P»štnina plačana / gotovini. ŠTEV. ‘>94. V LJUBLJANI. 5>t) iipopmhm 19°7. Posamezna številka Din !•—, T,etn TV. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: N> Din 20'—, inozemstvo Din 30’—>, Neottvissn političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Unitaristična božičnica. V času, ko SDS z največjim krikom oznanja svoj boj za izenačenje davkov, je napisal njen poslanec dr. Kramer v »Jutru« unitaristično božičnico. In najlepše je, da se ljubljanski poslanec ne zaveda, da je samo tako slavljeni unitarizem privedel do tega, da je pravo izenačenje davkov za preeane še vedno le — fantom. Unitarizem, v smislu državnega in narodnega edinstva, kakor ga pojmuje g. dr. Kramer, ni dejansko nič drugega ko evfenističen izraz za centralizem. To dokazuje vsa doba od preobrata dalje, ker vedno je imelo izenačenje samo eno posledico, da so bili srbijanski kraji dvignjeni, prečanski in zlasti slovenski pa potisnjeni navzdol. V upravi, v finančnem oziru in v gospodarstvu je bil za Slovenijo unitarizem vedno le niveli-zacija navzdol. A kljub temu proglaša dr. Kramer s ponosom, da je še vedno unitarist. Res je sicer, da skuša ljubljanski poslanec svoj unitarizem olepšati z vehementnimi napadi na begemoniste. Toda ti napadi še dolgo ne zadostujejo, ker so le dokaz zadrege, ne pa novega pojmovanja o unitarizmu. Jasno pa je, da mora biti za Slovence vsak unitarizem indiskutabel, če ne pomeni .popolnega preloma z onim unitarizmom, ki je vladal dosedaj in ki ga je ravno stranka g. Kramerja s tako vnemo propagirala. Zato je bila dolžnost g. Kramerja, da javno in odločno pove, ali je za stari ali ta novi unitarizem, ali je za oni unitarizem, ki je bil samo olepšava za centralizem, ali pa za ono novo državno edinstvo, ki bo dalo vsem državljanom, pa tudi vsem pokrajinam, popolno enakopravnost. Do te jasnosti pa se ljubljanski poslanec ni povzel, temveč skušal je ostati s povdarjanjem tudi narodnega edin9tva v dobrih odnošajih s centralisti, a obenem naj bi napad na he-gemoniste omogočil, da bi mogli ta »unitarizem« prebaviti tudi odločni nasprotniki centralizma. Po domače povedano, ljubljanski poslanec je obsedel med dvema stoloma in tako nam dat nov dokaz, da se SDS še ni mogla orientirati, kako politiko naj vodi v opoziciji. Še vedno je pogled v vlado edina smer esdeesarske politike, pa čeprav zatrjuje g. dr. Kramer, da bi mogla SDS že davno vstopiti v vlado, če bi le hotela. Škoda le, da ne pove, kdaj je bil tisti neverjeten dogodek, da se je SDS požvižgala na oportumizem, pa čeprav so ji bila vladna vrata odprta. Naj bo prepričan gospod ljubljanski poslanec, d« neverni Tomaži v Sloveniji že žive. Dr. Kramer je torej za unitarizem in za narodno edinstvo, kar se pravi po srbijansko: za slovenačko pleme. V isti sapi pa se zgraža zaradi čl. 44. v novem j finančnem zakonu. Ali ljubljanski poslanec res ne razume, da je največji argument za popolnost ljubljanske uni- i verze ia, da je to edina slovenska uni- j 'verza, da je edino vseučilišče državnega naroda Slovencev, hrez katerega Jugo- 1 slavija ni mogoča. Ko se dr. Kramer izreka za narodno edinstvo, pa obenem ta glavni argument pobija, kajti če smo si tudi nacionalno eno, potem je res vseeno, če imamo v državi tri medicinske fakultete ali ne. Ni mogoča politika dveh stališč, temveč mogoča je samo politika enega načela. Ali je g. dr. Kramer za slovensko politiko, ali ni. Če je za slovensko, potem ne more biti tudi za narodno edin- 1 stvo, ker slovenska politika ne more nikdar dopustiti trditve,, da nismo Slo-venci narod. Poveličevanje neustrašene in več ko Pred kongresom demokratske stranke. Beograd, 29. dec. Ker je Joca Jovanovič posetil Ljubo Davidoviča, mislijo opozicionalni krogi, da je bilo na tem sestanku največ govorjeno o kongresu Demokratske stranke, ki se bo vršil v Beogradu 15. in 16. januarja. Za ta kongres delajo posebne priprave ne samo Davidovič in njegovi pristaši, temveč tudi Marinkovič in njegova skupina. V ta namen sta imela včeraj daljšo konferenco Davidovič in Kumanudi. Opaža se, da opozicionalni krogi polagajo mnogo nade na ta kongres, ker mislijo, da se bo politična razprava na kongresu končala z resolucijo, ki bo na-glašala potrebo, da se današnja koalicija razširi in da se ustvari koncentracijska vlada. Opozicija pričakuje, da bo kongres izrekel ne samo osebno, temveč tudi popolno politično zaupanje g. Davidoviou in usmeril Demokratsko C? stranko v njenem nadaljnjem delovanju v pravcu politike Ljube Davidoviča. Torej pričakuje opozicija od tega kongresa poraz skupine Voje Marinkoviča in njegove akcije. To pa bi našlo odmev ne samo v parlamentu, temveč po strankarskih organizacijah tudi med narodom. — Ta kongres je po mnenju opozicije jako pomemben moment za Demokratsko stranko, ker bi se imel na njem rešiti dvoboj med Davidovičem in Marinkovičem. Razen tega pa bi imel kongres usoden pomen tudi za samo vladno koalicijo. Vladni krogi pa na ta kongres gleda • jo z zaupanjem in mislijo, da razprava o političnih vprašanjih, kolikor se bodo sploh obravnavala, ne bo imela tistega rezultata, ki ga pričakuje opozicija. Zato se po njih mnenju na kongresu tudi ne bo zavzelo stališče proti današnji vladi. Računi opozicije. Beograd, 29. dec. V opozicionalnih krogih vlada prepričanje, da je vlada pred skupščinskimi odbori popustila. Zato bi morala izvajati posledice in odstopiti ali pa svoje delo spraviti v sklad s politiko klubov. Opozicija misli, da se bodo tudi v bodoče vladni in opozicionalni poslanci zlagali v vseh vprašanjih splošne važnosti ter da bodo nastopali skupno, kakor so to napravili o priliki zahteve, da se ukine dohodnina, in sedaj, ko je šlo za sodniške plače. Posebno se naglaša, da pride do takega složnega dela o priliki proračunske debate v skupščini. Na ta način bo skupščina lahko izglasovala tak proračun, kakršen ustreza njenemu razpoloženju. Opozicionalni krogi povdarjajo, da se ne bi vodila tako ostra borba, če bi vlada dala skupščini, da dela nepretrgoma, ker bi se na ta način vedno našla možnost, da pride do izraza pravo razpoloženje večine narodne skupščine v vseh važnih vprašanjih. Kakor se doznava, bodo sodniške plače nekaj nižje, kakor pa so bile prvotno v načrtu določene. Finančni minister je namreč izjavil, da ne more najti pokritja za tako veliko zvišanje sodniških plač, kakor je bilo zamišljeno. Vsota za pokritje zvišanih sodniških plač bi znašala 115 milijonov dinarjev. Emandi odide v Prago. Beograd, 29. dec. Včeraj je bil romunski poslanik Emandi dalje časa pri zunanjem ministru dr. Marinkoviču. Ko je odhajal od njega je izjavil novinarjem, da po sklepu svoje vlade zapusti Beograd in da odide za poslanika v Prago. Na njegovo mesto v Beogradu pride Filodor. Emandi zelo obžaluje, da mora zapustiti Beograd, ker je tukaj prav rad živel. Ob svojem posetu pri Marinkoviču je Emandi zaprosil, da ee mu vrnejo poverilne listine. Novi poslanik Filodor pride te dni v Beograd. Izhaja iz ugledne diplomatske obitelji. Svojo karijero je napravil v zunanjem ministrstvu v Bukarešti. Bil je načelnik v tem ministrstvu, potem pa je mil postavljen za poslanika v Pragi. Po smrti Mitua je bil minister dvora. V Pragi je prebil dve leti in se je udeležil tudi več konferenc Male antante. LOV V BKLJU PREKINJEN. Beograd, 29. dec. Včeraj dopoldne je prispel na gornjegrajsko postajo v Osijeku iz GBelja dvorni vlak, v katerem se je kralj s svojim spremstvom vozil nazaj v Beograd. Zaradi neugodnega vremena je kralj prekinil lov in se vrnil v Beograd. Na osiješki postaji so kralja slovesno sprejeli in pozdravili zastopniki civilnih in vojaških oblasti. SODNIŠKE PLAČE BODO ZVIŠANE. Beograd, 29. dec. Pravosodni minister dr. Subotič se je sestal z namestnikom finančnega ministra dr. Spahom, da se dogovorita o višini sodniških plač, kakor tudi o tem, kje naj se najde vir potrebnih vsot za te povišane plače. ZAKON 0 DOBROVOLJCIH. Beograd, 29. dec. Vojni minister je poslal vsem ministrom v proučavanje načrt zakona o dobrovoljcih. O tem zakonu bo vlada razpravljala po praznikih. DNEVNI RED DANAŠNJE SEJE FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 29. dec. Skupščinski odbori bc-do danes zopet začeli delati. Danes do-poldno se finančni odbor sestane k seji. Na dnevnem redu je podrobna razprava junaške borbe za izenačenje davkov in pravic prečanov naj bi bila božičnica dr. Kramerja, v resnici pa je vse to unitaristično filozofiranje samo dokaz, da SDS še ni našla nove poti in da je še vedno tam, kjer je bila, ko so njeni predstavniki vihteli nad Slovenijo bič centralizma. In ker slovenski narod vse to vidi in ve, zato tudi ne more verjeti v blagoslov nove esdeesaTske akcije in .po božičnici dr. Kramerja, mu je to še prav posebno nemogoče. o proračunu ministra za vere. Davčni odbor bo nadaljeval svoje delo jutri, prav tako tudi sekcija zakonodajnega odbora, ki razpravlja sodniški in advokatski zakon. CUNARD LINE OTVORI PODRUŽNICO V SPLITU. Split, 29. dec. »Cunard Line« namerava v kratkem otvoriti v Splitu podružnico, da s tem onemogoči italijansko parno plovbo na jadranski obali. Split naj bi postal izseljeniška točka za vso Srednjo Ervopo. Izključila bi se na ta način v prvi vrsti konkurenca Trsta in Genove. »Cunard Line« misli v doglednem času postaviti tudi svoj dom v Splitu. BLOK BALTIŠKIH DRŽAV BO USTANOVLJEN. Varšava, 29. dec. Sovjetski poslanik v Estoniji, Petracki, ki se nahaja zdaj v Moskvi, je izjavil, da se bo v najkrajšem času osnoval blok baltiških držav pod vodstvom Poljske. Ustanovitev tega bloka je bila sklenjena v Ženevi ob zadnjem zasedanju Zveze narodov. Tisti čas je bil v Ženevi tudi načelnik generalnega štaba Finske in se sestal z maršalom FHsudskiin ter se z njim posvetoval. Hkrati je bil finski poslanik v Varšavi ki je bil najodličnejši boritelj za to misel, imenovan za zunanjega ministra. MRAZ SE ZOPET PRIČENJA. Pariš, 29. dec. Po vesteh iz raznih strani izgleda, da se zopet približuje mraz. V Londonu je bilo prejšnjo noč več človeških žrtev. Telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. V vsej Angliji je za-pal visok sneg, tako da so vlaki ostali v snegu. V Avstriji je temperatura padla pod ničlo. Na Dunaju je bilo —2“, V Salzburgu —1° in v Linzu —2°. Javljajo dalje, da na belgijski obali besni huda burja. RUMUNSKI LIST PROTI ITALIJAN SKIM ZAHTEVAM. Bukarešta, 29. dec. »Independente Roumaine« komentira v uvodnem članku pod naslovom: »Francija, Italija in Balkan« znane pogoje, ki jih je postavil »Giornale d’ Italia« za francosko-itali-jansko zbližanje in misli, da bi, če bi Francija zapustila Jugoslavijo, to pomenilo utrditev Italije na Jadranu in na Balkanu. List smatra, da Francija ne bo dala prilike, da bi se uresničila neprija-teljska intriga Italije, ki pravi, da zveza Francije z majhno državo ni velike mednarodne važnosti. Francija je vedno vodila politiko ujedinjenja balkanskih držav po geslu: »Balkan balkanskim narodom!« Zal pa je ta politika naletela na neprijateljsko stališče pri velikih silah, ki so do danes bile zaveznice, a so sedaj proti Mali antanti, ki jo skušajo z vsemi močmi oslabiti. ITALIJANSKI ŠPION ARETIRAN V SPLITU. Split, 29. dec. V Šibeniku je bil aretiran neki Dimitris, ker je pal nanj sum, da je italijanski vohun. Na policiji je izjavil, da govori grško in italijansko. Pokazalo pa se je, da zna mnogo boljše italijansko, čeprav se je izkazal, da je Grk. Dimitris je bival dalje čas v okolici ši-! benika. Dopotoval pa je tja baje iz Trsta. COOLIDGE OV NAČRT SE PONESREČIL j Ncwyork, 29. dec. Za predsednika | »United Steel Comp.< je bil izvoljen Morgan. Na to mesto je reflektiral tudi Coolidge, ki se je vprav radi tega odrekel kandidaturi za mesto predsednika Zedinjenih držav. POSLOPJE NARODNE BANKE V BUENOS AIRESU — PORUŠENO. London, 29. dec. Reuter javlja iz Buenos Airesa, da je poslopje tamošnje Narodne banke zaradi bombne eksplozije na predbožični dan porušeno. O priliki te nesreče je bilo ranjenih 19 ljudi, med-temi 4 žene, od teh ena Angležinja. — Eksplozijo pripisujejo komunistom kot maščevanje zaradi Sacca in Vanzettiju. POVODENJ V VOJVODINI. Novi Sad, 29. dec. Ker se taja sneg, so reke zelo narasle. Sava je pri Sremski Mitroviči zrasla za 176 cm ter porušila nasipe na sremski in na mačvarski strani. Poplavila je polja, ki so zasejana z ozimino. Pontone, ki so bili postavljeni pri Šabcu in pri Mitroviči, so odstranili, ker preti nevarnost, da bi bili porušeni. — Ker zadnji čas naraščata tudi Dunava in Tisa, grozi velika nevarnost katastrofalnih povodnji, ki bodo nastopile, če ne-pride mraz, da bodo vode zamrznile. Občni zbor Kmetijske družbe. Včeraj dopoldne se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani ob veliki uedležbi delegatov iz obeh slovenskih oblasti občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, ki ga je ob 11. uri otvoril družbin predsednik Ivo Sancin. Pozdravil je navzoče delegate, dalje zastopnika mariborskega in ljubljanskega velikega župana inženjerja Zidanška Ln Černeta, zastopnika mariborskega in ljubljanskega oblastnega odbora Supa-niča in prof. Jarca in pa novinarje. PREDSEDNIŠKO POROČILO. Predno je podal svoje predsedniško porodilo, je predlagal predsednik občnemu zboru, da naj se odpošlje pri tej priliki Nj. Vel. kralju udanostno brzojavko, kar so navzoči soglasno in z odobravanjem sprejeli. Nato se je spomnil predsednik letos umrlega prof. Franketa, ki je bil velik prijatelj našega kmetijstva in kmečkega naroda. Tudi če Kmet. družba ni in ne sme biti političen forum, vendar mislim, da je umestno, da tudi iz naše srede pozdravimo pakt prijateljstva, ki se je pred kratkim sklenil med našo kraljevino in francosko republiko. Ti spomini so še trdnejše zvezani s spomini na slavne uspehe naše hrabre vojske. Ti so postavili temelj trajnemu prijateljstvu med našim in francoskim narodom in ravno radi tega je bilo sklepanje trajnih pogodb g Francijo jako simpatično sprejeto v celi naši državi. Mi, kmetovalci, producenti pričakujemo, da bo ta prijateljska vez prišla do izraza tudi na ekonomskem polju. Glavno je, da nas bodo zastopali pri trgovskih pogajanjih tudi s Francijo ljudje, ki bodo znali ščititi in čuvati naše agrarne interese in ki bodo znali postaviti trajen tameilj za intenzivno gospodarsko sodelovanje obeh držav. Pri zadnjih trgovskih pogajanjih s Francijo je izgledak>, kakor da niso bili dovolj varovani interesi naših vinogradnikov. Če se uresničijo vesti — baje je pogodba že sklenjena, a še ne ratificirana — da so se dale velike ugodnosti uvozu francoskih vin, potem "bodo naši vinogradniki hudo prizadeti, ne toliko radi olajšav pri uvozu francoskih vin, kakor radi tega, ker bodo imele bogato vinorodne države Italija in Grčija vsled pogodb, ki jih imamo s temi državami, iste olajšave in ugodnosti za uvoz svojih vin, kakor jih ima Francija. Radi tega je smatrala Kmetijska družba za svoje dolžnost, da opozori z obširno spomenico odgovorne faktorje na nevarnost, ki preti obstanku naše države. Z republiko Avstrijo se ima obnoviti ■oziroma podaljšati trgovska pogodba. Ker je prišlo v javnost, da še hočejo pri obnovitvi te pogodbe oškodovati interesi zlasti slovenskih živinorejcev, je smatrala družba za svojo dolžnost, 4a vloži proti eventuelnemu popuščanju v tem pogledu odločen protest. Kmetijska družba je tozadevno sklicala anket« v Ljubljani, na katero so bile povabljene vse gospodarske korporacije, kot na pr. Trgovska zbornica, zadružne zveze, Ekonom itd., in na kateri se je razpravljalo o vseh tozadevnih vprašanjih, zlasti pa o trgovski pogodbi z Avstrijo. Tretje vprašanje, katerega rešitev je postala akutna, je izenačenje vseh davkov ▼ naši državi. To vprašanje je eminentno gospodarsko in se tiče v prvi vrsti nas Slovencev. Gospodarske razmere v Sloveniji so tako žalostne, kakor niso bile še nikdar doslej. Da se napravi enkrat že konec takim razmeram, se mora najprej urediti davčno vprašanje.-V naši državi vlada še vedno neenakost, ki otežuje gospodarsko delo in napredek v naših krajih. Radi tega je potrebno, da najodločnejše zahtevamo, da se izglasuje taikoj edinstven zakon o neposrednih davkih in da tak zakon tudi takoj stopi v veljavo in da se to življensko vprašanje nas takozvanih prečanov spravi enkrat za vselej z dnevnega reda. Apeliramo na vse naše poslance brez razlike strank, da dvignejo svej glas v Narodni skupščini za hitro in pravično rešitev tega problema. Te faktorje tudi prosimo, da se Sim prej reši vprašanje poljedelskih kreditov, eno najvažnejših vprašanj za rešitev našega kmetovalca pred gospodarskim polomom. K sreči imamo pri nas jako dobro in koristno organizirano zadružništvo, kateremu se imamo mnogo zahvaliti za napredek kmetijstva v naši lepi Sloveniji Dolžnost vlade bi bila, da to naše zadružništvo bogato podpre s cenenimi krediti, kajti še-le tedaj se bo eventuelno naš kmetovalec mogel rešiti dolgov, 'ki ga danes tarejo in ubijajo njegovo življensko silo. Vprašanje poljedelskega kredita naj se čim preje reši in dolžnost naših državnih poslancev brez razlike strank je, da se za rešitev nujno zavzamejo. Se eno vprašanje je, ki je v zadnjem času vzburkalo vso Slovenijo. To vprašanje je v prvi vrsti kulturno, je pa tudi gospodarsko vprašanje. Ne bom na dolgo in široko govoril o tem vprašanju, vsaj se je razpravljalo na neštetih shodih, zborovanjih itd. To je vprašanje obstoja naše slovenske univer-»er Po stoletni borbi je prišel naš slovenski narod do svoje univerze in sedaj se nam hoče ta univerza takorekoč vzeti — izgovo-vorom, da se mora štediti — vzlic temu, da se je dosedaj postopalo prav po mačehovsko z njo. 4 Prenesti se hoče tudi višja kmetijska in gozdarska šola iz Zagreba v Beograd, šola, ki je danes ena najboljših visokih kmetijskih Sol, kar jih je in na kateri poučujejo tudi nekateri univerzitetni profesorji.« Soglasno je bil sprejet PROTEST proti nameravani okrnitve ljubljanske univerze in proti premestitvi oziroma ukinitvi nekaterih drugih visokih šol v državi: Dalje protestira občni zbor proti prenosu poljedelske fakultete ii Zagreba v Beograd in proti okrnitvi živinorejske fakultete v Zagrebu. Končno občni zbor prav odločno protestira proti ukinitvi srednje kmetijske šole v Mariboru.« TAJNIŠKO POROČILO. Poročilo o delovanju glavnega odbora za Kmetijske družbe v 1. 1926 je podal druž-bil tajnik inž. Lah. »V 1. 1926 se je nadaljevalo delo za reorganizacijo družbe, za poživljenje delovanja podružnic, za razširjenje strokovnega znanja Jned kmetovalci, za vpeljavo novih strojev in orodja, za zvišanje blagovnega prometa in za pospeševanje kmetijstva sploh. Najprej pa se moramo spomniti tistih oseb, ki so si tekom svojega življenja stekli ne-venljivih zaslug za Kmetijsko družbo in za slovensko kmetijstvo sploh, pa so v letu 1926 umrli. To so bili: Ivan Knez, veletrgovec v Ljubljani, Bohuslav Skalicky, ravnatelj Kmetijske šole na Grmu, Franc Črnagoj, šolski nadzornik v pok., Jcsip Urbančič, družbeni drevesničar in S. M. Bernarda Korošec, učiteljica na družbini gospodinjski šoli. V 1. 1926 je bil družbin predsednik Ivan Sancin kot šef oddelka za kmetijstvo pri ljubljanskem velikem županu za zasluge na kmetijskem polju odlikovan z redom Sv. Save III. stopnje. Delovanje glavnega odbora. Nanovo so bile ustanovljene in potrjene podružnice: Trzin, Buče, RibČe — Hotič in Apače. Novih udov je bilo sprejetih 1553 in je štela Kmet. družba v 1. 1926 skupaj 226 delujočih podružnic z 14.824 udi. V Brežicah se je ustanovila zveza podružnic za brežiški okraj, kateri se je pridružilo 11 podružnic Kmetijsko potovalni pouk in kmetijski tečaji. Glavni odbor je nadaljeval s kmetijskim poukom pri podružnicah. Prirejal je po deželi kmetijska predavanja (52) in večdnevne kmetijske tečaje (6). Družbino glasilo. Družbino glasilo »Kmetovalec« je najučinkovitejši pripomoček družbe za širjenje strokovnega pouka in za obveščanje udov o vseh tekočih zadevah. Urejuje ga prav smotreno kmetijski svetnik Viljem Rohrman. List se mora pa stalno boriti z materijelnimi tež-kočami, kajti naročnina 15 Din letno ne zadostuje niti za tiskovne stroške. Letos je morala družba zopet kriti 48.500 Din deficita. Zato bo morala družba udnino na vsak način zvišati. Kmetijska književnost. Gospodarskih knjig in navodil družba ne more izdajati radi nezadostnih sredstev. Da bi -rioomogla k razširjenju slovenske kmetijske literature, je družba -revzela v zalo»o in prodajo vse slovenske kmetijske knjige. Precej kmetijskih knjig je že spravila med slovenske kmetovalce. Kmetijsko - noučna razstava. Pri prvi pokrajinski razstaivi »Ljubljana v jeseni« leta 1926 je družba uredila kmetijsko razstavo v poučnem smislu, ki je prav dobro iznadla. Razstava je vsebovala predmete iz poljedelstva, travništva, pašništva, živinoreje, planšarstva, vinarstva, sadjarstva, čebelarstva, podkovstva, dahe agrarne operacije in melioraciie itd. Poseben prostor sta zavzeli mlekarska in konjska razstava. Pospeševanje kmetijskih panog. Med glavna sredstva za povečanje kmetijske produkcije spadajo umetna gnojila. Družba je Priredila na deželi več gnojilnih "oiz-kuscv v svrho propagande umetnih gnojil. K tem poizkusom so v veliki meri prispevali: tvornica za dušik v Rušah, Agrikulturno -kemični urad v Zagrebu in Delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Beogradu. P* i-poročala in dobavljala je neke nove pluge. Pridelovanie rastlin je pospeševala z nabave dobrega semenja. Ker je domači krompir »rneidovec« pričel pešati, pričeli so delati poizkuse s tirolskim krompirjem »alma«, ki -e no nrav dobro obnesel. Družba propagira z večjimi materijeln. podporami škropljenje krompirja z modro -Mico proti peronospori Družba je razdelila 330 k" semena izvirneera ruskega lanu, ki daje boljše predivo kot pa naš. Pospeševanje živinoreje spada med glavne naloge Kmetijske družbe. Nabava živinske soli je prizadejala družbi že od prevrata sem precej skrbi. Sadjarstvo je družba pospeševala z oddajo sadnega drevja in z nabavo sredstev proti sadnim škodljivcem. Vinogradništvo je podpirala z oddajo modre galice, žvepla, škropilnic in raznih drugih sredstev. Družbina drevesnica. Družbina drevesnica na Poljanah se je v tem letu prenovila in olepšala. Začeli so se gojiti divjaki, da jih ne bo treba več kupovati in pa sadno grmičevje. V jeseni 1926 in spomladi 1927 je naročila družba iz raznih drevesnic 17.400 divjakov in je kupila 7 kg pečka. Pričakovati je, da se bo lahko že čoz par let oddajalo letno iz drevesnice do 14.0C0 sadnih drevesc. Predložitev družbinega računa za leto 192G. Račun bilance izkazuje 3,065.720 Din aktiv in prav toliko pasiv. Račun izgube in dobička kaže 839.569 Din izgube in enako dobička. Poročilo revizorjev je ugotovilo popolnoma redno in pravilno vodstvo knjig in točne računske zaključke. Dopolnilna volitev. Ker je zletošnjim občnim zborom potekla funkcijska doba odbornikov Jarca, Hočevarja, Medena, Mencingerja, Pavlina, Supaniča in Hribernika, se je vršila volitev novih članov odbora. Izvoljeni so bili per acclamationem za: I. podpredsednika prof. Evgen Jarc, 4 člani za bivšo Kranjsko: Fran Hočevar, Fran Trček, Alfoni Mencinger in Josip Černe, 2 člana za bivšo Štajersko: Alojzij Supanič in Ivan Vrhnjak in končno za bivšo Koroško 1 član Ivan Hribernik. Viljem Rohrman — častni ud. Nato je bil na predlog predsednika Sancina soglasno izvoljen častnim družbinim udom kmetijski svetnik Viljem Rohrman za njegove nevenlive zasluge za družbo in naše kmetijstvo v obče. Izročila se mu bo častna diploma. Predlogi glavnega odbora. Nato je prečital delegat ' etovar sledeče predloge glavnega odbora, ki so bili soglasno sprejeti: 1. Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo zahteva od merodajnih faktorjev, da se omeji dosedanja neenaka obremenitev vina in domačega ž a ja z raznimi trošarinskimi dokladami ter se naj višina teh doklad zakonito maksimira. 2. I’o čl. 69 fin. zakona se naj promet z nepremičninami, zemljišči in zgradbami v obmejnem pa u v obsegu 50 km od meje tako omeji, da zamore izdati dovol enje za prenos nepremičnin le notranje ministrstvo, sporazumno z voinip ministrstvom. S to odredbo bo ravno Slovenija, ki ima izmed vseh pokrajin naše države največ meje, najhuje prizadeta. Pri teni b do seveda v prvi vrsti prizadeti naši kmetijski posestniki, ki bodo imeli največje sitnosti, pota in stroške, če bodo hoteli dokupiti ali odprodati ali zamenjati kako zemljišče. Še huje bo to prizadelo lastnike zeml iških posestev, ki bodo hoteli lastnino prenesti na svoje otroke, oz. dediče. Zato sklene občni zbor Km. dr., da se je treba obrniti na vse merodajne Činitelje, predvsem na vojnega, notranjega in kmetijskega ministra s prošnjo, da ta člen tako iz-premeni, da ga je uveljaviti le za inozemce ali od njih na en ali drug način pooblaščene tuzemce, nikakor ga pa ni uvesti za naše državljane, ki so že od pamtiveka na svojih i posestvih. 3. Ker se sliši, da je naša vlada ob skle- > panju trgovske pogodbe z Grčijo in Francijo ' privolila v znižanje uvozne carine na vino od 125 na 45 zlati Din, protestira občni zbor i Km. dr. najodločnejše proti temu popustu, i ker bo s tem najhujše prizadeto vinogradni- j štvo v Sloveniji. Pozivajo se vsi narodni poslanci, da glasujejo proti ratifikaciji teh pogodb. Sledilo je še nekaj predlogov delegatov Medena, dr. Šemrova in Brenčiča glede odložitve vladne naredbe, ki se tiče razširjenja premera koles za težje vožnje na državnih cestah, vsaj za 1 leto, pravzaprav naj se pa ukine, dalje glede oprostitve trošarine za ono vino, ki ga rabi kmet za svoje delavce in vinogradnik za dopolnjenje sodov in glede kontrolnih listov pri vinogradnikih,'kateri so vpeljani samo pri nas v Sloveniji. Predlogi podružnic. Podružnica Boh. Bistrica protestira proti temu, da se ravno prošnje slovenskih kmet. podružnic pri kmetijskem ministrstvu ne upoštevajo. Podružnica Sromlje predlaga prošnjo na oblastni odbor za odobren'e nekega kreditnega posojila za nabavo modre galice. Podružnica Središče predlaga prošnjo na železniško ministrstvo, da bi se članom kmetijskih podružnic dovolila vozna olajšava trikrat na leto, kakor je to dovoljeno Planinskemu, Lovskemu in drugim društvom. Delegat Kavčič iz Zirov je naprosil predsedstvo družbe za zaslombo in zaščito obmejnega prebivalstva, ki je dobilo ukaz, da mora vse drevje v pasu 100 m od državne meje posekati. Nato je predsednik Sancin zaključil dobro uspeli občni zbor. Politične vesti. = Asimilacija Italijanov v Franciji. Francoski senator Chaumet je v nekem interviewu izjavil o italijanski emigraciji v Franciji tole: Najbolj so naseljeni italijanski izseljenci v departmanih Tarn, Tarne - et - Garonne in Gers, kjer pride na vsakih 1000 prebivalcev od 50 do 6u izse^encev. To italijansko emigracijo je najbolj podpiralo italijansko katoliško podjetje Bonomelli. To podjetje dela v Franciji po navodilih italijanske vlade. Italijanski emigranti so večinoma razkropljeni po posestvih in pomešani z gostim francoskim prebivalstvom. Moral bi se ' uveeti naravnost izreden režim in postopati bi bilo treba na poseben način, če bi hoteli preprečiti asimilacijo ten izseljencev. Razumljivo je, če hoče italijanska vlada onemogočiti to asimilacijo in je nasprotna temu, da hodi italijanska deca v krajih, kjer pridejo na 30 Francozov 3 Italijani, v francosko šolo. Italijanska vlada pač ve, kakšni so rezultati v laki situaciji in da je nemogoče ohraniti italijansko narodno zavest, kjer so francoske mase tako močne. Toda francoska vlada more razpravljati z italijansko samo o onih Italijanih, ki žive v drugih krajih Francoske, nikakor pa ne o izseljeniških, ki žive v južno - vzhodni Franciji. Ti emigranti so že opetovano dokazali svojo udanost do svoje druge domovine in svojo lojalnost do Francije. Zato je njih asimilacija neizbežna. — Samo božja pravica je, Če morajo tudi Italijani sami spoznati grenkobe asimilacije. = Finančen in zunanje političen program francoskih socialistov. Socialistični kongres je odobril finančen program, kakor ga je predložil Vincent Auriol. Socialistična stranka je opustila svojo zahtevo po odaji premoženja, zato pa zahteva poleg zakonite stabilizacije franka in konsolidacije visečega državnega dolga izredno osebno oddajo od celotnega premoženja. Ta se ima izvesti na dan izvedbe te oddaje in sicer po načelu progresivnosti. Končno zahtevajo francoski socialisti nacijonalizacijo že dejansko obstoječih monopolov, ko zavarovanja, petroleia, sladkorja, gnojil in rudokopov. V debati glede zunanje politike so poudarjali govorniki, da je premalo pacifistična in aktivna, vendai 'V <- Maršal Petain je imenoval češkoslovaško vojsko v svojem govoru na Sorboni dne 17. t. m. povodom proslave desetletnice njene ustanovitve sestro francoske armade. pa je prevladalo mnenje, da je danes Zveza narodov še najboljše kar imamo in zato naj gleda proletariat, da dobi večji upliv na delo Zveze. Francoskemu delegatu pri Zveai narodov Paulu Boncourju je bilo izrečeno od govornikov priznan e. Nato je podal Leon Blum splošen pregled socialističnega programa. Ne sme se misliti, da se je sprijaznil socializem s trajnim sodelovanjem kapitala z delom. Glavni cilj socializma je popolna oprostitev proletariata. V podrobnostih je navajal Blum: Stranka zahteva odpravo senata, uvedbo refererfda in čistega proporca. Blum je dalje zahteval, da pride do bolj tesnega sodelovanja stranke s strokovnimi organizacijami. Vendar pa stranka gospodarskega programa teh organizacij ne more v celoti ! sprejeti. — Kakor se vidi iz teh izijav, je i zmagal na kongresu zmeren duh in zlasti I odstop od preje zahtevane oddaje premože- !nja dokazuje, da je francoska socialistična stranka tudi za kompromis. = 0 sovjetsko-francos.kih odnošajih je podal predsednik francoskega parlamentarne- fa odbora za približanje sovjetski uniji, g. hilippoteaux te podatke: Odnob pretrganju trgovinskih odnošajev med Rusijo in Anglijo delajo angleški'trgovci kup-čiie s sovjeti. Mi Francozi smo vajeni te dražestne dvoličnosti naših sosedov preko kanala La Mande-a. Glede francosko-sovjet-skega pakta o nenapadanju je stvar ta-le: V septembru je predložil Čičerin načrt tegu pakta. Z odlokom Rakovskega so bila pogajanja za ta .pakt pretrgana in bodo obnovljena, ko pride novi sovjetski veleposlanik Dorgalevski v Pariz. Važno bi bilo, da bi se nekatere klavzule tega pakta nanašale^ na vzhodne meje Evrope, to je Poljske in Litve in da bi se Rusi obvezali, da ne bodo nič podvzeli proti tem mejam. — K tej izjavi Philippotlaux-a treba dostaviti, da je Rriand izjavil, da se bodo pogajanja s sov;eti nadaljevala, kakor hitro pride novi sovjetski veleposlanik v Pariz. — Policijski božič v Alzaciji. Na sveti da« je izvršila policija 60 hišnih preiskav na sta-novan;ih avtonomistov in komunistov. Preiskave so bile popolnoma uspešne. Policija je zaplenila bogat material, iz katerega je lo razvidno, da so komunisti v družbi * ®7." tonomisti pripravljali revolucijo v Najden je bil celo mobilizacijski na*”’ k' *? ga izdelali avtonomisti v soglasju s komunistično mladino. Zaplenjeni dokumenti. dokazujejo. da so podpirali avtonomiste tudi Nemci iz rajha. »•■■■■•■■»»■■■■■»■■■■■■■■•■B INSBRATE ZA NOVOLETNO ŠTEVILKO SPREJEMA UPRAVA »NARODNEGA DNEVNIKA« DO PETKA ZVEČER. Štev. 294. Dnevne vesti. ALI JE TO ISKRENO? Skupščina beograjskih univerzitetnih profesorjev se je soglasno izrekla proti vsakemu ukinjanju fakultet v državi. , . Silno veseli bi bili, če bi mogli izjavo beograjskih univerzitetnih profesorjev iskreno pozdraviti. Toda žal pravijo naše informacije, da so ravno nekateri beograjski univerzitetni profesorji tisti, ki bi radi odpravili ljubljansko medicinsko fakulteto m okrnili ljubljansko tehniko. In naše informacije pravijo dalje, da delajo to gotovi gospodje zato, ker so nervozni vsled presolidnega dela ljubljanske univerze. Nekateri pa tudi pravijo, da se gotovi krogi boje konkurence, če bo pošiljala ljubljanska univerza v svet predobro kvalificirane absolvente. Zato bi bili beograjskim univerzitetnim profesorjem hvaležni, ce bi dokazali, da je bil njihov nastop tudi iskreno mišljen in da se bodo sedaj nehale vse one spletke, ki niso nikomur v čast, zato pa tem bolj v škodo slovenski univerzi. Za pesek v oči ne potrebujemo nobenih izjav več, ker smo Slovenci vse — spregledali. — Kraljevo sožalje Sazonovi rodbini. Kralj Aleksander je naročil v pondeljek brzojavno našemu pariškemu poslaniku dr. Spalajkovicu, da naj izreče v njegovem imenu rodbini umrlega bivšega ruskega zunanjega ministra Sazonova sožalje ter položi na njegov mrtvaški oder venec. Supilova proslava v Dubrovniku. Te dni j se je vršila v Dubrovniški mestni hiši skupna seja občinskih svetnikov, zastopnikov oblasti, novinarjev in bivših Supilovih sodelavcev. Na seji je bil določen program žalnih svečanosti ob priliki sprejema Su-pilovega pepela. Svečanega prenosa žare se udeleže med drugim tudi vsi cavtatski občinski odborniki. Dubrovniški občinski svet bo imenoval eno od mestnih ulic po pokojnem zaslužnem nacionalnem borcu. — Errata eorrige! V članku železniška zveza Slovenije z morjem (N. Dnevnik od 24. decembra 1927) naj se v odstavku »Podrobnosti o naši progi« pravilno čita: »usponi f.roti morju znašajo 13—18.75 °/oo (mesto 13-8.75 °/co). — Izseljeniška akcija. Na inicijativo zagrebškega in splitskega izseljeniškega ko-misarijata se skliče koncem meseca januarja ali pa začetkom meseca februarja kongres, na katerem se bo razpravljalo o izseljeniškem vprašanju. Dočim imajo doslej samo omenjena dva izseljeniška komisari-jata, se pripravlja sedaj tudi v drugih večjih mestih ustanovitev talcih komisarijatov. Med drugim Se bo stanovil, kot čujemo, izseljeniški komisarijat tudi v Ljubljani. — Protest privatnih uslužbencev zoper previsoko obdavčenje. Tudi v Osijeku se bo vršilo te dni veliko protestno zborovanje privatnih uslužbencev proti previsokemu obda-oenju. — Kongres cionistične omladine. Te dni se je vršil v Osijeku kongres jugoslovanske cionistične omladine. Kongresa se je udeležilo okoli 150 delegatov iz vse države. — Otvoritev brzojava in telefona pri pošti Ortnek. Dne 23. decembra t. 1. je bila pri pošti Ortnek otvorjena brzojavna in telefonska služba. — Premestitev železniške direkcije i* Subotice v Novi Sad. Kot poročajo iz prosvetnega ministrstva, je vprašanje premestitve železniške direkcije iz Subotice v Novi Sad definitivno rešeno. Vzrok premestitve je dejstvo, da se nahaja Subotica preblizu meje. V nadomestilo za direkcijo dobi Subotica računske oddelke za dohodke železnic v vsej državi. — Sarajevska »Prosvjeta« prejela 1 milijon 800.000 vojne odškodnine. Kot poročajo iz Sarajeva, je bila prisojena tamkajšnjemu prosvetnemu društvu »Prosvijeta« vsoto 1,800.000 Din kot povračilo za vojno škodo. — Zadnje dni pred Novim letom spomnite se trpečih in stradajočih slepcev s -kakršnimkoli darom. — Milodare sprejema (v blagu ali denarju) Podporno društvo slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12. — Na željo pošljemo položnico pod štev. 14.066. — Prijava veroučnih ur. Veliki županstvi v Ljubljani in Mariboru poživljata verouči-telje, da naj predlože čim preje, najkasneje pa do dne 16. januarja 1928, prijave veroučnih ur, in sicer izključno za mesec september in oktober 1927. Prijave je poslati neposredno računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku za ljubljansko in mariborsko oblast, v Ljubljani. — Smuški tečaj pri koči na Sr. Planini V85 m se je moral vsled nenadnega silnega juga odgoditi. Za slučaj, ako se prijavi dovolj udeležencev in ako zapade nov suh sneg, se bo vršil šestneven tečaj i. s. od 5. do io. januarja 1928 pod enakimi pogoji, kakor je bilo že objavljeno. Prijave sprejema voditelj tečaja g. R. Badjura, Ljubljana, Blevveisova cesta 10 — Palača velikega župana. — Litijska podružnica SPD. — Razpisano mesto fakultetnega sekre-i J*. V »Uradnem listu« (št. 128 z dne 24. decembra 1927) je razpisano mesto fakultetnega sekretarja na juridični fakulteti v Ljubljani. Kompetenti naj vložijo svoje pravilno opremljene prošnje na rektoratu univerze do 20. januarja 1928. — Na pravni fakulteti lagrebško univerze je razpisan natečaj za katedro »Upravna nauka i upravno pravo«. Prošnje, v katerih je omeniti, če reflektira kompetent na po-loža j r&dnega oziroma izrednega profesorja ali docenta, je vložiti do dne 16. februarja 1928. — B^.pkani službi pogodbenih poštarjev. Razpisani ata službi pogodbenih pošterjev v Teharjih (V—2) in v Kraljevcu. — I* vojaške sluibe. Imenovani so: peia-dijaki’ major Branko Pogačnik ca pomočnika maršala dvora; kapitana bojnega broda^ II. razreda Karel Levičnik in Zdenko Papež za kapitana bojnega broda I. razreda. — Iz sodniške službe. Absolvirani pravnik Alojzij Finžgar je imenovan za pisarja pri upravnem sodišču v Celju. — Iz prosvetne službe. Anica Schiffrerje-va je imenovana za profesorico 1. kat. 7. skupine s 6. stopnjo osnovne plače. — li poštne službe. Premeščeni so: iz Ljubljane k poštni direkciji v Zagreb inšpektor Vladimir Kos; od poštne direkcije v Ljubljani k poštni direkciji v Sarajevu za šefa računsko—kontrolnega odseka dr. Joško Lebar; od poštne direkcije v Ljubljani k poštni direkciii v Sarajevu za tajnika Janko Tavzes; od pošte Ljubljana k poštni direkciji v Ljubljani tajnik Karel Ceh; iz Škofje Loke k pošti Ljubljana 3 Ivan Babic in od pošte Ljubljane 2 k pošti Maribor 1 Ivan Šajn. , — Promocija. Absolvirani medicmec Maksimilijan Bitenc je bil promoviran na zagrebški univerzi za doktorja medicine. ' — Zračna proga Italija—Albanija. Generalni ravnatelj italijanske civilne aviatike Molfese je prispel z aeroplanom v Tirano, da organizira novo zračno progo Italija—Albanija. Zveza se vzpostavi med Brindisi-gin in valonsko luko. Promet se bo vršil s hid-roplani, ki bodo imeli zvezo z brzovlaki iz Rima in Milana. _ . . — Alkoholni ekscesi v »suhi« Ameriki. Te dni je bilo prepeljanih v vseh mestih Zedinjenih držav mnogo ljudi, ki so vsled i preobilo zavžitega alkohola oboleli s simp-toni zastrupljenja, v bolnice. V Newyork_u, kjer so bolnice prenapolnjene, je 11 takih prijateljev alkohola že uimrlo, v Pittsburgu pa 8. V Chicagu so bile že na sveti večer vse. postelje, kolikor jih je bilo na razpolago, zasedene s pacienti, zastrupljenimi z alkoholom. Društvo za pobijanje prohibicijskega zakona trdi v svoji pravkar izdane brošuri, da presega število človeških žrtev, ki jih je zahteval slab alkohol tekom zadnjih sedmih let -izgube ameriške armade v svetovni vojni na 15.000 (?). — Električni stoli t litovskih »aporili. I% Kovna poročajo: Dne 4. januarja se prične v Mariampolu proces zoper bivše uradnike, ki so obdolženi, da so izsiljevali iz političnih jetnikov priznanja z uporabo električnih stolov. . — Velika stavka v Dugiresi. Dne 24. t. m. je odpustila tovarna za bombaž v Dugiresi 978 delavcev tako da znaša sedaj število nezaposlenih delavcev 1606. Od teh jih je 425 stopilo v stavko, 1181 pa jih je tovarna iz-prla. Ker generalna stavka še ni proglašena, dela še kakih 300 delavcev. Na kakšno stališče se bo postavila delavska organizacija, še ni znano. — Dalmatinska Zagora zahteva pomoči. Iz Šibenika poročajo: Spričo težke gospodarske krize, ki vlada v severni Dalmaciji in preteče lakote nameravajo sklicati v kratkem v Šibeniku javno zborovanje, na katerem bodo razpravljali o posledicah težke gospodarske krize ter o načinu, kako naj bi se bednemu prebivalstvu dalmatinske Zagore odpomoglo. — Filmska zvezda in spe ii Maribora. Nedavno je izginila nenadoma iz Maribora mlada, lepa dama Lidija Erber, ki je bila lansko leto angažirana pri mariborskem narodnem gledališču. Samo par njenih prijateljev in prijateljic je vedelo, kam je odšla. Sedaj je prispela v Maribor vest, da je bila Lidija angažirana pri neki filmski družbi v Berlinu. — Samomor i* nesrečne ljubezni. Te dni je izvršila v Mariboru samomor komaj 20-letna Helena Škrjant. Mlada deklica si Je pognala v mestnem parku kroglo iz lovske puške v sence. Bila je pri priči mrtva. Motiv samomora je bila baje nesrečna ljubezen. — Samomor ruskega emigranta. Te dni je izvršil v Karlovcu 56-letni ruski emigrant Nikolaj Nikolajevič Veležev, ki je bil nastavljen v Karlovcu kot vojaški živinodrav-nik samomor. Zastrupil se je z morfijem. Veležev je bil alkoholik in morfinist. Zapustil je pismo, v katerem izjavlja, da njegove smrti ni nikdo zakrivil. Veležev je bil doma iz Vladivostoka, kjer žive baje tudi njegova žena in njegova dva otroka. — 100.000 dinarjev razpisanih na glavo razbojnika. Notranji minister je razpisal te dni na glavo roparskega morilca Ivana Ba-jeviča, ki ogroža že dve leti večje ozemlje v Srbiji premijo 100.000 Din. Bajevič je bil preje ocenjen samo s 50.000 dinarji. Ker pa je ropal neženirano dalje, ne da bi ga bili mogli dobiti orožniki v pest, je minister premijo sedaj zvišal na 100.000 dinarjev. — Predrzen roparski napad v splitski okolici. V Lečevici pri Splitu so udrli doslej neznani lopovi v stanovanje župnika Bari-čeviča, ga zbudili, mu nastavili na vrat samokres ter zahtevali, da jim izroči denar. Župnik je odprl blagajno, v kateri pa se je nahajalo samo 10 dinarjev. Nato so odvzeli roparji župniku še srebrno uro in tobačnico, končno so mu ukazali, da jim je moral »kuhati kavo. Ko so kavo popili, so se izgubili v temno noč. — Volčja nadloga v Dalmaciji. V eelo Brabatnioo pri Trogiru so udrli te dni volkovi ter pet ovac razstrgali, štiri pa ranili. Dve ovci so volkovi požrli. Neki kmet je na volkove streljal iz pištole, po nesreči pa je zadel pri tem nekega drugega kmeta ter ga smrtno ranil. — Katastrofa na morju, ki je zahteval« 140 51oveških žrtev. Katastrofa na morju v bližini Bruse je bila mnogo večja, 'kot se je prvotno poročalo. Na krovu parnika »Se-vindja< se je nahajalo 130 oseb. Parnik s„e je par minut po karambolaži z »Marmaro.' potopil. Rešilna dela so bila radi goste megle telo otežkočena. Domneva se, da je poginilo ob priliki katastrofe vsega skupaj okoli 140 oseb. — 4,000.000 ljudi v nevarnosti, da pomro od gladu. V kitajski provinci Šantung trpi 4,000.000 ljudi grozno lakoto. V 35 okrajih od 107 se je pridobilo manj kot 10% normalne žetve, v 30 pa od 10 do 40%. Velik del prebivalstva se hrani z drevesnim lubjem in senom, ireje premožni kmeti prodajajo živino za slepo ceno, da si pridobe denar za izselitev. Lokalne oblasti trdijo, da je zakrivila lakoto suša in kobilice, Evropejci pa zatrjujejo, da jo je zakrivila v prvi vrsti državljanska vojna, roparske tolpe in previsoki davki. Ni upanja, da bi bilo mogoče najti na Kitajskem potrebna sredstva, da bi se rešilo prebivalstvo smrti od gladu. Pomoč iz inozemstva je nujno potrebna. — Iz neprevidnosti ponesrečila. Znana berlinska plesalka Lucija Kieselaausen je snažila te dni pri luči z bencinom rokavice. Pri tem je prišla z lučjo preblizu bencina, vsled cesar je bencin eksplodiral. Plesalka je odnesla težke poškodbe. — Umor popularnega poljskega žogobr-earja. Na božični večer so napadli v Krakovu neznani storilci popularnega nogometaša j Štefana Popizla, ga ubili, nato pa, da bi fin-girali samomor, obesili. I — Čudno maščevanje radi pogroma na Ru-munskem. Na božični dan je vrgel v cerkev sv. Duha v Varšavi neki židovski mladenič med mašo več predmetov z oltarja. Ljudstvo ga je hotelo linčati, toda neki duhovnik je interveniral ter ga rešil. Zaslišan, je mladenič izjavil, da se je hotel s svojim dejanjem maščevati za bogoskrunstva, ki so jih zagrešili ob priliki znanih pogromov dijaki v rumunskih židovskih templji!). — Harakiri jabonskega mornariškega oficirja. Iz Tokija poročajo: Kapiten Mizuki, bivši poveljnik križarke »Jintsu« je izvršil, ker se je čutil odgovornega za potop ladje, samomor. Križarka je trčila pred meseci na povratku z .manevrov z nekim rušilcem ter se potopila. Pri kata»uofi je poginilo 12 oficirjev in 99 mož. Kapiten Mizuki je izvršil samomor dan pred proglasitvijo sodbe vojnega sodišča. — Revolverska bitka med policijskimi agenti. Na božični večer so se v Pittsburgu (Tennessee) mestni in provincialni policijski agenti med seboj skregali in stepli. Tekom pretepa so potegnili vsi revolverje in pričela se je pravcata bilka. Pet teh čednih policajev je obležajo na mestu mrtvih, dva druga sta bila aretirana. — Pozno a ne prepozno! Vsem, ki so prejeli naše položnice in se nas dosedaj še niso spomnili tem potom naprošamo, da se nas spomnijo s kakršnimkoli darom in tako vsaj deloma olajšajo bedo najbednejših slepih. — Podporno društvo slepih v Ljubljani, Wolfovo ulica 12. SILVESTROV VEČER LJUBLJANSKEGA SOKOLA NARODNI DOM IZBRAN IN ZABAVEN SPORED Ljubljana. 1— Pogreb trgovca Antona Ravhekarja je dokazal, kako priljubljen je bil pokojnik v vseh krogih in specielno, kako velik ugled je užival v trgovskih krogih. Poleg številnega občinstva so se udeležili pogreba zastopniki raznih trgovskih korporacij, med drugimi tudi predsednik borze itd. g. Ivan Jelačin ml. ter zastopniki raznih društev. 1— Predavanje v Zbornici TOI. V torek dne 3. januarja 1928 se vrši ob 6. uri zvečer v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predavanje vseučiliške-ga profesorja g. dr. Walterja Hoffmanna iz Freiburga na Saksonskem. Tema predavanja bo: »Ueber die deutsche VVirtschaft.s Odlični predavatelj je znan po svojem publicističnem delu in po mnogih razpravah, ki jih je napisal o naši državi. Na to interesantno in poučno predavanje opozarja-ma in vabimo predvam gospodarske kroge, pa tudi druge, ki se zanimajo za nemško gospodarstvo. 1— Operetna predstava pri izredno »niža-nih cenah. Na Silvestrovo popoldne ob 16. uri se poje v ljubljanski operi najpriljub-nejša opereta »Grofica Marica« v običajni zasedbi. Ta predstava je v prvi vrsti mišljena kot ljudska - mladinska predstava ter so zato tudi cene zelo nizke. Posamezni sedeži se dobivajo za polovično navadno operno ceno v predprodaji pri dnevni blagajni v operi . Opozarjamo na premijero Calderonove drame »Sodnik Zalemejski«, ki bo v petek, dne 30. t. m. v ljubljanski drami. 1— »Jadranska Straža« priredi 28. januarja veliko slavje narodne noše. Odbor preskrbi nošo, proti majhni odškodnini, vsem, ki se pismeno javijo vsaj do 6. januarja Glavnemu odboru Jadranske Straže v Ljubljani. Kdor se prej javi, bo imel toliko večjo in lepšo izbiro! 1— Društvo »Soča« proslavi 31. t. m. ob 20.30 zvečer Silvestrov večer v Ljubljanskem dvoru z bogatim sporedom resnih in šaljivih nastopov, komičnih prizorov, žive slike itd. Sodelujejo sami odlični igrailci in govorniki. Vabijo se društveniki in prijatelji društva. Vstop prost. IZREDNI OBČNI ZBOR GOSTINICARSKE ZADRUGE. Včeraj' popoldne se je vršil v restavracijskih prostorih »Zvezde« izredni občni zbor Gostilničarske zadruge v Ljubljani na katerem se je sklepalo, kakšno stališče bo zavzelo gostilničarsko in kavarništvo napram pobiranju občinskih in oblastnih doklad. •Predsednik Franc Kavčič je v kratkih besedah pojasnil neutemeljenost raznih občinskih in oblastnih davščin ki groze v naj- krajšem času uničiti najmanj polovico današnjih gostilniških obratov. Podrobnejše se je' s posameznostmi pečal v svojem poročilu zadružni tajnik Ante Pintar, ki je prečital nekaj tozadevnih vlog in protestov, ki jih je zadruga vložila pri posameznih merodajnih oblastvih. O predmetu se je nato razvila debata, v katero so pcisegli: narodni poslanec dr Kramer, zastopnik Zbornice za TOI dr. Pretnar, dalje gostilničarji in kavarnarji Dahs, Pogačnik, Krapež, Stritar, Polajnar in Šte-pic. Nato je bila soglasno sprejeta sledeča izjava, ki so jo vsi navzoči zadružni člani podpisali, odsotnim članom se bo pa dostavila v podpis na dom tekom priohdnjih dveh dni. Izjava se glasi: »Sledeč številnim vlogam in prošljam naše zadruge v zadevi odprave občinske davščine na nočni obisk gostilen in kavaren smo vsled dejstva, da nam ta davščina direktno izganja po 10. uri zvečer goste iz naših obratov in nam na ta način neizrečeno škoduje in da s tem dejanjem takorekoč sami izganjamo ljudi iz naših gostilničarskih in kavarniških obratov in si s tem iste nemalo poslabšujemo, izjavljamo vsi sopodpisani, da tega opravka iz navedenih vzrokov, pri-čenši z Novim letom 1928 ne moremo ntč več vršiti, sebi v tako dejansko škodo, marveč prosimo sl. mestni magistrat, naj to davščino za v bodoče opusti, ker itak nima še oblastnega potrdila za nadaljno pobiranje te takse, v slučaju pa, da ne more ali noče iste opustiti, naj podvzame to pobiranje po svojih lastnih službenih organih.« Če bodo ljubljanski gostilničarji in kavarnarji solidarni, bomo z Novim letom doživeli novo čudo, da nam bodo v gostilnah po 10. uri zvečer dajali listke v korist mestnih revežev namesto gostilničarjev in natakaric — uniformirani organi mestnega do-hodarskega urada. Samo vprašanje je, kje bodo toliko paznikov dobili in kdo jib bo plačeval. VPRAŠANJE VODOVODA V OBČINI VIC. Ze nekaj tednov se razburjajo prav po nepotrebnem prebivalci Gline, Rožne doline in Viča radi napeljave vodovoda v občini Vič, ki ga misli izgraditi županstvo te občine. Z/lasti pa so proti gradnji nastopili nekateri posestniki z motivacijo, češ, da je vodovod povsem nepotreben, ker da voda na Viču, Glincah in v Rožni dolini popolnoma ustreza potrebam prebivalstva in je ne zmanjka nikdar. Po mnenju teh posestnikov je namreč treba za enkrat rešiti le stanovanjsko vpraašnje in zgraditi hiše za one, ki še nimajo primernih stano-J vanj. Županstvo občine Vič pa stoji na stališču, ila se z gradnjo vodovoda prične že spomladi leta 1928. Napeljava vodovoda v občini Vič je namreč nujna iz javnih, zdravstvenih in ognjevarstvenih ozirov, kjer posameznik ne pride toliko v poštev. Mali vodnjaki namreč ne morejo ustrezati higijeničnim in ognje-varstvenim predpisom, ker so ne le samo zelo slabi, temveč tudi deloma tako plitvi, da vsebujejo le toliko vode, da jo je komaj samo za domačo-kuhinjsko potrebo. Proračun za vodovod znaša 2,011.480 dinarjev. Županstvo pa si zamišlja graditev vodovoda na ta način, da bi se zgradilo stopnjema v 6. letih polovico v načrtu zaznamovanih glavnih Črt, kar bi stalo okroglo en milijon dinarjev. Najprej bi se najelo posojilo v znesku 350.000 dinarjev, v proračun za leto 1928 pa bi se stavila v ta namen vsota 150.000 Din. Po preteku šestih let bi se prešlo k razširjanju naprave, katera naj bi se vršila po potrebi in razmeram primerno. Povišek davščin pa ne bo velik. Znašal bo le 50% na državno trošarino od vina in 2% od alkoholne stopnje od žganja. Druge davščine ostanejo neizpremenjene. 'Mislimo, da je vsled tega akcija županstva občine Vič za gradnjo vodovoda popolnoma opravičena in zato ne moremo dovolj grajati postopanja onih hišnih posestnikov, ki so v svoji konservativnosti tako naivni, da ne žele občini Vič, da se svobodno razvije k napredku. F. A. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 29. decembra: »Dva bregova.« — Red D. Petek, 30. decembra: »Sodnik Zalamejski,« premijera. Premijerski abonma. Sobota, 31. decembra: Zaprto. Nedelja, 1. januarja ob 15. uri popoldne: »Snegulčiea.« Mladinska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 1. januarja ob 20. uri zvečer: »Boljši gospod.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 2. januarja: Zaprto. Opera. Začetek ob pol 20. ari »večer. Četrtek, 29. decembra: Zaprto. Petek, 30. decembra: »Miloševa ienitev.c — Red A. Sobota, 31. decembra ob 16. uri poopldne: »Grofica Marica«, opereta. Ljudska - mladinska predstava pri izredno znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 1. januarja ob <15. uri popoldne: »Zaljubljen v tri oj-anže«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 1. januarja ob pol 20. uri zvečer: »Poljska kri«, opereta. Ljudska predelava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 2. januarja: Zaprto. Torek, 3. januarja: »Čarobna piščal.« — Red C. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM ■ttCtin poitne hranilnic« it. 14.257. rag. ladr. > neom. sav. Brzojavka i »KMETSKI DOM-‘. Talal. «• 2S47* V UUBUANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje. OAJIt I OBRESTUJE VLOOI I PRESKRBO J«» »•■•lila na vknllSbo. orotl ooroltvu tar I #in/ I Kavcija, inkasa, »račke In vrednostne P»P'rie atavt premičnin In vrednostnih papirjev ter I "■ k"lu,t* n,,|h 6^ bril odpovedi. I terčehe In nekamlco(nah»* e) na vr::;rTy‘T-;y‘‘u,“ v*u* *sr*sjsse *Uk-I««. «*•"*£*• *• - ■\ PooblaSCenl prodajalec srečk državne razredne loterije. VAŽNO ZA RIBOLOVCE IN LASTNIKE RIBOLOVNIH PRAVIC. Ministrstvo za .kmetijstvo in vode je razposlalo prizadetim korporacijam osnutek uredbe o ribolovu, katero namerava v najkrajšem času objaviti. Smatram za dolžnost, da na to uredbo opozarjam vse prizadete in vso javnost, ker je izredno važna. Po mojem mnenju moramo za Slovenijo to uredbo odkloniti, ker pomeni poslabšanje sedanjega prilieno dobrega zakonitega stanja. Uredbo bi -bilo odkloniti -še iz prencipijelnih razlogov, ker ne smemo dovoliti, da se zakoni (in to dobri zakoni) kar čez noč z uredb« spreminjajo. Uredba znači tudi očitno poseganje t pravice oblastne samouprave, ki ima v smislu zakona o oblastni samoupravi, finančnega zakona in uredbi o prenosu državnih poslov na oblastne sauoupravne, edina pravico in dolžnost pospeševanja ri-barstva in uredbodaje v obsegu bivših deželnih zakonov. Kot posebep kuriozum navajam še to, da se vse ribolovne pravice fevdalnega izvora brez odškodnine razlastijo v prid države odnosno oblasti. S to Jo-ločbo nasprotuje uredba celo ustavi, ki dopušča sicer v principu ekspropriacije v javnem interesu, ali le zakonitim ipotom in proti odškodnini. Končno — last not least — moram omeniti, da predvideva uredba »R.ibarski fonde v Beogradu, v katerega se bodo stekale vse globe in vsi dosedanji fondi. Kaj to pomeni bo vsakemu jasno, če omenim, da edino Slovenija ribar-sko policijo točno izvaja. Globe bi prišle tedaj edino iz Slovenije; nabrani fond bi se pa vporabljal za celo državo, to se pravi v južnih pokrajinah. iNi namen teh vrstic, podajati vsestransko strokovno kritiko omrnozne uredbe. Opozarjam le vse prizadete* naj se pravočasno pobrigajo za zaščito svojih pravic in interesov potom strokovnih organizacij in oblastnih odborv. Ing. B. W. Šport. Norveški držalski savez je priredil v Oslu vzorno drsanje za svoje prvorazredne brzo-drsalce. Svetovni prvak Berni Evenson je poskusil na mednarodno neobičajni progi 1000 m napraviti svetovni rekord, pri čemur je v izbornem času 1:33.3 prekosil svojega rojaka Andersena za 2.3 sek. V teku na 500 m je zmagal Oskar Ohlsen v 45.2 sek. pred Egnaestangenom in Roald Larsenom, ki sta rabila oba 45.3 sek. V teku na 50C0 m je bil prvi Ohlsen v 8:49.6 ,pred Roald Larsenom (8:53.2). Milanska šestdnevna dirka je končala /. zmago italijanskega para Binda-Girardengo z 931 točkami (37£4 km); drugi par je bil Kempen-Piemomesi, tretje mesto ja zasedel par Bestetti-Dinale, četrto pa francoski par Louet-Cuvelier. Predčasni konec svetovno-rekordnih poskusov zakonskega para Bruce. Na dirkališču Monthlery pri Parizu se je vsled spolzke proge prekucnil auto g:.-.spe Bruce, pri čemur se je gospa nekoliko poškodovala. Vsled tega se je nadaljnja vožnja prekinila. Vožnja je trajala 126 ur in sia vozača prevozila 15.225 km. Vendar sta pa prekosila tri svetovne rekorde in sicer na 500 milj (8045 km) v 64 urah in 52.41 min., na 10.000 km v 80 urah 18 mifl. 31.78 seJt. in na 15.000 km v 125 urah 5 min. 7.23 sek., kar odgovarja povprečni hitrosti 125, 124 in 103 km na uro. S 120 lahkoatleti bo nastopila Amerika v Amsterdamu. Posebno pa se trudijo Ameri-kanci, da bi zmagali v maratonskem teku. Slabo pa bo zastopana Amerika v teku na dolge proge in v metu kopja. BORZE 28. decembra. Ljubljana. Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 0 — 8, London 276.2 — 277 (276.6), Newyork 56.42 — 56.62 (56.52), Praga 167.8 do 168.4 (168), Milan 296 — 298 (297). Zagreb. Dunaj 7.9&5 — 8.015, Berlin 15.513 do 13.543, Bruselj 7.935 — 7.965, Italijai 297.1 — 299.1, London 276.11 — 276.91, New-york ček 56.446 — 56.646, Pariz 222.25 do 224.25, Praga 167.4 — 168.2, Švica 1093.5 do 1096.5, Bruselj 7.925 — 7.955, Amsterdam 22.95 — 23.01. Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.65, New-york 516.94, London 25.25, Pariz 20.3625, Milan 27.31, Praga 15.32, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.18, Sofija 8.735, Varšava 58.05, Dunaj 73.10. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljnaska I kreditna 134 — 340, Praštediona 880 — 0, ! Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Ru-i še 265 — 280, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0. Ljubljanska blagovna borza (28. decembra) Les: Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih irizov, Ico vaguu naklad, postaja po 1000. — Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni. To in ono. Časi se izpreminjajo. Sc pred petimi leti so vsako žensko, ki je prišla z zakonom v konflikt čisto sigurno izsledili, če je bil naveden v signalmanu kot poseben znak ■>bubikopf«. Sedaj je postalo drugače. — Neki privatni nameščenec si je hotel, dobro razpoložen, ogledaii dunajsko nočno življenje. Iz pisarne je krenil z aktovko v roki v one kraje, kjer je upal, da bo lahko dunajskega nočnega življenja deležen. In našel je nunajsko nočno življenje, našel je pa tudi spremljevalko, ki mu je ugajala. Pozneje je spremljevalka izginila. Gospod je bil tako Židane volje, da ni niti opazil, da je vzela seboj njegovo aktovko. Sicer v aktovki ni bilo denarja, pač pa so bili notri neki spisi, ki so bili last njegovega šefa. To je bilo za j nastavljenca zelo neprijetno. Mahnil jo je torej na policijo ter je zadevo prijavil. Pri-tem je moral seveda osebo tudi opisati. To mu je bilo nekoliko težko. Zakaj, ko si je svojo spremljevalko pravzaprav šele natančneje ogledal, je bil že pijan. Vendar pa mu je ostalo vsaj nekaj v spominu, ker je bilo pač povod, da se je na deklico s.ploh ozrl: ni imela namreč »bubikopfa«, pač pa kite. Zato je navedel kod poseben znak: >Nima bu-bikopla<. In res se je posrečilo policiji, da je izsledila na podlagi te navedbe dekleta že v štiriindvajsetih urah. On je dobil svojo aktovko in spise nazaj, ona pa si je dala, j takoj ko so jo izpustili, odstriči lase k la i garfon. Tako se izpreminjajo časi. Metuzalem roparjev umrl. V Gastagni v italijanski provinci Catanzaro je umrl te dni v visoki starosti 93-letni glasoviti xMe-tuzalem roparjeve Pasquale Scalzo, ki je bil svoječasno strah in trepet vse apeninske visoke planote. Po debaklu Bcmrbonoev in osvoboditvi dežele po Garibaldiju se je pridružil Scalzo tajni organizaciji, ki je vodila kruto maščevalno vojno zoper pristaše nove vlade. Od leta 1860 do 1866 je plenil Scalzo s svojo tolpo po dežedi. Nič manj kot 30 umorov so mu dokazali, ko so ga končno ujeli. Obsojen je bil na dosmrtno prisilno delo. Ko je odsedel 48 let, je hil vsled priporočila kraljice Helene ipomiloščen in izpuščen. Med tem časom se je bivši krvolok čudno izpremenil: postal je mistik in asket, ki se je neprestano pokoril in molil. Talk j je ostal na splošno začudenje kmetov, ki so se njegovih grozodejstev še dobro spominjali, tudi po povratku v rojstno vas. Radi njegove pobožnosti in dobrodelnosti ga je častila vsa okolica kot svetnika. Tragedija volčjega psa na ledeni plošči. Skozi Budimpešto je priplaval te dni na veliki ledeni plošči volčji pes. Množica na nabrežju je mislila, da ni volčji pes, temveč volk. V bližini nekega mostu je skočil pes v vodo ter splaval na breg. Na bregu ga je čakalo deset policijskih stražnikov, ki so pravtako kot drugi ljudje, prepričani, da imajo opravka z volkom, na psa streljali-Bili pa so bolj slabi strelci in pes jam je ušel v vežo bližnjega hotela. Stražniki so drli za njim ter ga v veži ubili, nakar so poklicali živinozdravnika, ki pa je ugotovil, da ne gre za volka, temveč za volčjega psa. Drzen roparski napad v Ameriki. Na sveti večer je bil blagajniški oddelek neke velike banke v Lincolnu pozorišče groteskne tragedije. Ko se je gnetlo okoli sto strank pred blagajno, se je pojavil nenadoma v lokalu izvrstno maskiran star mož, ki i je imel vse žepe polne igrač, na hrbtu pa ■ božično drevo. Občinstvo je mislilo prvi hip, i da bo banka v svrho reklame vse kliente »a Božič obdarila. Nenadoma pa je potegnil prišlec iz žepa dva samokresa ter zaklical: »Roke kvišku«. Vsi prisotni so prestrašeni ubogali, nakar so jim pričeli štirji kompliei možakarja z božičnim drevesom praznili žepe. Neki ženski- se je posrečilo, da se je neopaženo izmuznila na ulico ter avizirala policijo. V par trenutkih je udrlo v lokal več policijskih stražnikov. Eden od njih je moža z božičnim drevesom kratkomaJo ustrelil. Ostalim roparjem se je posrečilo v splošni zmešnjavi pobegniti. Bja Brenburg: Ljubezen Jeanne-e Ney. (I* ruščina prevedel 8. L.) — Samo poglej ga, kako mu gre na smeh, temu blaznežu. Mogoče se mu sanja, da so ga pomilostili. Andrej je pa v sanjah samo srkal nežni, otožni duh južnih cvetic in se smehljal. Smehljal se je tako dolgo ,dokler se ni njegove rame dotaknila nekoliko nesigurna roka samega ravnatelja jetnišnice. — Prijatelj, zbudite se! ... Ravnatelj jetnišnice je bil vsikdar ulju-den z jetniki pred usmrtitvijo in ni hotel pred koncem ogorčevati njihovih duš. Raz-ven tega je pa pomnil nočno sliko iz celice. Ni dvoma, da se je temu jertniku pomračil ura. S pomračencem pa se mora biti še posebno mehak. Zato ravnatelj tudi ni pustil, da bi Andreja ■zbudil kdo drugi, ampak ga je kar sam, posebno skrbno in obzirno. Andrej je planil pokoncu. Prvi hip ni razumel, za kaj gre. Namesto duha mimoz in tihe teme je imel pred seboj ljudi, polno tu- jih ljudi. Oči mu je slepila ostra, hladna svetloba električne žarnice. Opotekajoč se j« napravil nekoliko korakov. Tuji ljudje so se previdno umikali k vratom. Niso namreč vedeli, česa se lahko domisli ta blaznež, ki nima ničesar več, kar bi lahko še izgubil. Imeli so pa dovolj izkušnje in so bili zato pripravljeni na vse. Včasih se poskušajo obsojenci brez vsakega smisla iztrgati paznikom iz rok, včasih, ee pa itudi zgodi, da nanje planejo. Previdnost ni nikoli odveč. Čemu so ti ljudje tako rano vstali in prišli v celico četrtega objekta? Tam so se zbrali že znani nam ravnatelj jetnišnice, proku-ror republike Henri Bčlder, jetniški zdravnik, enooki brivec Feliks in nazadnje tudi glavni junak tega slavja, visok, eleganten možak, gospod Franjois Botan, ki se je po starem običaju s ponosom imenoval »glavni mojster mesta Pariza«. V Franciji so vse obrti v čislih. Gospod Botan ni Senjka Škilež, on ni rabelj, ampak -glavni mojster mesta Pariza«, varuh in virtuoz železne »vdovet. Njegov .portret se lahko najde v vseh časopisih. On je .priljubljeni obiskovalec vseh dobrodelnih priredi- VIM0CET tovarna vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana nsjfinejSi in naiokusn&iSi namizni kis iz vinskega kisa. labttvajl« pomicSbo. * i—« Tclatoo Stav. 2389. TelinISno In higijanICno najmodornege urejena klsarna v Jugoslaviji. (j Munui Ljubljen«, Dtmajs&a casta SL la, M. RHtitr. tev in član »Društva za oskrbo in varu&tvo brezdomne dece«. Njega vabijo tudi v ari-stokratične salone, njega splošno poznajo in ga spoštujejo. On je — znamenitost. Svest si tega, se je gospod Franfols Botan držal, kakor se držijo vsi veliki ljudje: milostno ljubeznjivo, zdaj malo muhasto, zdaj presenečujoč svojo okolico s svojo pri-prostostjo in neprisiljenostjo. In edino on se ni umaknil k vratom, ko je Andrej planil pokoncu. Nevarnost je preziral. Rad je izzival in dražil s svojo hladnokrvnostjo, podoben toreadorju ali pa modnemu tenorju. Ugajalo mu je na tak način rano buditi, dihati sveži jutranji zrak, voditi svečano operacijo in poslušati zamolklo bučanje množi-, ce. Danes je bil sijajno razpoložen. Zaradi lepega vremena se je nabralo nenavadno mnogo ljudi. Pričakuje se učinkujoč nastop. In z mehkim smehljajem je gospod Botan zašepetal zdravniku: — To je lep, izredno lep eksemplar. Ampak veste, doktor, ko sem Se pred kratkim peljal v Tour, tam vam je bil eden . . . Zdravnik je poslušal z nekim občudovanjem. Glede takega posla je bil še novinec in se je zdaj počutil strašno slabo. Vse mu je bilo zoprno: svetloba žarnice, sumljivi koraki obsojenca in tudi nasmešek gospoda Botana. Spomnil se je na toplo posteljo, s katere so ga tako rano vzdignili, na ženo Ireno, zaspano, rožnato, v pisani pižami, na udobstvo na toploto in na dobrodušni Somrak spalnice. Sam Bog vedi, čemu je vse to! . . . Toliko, da se ni zdravnik razjokal. Z gospodom Botanom nikakor ni mogel pokramljati o lepoti in posebnosti eksemplar-Ja v Tooir-u in je »kor n J saJeoVjal: — Vi imate najbrže vražje živce. Gospod Franco is Botan je ■zviška odvrnil: — To ni stvar živcev, doktor, marveč edi-no-le stvar e. poznanj a svoje stroke. In še... In tudi mogoče, talenta, če bi bili videli onega orjaka v Tour-u . . . Andrej je že zdavnaj bil na jasnem, čemu so se vsi ti tukaj zbrali. Bil je miren. Bil je celo srečen, kakor vse svoje zadnje-dni. Zdravnik je zaman iskal na njegovem obrazu znake obupa ali strahu, Andrej je-mirno podpisal neki papir glede vrnitve-njegove ure, ki je bila v jetnišnici. (Dalje prihodnjič.) Trajno in koristi o darilo /a Bo?ič in Novo leto šivalni stroj znamke Grltzner in Adler v raznih opremah. — Do Bužiča znatno znižane cene. Edino le pri Josip Petellncu, Ljubljana bli u Prešernovega spomenika » b vodi. — Tudi na obroke. Oglejte si razstavo brez obveznosti ___________nakupa. Oglašujte v »Narodnem Dnevniku' MALI OGLASI. Za vsako besedo se_ plača 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—. Išče s© stanovanje, obstoječe iz kuhinje ter dveh »ob v centrumu mesta. Plača se dobro. Ponudbe na upravo lista pod Stanovanje. Koks - Čebin WoUova l/II. - Telet. 2056. Išče se zakonski par brez otrok za hišnika na Kongresnem trgu 3. Poizve ee v trgovini A. Svetina. larfajfttdj: Alsknaiiar £*ioaikar. — Urejaj«: ThuUair Htcuk. — Za tiakarno »Merkur« odfowe»: L»dreJ 8tvw. Vd t Ljubljani.