NACIONALNA KNJIŽNICA NA RAZPOTJU
Vilanka Jakac-Bizjak, Narodna in univerzitetna knjižnica,
Ljubljana
UDK 027.5(497.12) Jakac-Bizjak, Vilenka:	Nacionalna	knjižnica	na	razpotju.
Knjižnica, Ljubljana, 33(1989), it. 3/4, str. 157-166
Nacionalne knjižnice poizkušajo revidirati koncepte svojega poslovanja, da bi se tako bolj vitalno vključile v sodobne informacijske tokove. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je z avtomatizacijo svojega poslovanja ustvarila pogoje za izredno učinkovit informacijski sistem, ki naj bi zadovoljeval različne nivoje informacijskih potreb svojih uporabnikov in širših družbenih skupin.
UDC 027.5(497.12)
Jakac-Bizjak, Vilenka:	National library at the cross-
roads. Knjižnica, Ljubljana, 33(1989), no. 3/4, p. 157-166
The topic of may paper is the position of a national library in information systems. National libraries are :e-concernina their concepts of activities to be able to incorporate in modern information systems. National & University libraiy in Ljubljana has established firm conditions for an efficient information system which will meet all levels of information needs.
1.	Uvod
Za institucijo nacionalne knjižnice bi lahko rekli, da je po konceptu in s funkcijami, ki jih danes opravlja, v večini driav dokaj mlada in sodobna, ne glede na to, da imajo nekatere nacionalne knjižnice predvsem v Evropi svoje korenine že v 17. ali 18. stol. Takrat so namreč začele nastajati na stari celini velike in bogate knjižnice. Koncept nacionalnih knjižnic pa se je začel razvijati nekako v drugi polovici 19. stol. z oblikovanjem velikih nacionalnih držav. Institucija je postala zakladnica nacionalne kulture in ustvarjalnosti in je skozi zgodovino omogočala identifikacijo posameznika z narodnim duhom. Da bi svoje poslanstvo kar se da odgovorno opravljala, je morala definirati in institucionalizirati različne mehanizme funkcioniranja. Tako so se naloge in kompetence nacionalnih knjižnic vse bolj širile, ne da bi se v enaki meri zagotavljale tako prostorske kakor tudi finančne možnosti za delovanje. Svetovna hiperprodukcija tiska v današnjem času, nenehno naraščanje cen literature, pojav novih medijev kot nosilcev sporočil (zvočni in video zapisi, računalniški programi, publikacije v elektronski obliki), vse to je položaj nacionalnih knjižnic samo še poslabšalo. Maurice Line je ob tem problemu zapisal, da ni nobena družba na svetu tako bogata, da bi lahko neomejeno vlagala v razvoj nacionalnih knjižnic (3). Prav zaradi tega so morali ti nacionalni giganti omejiti svoje delovanje. Nacionalke so tako v glavnem opravljale osnovne naloge zbiranja in hranjenja zapisane besede, izdajale so nacionalne bibliografije ter skrbele za pravno regulativo, za razvijanje knjižničnih mrež in za strokovnost delovanja, kar je vključevalo tudi izobraževanje knjižničarskih delavcev. S tem so zadovoljevale predvsem transindividual-ne potrebe naroda, (torej naroda kot celote) in v zadostni meri tudi potrebe knjižničarske mreže. Nikakor pa se niso mogle ukvarjati s specifičnimi potrebami drugačne vrste uporabnikov (individualnih ali kolektivnih) ali razvijati specialne odgovornosti znotraj svoje domene. Zato so takšne odgovornosti razvijale manjše in bolj vitalne strukture, ki so znale prisluhniti potrebam "trga", zagotovile so si funkcioniranje in obstoj prav zaradi zahtevnosti svojih uporabnikov, pri tem pa jim je pomagala tudi notranja
dinamika konkurence Nacionalnim knjižnicam so tako pustile samr; zunanji blišč ki ga je vse bolj prekrivala patina
Slovfenci smo dobili svojo nacionalno knjižnico 1945 leta, če ne upoštevamo njene predhodnice, licejske knjižnice, ki je bila ustanovljena v 18. stoletju in je v posameznih obdobjih dobivala celo obvezni izvod.
Take se je šele po 2. svetovni vojni slovenska nacionalka začela razvijati po konceptu, ki so ga razvijali in priporočali mednarodni bibliotekarski forumi in so ga v glavnem sprejele vse nacionalne knjižnice.
2. Naloge nacionalnih knjižnic
Funkcije nacionalnih knjižnic sicer niso enake in identične v vseh državah in na vseh kontinentih. To bi bilo tudi nemogoče zahtevati zaradi različnih zgodovinskih danosti, različnih razvojnih možnosti in drugih specifičnih razlik. Odvisne so tudi, pa ne nazadnje, od pripravljenosti družbenih struktur, da poskrbijo za nacionalno duhovno zakladnico. Kljub takšnim razlikam v funkcioniranju nacionalnih knjižnic, pa bi lahko našteli nekaj osnovnih nalog, ki so bolj ali manj prisotne v veliki večini nacionalnih knjižnic. Te naloge so zapisane tudi v priporočilih strokovne bibliotekarske literature in bi jih bilo treba na kratko pregledati.
1. Zbiranje in ohranjevanje nacionalno pomembnih dokumentov je vsem razumljiva in nesporno prva naloga vsake nacionalke, zato bi poudarili samo, da gre tukaj za zbiranje publiciranih in nepubliciranih dokumentov. Pri slednjih imajo rokopisi najpomembnejše mesto.
2. Sestavljanje in objavljanje tekočih in retrospektivnih nacionalnih bibliografij. Torej gre za oblikovanje zapisov o posameznih dokumentih in omogočanje njihove uporabe (dostopnosti).
3. Nabava relevantnih dokumentov, ki omogoča nastanek bogatega nacionalnega vira publikacij.
4. Omogočanje dostopnosti publikacij in informacij in sicer v obliki prezenčne izposoje, medbibiiotečne izposoje ter izposoje na dom.
5. Izmenjevanje publikacij. To je sicer pomemben vir pridobivanja publikacij, ^e posebno v revnejših državah, vendar je nezanesljiv in zamuden
6. Omogočanjt dostopa do informacij. Naloga je v veliki meri odvisna od stopnje razvoja informacijskega sistema, ki ga je razvila posamezna nacionalna knjižnica in zajema v gröbere primarne, referenčne in procesirane informacije. Med drugim bi lahko rekli, da je predvsem ta naloga jedro spora med knjižnicami in indok centri. Gre za vprašanje, kdo, kje in kako je poklican, da daje posamezne kategorije informacij. Dileme in spori bodo z uporabo elektronske tehnologije v knjižnično-informa-cijskem sistemu izginile.
7. Storitvena dejavnost za druge knjižnice zajema npr. pošiljanje listkov centralne katalogizacije, pošiljanje obveznih izvodov, restavriranje poškodovanega gradiva itd.
8. Razvijanje knjižničarske stroke na nacionalnem področju, organiziranje raziskovalnega dela na področju knjižničarstva, uveljavljanje novih načinov dela ter sodobnih tehničnih sredstev na knjižničarskem področju.
9. Organiziranje strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja
10. Naša naloga je tudi koordiniranje in planiranje nabave strokovne literature, ki je potrebno predvsem v restriktivnih finančnih razmerah. Kakšnega pomena je koordinacija nabave v omenjenih razmerah, nam lahko ilustrira naslednji primer:	hrvaške knjižnice se v letu 1983 niso odločile za koordinirano nabavo in so tako ostale brez deviznih sredstev za naročila tuje periodike ter brez kompletnega letnika revij.
Slovenski Zakon o knjižničarstvu, ki je bil sprejet leta 1982, upošteva bolj ali manj vse navedene naloge. Za izvajanje teh nalog je odgovorna slovenska narodna knjižnica .
Ker so zaoraj kategorizirane naloge tako raznovrstne, je seveda razumljivo, da je pri njihovem izvajanju prišlo do notranje selekcije in da zaradi objektivnih razlogov (finančnih, prostorskih) ni bilo mogoče vseh nalog enakovredno izvajati.
Tako kot se je pokazalo tudi pri drugih nacionalnih knjižnicah po svetu, je tudi slovenska nacionalka zanemarila predvsem storitveno dejavnost, podiočje informacijske odgovornosti in konkretnega dela 2 uporabniki, čeprav je morala zaradi svoje dvojne funkcije, to je univerzitetne
in nacionalne, vzpostaviti tudi izposojo knjižničnega gradiva na dom.
Vidimo torej, da je na eni strani zanemarjala določene kategorije uporabnikov oziroma določeno področje dela, da je lahko meritorno in uspešno izvajala druge naloge. Nacionalna knjižnica je prostor narodne identitete, zato je njena glavna naloga pred celotno javnostjo kot latentnim uporabnikom učinkovito zbiranje in odgovorno hranjenje kulturne in strokovne dediščine naroda.
Kot nosilka KIS pa je na poseben način odgovorna za njegovo strokovno delovanje. Znotraj sistema nastopajo (druge) knjižnice v dvojni vlogi:
1. kot uporabnice določenih storitev osrednje knjižnice in
2. kot del sistema, ki ga mora nacionalna knjižnica izobraževati, izpopolnjevati ipd. Tukaj je potrebno poudariti, da ima narodna knjižnica pri izvajanju storitvenih dejavnosti, kot je n.pr. medbibliotečna izposoja, nekoliko drugačno vlogo od drugih večjih knjižnic, ki tudi opravljajo enako dejavnost, saj se mora obnašati kot nacionalni center za medbibliotečno izposojo (tudi, če formalno to ni), kar ji omogočajo tako centralni katalogi tujih monografij in serij v knjižnicah Slovenije kakor tudi številni katalogi drugih tujih knjižnic in zadostno število referenčne literature. Način delovanja sistema to tudi dokazuje.
Stara tehnologija dela je torej omogočala v danih možnostih samo selektivno izvajanje nalog, kar je velikokrat ustvarjalo okoli narodnih knjižnic klimo nezadovoljstva in nedorečenosti.
Nacionalne knjižnice so se tako znašle na razpotju, kjer se je bilo treba odločiti, ali ohraniti status quo ali pogumno pretrgati stari način delovanja in poiskati alternativne možnosti razvoja.
3.	Reorganizacija dela in vpliv nove tehnologije
Kako iz tega začaranega kroga, kako iz statičnosti v vitalnost. je postalo glavno vprašanje vseh večjih nacionalnih knjižnic po svetu v zadnjih desetih letih. Ce sodimo po strokovni literaturi, se druga za drugo odločajo za reorganizacije v poslovanju, sicer vsaka na svoj način, vendar je vsem skupna večja orientiianost k storitvenim dejavnostim predvsem k posredovanju vseh vrst informacij
in kreiranju podatkovnih zbirk tet tendenca, da naj se informacije vzdržujejo same V katero smer bo šla reorganizacija, je odvisno tako od velikosti nacionalne knjižnice, kot od razvitosti knjižnično-informacijskega sistema in od stopnje razvitosti same države. Pri tem se je seveda potrebno vprašati, kaj lahko naredi takšna reorganizirana nacionalka in koliko denarja bo za to porabila. Kaj in koliko lahko nudijo ob enakih pogojih druge institucije?
V slovenski Narodni in univerzitetni knjižnici se je reorganizacija dela pričela z uvajanjem računalniško podprte obdelave gradiva. V razmeroma kratkem času je s pomočjo URC v Mariboru, potem ko so bili zaman vsi dolgotrajni poskusi, da bi sama vzpostavila dovolj velik računalniško podprt KIS znotraj Slovenije, v veliki meri avtomatizirala svoje poslovanje, predvsem na področju obdelave gradiva.
2e jeseni 1988 je oddelek za bibliografijo začel s prvimi vnosi bibliografskih podatkov novih slovenskih publikacij na osnovi UNIMARC formata in s tem začel ustvarjati prvo popolno bibliografsko podatkovno zbirko o slovenskih knjigah. Baza je postala tudi osnova za tiskano obliko Slovenske bibliografije. Hkrati je knjižnica s tem dosegla popolno ažurnost pri obdelavi tovrstnega gradiva in takojšnjo dostopnost informacij (o njem).
Kmalu za tem so bile ustvarjene možnosti (tudi po zaslugi vztrajnega in požrtvovalnega dela vodje oddelka) za računalniško podprte zapise serijskih publikacij in nazadnje za obdelavo člankov. Do sedaj je bilo tako obdelanih že 35oo člankov. Narodna in univerzitetna knjižnica je tako postala model za avtomatizirano obdelavo nacionalnega gradiva.
Sočasno so v knjižnici tekle priprave za celovito avtomatizirano obdelavo vsega knjižnega dotoka, tako da smo lahko že maja 1989 vzpostavili nov sistem obdelave tuje literature in jugoslavike, jeseni pa smo lahko realizirali še vnos podatkov za inventarizacijo gradiva oziroma za celotno nabavno poslovanje.
Za obdelavo gradiva veljajo enotni kriteriji. Z izjemo podatkov za tuje monografije v knjižnicah Slovenije, je v vseh zapisih zajeta tako abecedna imenska katalogizacija kakor tudi vsebinska obdelava, ki zajema deskriptorje, ključne besede (pobrane tudi iz naslova) ter UD klasifika-torje. Pripravljen in testiran je tudi program za izposojo gradiva na dom. Zataknilo se je pri zmogljivosti centralnega hišneqa mikrovaxa, tako da z računalniško podprto izposojo še nismo mogli začeti. V ta namen je bilo zajetih
že okoli 9.000 podatkov za gradivo, ki se najbolj pogosto izposoja. Zajeti zapisi predstavljajo začetek retrospektivne podatkovne zbirke, pri kateri smo realizirali samo avtoriziran skrajšani zapis obdelave, v prihodnje razmišljamo o enotni obdelavi za vse knjižnično gradivo.
Poleg že omenjene tekoče obdelave gradiva se po enotnem računalniško podprtem sistemu na novo obdelujejo tudi raziskovalne naloge, ki jih finansira RSS. Izpeljava je bila tudi konverzija že pred časom zajetih podatkov o raziskovalnih nalogah s programom STEVE preko računalnika ATARI, tako da je sedaj dostopnih v vzajemnem katalogu že 17.600 zapisov raziskovalnih nalog. Prav tako je bila opravljena konverzija zbirke tujih periodičnih publikacij v knjižnicah Slovenije, ki je tako dostopna na lokalnem nivoju. Z letoSnjim letom smo začeli tudi vnos zapisov tujih monografij, ki so prisotni v centralnem katalogu knjižnic Slovenije in pripadajo knjižnicam, ki še niso vključene v vzajemno katalogizacijo. Tako je bilo do sedaj vključenih v vzajemni katalog okoli 11.000 zapisov tujih monograf i j.
4.	Realizirane in potencialne možnosti za razvoj
Teh nekaj skopih podatkov in številk je bilo potrebnih za ponazoritev, kako je v razmeroma kratkem času nastala podatkovna zbirka večinoma relevantne strokovne literature Računalniško podprta obdelava pa omogoča š tevilne "aut-put-e" in skorajda neomejene možnosti upravljanja s podatki .
Tako je poleg elektronskega zapisa mogoče dobiti tudi tiskan kataložni listek vseh vrst, omogočeno je iskanje po avtorju, naslovu, deskriptorj ih, ključnih besedah, ki jih program pobira tudi iz naslova, po UDK, jeziku publikacije, po letnici izdaje, založbi, ISBN ipd. Prav tako je mogoče uporabiti zapise za vse vrste izposoje gradiva, za pripravo retrospektivnih poizvedb, za izdelavo SDI in seznamov knjižnih novitet.
Naštete možnosti pokrivajo predvsem osnovne informacijske potrebe individualnih uporabnikov. Nastajajoča podatkovna zbirka pa omogoča ob primernih programih zadovoljevanje potreb tudi širše javnosti ali določenih družbenih skupin.
Tako bi omogočala baza raziskovalnih nalog različne statistične preglede raziskovalne dejavnosti v naši republiki, kjer bi bilo mogoče prikazati, katera področja so zadostno pokrita z znanstvenim raziskovanjem in katere raziskave bi
bilo potrebno animirat, ir. razvijati S tem bi bila postavljena konkretna osnova ?a planiranje raziskovalne dejavnosti v republiki
Podatkovna zbirka raziskovalnih nalog omogoča že sedaj pripravo bibliografije raziskovalnih del za posamezna obdobja, tako da so bili storjeni že prvi koraki v tej
smeri .
Prav tako omogoča baza tujih monografij v knjižnicah Slovenije pregled zastopanosti tuje literature v slovenskem strokovnem in znanstvenem prostoru, omogoča uvid v porazdeljenost takšne literature po posameznih znanstvenih področjih. Tako bi bilo mogoče resnično planirati nabavo tuje literature, saj je zdaj prepuščena stihiji in različnim lobbyjem znotraj pristojnih družbenih struktur, ki urejajo mehanizme financiranja.
Ce bi poskušali razmišljati še v okvirih tržne ekonomije, ki informacijo in informiranje vsekakor zelo visoko vrednosti, bi morda še globlje posegli v reorganizacijo naše dejavnosti. Predvsem bi morali razmišljati o širjenju storitvene dejavnosti ter krepiti in osamosvajati oddelke, ki takšno dejavnost omogočajo. British Library je tako že pred leti osamosvojila prvi bibliografski oddelek.
Druga možnost je ustanovitev INDOK centra za specializirane stroke. V danih pogojih se lahko konkretno ukvarjamo samo z nastajajočim INDOK centrom za bibliotekarstvo v okviru bibliotekarskega raziskovalnega centra NUK.
Razmišljati bomo morali o povezovanju z nastajajočim privatnim sektorjem, ki je kmalu odkril, da nudi informacijska dejavnost odličen vir zaslužka. Geslo, naj se informacija sama vzdržuje (plača), pa je že nekaj let prisotno tudi v knjižničarski dejavnosti po svetu. Ne nazadnje imamo tudi priporočilo IFLA, naj bi narodne knjižnice same zaslužile 20 % sredstev, potrebnih za svoje delovanje.
Na koncu pa moramo povedati, da so v svetu prisotna tudi alternativna razmišljanja o prihodnosti nacionalnih knjižnic. Takšna razmišljanja vidijo nacionalno knjižnico kot center znanstvenega dela. Znotraj nacionalk nastajajo znanstveni inštituti, ki razvijajo predvsem narodnostne Studi je.
5.	Sklepno razmišljanje
Kakšno pot naj izbeit nacionalna knjižnica pri svojem
nadaljnjem lazvoju, petem ko je informacijska tehnologija
164
dodobra zamajala stebre klasičnega poslovanja, seveda ne moremo prepustiti naključju. Omenila sem že, da so tovrstne odločitve odvisne tako od velikosti države, kakor tudi od stopnje- razvoja kn jižnično-informaci jskega sistema, števila velikih knjižnic ipd.
Glede na velikost naše republike in glede na to, da je NUK daleč največja knjižnica z izredno bogatimi fondi in vzpostavljeno računalniško podprto obdelavo gradiva, bi bilo zelo kratkovidno, če ne bi dobili zadostne finančne podpore od pristojnih finanserjev za nadaljnje razvijanje informacijske dejavnosti. Gradnja nove zgradbe NUK II bo takšen razvoj lahko samo pospešila. Naj še enkrat zaključim z mislijo Mauricea Linea:	"Nobena narodna knjižnica ne
more biti večja in ne more bolje izvajati svojih storitev, kakor ji to omogočajo njena finančna sredstva” (1).
Literatura in viri:
1. National Libraries, ed. H. Line and J. Line. London: Aslib, 1979, str. 13
2. The Development of National Library and Information Services, ed. E. Dudley. London: LA, 1983
3. Line, Maurice: National Library and Information Needs: Alternative Mays of Fulfilment, with Special Reference to the Role of National Libary. Paris, 1989 (PGI-89 ws/9)
4. Billington, James: Managing Change in National Libraries: The Library of Congress. Referat IFLA, 1985
5. Le Roy Ladurie, Emmanuel: La Maitrise du Changement: tentatives et reflexions a la Bibliothöque Nationale de Paris. Referat IFLA, 1989
6. Cooper, Kenneth: Managing Change in National Libraries: The British Library. Referat IFLA, 1989
7. Juhasz, Gyula: The National Szechanyi Library as pesearch Centre. Referat IFLA, 1989