-ljeni 1010 Din, hrastovi hlodi SO cm v premeru I. in II. vrste 480 Din, breza 10—30 cm v premeru 400 Din, late 25—50 cm široke monte 540 Din; kubični meter jamskega lesa se je plačevalo na postaji nakladanja 170 Din; 100 kg bukovih dn i na nakladalni postaji je stalo 19 Din; 100 k^ bukovega oglja I. vrste postavljenih na mejno postajo je stalo 88 Din. g Tržne cene v Ljubljani. Minuli teden so bile na ljubljanskem trgu slede o cene: Meso: goveje v mesnicah po 16 do 19 Din za 1 kg, na trgu po 15—18 Din, telečje po 17—20 Din, prašičje 20—27 Din, mast 30—31 Din ,šunka 35—37, prekajeno meso 30—35, koštrunje meso 14—15 Din, kozličkovina 20 Din. Perutnina: piščanec za komad po 12—35 Din, kokoš j o 30—40 Din, raca po 25—35 Din za komad; divji zajec 25— 60 za komad. Mleko po 2.50 do 3 Din liter, sirovo maslo po 45 Din, čajno po 55 Din, sir po 36 Din za 1 kg. Ja ra za 1 komad po 1.75 Din. Krma: Sladko seno za 100 kg po 75 Din, polsladko 50 dinarjev, kislo po 40 Din, slama po 50 Din. ŽIVINA. Živinski sejem v Ljubljani dne 14. oktobra. Za kg žive teže so se plačevale sledeče cene (v dinarjih): Voli prvovrstni 10 do 10.50, voli rejeni 9—10, vprežni voli 8 do 8.50, krave debele 8—8.50, krave rejene 7—7.50, krave klobasarice 4—5, telice debele 7.50—8.50, biki debeli težki 9 do 10, biki rejeni 7.50—8.50, teleta težja debela 12—13, teleta zaklana 15—16.50, prašiči špeharji domači 16—17.50, peršu-tarji 13—14, prašiči zaklani 17—18, bana-ški špeharji prvovrstni težki 19—20, bana- Dobro in poceni se kupuje v manutakturnl trgovin! A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg »fi pohvale, ni kupčije. Dandanes sloni vse na reklami ali pohvali. Časopis prinese vest, ki jo neverjetna, ki je laž, da jo primes lahko z roko — nič ne de! Svet veruje tej laži, zdi se, da potrebuje svet laži. Izkušnja je izučila trgovca, da ni Irupčije brez pohvale in naznanil v časopisih, s pohvalo, tiskano v javnih listih dobro spča trgovec slabo blago; trgovec, ki se ne poslužuje tega pomočka, ne more oddati svojega poštenega blaga. Umetnik, bodisi fiikar, pesnik, dramatik ali igralec, potrebuje hvalisanja po časopisih in si naroča včasih sam tiskano pohvalo. Pozornost občinstva vzbudi spreten človek tudi na drugačen način — glavno je, da vzbudi vest v listih zanimanje bralcev. Pisatelj Granville nam slika v naslednji črtici šaljivo-resni dogodek iz življenja znanega goslarja Izarja: Težka vrata deželne jetnišnice so se odprla in zaprla. Preti mrkim poslopjem sta obstala dva izpuščenca, ki sta ee ozrla čemerno nazaj. »Neverjetno, je rekel starejši, moški v tridesetih, svojemu mlajšemu tovarišu, »kako to zdela! Osemnajst mesecev!.: ;Kaj pa,< ga je premeril mladi tovariš, »ječa res ni olepševalno društvo, nikdo ne bi spoznal v tebi znanega lepega Jakca, obleka visi na tebi kakor na kolu in jaz sem tak, kakor da bi bil ležal štirinajst dni v vodi.« Lepi Jaka se je jezil: »Dvajset kil sem izgubil v tej — barki f In v teh cunjah se ne sineva prikazati v mestu. Prvo je, da si pre-skrbiva drugo obleko.« Mlajši je odmajal: »Prvo je, da večerjava pošteno. Rad bi si izbral enkrat sam ivojo večerjo —.« Ni pretekla ura, že sta stopila tovariša z prodajalne starinarja. čedno oblečena, adovoljna in vesela. Jaka si je poravnal životnik svoje zamolklo-sive obleke in ki-!mal: :Sem, kakor da bi se prerodil.« Mlajši tovariš je ogledoval svojo na izbor krojeno pin oglajeno obleko iz mehkega sivega blaga. Ni se mogel nagledati sam sebe. Jaka ga je podražil: »Prav kot kak grof? 1 Ali moje in tvoje premoženje se je skrčilo s tem nakupom in če ne dobiva kmalu kak čeden posel, bo suša.« »E kaj! Ne bodi siten! Glavno je, da so navečerjava. Kar vrti se mi. To bo pač, ker nisem vajen svobode. Glej tamle gostilno, priveziva si dušo s Štefanom vina v proslavo današnjega dne, in pogovoriva se o poslu.« Bila je boljša gostilna. Lepi Jaka se je ogledal še enkrat in ko je bil uverjen, da stopi lahko med goste, se ga je polastil zopet nekdanji sigurni nastop, pokimal je dobrohotno natakarju in se zibal mimo vrste miz. V prijaznem kotičku sta se vrgla tovariša na plišasto zofo in kmalu sta trknila na svojo mlado svobodo. Tihoma sta snovala načrte in motrila goste. Iskala sta in čakala posla. V gostilno sta stopila na izbor opravljena gospoda, katera je pozdravil gospodar z globokim spoštovanjem, dočim so šepetali gosti za njima. Vsela sta se blizu kota naših znancev iz jetnišnice in se pogovarjala pol tiho, vendar tako, da je pazljiv človek mogel razumeti. Lepi Jaka je izvedel tako, da sedi v n jegovi bližini slavni umetnik lsaro in njegov prijatelj Landsky. Nekaj časa je poslušal lepi Jaka kar iz navade, naenkrat pa je sunil svojega tovariša in mu mignil. Zdelo se je, da je umetnik slabe volje, nekaj sitnega mu je zvenelo iz glasu, ko je godel: »Nisem zadovoljen, dragi Landsky, pa nisem. Prejšnji koncert je privabil več ljudi, tedaj so bile karte že na predvečer razprodane, sedaj pa je prodanih komaj šest sto. Zdi se, da se me je naveličalo občinstvo. '< Prijatelj si je otipal čelo in menil: »Vi imate prav; moramo si zopet nekaj izmisliti, da bodo imeli ljudje kaj govorjenja. Lani je bila komedija z Američanko, ki vas je tožila za pol milijona, kron, ker ste ji obljubili, da jo vzamete, predlanskim smo imeli dvoboj... Saj pravim: Ni pohvale, ni kupčije k lsaro je mahnil nevoljno z roko in glavo: Ono sleparenje z dvobojem me je stalo naravnost neumno denarja. Izprva je bil oni falot, ki se je streljal na videz z menoj, zadovoljen s petsto kronami, po dvoboju pa je zahteval še pet sto... Dal sem mu, ker mi je grozil, da spravi v časopise vso stvar in da sva streljala s pokalicami ... Ne Landsky, zdaj mora biti kaj čisto novega, da pritegne občinstvo in da se ne zbudi nemara sum.« Prijatelj se je vidno mučil s premišljevanjem, kajti naslonil je čelo na kupico. Vzdignil je glavo in kriknil: »Imamo! Ako ne govori jutri vse mesto o vas, potem naj — ne, hotel sem reči — potem naj umrje moj najboljši prijatelj.. x »Ven z besedo! — Veste, da ne štedim z denarjem o takih prilikah!« Prijatelj je potegnil iz kupice in pojasnil : »Saj se spominjate, kako razburjenje je zavladalo povsod, ko je bila ukradena iz pariškega muzeja (Louvra) slavna slika »Mona Lisa«; ves svet je govoril o Parizu in o Louvru. Kaj menite, ko bi vam vzel kdo vaše gosli, vašo slavno Stradivarko, na kateri je sviral sam Paganini? To bi bilo govorjenja! — Časopisje bi pisalo cele strani o tem, po kavarnah ne bi govorili o ničem drugim.« Prepaden je branil umetnik: :»Ali Landsky! Vaša misel je naravnost blazna! — Moje misli da bi pustil tatu, mojo Stradivarko, za katero mi je ponujal Cierre Morgan milijon dolarjev? — Ne razumem vas, Landsky...« »Ne razburjajte se, dragi lsaro, gosli ukrademo vendar le na vide«, za slepilo. — Poslušajte. Poznam tovarnarja, ki izdeluje filme za kino. Obrnem se na tega. On nam pošlje dva moža od svojih igralcev, ki bodo preoblečeni za vlomilce in dobo posnemali pravi vlom — prav do pike. Tovarnar ima ljudi katerih je samo poštenje. Ko dobe ti vlomilci vaše gosli, se vrnejo s svojim plenom tovarnarju n puste tam gosli. Pozneje greva ponje. V liste denemo, da je iztaknil privatni detektiv gosli ali pa, da jih je prinesel zgrevani tat sam od sebe nazaj, ko je bil izvedel, da so to gosli tako slavnega umetnika. Kaj se vam zdi, ni ta načrt čudovit.« lsaro je natocil in vsrknil: »Vi ste um-nik, dragi Landskv! To bo res govorjenja, jaz in gosli — gosli in jaz! Ljudje bodo prihiteli že radi tega, da se uverijo, če obvladam svoje drugo gesli ravno tako kakor ljubljeno Stradivarko... »Veste kaj? — Same gosli niso še dovolj. Tatova naj pouzmeta tudi darila, ki sem jih dobil v spomin od knežjih rok. Zapisek ukradenih reči pride vendar v vse časopise, potem se bo spomnil svet, da mi je podaril ruski car zlato uro, španski kralj krasno sponko, tuiSki sultan prstan z dragocenim diamantom. Da se ne zamude naši »vlomilci« preveč, pustim svojo shrambo dragotin kar odprto.. .c »Ne, ne odprto,« je ugovarjal Landsky. »Saj odtrgajo lahko ključavnico, ako bi bilo kar odprto, bi se zdelo sumljivo, sicer je vaša misel izvrstna.« »Nikar me ne hvalite,- je branil umetnik, »veste, da nimam rad tega. Načrt morava takoj izvesti, kar mrtev sem nato, da bi bil zopet enkrat središče zanimanja ljudi, tu in drugod. — Kdaj bi bilo mogoče?« »Takoj, jutri zgodaj, da bodo lahko poročali jutranji listi o tem, mogoče celo, da izide posebna izdaja.. Landsky je zaprl oči ves blažen v tej misli, veliki umetnik je zardel veselja. Prijatelj je nadaljeval v svojem gorečem na-vdahnenju: »Še danes grem k Vangelovu. Zmeraj sta mi na rozpolago dva njegovih mož. Največkrat vlomijo tatovi med četrto in peto uro zjutraj, ker spe ob tem času prebivalci bogatih hiš najbolj trdno. Zadostuje, če prideta ob pol petih, midva se skrijeva v uti na vrtu, od tam pregledava lahko celo dejanje in vi se prepričate, kako ročna sta vlomilca. Kakor hitro sta odšla vlomilca, greva v hišo in k počitku. Ob šestih pridejo posli in zaženejo krik ... Torej gosli in dragocena knežja darila... Govoril bom z Van-gelovom in zabičal vlomilcem, da ne odtrgajo lepe srebrno ključavnice šiloma, da se ne pokvari omarica, snamejo naj jo z lepa.« lsaro je ustavljal gorečega prijatelja: »Povejte mu, da pustim gosli in dragocenosti v sobi ob balkonu, da ne bota imela preveč truda « »Vse se bo zgodilo! Videli boste, da bo uspeh velikanski, moje načelo je: Ni pohvale, ni kupčije!; — (Prihodnjič konec.) Največja izbira vsakovrstnega sukna Jn hlačevine za moSke obleke" A. & E, SKABERNE -a Ljubljana, Mestni trg 10. A Tihotapstvo saharina. ,. (Sestavil GčrenjsfciiT 1 . Saharin je postni zelo znan. Izdelujejo ga v Nemški Avstriji o»romn6 množino. Tam je ž njim popolnoma prosta trgovino, dočim je pri nas saharin monopolizi ran predmet. Uvoz je s strani noše države prepovedan in to menda zgolj s stališča državne trošarine na sladkor, ki znaša 5 Din na 1 kg. Ker je Slovenija soseda Nemški Avstriji, se je baš v naših krajih preecj razvilo tihotapstvo s saharinom. Vlada pa je dovolila zagrebški družbi »Isis«, da ,0 uvozila 20(30 kg saharina v prašku in kristalu. Morda je bilo dano to dovoljenje radi pobijanja tihotapstva. Ta dru ,.ba sme soda j uvoženi saharin v svoji tovarni v Kar-lovcu predelavati v fermo tablet in ga ra/.-pečavati. hazume se, da ie ta saharin grozno drag, ker je družba plačala monopoi ko takso. Prodaja se v lekarnah. To pa marsikoga moti in misli, če se sme prodajati v lekarni, kjer je strašno drag, zakaj bi f=e ne smel prodajati in kupovati tudi oročamo, sami ga pa ne vzamemo.« POSEBNE VRSTE POLITIKA. Največja ameriška država Teksts ima ženskega predsednika, gospo Ferguson. Odkar je začela uradovati, je začela tudi pomiloščevati; v zadnjih šestih mesecih je izpustila 500 zaprtih iz ječ, med njimi ve! črncev in pristašev alkohola. Njen mož Je bil pred njo jpredsednik Teksasa; po poklicu je odvetniki Sedaj hodi po ječih okoli, se 1'ctzgovarja s kaznjenci in jim pišo prošnje za pomilostitev. Pravijo, da bo gospa pri prihodnjih volitvah spet kandidirala in da bo prav gotovo zmagala. Največji njen pomočnik v volivnem boj'u bo njena dosedanja politika dobrote. ZVEZDA D0RADUS. Svetloba napravi na sekundo 300.000 kilometrov, na minuto 18 miljonov kilometrov itd. Solnce je oddaljeno od nas okroglo 150 milijonov kilometrov, torej pride svetloba od solnca do nas približno v osmih minutah. Vzemimo vlak, ki prevozi na uro 100 kilometrov in ki bi vozil neprestano; tak vlak bi'porabil do solnca okoli 170 let, nazaj 170, bi potreboval torej tja in nazaj 340 let. A kaj je vse to proti oddaljenosti drugih nebesnih telesi Tam navadno no računi mo s kilometri, temveč kar s svetlobnimi leti. Eno svetlobno leto je pot, ki jo napravi svetloba v cclem letu. Pomisli! A kaj je še vse to, če slišiš o velikanski zvezdi Doradus na južnem nebu, ki je oddaljena od nas 100 tisoč svetlobnih let. Svetlobe ima za 600 tisoč naših solne. Ker vedno izžariva, zgubiva stalno na teži, in sicer izgubi na leto okoli 20 triljonov ton. 1 tona je 1000 kg, 1 milijon je 1000 X 1000, >1 bilijon je milijon milijonov, 1 trilijon je bilijon bilijonov. Kdo si more yse;to predstavljati. Če bi bila tam živa bitja in bi imela daljnoglede ter če*,bi bil kdo nastavil.daljnogled na-našo zemljo pred 100.000 leti bi bil zagledal Abrahama šele pp. priblizn® 96.000 letih itd. če je nastavil daljnogled pred 5ftJ)00 leti, bo čakal še 50.000 let, preden bo nas zagledal. fes. VoJno vprašanje .. sedanjem nezanesljivem vremenu |e zaščita te. ,'eša od škodljivih posledic nazebe. Že pri na|-Jnanjših bolečinah v udih, glavi ali križu, pri znakih nahoda sc ne ime lahkomlšljeno čakati, temveč treba poskušati takoj ono bolečine-olajšujoče domaČe sredstvo, katero so radi in raznovrstno uporabljali žc na81 roditelji In dedje, posebno prt revmatičnih bolečinah. To ie celih 27 let priljubljeno domače sredstvo ln kosmetikum |e Fellerjev blagodišečl »Elsaduid«. Drgnjenje in umivanje z Elsafluidom lajša bolečine, krepi in osvežuje mišice in živce, stori neobčutljivim proti mrzlemu zraku. Odznotraj ln odzunaj mnogo močnejši in izdatnejši kot francoiko žganje. 6 dvojn. ali 2 ve. bki speč. steklenici za 63— Din; 12 dvojnatih ali o , ,!.,'PeC' •«<*',•Din; 36 dvojnatih ali 12 velikih «pec. steklenic za 250.— Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar EUGEN V. FELLER t StublcI Donjoj! 6986 Elsatrg 16, Hrvatsko. 70 komadov mlekarskih vrčev «o 30 litrov, rabljenih, ter toliko ledenikov (Eis-tapsel) bo na Javni dražbi dne 27. t m. popoldne 0b 3. uri prodala MLEKARSKA ZADRUGA na BREZOVICI. — Dražba se bo vršila t mlekarni. ' TRGOVEC H. HUMER frl Sv. Križu pri Litiji priporoča svojo zalogo laga v St. Križa ln na Polinika, po zelo nizkih ienah. — Oglejte si blago na *efmu ▼ St. Križa dne 26. oktobra 1925. hflllhil " t4 dne 26 1925 v Smartnem pri IIIJUUII Litiji »vetlorjav PES, • pokončnimi ušesi, volčja pasme, ki sliši na ime »Pik«. Najditelju visoka nagrada. — Sporoči naj se na naslov: Ana Juvančlč, p. St. Križ pri Litiji. 6951 Dfnrloin (O »z proste roke od posestva rlUlIdJU otJ Bokavce (Strobelhof) 4 paš-liki in pa mala kmečka HIŠICA * kakimi tremi orali zemljišča, vse v bližini bokavške graščine, pri Kožarjih nad LJubljano. — Pojasnila se dobe pri Rudolf Kokalj, Ljubljana, Prešernova al. 54/1. PflSFSTVfl oddaljeno % ure od Litije, rUOLOlVU obsegajoče 25 ha 63 a njiv, travnikov, sadnega vrta in doraščenega bukovega hrastovega in kostanj, gozda, PRODAM za 80.000 dinarjev. — Posestvo je lepo obdelano, redi ie lahko do 8 glav živine, gosp. poslopja v dobrem stanju. Hiša novo zidana, okoli hiše trta, vodovod v hiši. K poslopju spada tudi mali vinograd. Prodam tudi samo gP*d, obsegajoč 22 ha 56 a za izse-kanje za Din 60.1Kupci naj se takoj oglase pri lastniku It. Koprfvnlkarju, Velkl vrh 1». 3, Litija. KOVAŠKEGA UČENCA " sprejmem takoj t starosti 14 let, za kovanje konj, volov in vozov. — IVAN LAVRIČ, kovaški mojster, Hrib it. 77, Loški potok. 6960 Boljši hlapec-kočijaž treznega, poštenega vedenja, vajen konj in vseh gospodarskih del, se sprejme v Ljubljani. — Po-nudbe z navedbo dosedanjega službovanja in z naravstveno svedočbo naj se pošljejo na upravo »Domoljuba« pod šifro: »Hlapec-kočijaž« it, 7044. POGLEJTE CEKINE! V Zlatorog-terpenfln-mllu se nqtiaJfl|o zlatniki po 10 Iranhov. Sf Zlatorog trpentlnovo milo |e boljše kot navad. milo. |e 6 lerpentlnom kemično vezano milo v nafbolj učinkovin topljivi obliki. Dve mogoCnl čistimi moCl sodelujeta ln se izpopolnjujeta: trpentln razkroji nesnago, milo |o izoere, učinek zintorog-trpentin-mila |e zalo neprekosillv! V nalkraltem Času se le ZiatoroiMerpentlnovo milo prikupilo vsem gospodinjam ln vsaka, ki |e enkrat prala z istim, ne uporabita vec drugega mila. Da se seznanilo z Zlato-rog-ferp. milom tudi no)-Uril krogi, se od l.avg. t.l. v vsaki dsoci komad Zlalorog-terpenfin. mila vprega 10-lrank-zlatnik, ki med uporabo bliskov, pozdravila presenečeno gospodlnio. Veliko zlatnikov se le dosedal le naSio. Kupite le danes zlata vredno milo ln lUlte zlatnike! SPLOSMA KOVINSKA INDUSTRIJA1 Najboljši Mreni ki vsake vrste za žganjekuho se dobijo pri tvrdki v Ljubljani Kolodvorska ulica II. Za jesensko sezijo nudi tvrdka F. In I. Goričar, »pr[ Ivanki« LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA 29 veliko Izbiro novega blaga, kakor,- sukno za moške obleke in površnike, velour in pili za damsk« plašče, volneno za kostume, razne barhente T krasnih novih vzorcih kakor tudi vsakovrstno ko. tenino že od 10 Din naprej. Ravnokar došle svile, ne rute in šerpe. Velikansko izbiro pletenih volnenih Jopic za moške, ženske In otroke. Izgotov-ljeno moško in žensko perilo, oblekce, predpasnike, velike ln otroike (pri nas vedno najlepie narejene). Opozarjamo cenj. občinstvo, da pazi na naš naslov: SV. PETRA CESTA 29, ker le tu se nahaja prava trgovina »PRI IVANKI«, kjer ie prodaja rajše z raarjšim pa gostejšim dobičkom. Nobena STARA LJUBEZEN ne more biti tako vstrajna ln trpežna, kot ]e aluminijasta posoda, ki jo v nedosežni kvaliteti <1» bite edinole pri staroznani domači tvrdki FR. STUPICA v Ljubljani, Gosposvetska cesta št 1. Ista nI le v okras vsaki kuhinji tn v veselje gospo* dinji, je tudi higijenična, lahka ln praktična, da se dobro čistiti ter NIKOLI NE ZARJAVI. Največja zaloga vseh ostalih v železninsko stroko spadajočih potrebičln in gradbenega materijala. Mlatilnice. slamoreinice, vitlji, čistilniki, repores-nlce, kosilnice, posnemalniki sa mleko, telesne blagajne, gonilni jermeni itd. Zaloga smodnika in drugih rasstreljiv, vžigalnlb kapic in vrvic. Ustanovljeno 1. 1893. Telefon K. 179. Hnnnipm bukove hlode ln 11 UIlU | GIII cele gozdne parcele v posek. II. Pelrič Ali že veš? V Škofji Loki, kapucinsko predmestje, t trgovini MIHAJLO LAPUH kupi« brezdvomno najcenejši vse manufakturno blagol Štof dobil že po 40 Din za meter, močne portiaste ostanke po 12 Dln za meter, narejen« molke ia lenak« srajc« po 45, 80 in 55 Din Kd. fiTBiH trato-, oglienl-. poBožčeni-, hopirni papir, hehtografjrni zuithi in drune potrebšiSlne pri I1JP. P/M/lfl/l. SelenturgoBa ul.6 najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroje. J. Goreč, LJubljana, Pflača Ljubljanske kreditno banke Najboljša kolesa najceneje. Vsakovrstne dele in opremo. fiSISilf' LJUBLJANA js Stritarjeva ulica št. 5, Priporočava se slavnemu občinstvu pri nakupu BLAGA za OBLEKE. Največja izbira svilenih RUT In ŠERP. — Postrežba solidna ter nizke cene. Popoln« oprema za neveste. WtM»Mm»««MWW««H»WWW»W«M«M»W Kdor hoče biti postrežen z dobrim blagom iia pride ali paše po sukno ali kningarn za moške in ženske obleke, paritet, llanele, kambrik, rute, o«»" _ spomenika, ob vodi Pouk t veianju breiplsten. Vsfletns garancija. Delavnica sa popravila Na vaHko Telefon 913 Ni malo Zadružna gospodarska banka d. d. Tei.št.57,979m470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. Račun poštnega čekovnega urada za Slovenijo It. 11.945 v lastni palači (vis h vis hotela „Union"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Soinbor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000'-, vloge nad K 600,000.000'-. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogop Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. amr Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. "W ■■■■■■■■■■■■■■■■BBIHHHHHHnHMinBai Izdajatelj: Dr. Franc Kulovec, Urednik: Fran« Zabret, Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cefc