Poštnina ja^M^mm * Leto LXXL št. 4 L|«H]aaa, petek 7. ]airaar]a I93S Cena Din iznaja vsak dao popoldne, Lzvze msi nedelje in praznine — Inaeratl do 60 peti t vrst 4 Din 2, do 100 vrst A Uin 2-50. od 100 do 300 vrst a Din 3. već jI inseratl petlt rrsta Din 4._. Popust po dogovoru, inseratru davek posebej — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dtn 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CJPRAVM&TVO LJUBLJANA, Knaflje-Ta ulica štev. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 tn 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva Sto — NOVO MESTO, Ljubljanska a* telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvora 101. Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Amerika pripravljena na vse: še eno milijardo dolarjev za oboroževanje Rekorden proračun Zedin jenih držav v povojni dobi — Poleg rednih izdatkov je določena Se ena milijarda za povečanje vojske in mornarice — Zaradi mednarodne napetosti smatra Roosevelt naglo oborožitev za neobhodno potrebno Tfthington, 7. januarja, br. Predsednik Roosevelt je na konferenci ijo spodarskih strokovnjakov napovedal, da bo imela Amerika ti prihodnje pr<>- računsko leto rekorden proračun pogojne dobe. Proračun, ki sc sedaj se-^tavlja. bo za »»korai eno milijardo do lirjev večji oi.i^cnjc vojnega M tal J t "a DcmoknilsVi senatorji <«» razen tega stavili predlog elede osnovanja posebne atlantske mornarice Moc tc mornaric nai bi bila enaka moči tiho morskega brodovja. Ta mornarica naj bi bila sestavljena iz bojnih ladij, enc aaartčne ladje /a letala po 2^ «>00 ton. 17 kriiark. 40 rušilcev, 35 podmornic. 15 pomožnih ladij in minonosecv in 125 vojnih letal Istočasno sc ho nadaljevalo izvajani« Umi sestaviicnrj.i pomorskega nro Chautemps predlaga socialno premirje S posebnim zakonom naj bi se poravnali vsi spori med delodajalci in delavci ter zagotovila doba mirnega gospodarskega razvoja Pariz. 7 jan. br. Preko tiska jc danes nasloviš ministrski prcdsednTk Cha;:!trnr*s ■Si delavce in delodajalce apel. naj bi se sklen:^ wcra'-o premrje. Ceste stavke delavstva »o položa: d.-» skrajnosti poostrile ti ostvarile stanje, ki res*»o ogroža blagostanje in varno*.t Franciic Po gospodarskem oscL^svIienju hod ^dai v Uda posvetiti uredirv! socialnih prilik v držav n apelira »radi vgj rtg delavstvo in delodajalce, da jr> prt ?ern podpro. V ada /eh. da bi se usrvsrd«"* socialno prem'rje. ki bi ca vlada potrdila in ▼ obliki iko-a predložila v odobritev tudi parlamentu. Ta zako- naj bi bil v bod*v"e osnov« razmerja med delavci n delodajalci in ta /akon b; moral sleJiem: francoski državljan brezpogojno •poštom I V iveri s tem apelom »ta imeJa podpred-»e<-> ■ -fe R!um in notranji minister Dor- mov sinoči doljj ra*2o\nr / generalnim taj-n dc!a\>M strokovne zve/e. s katerim -m razpravljala o osnmsh take^-i >ocalnc-ga premirja, ki na; bi Franciji zagotovjlo m dali^o dob<> miren gospodarski razvoj. V t.šku ic bil apel predsednika vlade sprejet deljeno Delničarski listi naglasa jo. da delodajalci nikdar niso bojkotirali socialne 7akonodije. d-n pa jc krivda na vladi, če je avtoriteta zakonov padla, ker jc mirno < • a. da n delavci s stavkami izvajali nekako diktaturo. !>e!oda;a!ci bodo podprli vsako akcijo, ki stremi /a tem. da sc vsi spori pravično urede Levičarski list sicer pozdravljajo pobud" \ !adc. vendar pa žc v napre; stavijo zahteve, ki jih smatrajo delodajalci za popolnoma nespre-iem!j-ve. Vsekakor pa al bo vlada pridobila veliko 7aslufio. čc sc ji posreč do*cći premirje, kakor ga predlaga Cbautcmps. Nov Chamberlainov mirovni načrt Osnova bo Van Zeelandovo poročilo isausrja Kakor znano. 1*0 W je odšel na dopust, začasno nadomeščal premier Chamberlain. V zvezi s razširile v tukajšnjem časopisju vesti o nekem novem mi rov-nacrtu angleškega premiera. Ln t ranite doznava celo podrobnosti tega nacrta, Id Jfh navaja v naslednjih 5 točkah: 1. Sklene naj se gospodarski sporazum, katerega osnova naj bo rezultat ankete M«a*tt* belgijskega rr :ntstrsk*»g« predsed- nika Van Zeelanda. 2. Vo-i vodstvom vlad v Lonaonu. Parizu. Rimu in Berlinu naj se stvori nekak iHrekcijski odbor velesil. 3. Likvidirajo naj se nekatere določbe ver-sajskega miru. k; so po razvoju postale brezpredmetne, obenem pa naj se izvede reforma pakta DN. 4 Zaradi razprave o nemških kolonialnih zahtevah naj >r skliee poset-UH n^Inarodna konferenra. r>. Začne naj s*> sp^t s poTitjfco oborožitvenih nmi»ji-teV. Novi japonski mirovni pogoji Nemški poslanik na Kitajskem posreduje 7. jan AA. Razširi! ?e je gle* \x» miron-tio ponndboiv kateri «o japev-k poj ■ koliko spremen:°- \ "aj bližajo Hsićovu. kj*»r s*» dve veliki železniški progi #4 proti NankingTj in o.i Hiyova proti Kajfengu. dm bodo zavzeli to valno železniško kritisče. bo vsekakor pod u t:bovo kontro'o nria>-° v*^» ftantung Cangtav so Kitajr: pričeli ze zapuščat*. Kitajska vojska s« nagfc> umika proti ju-sr: t** i n'pin zavit: proti znpi- du. pretecnttti želez- p-^sro Tiencin-Puk'-^.* *^ r.r. »i nnkljnflti oMalim vojskam maršala Can^ajska. C in. n 7 jan. w. I ra. n<» i^-rorajo. da >.» japonske cc včeraj ob 17. javzele Jeicćov. '"M leki. ki pri>l;ajo preko irorskesra ma-š!\ri 1'..' r-.iii. -o zav/J: slr.^faj. llu k ni južno v/li.vliK) o«i • inana. Ruski letalci v kitajski službi fengfcaj. 7. m'i. \\. Na 1 1««» ria»k'h le-*a>fv e i«- ♦ • -a K ra'sko. bod slu-"i - armadi. Večino so jih podali v K vrni. Prav« "o. cffl jc v po. r:' ji no Kanit ja. lansa pridi tnO veča pošiljka na»k;h C? mM letal pa la H v ITankn\ u. Potovanje Vorosilova na Daljni vzhod 1'^riz. 7. „r.t. A A. »Mati - ;»<-:o';i ' >1 ■»-~kvr». ,ia bo od: ot ova I maršal \ o o^iIlae llonabl in Nel«m»n K.Udv v velefilmu BELI JORGOVAN ( \ a!«'#*k vtra^ti) Ra-li BgNBBBs :!-!žine filn-.a Predstave ob >fw l9.1$ fn 11#l5 un K i stalno t a7f»» fKlanih predstav rezervirajte vstopnice. £rama. ki predvideva za letošnje leto zgraditev 18 novih vojnih ladij. Sporedno s to reorganizacijo vojne mornarice sc ho reorganizirala tudi vojska. Osnovanih bo več motoriziranih divizij jn tako ivftnvk hrzih b:\Xd~ ljonov. Topnišf\ o ilobi nnve dalcko-rnetne tnpovc. ra/cn tcCa pa bo Zgrajenih sc cela vrsta novih obalnih opo riše. Posebno pozornost posvečajo oh ramhi napadov i/ zraka Po vsem ozemlju hodo razmeščene protiletalske baterije in zgrajena nova letalska oporišča. London, 7 januarja. P<» poročilu iz \Vashiniitona ie amcrišk;i vlada sklenila povečati svoje oporišče na Havajskih otokih. Zaenkrat namerava tia- ! kaj poslati 42 najnovejših bombnikov ! in i/vidniških letal. Prva skupina 18 • letal s 100 mož posadke pride na Havajske otoke 19. januarja. Japonci pa 4 milijarde TnkifK 7. jauniria. List »Jomiuii« piše <» oboroževalnem vprašanju in ^a spravlja v zvezo z govorom predsednika Roosevclta. List piše med dru-2:m, da so Jedinjene države Severne Amerike z Veliko Britanijo odgovorne za vse oboroževalno tekmovanje v sc-daniosti Kakor se doznava, ho sedaj tudi japonska vlada predložila parlamentu zakonski predlog o novih dodatnih kreditih za vojsko iti mornarico v znesku 4 milijard jenov. Strupen mraz po vsej državi Na jugu temperatura še pada, pri nas je pa mraz že popustil — Toplejši val na Pohorju I.ju i ja * a. i. januar >.i. V'crajMiji i nir'o. Ponoči 5P ;C asrseje spel rit kadile in »lavi smo .'iioii drucri najmrzleJAj dan Eetojaje zi-m*\ saj je zr«šala jutranja te ■ perat-ura torej za >tiri desetinke manj. Kakor reeraj. Donajska ireit aka napand pravi, ia i »o rnT/.m) viemc \ Src n;i F L \ : o-pi trajalo !■ naprej, šoiim paraeaje prek » <'u-r;h^. «ia p eaeeki «* Beverozanada prodirati topleje struja nad Evropa, ki |a /ajela že vso Ar: jo. severao Fraaeijo. zapadno Nemetje in ee^enazafNaiae Švica ia kt> Miza tu«li nam. 7A\ ^r•. da jc akrajn roh to^a vala 7.p zajel našo kroj^. kajti na Poliorju so lavi že beležili znatno nižje temperature in so imeH n. pr. pri Sv. Treh kraliih le 4° TkvI ničlo. Pri na* M ji saCftlo ohlači'i. Na <"o-cnj*kem jc davi pritiskal še hud ni-oz. dasi jc tudi tu temperatura nekoliko oo-postila. Plaašca jc inn-Ia lfi° pol n'vlo. Naj- I aižja tetaperatara v Iravski I ono vin i pa jc hila da\i aabelešeaa na Bohinjskem jezeru, kjer ho merili — is". Sc hujši mra/. kakor pri nas pa je zavladal na juiru naš- države, kje; *'a Novi Sad in Sarajevo zabeležiš najnižjo temperaturo^ \ Novim Sadu *o imeli včeraj -~>° pod ničlo, v Sarajeva pa davi tud: - iT.". Mrzli val je 7.aje! rudi Beogsa i. kjer j.> današnja ju-11 i*ja tcjij^iaura /n. š.; i - i?:'.0. Hud mraz vlada tudi na Jadranu, saj je eelo na K'ahu 9* ped ničlo. V Zaur hrvaaskft krajih vlada vedno izredno hud nfaz. foleg manjših nesre-č je zadela Sremsko Mitrovico da-ne-> prava katastrofa. Na Savi *e je nabralo toliko ledu, da so nastale p ml pontouskim n>os*om, ki v?že Prenisko in Potiriaeko Mitrovico. r»Ho 2ore le^1u. Most ni nioue)! vzdržati pritiska in se je dan**^ porušil. Z ledom vred je voda odplavila tudi vNe volne in e?-*tavne dele mostu, tako da ima mestna občina nad 200.000 T>in ^kode. 1^.» e da l^o-do po«ntoi>iki čolni, obdani z ledom, ogrožali >edai tudi še druije m na Savi in IkmIo morali ! • I naihr/.e razstreliti, da ne U> še vei jili nesreč. Veliko ^Jo BBicaaa akataj v-a pripravljalna dela za /uraiJit»-v luke Ploče, ludi na Dunavu in Ti-- i ^> p*>jav:i»' velike jjor^ led;. Tesapeafta ra je s^ vedno v znaš u padanja in je mraz danes še I olj pritisnil. V Sarajevu ?.o imeii dane*. J"), v C>sij^ku 2i. na Sušaku pa 5 sto-pemj pod ničlo. Iz dalniatLuskih krajev izročajo, da po prilianile na obale '.olik? množine rib. ki »-o zaradi mraza popolnoma omamljene, da ;ih love kar z rokami. Milan. 7. :ar. \\ \ I'ai:ji /c d- 'etja ne pomnijo tako ostre zime. kakor je zavladala te dni. V gornji Italiji je mraz doslej zahteval že iatet smitnih farter. V Sa-vnnni je kazal danes toplomer 18, v Dolomitih 20. na brennerskenn prelazu pa celo 28 stopenj pod ničlo. V Benetkah so zamrznile v«e lagune. Na Reki se je zaradi poledenelih ulic ponesrečilo sedem ljudi, ki I BS j:h moril: prepeljati v bolnico. Pra^a. T. jasaaarja. bc P<> vsej i eškoslo- j vaški še vedno traja izaestea huda zima. i Danes so zabeležili na Češkem 21 do 24. ■ na Slovaškem in v Podkarpat.-ki Rusiji 25. ¥ Hi:.n. v Voioveni 28 in v Nitri 26 stopinj pod ničlo. VssSava. 7 januaria. Na Poliskem je pri-!'r.nil u -nava MM Inid mri/. \ iir/.n->; ■< d i-k ili liril-h ima *» - '2 -dopali Mul ničlo. V ofco-• |i»*i \*ar-avr viji žara ij ur<^lr n i < "_rl •* 'rčjla I dva Irauivaj.-ka voza. 14 oseb j" ranjenih. Uradno vremensko poročilo po stanju /. dne 7. t. m. Raieee-Planica, 870 m: - 16. pooblačeno, pršič. 100 cm. Planica — Tamar, 1108 m: —14, ja-sno, pršič. 100 cm. Kranjska pora. 810 m: —13, barometer pada, pooblačeno. mirno, pršič, 70 cm, sankališče in drsališče uporabno. Erjavčeva koča na Vršiču, 1."»01 as: —15, jasno, severovzh30 ni: — 18. sotneno, mimo, srež. 50 cm. Zlatorog v Bohinju ."»^O m: —17, jaano, mimo, srež 50 cm, Dom na Kofcah 1500 ni: —12, solnčno, 20 cm pršića na podlagi, Doni na Krvavcu 1700 m: —13, solnčno. mirno, srež 120. Velika Planina 1558 m: —13, solnčno, mirno srež 110, Doni na Konini, 1520: —15, solnčno, srež. 150 cm, SkaJašUi dom na Vojrlu, 1340 m:—16, solnčno. mimo. srež. 155 cm. Dom na Polževem. 620 m: —11, 'oflrometer se dviga, solnčno. mimo, pršič, 25 cm, Kata na KurcščUu 833 m: —12, solnčno. mimo. 5 pršiča na 40 podlage. Sv. >|arjetii v 0etc*j, 188 m: —16, solnčno. «rež. 20 cm I*ohor*d*j #SBSt, 1030 m; —5. jasno, jikg1©-zapad. pr>ič. 25 cm na podlagi, Mariber^kn BSJte, 1080 m: - 5. jasno, zapad. 25 pršića na 40 podlage. Ruška koča. 1249 m: —5. solnčno. jugozapad, 25 pišiča na 40 podlage. ■aea pri Sv. Tr«'h kraljih. 1191 m: —4, solnčno. vetiovno. 20 pršiča na 30 podlage. Pen^ion l.obnira, 050 m: —5, pršič, 25 cm. Dr. A. Gosar o „samovladi Slovencev" Znana katoliška revija »Čas*, ki je gls-nlo »Leonove družbe« v Ljubljani, objavlja v svoji zadnji številki dolgo poročilo o kulturno-socialnem tednu, ki so ga priredi fa katoliška akademska društva »Danica«, »Zarja« in »Savica« v Bohinju. S a tem se-sir.nku, ki se je vršil že poleti večinoma na trati okrog cerk\*e sv. Janeza v Bohinjti in ki se ga ic udeleževalo po zatrjevanju »Cssa« / 50 do -00 katoliških inteligento\\ so razpravljali o pra\' zanimivih vprašanjih. Tako so govorili: prof. Si. Cajnkar o temi »Katoličan v sodobnem svetu«, prof. Fr. Kobfar o »Svobodi duha in kulturni rasti", prof M. Mudavčič o »Komunizmu, ja-Šizmu in občestvenosti«. dr. J. Mohorlč o > Krizi moderne demokracije«, dr. A. Bre celj o »Slovenstvu«, prof. J. Šolar o »Kul turnih ciljih in zahtevah Slovencev« itd. J: no najbolj zanimivih predavanj je bilo ono vseučiliškega profesorja dr. A d rej a G o s ar j a. bivšega ministra* o »Vpraša-nju samovlade Slovencev v okviru Jugosla vije*. O tem predavanju poroča x>Čas«: »Predavatelj je podal najprej zgodovinsko analizo zadnjih 20 let v pogledu naše večje ali manjše samovlade. Zanimivo je, kako smo tu tavati v nejasnosti in to v dobif ko so se stvari odločevale. Kako čudno krivu-Ijasta je pot od slovenske narodne vlade preko vidovdanske ustave in centralizma do oblastnih samouprav in od tod do banovin in njenih področij! — V drugi po-lovici predavanju je govornik razmišljal, kako jc mogoče najbolj smotrno uveljaviti s a m o v l j: d o Slovencev. Izhodišče mu je odklonitev demokratično pojmovane države, ki prisoja vso oblast najprej drža-vi in je prizna\'a nižjim enotam le toliko, kolikor je država njim odstopi. Pravilno je sociološko izhodibičaji vseh narodov so ženo privezali na dom, hišo in na rodbinsko disciplino ... In da je imelo človeštvo v tem oziru prav. dokazuje najbolj žalostna usoda modernega ženskega naraščaja, ki sc je osvobodile od te rodbinske in hišne discipline. Propada v masah. Gine jo hekatom-be.. . Brez nadzorstva in discipline sc ljudje zapuščajo in kvarijo. Ali pri ženski je to nadzorstvo naravnost vprašanje eksistence. Brez nje je ženski svet izročen moralni in socialni propasti.« »Katolički tjednik« zaključuje svoja iz\'ajanja: »Evo, zato ne bo cerkev nikdar osvojila btazniii fraz o emancipaciji žene, zlasti pa ne ženske mladine!« — Kakor je iz navedenega razvidno, ženski svet v s\'oJem pokretu za emancipacijo in ravnopravnost z moškim ne more računati na pomoč in podporo cerkve! •itf: —i- tli. ifnji"', ..'i'';' i .' ■':>>"■ ■ naročajte »Slovenski Narod«f Sorzna poročila. turih. 7. januarja. Beofprad 10, Pariz 14.6525. London 21.585, Newyork 401.845-Brusali 73.275. Milan 22.725, Amsterdam 240JO, Berlin 178.95, Drmaj 80.90, Pluga KU4 Varim 82> .naflmnMa Kino MATICA Tel. 21 -24 Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 7. januarja 1W8. Btev. 4 17. Slovanski večer Pokrovitelj |aSs fannaria 1038 N|. Vel. krali---- Peter II. ob »O. ori na Taboru Žrtev tatinskega demona Po 3 letih kazni v Begunjah je oplenila trem gospodar* jem stanovanje in plen odpeljala z vozičkom LjuMjaoa. 7. ja ona rja. Lan! 21 ieeen :-e u.4 Dar. a 1 h Prt štab je 5 teta stroge £* zapora. Z»»oeT ie t>:^a svob»>dna ia po JsKa-a si s? »užt«j. IfajBVla jc :mela tr-ler cauieu u***'mli i-t^eu č*l:. člove-k~ družbe 10 a tatinski demon v nje? a- > ktaaja ogr.'aail ia /itbreva. *v«ije Itavu^ priu.«- Bj SJc2kiajr» po*rjuje znan > mnenja k rim na!, sto?, da a-jk* jovortuH« u prirojen n daio aah. aaradi katerih ie cista! p>*jm z »**•»--£fa človeka kdor k 'a k tu > tmoviaov ja as družbo zioein«**. Kdor k.-aie cep-.iv -:i j ne bila *ret«a k ra** i kil inm ■ssalastal zj p«* §:*-Di» urez vijan.e z .t<*,oflj ,e i«a izr^/il zle čiij>kj tip [Irajaaa ie tak 1 anjfBa airaaa d* sku-a tak.- Jjuiii izinttfi i* asi aa i -tve Zdp.ra jih n ih -»'r-ja n.i ajraajii *a^n P. prv-erani kazrr Bi -o 'a*i 'ji je z>:*«t \ dra*>n ni »re. nič pob*>t)*a;a Val *rev:Ini p»vratr»iki ki def rrajo dat. za dnem nred -r>• n: -ci s^ ž vi dokazi, ia ka^n di s r>r - t* i nirm instnkri aikakor n** ooboij**- Mor j* ban reja izmed a h iu^vnu :tj feeiasaa t-*.c h ubije tako da re rtorc brti. č-t.i-1 r> b©;*! a:*? :>©*-er mr oe(*o»teo ć'an ,"i.»v#»**ce dru Iba toda o rW**'|Aevsl!>em oči ku kazn se čiovek «v«r ae aiore p>reon„la: c\. ki j a je ok'adia. je lianisala! da tako pridne i tin^e *e a- imet ori hi-i. L«» ila se -rarreijih 1* ia ie »ari\ di se je kar ka dilo za a o . Aa piarV ni zahtevala reki j~ da bo na t vse 7« tovnima ak«» Tv. imela ans^e ha i*>«ir**fjo cez rtv • l»o»"> 4j u^U'n'.i - ?e •'»••» 1 ■vse roožnf»*ri. '41 ift | i'^a iBseaaka d*~»i**»** a i ' *^ ^txw» » *e ?e r**r»s1oriis os^^s'l V karnMiri s-* raiTrže o? trenrrals \ S..* 1 proti trmn B»T»u zarn mu r *.i-!ta /i'n:eva o' «'i »ve^a. oa oi. ••aafujp BBtaec na£^*0>e. ki so po svojem u? ijko *v r- V ok* 1 r . laTt«t#sa leta ie Arg-*a -iV.s pri n*k»!R 7or<*u v L;ar»lwni He- epeira ne k gospodarju nkra-^a n■' rek r*a katereira je nalozi a d«l go«po->- [>re;:.oZHnia kakor obl ko revije, ir'.'vi,. h ine PO' e šć ne. itd I rn.ik..iV je *rij ?§8 -j n v rta*Bal in z dobro naloie-»n voućKotn izginila. Zore ima 2580 din -ko ie. V ' .>\-mhm je b;'a *e v Zjoiah pri Pe- jraajah K 10 ve kaj jo je vleklo proti kra- «. k^ei sc je pokorila *.-:k^ lo'iro. M*»n»*in--er Viki in cjeeova ece»*ra s*a jo vzela v # u?r»o R; a je n*»ka 1 ini vzorna delavka. K^r _V 1 i *o io. tako ie -lelaia. V n<>c° »»venihr« je on Atužkinja 12-''■'■' a z t—♦ 7 v«,? ^k.»m. ki bii teiko - [»ienom V« ožila 'e oM»»ko. i»e'ilo k" volno 7 itrov t/ama biajro ja- ■-• R 1 to ;p na-la v zakVnjeni ■*o*»i \ M lasa ie z-'aAH!a .*>114 in. Irtitro niTro naznanil tatvin" ■ fnikom in 's^»»I nam za*|e»lovsti in*^ro. ^ 'e ta n?o *s k«>^i><> ;n k) dohitel nrj Rraa 1 Kaka p bbb je v .1»hi pri ^a- * m Ko to e v!'M*.ii. zakaj je kradla, je \nir- t od«ro\«i i!a ta bi rada k>ila poitf>ne • -e- "inja"! ko |o p'im<» da M «;ra Ia Ptiih-v** !.»val >e. k;ik»i )«• Anirele BJfe 7 ljeav**a flsaterx> v cerkr* ti'm-1 kjiz rc v Reirurrab Anj?#»la se je naredila :»- v- Ti«t»»r ka' v t«i ve- ka h'"*a Mati H odgovorila da ;e to ->/r'',i';i m ?*»r>fke Kakšne »g-^u're« ima. i ladi s \n '**!a r»a nor»#*ne ni v;d ti asj ovo i*h ifroff" ir?e Tako r:»f;ni-s-a rna hrti *fti*k:nia Ancela. kj p tatinski ">r> RBBBfil ABHi 1% are*an"' :e pa bHMb na piTaifiti 1'kra la e ^ori-1 ;' rt" f 7j!a [,ien. lr »e bil vreder. *»• Ha $7 e- s'a^a ^nirrta i#» naredila nfl;W|4-»«'a'a p-»-d -»»In ki ma'^ «»^na *a P', -in n«» h; f<> "!nv#»k ne ime: v »ko V :'re;*k:*vi v*»^:n*^ leffltta< t'»- i * t' rjorTar is na \Sh pri7nsIs 7-*- ' • *c > nn da pri Mene poeriu - te v7e'a oMeko. ni bila aa-•• »• -f >a da ;e rvpk«: zst"*^ t za ■ n<°frai r» :e na one*r§ pr neVi - SodiSfe se bo **» or^pri^fllo ali i> Bsaarila nasaiesi ir hn za«'i*a'o se ai%afasjB »ak^ ia bo rse 'em^ljito r»ojasn;*»no. - *-r> zakonu grozi AmreT: -" * k aren ro1 i e. Njecjovaaja bbbb, ki je imel namen iaoata-ti za dva dni, je ta dan obšla zla slutnja. Odpravil sc je domov in našel očeta mrtvega Radi oc!potovanja v Francijo, se je pogreb rajnkega Požonela vriil že naslednji dan Na zadnji poti so ga spremili rudarska godba m bližnji znanci. Trag-čno preminuli Pože-nel je bil menda najstarejši naročnik »Slovenskega naroda« v dolini Vsako popoldne ob treh je čakal pred Grčar em na avto. ki je pnpe-'jal časopis rudi zanj. Ohranimo nesrečnežu prijazen spomin Naj počiva v miru. S fiim&kecu p t a i h a — K no Union: Po| le meni. klavna pevka BiaM Ful er Orse« Boase e»e ne asaaa vrniti iz Brazilije v Xew York čakati mora oa izseljensko kvoto. Spozna se s slikarjem, potepuhom. < katerim se BasaB asana Ia«a4 reera. 1a postane aaaeri&ka (frfavluin-ka -r- da lahko oiipotuje na feetival v me-*roi»olo fn nare-ii ve*^!;p svojema errieu ki 'e žrtvoval vge za 4olanje svoie nekaki ne "^likar Orant je ol.oževal pevko. Je preden io je oef^bno nozrral ko pa poa jn* na ta ri-*o ameriški na/Hn n;en tira BjN rrof v 'evko resn-<*no 7a!:ubj in tudi ona nijie v njem 'ire**p:(*enje Bvojsara IjabcTrroVcTl saa. <**»r»rav se nam zd loar^ek ssseriftks ro-manM^en ima d* enje po'no dotiD FSf r resničnim ži vljor jem. kakr-n^_"a doživlja «!aven človek ko žrtvni** za *v«»in -irtiet-nost in za pub'iko. in kak^in^ira !m^ iir>>pt-nik-boh^m ki >e BsBel ttPSBI sv i umeT; t** n laisv|s -ini^fi >;'i denar človek uf.'va nm^tnfiko pe*je atavme nevke; sprema režija, ki je umela združiti filmsko m operno umetnost v lepo celoto, pa tu4 nudi doživetje ameriAke širine, in katere veje zdravje, moč in lepota. Opreme je raskošna, pevka Grace MoorL je simpa- r.ćna i^rraika, ne e-amo odlična p-evka, njen partner Grant p vzhajajoča zvezda na ameriškem filmskem nebu. Človek se čudi, da pri takem filmu v dvorani ni gneče. — Kino Ideal: Mračni posli. Vohunski film v amiles.-vi ležiji. V glavni vlojj: vidimo znanega Conrada Veidta. bivao veliko zverio ntineca filma. Njegova parnerica je komaj oJkrita amrltržka filmska zvezda Vi-vian Le:^rh. Prizorišče je Stoekholm. kjer so imele bojujoče se države med 6verovno vojno BBOJc vohune in vohunske orjrani/acije-L:i?:n:ca molneea saio-ia Ma lelein vohuni v resnici za Francijo, čeprav je v sluibi nemške vohunske organizacije, katere tajni vodja je baron Manvitz (Veidt). čeprav ga po-znejo v mestu le kot na smrt obsojene-ia nemškeea dozerterja. Marwitz in MadeJeiB se razkrinkata, obenem se pa vzljui ita. Vsak stori svojo doižnost. Manvitza njame-k> na morju, ko hr^če ere*irati Made'eine. Dr»ber vohunski f:lm je vedno zamotan po dejnniiL ker so vohurski posli sami na sebi zamotani, a dober rež:s.r mora kljub temu 2"le^a!ca po logični in verjetni pori dobro voliti od le.janja do dejanja. V tem filmu 7ami>'ano*t dejanja sr>ravi srjealea v zmedo 5d nprazrr>lož> nje. Angle-ka režija je, ■ahko rečemo, preveč srleda'išVo. Prav mao ur>orab!ia '1eTan s ka*erim je doce£rIa ameriška in f\inrcskn režija največje efekte. Danrad Veidt ^e v leta Rfana povsem ne-iznabljea. dasi bi bil zaradi svoje marksnt-no*ti gotovo bsalafcn objekt tudi za zvočni film. Zarad: nefrlmske in težke režije ;e film torej do!^oč;:6en. Kongres Saveza muzičara v Z&grebu Tudi godbeniki preživlfafo pri nas težke čase — O čem so razpravljali na kongresu TRGOVSKI PLES v soneta, dne 8. JANUARJA UroetnHki program v Trgovskem domu« Nejrode ja/z. Odeon fazrT-bar. Sprejem do 21.30 R^klar.arije \abll pr* tvrrlkab- 0 Macdl^ in Sport-KmeL Tujski promet v škof jI Loki Mestna občina in TPĐ sta sestavila obsežen delovni program Sk-^j.a Loka S tantrarj3 TTie'efba us saočnjera občnem aboru Tnj?ko prr>rr-ctaaBJi "^>tva v mest r. i po-mLtotaizdei atcer ni b:la velika, Bva laa ae |i po pokaza v na njem toliko opt'mia-aaa tn roI;e *lo dela. ds po pravici lah'^o trdimo- F - . r ^o ca pravem mestu liia na Mi. ki v aaM javnosti nekaj pomenijo, so jamstvo, da bo Mjakoprom^t-so društvo ob lesnem eodebavp n fa vsefc tujsfeo prometnih dnitelev uspešno delalo aa povadilo tu napredek ftkofje Loke Skupščino je otvori] predsednik sre?ki akflaki oadaom-k • p. Vlaka BaJarMCarfai potem so pa pjro*aII i roStvent fu^kcir • --ji Za ta.mUttvo adravmk in a reski sanitetni referent dr Viktor Ko: . * - o biaaavkti?* h posl!a trgovec France 2ebre ia za kopautBče fotograf Avgust Btaanfk. la poroči! Je bilo razvidno, fla je delalo TPD po že preizkušenih potih I . pro-aaataaBja] ž: vi jen-a Kopalna sezona je sicer zaostajala zaradi slabega vremena, aoadar je bi-o mnogo delavnosti na vseh ostafih področfh: pri podeljai anja ns-jsrad za a cvetlicami okrašena okna, psi postastjaaju klopi, urejevanju poti olep-&geaui|i' mesta Itd., tako da JB aflamai ak-thrnav Zlasti je .-azno. ds je tajski r»ro-znet lani n&predovaJ Ia je prispelo v Skof-jo Loko 27l gostov ki so imel: 6717 noč-nin. Med !e*/>viaearjl su bih poJeg naših državi-anov tudi cVb^jo* akj Av«<-i <~\ Neoci tn Švicarji Kakor vsa zadnja leta Ja amebi ftkofja Loka tud; lani v gosten ferijalee. Kljub vsem ■ t>t*t? '•evamju TPD pa se čedaJ-e bol« ka»e. da bo moralo pričeti nasuto firokopo* er^o BSBerJa povzd4?o tajskega prometa V ta naauea ae je •■VI akaaaoi sestanea pre ^' ' -TPD. ker ~ bil oprefet program bo javnih j* Predvsem ae je poudarjala važnost moderre preureiitve Kolodvorske ceste 5 ^»fJfcooi akozi mesto Cesta naj bi se tlakova \ ali kake drugače preuredila. Tr1^" *r; * k bjBJBS#ce ttrv? e o tel izredno vsž ^ zadevi te obrvesčen in ja—Ti i ?tm«§ki bi znJi*-ib ca 2 SOO 000 dBs in r -- -le 3 pomočjo od zunaj. Na nujno potrebo preureditve ceste ae bodo opozori:a vsa prtstorrna melata bj aalB Razširil- se bodo dohod!, na tr?u samem pa uredil park. Na letoa raafr' 'i Pokor*.?.:-.5-:r . - ^ i-eveaa in postavile kiooi Uredil ae bo tako zvani Graben v zvezi z-------- aaaaa —aBHiiii preko Potjanv^e. Akcija za nkžam hotela v ~ u ova Vi činitelrl ka*ex> dobro voljo da se premakne to r-D'= ~*e t -rr»ve točke Na K rane-Ha aad a*ofjo Loko bo po«tav*1o TPD lep lesen paviljon ki bo obratoval pozimi aa arnočame V zveni z ureditvijo certe bc preurejen tadl Mestni trg. deloma aa račun h1^71^ posestnikom, ki so po zakonu v-l*n: prs- :a napravo p.očnikov ter m a iz ot>' r.račainskih sred- .0 t eda naproti novi dobi, ki r.u mestu novera življenja Odbor TPD c^ta: dr« -r an*i in =»o vstopili \ anj pole^ že irro-iovaruh še z^- mestni župan Matevž Ziberi. upravitelj rne-sčanske Soie Kare: aWre ^velinik 1. plan. polka. po'.k -rk Ivan Marku!j. go-BlAr\:(ar Ij?or Giizeli in sodnik Josip Cer-' T. ^ •-•'-> bil ?7r\w>s<^ 4 član-3dbor 1: - - Zahnistnik. ZiherL zebre m ar Koc:;anć č, a g. .'akobu Rojicu. Šolskemu upravitelju je b^a izie^ena to--• r.i rv^mo-* nri drufitvu. Tragedija osamljenega moža Zagorje. f> ianuarja. Vai BaajBr to »svr-^sr jc v s^edo nopol-d-e ^--..^ -r, nr^re^'a vest, da si je vzd rfvljeaie 55 'et stari upokojeni koči-t>> t Fra^c p " >■ el Po dolgo'et-nem službovanja pri TPD se je na neki voinjr r>ncsreči' in r**"'deTo ^ermo pokojnino in renrntno. da - laaafca ra/m-re s rS~S dinarj:. ko-Irtcof je prejemal, 'ahk » dobro žKel Lansko leto ga ic s smrtjo žene. ki ie dolgo • cc Kijub temu pa je ohran svojo s-cer nekoliko ćuda-ko naravo in se mu ni po/na'o. da bi bil zaradi ircube «vo*e žene posebno potrt Vendar a ie pa Je od takrat mućil ob'utek osa-"3 s - rtom. tudi rudnr-— 2os7>od:"!^tvu. Požene' - staja! vedno bo'i va^t ranrr in ■ * ■ - Toda samo včasi v težkih tre-nutkfb Potem pa ie *pet kr.^ id n rjT-^bano roov..r*>r^t Zadnje J" K -n \*a:brž *'a se radi teaa tu-toda ostalo je pn sinovi od'o^itvi, kar je povsem razumi ivn saj se mu je tam obeta: zaslužek. Kdo pa je mo- 2e' s'utiri. da si bo mož vse to v' -' ! Inc ob ur' je Poženel . se ob'ckel in i-a-'Tvr? ra—i^-'1 «. svo-o r*a';cn ra "--'ebod V tem trenutku se mu :e r - ra oaarač'ti Bo^ ve. kai vse ie pramiV^i p<,nrei. morda se ie v smovi od-- — čf/ no: se ie bi odne'lal srn nekam k sorodnkom — /avedei Hodače rbun- r —e \' -de' se ie /a-j^Ie-p 2« v bete? - -~ \*/e' je \tt to priveital za kave1, nad cveda mrtvega :;a vrvi. dve ped: ta! Bil j; ic ve* pos:r.c^ v lica- Ljubljana, 7 januarja Vedavno ie bil v Zagrebu kongres Save za muzi'ara kraljevine Jugoslav^e. na katerem so bili zastnoam zagreMkr. beograiski m l;ub!janski podsavez v razmerju S S m J de!ega*ov Vsa poročila upravnega (xlbo-ra in podsavezov ter nad/omega sveta so bi'a sogTasno s-prejeta ter ie br staremu odboru podan absolutonj Z obžalovaniem ie občni rbor sprejel na znanre ods-top dolgo-"etnoga pred>cd- gra:ski in ljubljanski pirdsavez z namenom, da se doseže enotno stališče %"seh Teh podsavezov v tej zadevi. Zborovalci so zlasti pazljivo sledili referatu novega predsednika Aranvja o po- SPORT Uspešen nastop celovških hokejistov Ljubljana, 7. januarja Hokejska sekcija iLrije je za lelos sestavila prav bogat spored, ki ga bo lahko zaradi neprestanega mraza v celoti izvedla- Predvčerajšnjim in včeraj je imela v gostih znani celovški KAC. Ker bi bilo njegovo prvo moštvo za Ilirijo premočen nasprotnik in Je tudi biJo angažirano v državnem prvenstvu, je nastopila rezervna garnitura. Celovčani imajo v hokeju že staro tradicijo in 90 ?e oi nekdaj med vodilnimi avstrijskimi k'ubi. Zato je tudi rezervno moštvo popolnoma zadostovalo, da je prisililo Ilirijo k razvitju vseh moči, a so gostje kljub temu odžli iz Ljubljane neporaženi. Prva tekma se je odigrala pod žarometi. Domaći so brez potrebe podcenjevali svojega nasprotnika. Ko so dosegli vot ilni gol. so znatno popustili ln Je igra poteka'a nato do konca v naraščajoči premoči Ce-lovčanov. Zlasti se je odlikoval bodoči trener zagrebških hekejistov Scheriau, edini igraJec prvega moštva. V soigralcu Eber-\veinu ;e naše! izvrstnega partnerja, s katerim sta upriz'rlla vrata) silovitih napadov. W so prines1i številčni izraz v paaiesV nji tretjini. Tekma se je k-mčaH 5:1 (0:1. 1:0. 4:0) v korist gostov, vendar j? izid po poteku igre neko!:ko previsok, vsekakor pa zmaea zaslužena. Ilirija je igrala svojo naislabšo tekmo. Povsem druea ie b;.'a slika v včerajšnji dopoldanski tekmi. Domači so hoteli sra-motini ma'4'Ž prvega dne izbrisati in so v igro vlržilr mnogo več poleta. T'.^peh ni izostal. Po enakovredni sr^ v katero so - —ni y>o r.ero*rebr.em "'o :! ti do noto. se je tekmn kortčfl^n neodloč^r^ 2 : 2. po->n c- i-mni ž? volili 2:0 Fakor r>,—i (5„n tt"3: Tče^-gl ra krnčnl izid odločujoč finis. v katerem bo bBl Oetav-ea.ni BaaasBaa aaffJL Po5«tme^-ie tretjine p« prinesle rez*jrtit" 1 : rt. 0:0 1:2 in ' •er'ia ''"ki docroikov. Obč:r..«tva ft afJd zaradi občutno nizke temner^ture ohq d-p n sknos'1 1Q oTcof r%00. Xpkm! -*» «"v*:'! c Kos 7 n^ko'iko prfr.ialo ai** o»dtete. V'^i h* tn*'i ^-n *»H*n*i tekma za zimski pokal in sicer v Zagrebu, kjer sta sc Samomor bivšega trgovca Ljubljana, 7. januarja. V znanem pronočii^ču v Florijanski ulici je v sredo tragično končal svoje življenje b:v^i l:"ub!janski trgovec in kasnejši trgovski sotrudmk ter zastopnik Emest Sark. V tornk ie pri'e! Sark v gostilno, kjer je po-^T)Ta^al za prenoč^e, ki ga je tudi dobil. Naročil je. naj mu s^bo dobro zakurijo. N^as-lednje jutro Sark ni vstal in ga domači ":so budili misTeč, da spi. ker je utrujen. Se'e por*o!dn« okro^ in je rtosttlničarka rKk'rka!a r.a vrata njegove sobe, pa se ji ni odzvn!. GostikiaSanlca ie pozvala služkinjo, nakar *fa s si-o odprli BBBta in zaglc-g^sta mrtvega, pokritega t. odejo čez Pavo. N*.n nočni omaric: pa sta našli denar za ptaaočiacc In kakih 10 poslovilnih pisem, nasiovijenih na ra/ne trjlo'V'ske orga-niracije in korporacije ter na zeno in so-rod-;ke Gostrlfiičarka je > žalostucm dogodku takoj ob.cstila policijsko upravo, nakar je pr:>!a v Ftcrijansko u! co komisija, v ka- trebi saniranja vseh treh filharmonij in vsega stanu, ki je v težkem položaju Predlaga' je. da se tako kakor je bil uveden poseben enodinarski davek v kinematografih 7a gledališka uvede enodinarski davek na radio kot odškodnina v korist vseh treh : harmonij in glasbenikov sploh Savezni odbor je bd poverjen, da nadaljuje s to akcijo, ki jo je predsednik že začel. OrL-anizacna Saveza muzičara kraljevine Jugoslavije obsega štiri sekcije, kompozicijsko, pedagoško članstvo gledaliških orkestrov in sekcijo salonskih godbenikov, razdeljena pa je na tn podsaveze, :n sicer: zagrebški: predsednik prof LJmberto Fab-bri. podpredsednik Josip J. Malvić, tajnik Dragutin Radinger; beograjski: preds. prof. Peter Krstić, podpr.es. SvetozaT Gajić. tajnik Mihajlo Jakobin; ljubljanski: preds. Ka-lo Trost. podpreds. Frai. Stanič, tajnik Filip Bernard, blagajnik Ivan Hafner, gospodar 2iga \Vuhltart ;n odborniki: Anton Neftat Janko Gregorc. Slavko Korošec. Branko Flego. Zlarko Najžer, Srečko Dražil; nadzorni odbor: preds Vaclav Laun in odborniki: Albert let mol, Josip Pokor-ny prof Kario Rupelj in Miljutm Negode. Sedež saveza je v Zagrebu. Delokrog posameznih podsavezov se razteza takole: zagrebški na vse področje primorske, savske, vrbaske m zetske banovine, beograjski na področje drinske, dunavske moravske in vardarske banovine in na mesta Beograd, Zemun in Pančevo. ljubljanski pa na področje dravske banovine. ponovno srečaJa I adjanski ;n Concordia, Tudi to srečanje j e. prineslo Gradjanskemu U3peh. Zmaga! je 2 : 0 in se kvalificiral za drugo kolo, v katerem bo igral z Ljubljano. Kocke!/ na ledu Villacher SV : Ilirija V soboto ob 20.30; v nedeljo ob 10.S0 Radi ugodne zime je sklenila Ilirija zopet dve hockev tekmi s Villacher Sport Vereinom. Nastop proti Celovčanom ni bil ravno dober, toda takoj drugi dan se je Ilirija popravila ter pokazala skoro enako i igro kakor proti Rumunom. Naši fantje obljubljajo, da bodo častno zastopali belo-zolene barve, da se s tem oddolžijo za zaupanje cenjene publike. Ker izgleda, da bo mraz popustil, zato ne zamudite te prilike ter si oglejte najhitrejšo športno igro. Vstopnina minimalna. — Smučarski klub Ljubljana opozarja Članstvo ter prijatelje kluba na sanuške tečaje Zvez« za tujski promet ter jih toplo prtporoča. teri sta bila zdravnik dr. L užar in dežurm uradnik g. Florjan. Hkrati so bili o tragični smrti Ernesta Sanka obveščeni tudi nje.govi domači ki stanujejo v Bolgarski ulici. Na odredbo komisije jc bilo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu, odkoder bo pogreb na. pokopališče k Sv. Križu danes popoldne. Pokojni Ernest Sark. ki je bil pristen Ljunljančan in v mestu splošno znan, je že dolgo boleha! za neozdravljivo boleznijo v grlu. Zadnji čas so se bolezni pridružile še gmotne skrbi, zaradi česar je posta al čeda-lje bolj potrt in je slednjič obupal. Zastrupil sc je z veronalom. ki ga je za-uži! veliko količino. Pokojni je bil srar 57 let. KOLEDAR Danes: Petek, 7. januarja katoličani: Valentin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Cvetoči španski beze^ — Beli Jorgovan Kino Ideal: Mračni posli Kino Sloga: Peter v snegu Kino Union: Poj le meni! Kino Šiška: Misterij Pariza DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Susnik, Marijin trg 5, Kura! t. Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Pravijo, da je lastninski čut človeku prirojen. Morda. Lahko bi tudi rekli% da m.t je priučen. A pustimo to. Ta čut je povzročil že mnogo gorja, zaradi njega se je prelilo že mnogo krvi in še mnogo je bo prelite. Koliko bridkosti, jeze, sovraštva in zločinov bi bilo ljudem prihranjenih, če bi ne bilo lastninskega čuta A biti mora, ker bi brez njega ne bilo mogoče urediti človeške družbe po zdaj veljavnih nazorih in redu. Lastninski čut sam po sebi m nobena nesreča, če ni preveč razvit. \rekje na slovenski zemlji so pa stale oni dan na ko iČ-kih nabite tablice, na katerih je bilo • sano, da je smučanje in sarkanje po . prepovedano. To jc menda edinstven primer na vsem božjem svetu, da prepoveduje nekdo »uporabo« snega na svoji zemlji. Je pa značilen ta primer, ker nam jatno kaže, kam lahko zapelje človeka preveč razvit lastninski čut. Dosledno temu bi moral dotični posestnik prepovedati tudi pticam letati po zraku nad njegovo zemljo, mišim in krtom pa riti po njegovi zemlji. Tak človek se nekako sam izločuje iz občestva ljudi, saj jim ne prizna\'a niti pravice stopiti na sneg, ki ga je nebo nasulo na njegovo zemljo. Iz Celja —c O Trbovljah bo predaval drevi ob osmih v dvorani Delavske zbornice v Celju pisatedj in novinar g. L. Mrzel iz Ljubljane. Predavanje, ki ga priredi Jugosl. akademsko društvo v Celju, je dostopno tudi širši javnosti. —c žrtev napadalcev. Pri Sv. Pongracu pri Grižah so v nedeljo štirje domači fantje s stoli napadli 26-letnega sina poseet-nice, Josipa Poteka iz iste vasi ter mu prizadejali 12 cm dolgo rano na čelu in poškodbo pod levim očesom. Poteka so oddali v celjsko bolnico. —c Nesreča, ne počiva. Na TrliČnem pri Rogatcu je padel triletni brusa če v sin Drago Kores v sredo s peci v posodo kropa in se hudo oparil po roki. V cinkarni v Celju je v sredo okrog pol 11. dopoldne stroj zgrabil 39-letnega delavca Lovra Eša s Sp. Hudinje za levo roko in mu odrezal mezinec. Istega dne si je Viljem Mikeln, dninar brez stalnega bivališča, pri padcu na zamrzlih tleh poškodoval rebra na levi strani. Pred dnevi je padel 46-letni posestnik Franc Rak iz P od vrha. pri Braslovčah v bližnjem gozdu in si zlomil več reber na levi strani. Ko je šel 26-letni trgovski zastopnik Marcel Rožanc iz Celja v sredo popoldne v garažo po avtomobil, je padel na zamrzlih tleh tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v gležnju. Istega dne je padel 27-letni posestnik Ivan Vengust v Laški vasi pri štorah na poti v klet in si zlomil levo nogo nad členkom. V tovarni Metalne delniške družbe v Gaberju je padci delavec Veličko Andjić iz Beran pri delu v vrelo tekočino in se hudo opekel po telesu. V Šoštanju si je 16-letna posestnikova hčerka Marija Kun »rova pri padcu na pol-zkih tleh zlomila desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bo!nicI. —c Smuški dan v Celju bo šele 28. januarja. Za nedeljo 9. t. m. določene smuške tekme za prvenstvo Celja v izvedbi vseh celjskih klubov so zaradi neugodnih snežnih razmer preložene na nedeljo 23. t. m Ln se bodo vršile ob priliki banovinskega. In podsaveznega slaloma pri Celjski koči. Iz škofje Loke — Spominu vrlega uradnika. Domača zemlja je sprejela pred dnevi v svoje naročje bivšega davčnega upravitelja v Skorji Loki g. Jožeta Lovstika. Umrl je po dolgotrajnem trpljenju v 52. letu starosti. Rodom je bil pokojnik Idrijčan. v škof jI Loki pa je služboval blizu 15 let. prav do svoje vpokojitve. ko se je preselil z vso družinico v Ljubljano. Pokojni je bil izredno družaben, dovtipen in šegav, take da ni mogel imeti nasprotnikov, škofia Loka, ki ji je daroval toliko svojih zdravih moči, ga bo ohranila V prijaznem spominu! Naj počiva v miru! — Konjem je rezal repe. Posestniki v Sori in sosednih vaseh so bili nemalo presenečeni, ko so opazili, da reže nekdo njihovim konjem repe. Žima je draga, pa tudi kenj brez repa ni, kakor bi moral biti. Oblasti so osumile nekega moškega, katerega najznačilnejša lastnost je, da svoje izjave neprestano izpreminja in ga kot takega že poznajo. On je rezal konjem repe. »SLOTVIfgKT NABODt, CAJIOB.NA MILUMTlUaUftTVA x. \K!K\ KOKK JOHANNES HEJESTEKS. UO SLEZAK, OSKAB SOKA DNEVNE VESTI — li pisarna VedatksTe druthe » Ljeb- Ijeai. Vlju/ioc, obveščamo **e zg poverjenike Hane m prijatelje Vodu kose dr aS ep, da j* Vodnikera prarika «a leta pešat- Člani zamedaakj in©r?io dobiti le le o*>tal. tri pr povedne knjige letošnje izda-m članek© -*»no 20 din. dokler traja *e za!oca Kdor ee lorrj zadovolji satno * tremi - povednimi knpgamt Mosni* izdaje naj t^icoi noeiie pa rolotniri ki jo fc*r»i aa Paato*»rn uradu. wi*s»*k ePJ -T -. t ;. stanarina 20 dia In pottnina 7 i ■ (aa vok&ni-© napise- V©/kvk©va dmlha P**V. Hov. računa 14.520» ©dno* o naroči k-itige dt-rektao ▼ : Vodr>:km*» drnžb«-. Ljub-liana Knaflio** 5. pr -!'*te w • — OH*«tn«* naisd«»*anj* ***»?« »-»mesta. V prv-h II t^^B l«"ta 1P&"> i* '"W> itv©-ž>n;h ir na** držav* 4V».00O ton "-nvota- '/iO.*. na *a-n© 1^3%9 I* *eh pofa'<^\ * rezvd >o ii \» bi) "Mlarkik:- ai r^aaea'a rm 394:*% ms.ij-i: kakor leta 1985. iaaf pa za 37.10* • meniti w--r' rtraaeaaePJet %%i kaž>. da bosta iz- i iom.i v tekočem leta -ropala samo 25*% V * - •-•«■ •a'mat n-*kb tvoru ie cerobota. — Dapesei ramaj tatesatakega pstaiike-ta premeta. NaS železni*« potniaki promet stalno narašča Po podatk 1 piaaajafjaajaaj ml-aaari 11 > ■ j* ?am pc^kora' - r.o iz leta I povojn-b letih aafv^j potni*ki p rosa* t na železnicah. — Refrma ž»IeznlUf> t .rif ne sbeta večali dohadkov. Po anion j- - * "dar**ib krosov naj bi prinesla iafoiaaa ielezoifte Wa-crovtie taiife 1" i bodkov ©'nn. ' " " da sarren latainv« m pove^ar e hod kov. temveč aaj Hee »eTev ' vmo pri'i-'«vi:> ^ raaaaeraie MiniF-nc-vo naurlaA« ?.:a**:. da »e bo preveaaeaa na kra-kih in doferfb nroarah zniža h Rasaa taca ao znatno TB'fa-»e po*»avk* ra r^evoz Met f;r aj — *> - * ;«>znii e proge Saiaftr n**- - Ta predona. ?tro- rla Z i odplačalo po- * *e - dH*avnea? ^**rnm *a - • « V'**.Ht v a:ne«1*t: ^ oort ?>. ' .rrm dela ■o prva ***ana v aWct"f"VaHi: pro^r* ?u lena iov«ka prodania eeiranizaeJia >Divja fcaaac f .Miv?»ana-v#i ^-t^m na *al©c© ta pr-■a alaftala ?4 :anuarta Kr Matra if r- - • ^n«^>< j»a takot ©d-aaal .*kJ ku b^»»rv b't: 'nfor- Z »aloea - ^rn^t' b»ajn ■ taVo<««rt ©dzi? nnmo rv%fr*»rw»r> ^ ^> o»niaajMk\nj| knpr -% K©I»V repe ra 3a** krzno bo *rv>r-o «^ — Nov z rob. Včeraj je umrla v Ljub-rjaau gra Frana Podbreaar »tara S3 let Pok->tna >e bila pJemeniteea srca m te±ko >> bo-if iaJi vai. ki ao Jo poznali. Po-Bjaab bo |aM ob 14 izpred mrliške veze fcefa na V »ovdanakj -««ti Bo.1: ji otiran*»n blaar spomin. tczratura v ^plitu 1. v Marv—ru |a /.^rehu —7. s Ljubljani —9.2 * • » r^o-»ra lu —12. Davi je .bitam 763& tempera-tara r* zna-da —15«. na aer©fr©n«j —19. — B>t*a«B nikdar ae BsJlia. Včeraj in m»** liali s boi o vsč pocesre- reor- mliaanev ■§■ Kar©! £k©fie a M**naas sj |t pri mafsaja zkv le\o noca. 31a an-i'-r, , ^ pasta! aatl fi!»^r \ iS Rodie>ja i rih u l«»!*»žeprev • h flo '©ku v skladišču .'voje I lastnik tvomice papirja in :-pea*e Pa:r*a Osja T%u. Pokojni je bil živerio bMan in ±e dolajo ao mu rojile po srlav; -rrtsli na samomor. — D«fcri laaatat Roarati km^t f$tvan To-tan hi Itraatftia v Sr^nni w aMjasjjlil svojo bw «n na pororo© «©xtiio i* povabil sad 4i»> = j«» Iraiala bi dni in polili eo o»f» %elikib hle4ir-v. j»i ^ 44*3 konu» J<-t aaaatnit.e. 2 d-l»^ij jn pr«h-ei r*; Vt-,»s teleta, pop*! » 5.vi >i^kle-nir piva io11 lifror ži-anja in j-^ t rov vina V sataHrl va**i Donri Tona-n;^ ^ ^ »taval 1^: ar j -v-rnovič. da kaj ■ eni uri »©-»-del *#©*• kjloajraas aJaaaataj \ korkah. psi fcileerraRia čokolade in S»"» jz-amov f^. 3ta# ps staro iabiL — ■aaasaae 1 V sreda si j> kaačal v >omborr i vl^nie »***r*r Schaehter -tar 39 M Hi| e t* Jvaarat oienK*n pa re •~ h* - . Trtji* t neko 21« let ita-r° - j vrtVo pa |i * ! • j ,7. tovila, da 1^ v>v ooKptiti r njim. t*»mv*.f z it -ki ■ drveti« Ker se aa k* al hotela timui- a otvratl M nj^no nia'-r pa t odi ta ni 01' oooia^aio ^blstbtrr ie zato oUi^al nad lisiieat*« i« rprifo matere #ao;*» ^ * - ••'■aaa ai je pr^rt-zal ktte ja rokaa. fVe* peli?!: sa aja a boinkm kjer le aa kaiaio — Pri Dabrevajks je taatraaile DubfovničanJ $e ne pomnijo, da bi bilo kdaj zamrznilo morje, kakor je ada] na Pilah. Morie je bilo pokrito z ledom v aredo in včeraj r jutra, proti poldnevu je pa mraz f opustil in Ie*J ,e izginil. Iz Ljubljane r — b Preslaba badojaka Včeraj ao naei ,»rHV©8larmi bratje atoveno proslavili bad- ■-.<. Ob 14. je izpred Oficirskega doma kre-nla vojaška povorka t komandantom badnjaka Dušanom Stefsnovičem in maoorimi of-rjrji na reln, ki 90 as H pridružil: tudi >r-dstavniki naeioaalnib onranizacij. Povor ka ie odšla v Tivoli, kjer so vojaki naseka li badnjake za vso divizijo. Na povratku se :e ptaaaa povorka okrašenih konj in voz u**avila pred palac© >Dunave, kjer stanu* je d vizionar jzeneraJ Laza Tonič. Deputari-ia o^ieiriev. nodoficirjev in redovov s ppol-Vo^nikom Stefanovićeni na Celn ie odnesla komandantu okrasen badnjak na dom, nakar i:li ie komandant poffostil z medico. Godba na resi i je zaizrala veselo koračnico in vo-•aJii «> — temperatura ie znašala —14° — /aple^ali kolo. Posebna deputacija je odn»'-*!a bainak tudi pomočniku kotimudarita di vizije triffadnemu generalu Don vzklil^alo na-V hrabri vor»ki. — Tj Na knncertn l>itcl,i-kega pevskega /Kor^ Rml! Adam i se bodo izvajala nas led-na d*»!a na.^e rborovsk -» !it*Tatajre: Tvan Gr-l»ec: Otroci molijo, dr. Danilo s>vara: Kako - bil© tebi Manja tikrat. Vilk© Llcmar: Nfati Marija. Tvan ^lafečir-Rotiisov: Rože-nire. Slavko Oster*-: 3 belokranjske, dr. Milni«* ^fl^ofevič: ^ibj i kor^r-v- Emil Ada- NA MORSKE RIBE h »KMrTTl'« — Gosposvetska re!«ta 1.1 Sdvane*., orig-inaJ. liter din IS.— P- m jrostilna »Lovšin«. Gradišče 13. ■li N'ar©Lia. Fin i Adamič: G©dcL Zbor ^teje hO pjvk in r^vcev. vodi jih zborovod-a M.lan Pertot. Koncer. bo v ponedeljek, d'ie 10 t. m. o! C0 uri v veliki Filharmonič-ni Ivorani Prodaia vstopni.* v kniigarm Gla-bosn^ Matire. — If >>ol»eio» ienr »^#!< je vet-^loipra. pri kat«»r: posetniki zabavajo od začetka do konra .^ntiakobrani so vzeli t© delo v ^voj r»p+T*oMr da zadovoljijo rndi one. ki si žele pa*" ur razvedrila in zabave. Ojrlejte si to dek> v sobot© ali n*»d»*lio zvprer ob 20.1""». —Ij Predavan fa o telezebetotin s p©*eJv ntm Oxtr«>fn na nove preripl*« m* bodo pridela 17. t. m Predaval bo p. tnp. Rudolf ftkof prof>sor drža\me tehnifik? srednje sole v LJubljani dnevno od 15. do 18. ure pre.vidoma do 33. januarja 1938. Prijave spn f-nzh. pr*via\atelj — Ij Družabni vever Kluba U»»roskih Sl<>-\t r< ■ \ o dru^ri dn:ža! n v^ver Kluba Korratkin Slovencev v stekleni dvorani restavra ;enri Šestici . Člani in prijafelji vabi;eni> ■ — Krajevna »»rrunizarija TN> V Mostah ima v oeielio 9. t. ni sv©j redni letni otčni zbor v 2os!!ni u Hoka Lagana i»oi,>q ktmič-n#» tovamt? ol» pol 10 dop©Wno. Odbor vabi ase čl a istv© k udeležbi. —Ij P»#dporaa ladrusa dri. Policijskih Da iiie^eeaeev in npok«ienr^v Iravisk? banovine v Ljubiiani *\ dovoljule z* enkrat obvestiti feoi^Tm ol>?in?tvo na XVIII dolvrodelno prirej; ♦ »»r k bo dn» 8 t. m. v vseh prostorih na Taboru in ka^r. r^»; f\r>} »»k ^ <1o-ka v podporni fond zadrue*». Da ho lahko vsak zadovo4'*ni postrežbo in zabavo, jo po^krb-T;ejo. CMh©r. — li SaiB^arski irlet os Kur«w k z av-•'»'"i^om v n«*del:o o!> l.^fi izpred nobotioni-ka. Tnformariip Okom. telpfon 'Jf>-45 in pa 33-^; 1 . • 1 —li >Si. trije kraliii prijeti, fa DotkTe^a nolia iz krtia. ki ga je lani aredi pol^lja zadala vremenska katastrof in ««ilno pri/.i-V: - ' ^ebivalstvo, so se v sredo p©nol-prii>eliali trije mladi fantiči — koleilni-ld <»a.Ver. Miha in BoFežar v trdni nao<}<> lajala i<■: • . >aj >te l>rali. da le lani Mikla\z v Do!»renoliu umrl in da so mamice dejale svojim otrokom, da pride seli prihodnje leto. 1'eJa ie pffajaatl te fan-\\r*> c*:0 v Ljubljano, kjrr pa ni*o imeli >rpfr. Pihano trof<*o je ž> na kolodvoru u?ravll *!ražaik in ker je koledovanf* po maslu r repove iano. iib e odanal na bližnjo stražnico, kj^r so jih zapisali in izpustili pod t«o«ojem. da se takoj vrnejo domov. Po-••--<■; h siromacki vračali v gren- k /uvof^i. da ie bila dolca po* • taVtacaaal - . 7aman. 0la alt o tavoaVa m Biaata S. januarja 12: PUvča ra plo^vo vr^li prepeva iz - 'likov na^:]i o Jm« va. — l'J.J.": \ r*»me iK>ro-";!a. — IJ: Ca-v spore i, ob\e-stda — i:i._r» Pio^ča za ploščo vrsti ^e. prap**va. iz Bsajaasaas nas:h vpelje odmeva — 14.15: \ renit;. — IS: Poffovori s po-(latai«'!. — H*: (a>. vreme, porodila. 5>r»or*'d. ajpaastala — IMp: aaa ura. — 19.50: Prc- - ~ 20: o zmanji lolitiki dr. . 9MPt -mi praaleta nni-icj. reko; *e:n značaja hu;-Ietnlce I e ga.tove tole v .Mariboru. V nedeljo 9. t. m. proslavi Le-gatova Šola v Mari boni 25-letnico obstoja. Svečanost se prične ob 10. Pozdravne besede bo govoril strokovni učitelj g. Janko Pire. potem bosta dve dekjajnaciji. na kar bo govoril o razvoju in pomenu Legatove šole ravnatelj A. R. Legat. Sledilo bo petje ;n se dve deklamaciji, potem bo pa govoril profesor .Tan Sedivy o ravnatelju Dcgatu kot stenografu. Končno bosta ftve dve deklamaciji in petje državne himne, potem aa bodo pa udeleženci proslave skupno fotografirali. — Krx*no ittpefi sestanek O/JVS v Korakih Včeraj *c je vrši! v dvorani pri Wel-!cju v Kovikiri rri >\ariboru članaki sestanek omladine ,I\*S v ^lariboru. Prisostvovalo jc iaeaaasi leno sjcvUo članov in somišljenikov i-r ^larfbora in Košakovt tako da ic ba$ ta sestanek pokazal, da je jugo-siovensira ideja trdno zasidrana v tej občini, kjer je pritisk nasprotnikov tako velik. Sestanek je vodi! predsednik OJVS v Mgriboru j«. Grcšak Ivan, ki je uvodoma pozdravil narodnega poslanca g. Avgusta LaaaafJea. prcdscdnnka sreske organizacije •INS v MariHoru g. dr. Frana Lipolda. biv-^eca kovaškega kupona in neustrašnega na-naHcpa borci jj. Ivana Ccrinalca, Številne starejše somišljenike in člane JNS iz :ne^ta in Kozakov ter \"se ostale. Sledilo ie zanimivo in (.jf>jcktivno poročilo narod-1 ca poslanca g. Lukačiča, ki je OTiaal po-titični položaj v naši državi in je bil za svoja izvajanja nagrajen z dolgotrajnim aplavzom Tretja točka dnevnega reda je bi I razgovor o ustanovitvi krajevne organi- — TeL a7-3« kbavno to in robtnaoaado Peter v snegu V glavnih vlogah: s malo. priljubljeno TBAUDL STARK v nsalovni vlogi Httrbiger in Liane Haid Predatave ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Rezervirajte si vstopnice v predprodaJU aaeije OJNS v Ko4sJrih. Ko je predsednik Glasek orisal cilj in program OJNS. je bil izbran pripravljalni odbor, ki ga tvori 10: Ivan Ceriraftek, Ivam Filrpič. Rumpf Franc, Metod Paulk% Turk Franc, brata Jožef in Franc Filtpič in Alojz Bnunanc. Govorili so le gg. Čerfnšek, Sergej Senekovič Cvetko Brajkovič, Žigert in dr. Lipold. nakar je bil lepo uspeli sestanek mladih nacio-naiatov zaključen. — Poljski bate* v Mariboru, V torek, dna U. januarja nastopi v mariborskem gledališču slavni poljski balet ki šteje 16 članov. Baletni ansambl ParneR je pravkar tel v Zagrebu veJate uspehe a svojimi večeri — Z li golom ae je zastrupila. V sredo zjutraj so mariborski reševalci prepeljali v bolnico 20-letno privatn© uradnico Krkvttno S., ki je v aamomorilnem namenu izpila večjo količino lizola. Mladenka je obupala zaradi nesrečne ljubezni Obupamka ie že izven nevarnosti. — Žeparska nadloga Kuharica Mariji Lorb-rjeva je prijavila policiji, da ji je neki žepar iz^natomf na kolodvorski po$ti iz ročne torbice 600 dinarjev, kš jih je hotela eni p^sla ti. — Žrtev poledice. Na poledenelih tleh je padla 42-letna restavracijska usbi^bcnka Irma Petz. Pri padcu se je poškodovala na glavi in zlomila levo nogo. Ponesrečcnko so prepeljali v bolnico. — Uspehi tukajSafe »sjidarmerije v preteklem leta. Iz statistike mariborske žan-darmerijake čete je razvidno ogromno in ušesno dek> v preteklem letu. Zlasti je pod črtati dejatvo, da ao orožniki napravili rod ns Dravskem polju« kjer je zadnja l^ta neprestano »orelo. V arezai Maribor levi hres: fe bik) 7 umorov. H požigov, 101 vlom in tatvina. 52 ostalih rioern©v. 442 prekrškov in 1148 prestopkov. Aretiranih ie bilo 218 oaeb, prijavljenih pa 2206. Na desnem br?-aru le bilo 8 U3:©rov, 52 požigov. 113 tatvin in vlomov. 1485 prestopkov in 648 prekrškov. Aretiranih je bilo 213 oseb, prijavljenih pa 2662. — Mladenka pogrešajo. 2e več dni je /a-Kebnica Neža Kuče iz Sirštarjeve ulire 7 v skrbeh, ker ne ve, kam je izginila niena 181etna hčerka Leopoldina. Ns Slvestrovo i; od£la zdoma in se ni več vrnila. Ker ao mladenko videli ljudje v družni neznanega moškega, se Koie. da se pogrešanki ni kaj hudega pripetilo. Iz Trbovelj — Tečaj za male harmonikarja. Marsikdo se je ftudU. zakaj tudi Trbovlje Se nimajo malih harmonikarjev', ki so v drugih krajih nastopali 9 tako lepimi u-pehi. Tudi nastopi ljubljanskih malih harmonikarjev v radiu so marsikoga radio-poslušalca navdušili in mnogi starši so ai na tihem želeli, da bi se tudi njihovi otroci naučil} igrati harmoniko. Sedaj pa se je odločil znani profesor glasbe g. Pavel Ranči ga j. ki vodi skupino ljubljanskih malih harmonikarjev, da priredi tečaj za male harmonikarje tudi v Trbovljah. Kakor so dale Trbovlje mladinskemu aboru Trboveljski slavčesc« izvrsten pevski materijal, tako ne dvomimo, da bodo dale tudi novemu zboru trboveljskih mahh harmonikarjev odlične male igrače, ki bodo enako kakor Slavčki zavzeli srca ne le Slovencev, Hrvatov ki Srbov, marveč da bodo glasovi njihovih harmonik zadoneli tudi preko mej nase države. Tečaj se bo pričel *e tekom tega meseca, če se prigiasi zadostno Število mladine. Prijave se sprejemajo za otroke od 7. do 16. leta starosti obeh spolov. Tozadevni sestanek intere- sentov (Staršev aH sorodnikov piljaafJanOl otrok) bo v petek. 7- januarja ob pot 4* popoldne v Ia razredu deske ljudake tole Trbovlje TI Pouk se bo vrtll ot> petkih papoktne od 3. do pot 5. ure aH od pot 5. do 6. ure. Šolnina bo znašala 50 ke po 60 din mesečno za T50 dan aU pa proti takojšnjemu pmčilu za 736 dan. Vs!. k! ae za ta prepotretmi tečaj aaatattatj jo. ae v«hijo na sestanek, na kabaretu as ho vsakdo lahko s prireditelji tečaja Osebno razgovori! o vseh r<>dTobnostlh. — Prasne ce*te. Sedanje suho m mrak? vreme je pm»zročilo. da Je nastala na na-ti glavni cesti debela ptest pralni, ki ga avtobusi in druga vozila dvigajo, da so pešci in dniga vozila na mah zaviti v oblake prahu. Na kako brizganje ceste sedaj ob tem mrazu seveda nI misliti, ker bi se napravila poledica, ki bi postala ne le za pešce, marveč tudi za konje in vozila nevarna. Zato bo treba pač s to pralno nadlogo potrpeti. dokSer nam neibo ne porosr! ali pobeH ceste hi spravi sedanji neznosen prah. — Živilski trg. Na živilskem trgu je bilo v sredo le malo blaga, pa tudi malo kupcev. Nekaj kmetic pa se je kljub mrazu vseeno opogundlo in prineslo na trg iz daljne Savinjske doline In trboveljske okolice svoje pridelke. Cene so se v zadnjem času precej dvignile. Jabolka so se podražila na 4 din kg. pravtako rudi smetana in surovo maslo, ki ga prodajajo kmetice sedaj po 28 do 30 din. dočrm je bilo prej po 24 din k«T- Tudi zeienjava « je 3ieio podražila- ftpinačo so branjerji prodajaK danes po 14 din, salato po 8 din, ohrovt pa celo po 16 din. Cena jajcem oe Je ustalila in so re vedno po dinarju kotrad, toda branja rji napovedujejo, da se bodo ruti jajca podražila. Z Jesenic — te vilo naročnikov »Slovenskega Naroda« stalno naradča. > Slovenski Narod« zavzema po Številu naročnikov med dnevniki prvo mesto na Jesenicah. Last bo tudi v bodoče prinašal zanimive in aktualne članke iz gospodarskega, kulturnega,, telesno-vzgojnega in športnega življenja — po načelu, za vsakega nekaj. >Slovenski Narod* je najcenejši sJovenski dnevnik, aaj znaša naročnina samo din 12 na mesec, posamezne številke so pa po din 1.— v prosti prodaji. List se takoj po prihodu na Jesenice dostavlja naročnikom na dom. — Nov grob. Po daljši bolezni Je v 45. letu starosti preminul g. Ale5 Janez, ki je bil dolga leta zaposljen kot čistilec litJn v livarni KID na Jesenicah. Zahrbtna bolezen — jetika — je virokarasilega, nekdaj krepkega in rdečeličnega kmetskega fanta glodala več let, dokler mu nI pretrgala niH življenja. Bodi mu med nami ohranjen lep spomin. SOKOL — Meddruttveni odbor ljubljanskih sokolskih društev ponovno opozarja članstva, da bodo prijave za X. vsev;kolski zlet ▼ Pragi s 15. januar jam definitivno zaključene. Zato počivamo vse brate In sestre, da do navedenega dne prijavijo svojo udeležbo In to vsak v svojem društvu. — Ljubljanski Sokol ponovno opozarja in vabi svoje Slarvstvo na 70. druatveni redni občni zbor, ki bo v četrtek 18. t. m. on pol "JO. (začetek točno ob 20.) v 6a*alpjajp telovadnici v Narodnom domu. Hkrati vala* na članski s?etanek. ki bo v ponedeljek 10. 1. m. ob pol 21. v druMveni sefnl dvorani. MALI OGLASI Beseds 50 par. davek posebej. Preklici, Izjave beseda Dto 1.—> davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov aa male oglase ne priznamo. RAzno Beseda l.— Dia, davek posebej. Najmanjši znesek 15 Dia Vsled ogromne zaloge >Hubertus< plasčev, rimekih sukenj, oblek, perila l.t.d. ODPRODAJ AMO VSA OBLAČILA s 15 do £Qrf popustom. PRKSRES LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 KLIŠEJE j U i 0 C J A f 11A POUK 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din ST KUJ L PISNI pilili Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do S in od pol 8 do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od pol 7. do 8. ure. Na razpolago 28 najrazličnejših pisalnih stro-fev- Christofov učni zavod. Do motranska c 15. PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din DOBRO OHRANJENE SMUČI j 1.90 m visoke, z bambusovimi J palicami prodam za Din 150.— Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 213 Raznašalca kolesarja za okraj St. Vid takoj sprejme uprava »SLOVENSKEGA NARODA«. V poštev pridejo samo kolesarji in stanujoči v st Vidu ali okolici. Ustanovljeno leta 1823. Naznanilo # vsaki W Otvorll sem na novo v hiši v Slomškovi ulici št. 1 j poleg Mestne elektrarne lokal za mesnico In za delikatesne mesne V zalogi bom vedno imel: a vete meso: goveje, prašičevo, telečje in sveto p reka jen o meso: šunko, zvito Šunko, reberca, kare, hambtse« 5ko slanino, paprika slanino i.t.d. mesne izdelke (lastni proizvod): tlačenko, šunkarico, tirolsko, poljsko, navadno, ogrsko salamo, posebne klobase, kranjske klobase i.t.d. drugo delikatesno blago: kuhana sunka, sir, sardine, mast i.t.d. vse na]boljie kakovosti Izdelujem in razpošiljam tudi, kakor doslej, poznano najboljše pristne Urbasove kranjske klobase z zaščitnim znakom na vsaki spili. Postrežba je vestna in točna s prvovrstnim blagom po najnižjih cenah na drobno in na debelo, po posti in železnici VJ vsaki množini. Za zaupanje in naklonjenost naročil se najtopleje priporoča staro renomirana tvrdka M. URBAS (lastnik: MIROSLAV URBAS) mesar in klobaslčar LJUBLJANA — Slomškova ulica it. IS Telefon: 53-22 — (poleg Mestne elektrarne) Pomnite: Kranjske klobase z zaščitnim znakom na vaakl Spili a a m o Slomikova olica St« 13 poleg Mestne elektrarna •SLOVENSKI rTAKOD«. Ljubljana T januarja V aaeiafh jek 10 t. m. nastopi v veliki demani Fllherraou:;* v Ljubljani Učiteljski pevaki zbor. k' nosi irn* po velikem •kJadateiju Emilu Adanuču PtfMKtm 30 učiteljev m **čit*!pc nastopi pod vodstvom n&te^ja^diriajenta Milana Ptrtota s akrb-no iaaaaaaaal sk:adb*n:i Zbor jp tu ustanovljen I. 1925 po druStvu učitetjev glasba in je postal eta IP28 odsek sekcije juu aa drav?k~ buovlno v LJubljani. Ne-aasfikn mesare v p-*-d s-nrtjo s!oveciek"?£*a Skladatelja flrr.-.a A • je bil p-^ekr- aoac ? >LTZ-LVr.iI A1d pevski aaat UH I m» prištevati i - I^-itmi*, In mnogo eaaaaaaj - razvo;-; :'j5 aaoe ku * Stat ael t tem paglada tako da.'*-* i"» - ■• ^njaJS 1# suho re-pTcchi"-"a~ r '^rod:ti aaaan ajfaabaalgi >Hretaaao v soU m :zven aje. Po- '•" t iz-/«> m sioaaaaSBi glasbe sma*ra ra > -vojega poslanstvi — *■ : narodr.-- 2a površen pre-ez skozi njegovo dek». ki aa po načinu p»vski2i vaj. sestavi fiars-j-a fd gmotnih tržk^ih t/Jco razlikuje od dela vseh ostalih naših zborov, nam nehote stavlja \ prazan j<- kako je mog*»l X~VZ ostati vse-koz kos zastavljenim si nalogam i- kakr> Je mogel reševati te naloge ? Vsaga. občudovanju ;#» vredna redka rnla-vost članstva In predvsem velika Ljubezen sla p*ynj, ki edina omogoču;- obstoj m napredek zbora. Caaaataa zbora sestoj a> Itljučno iz aamih učiteljev fa u* H ki ao raztreseni po dravski banovini. Za pevske teča;* >• t raja je od dva do sest dni z dopoM-.- : '•. - r v*-ami. 2: |j aja a evej*» proste dneve o--. r*~žičnih. ve_~laaaaBaih a^i velikih počitnicah in 91 nujnih slučajih uporabljajo t;:*i Sols' i dneve, za kar i.-aajo dovoljenje od minis**-6tva t- - izia - ----devno ra redho zaradi važne kulturne misij** te^ra airora. ItaSaa -» ieia tiči tudi v tem. da sta • IViubljari samo predsednik in tajnik Vsako več*e ćelo je zvezano z večjimi ah aamjfr.r |—bta l .zdatki. Treba je zato obe— *- = --no požrtvovalnosti in razjjm*-"v^n-= bi deV> napreduje. P«*vski t^čar običajr»o posežejo zelo globoko v zborov-aaaj blagajno, ki bi aigurno bila prazna, ako je rt bi pod-vrala stanovska zavest stamov.kib rovarVev in tovariSic m JUTJ 1"P.7 • - v.-ka druhna. k' je tesno twTf.T -i.-kim stanom in rr.-^zz- ~ v=>^ - ^ v smislu rtj^govegra po- s'.ar^*-.^ I - i podom: TTZ ft pevski rbor. k- mi Irrtjaaio podpira izključno le naš učiteljski s* in UPZ v.-om deio.anju svojim zmmerit- i mb ^»"*etTetjc goji. poape- ftujp - -r- glasbo. pr«--ivseni ak>v»~- tiearaaa9jai - <:'v.n;kn na- TOdno \- 'i" r'nn pC5«"T!. 1 »i «*vvjc ustatio- vitrr- ri do • rnrwul domi in v tuj1"^ «rn!h naP^- r - ^aaJpoi<-*- i.*-"iH:-jT.nj -j*, vf«*- Jcra-r aaa ,,TrV-; < alj Ptuiu Krar * ■ i. ,'orreri Mukala Sobe-. ~ - -> B^oajBsala L^-i ie TvtjO—^ fT7 r^vd prOrTr»v1telja*voTn Vi-a-Ijice M*'")* po ~V*-»-vo aaasJja 28 * ■ o^obnjenja ju±ne Sr*-rr po v^e- 3*rh FizrrrrJ>c*inzi d^ia naše irta" * '- l^~o je omslavljn letsiiro v*»*_:k-ri pr*v!.«*vtn:ki T O >Taj«3-ryka po č'eskn-slm-aik^m. a pot po Bolga-Till leta lt^S-S s<- Ji vrSila ▼ znamenju brat-Pke&i, zblizanja. Njvgm-1 koneorti r-o 'nI; Prav tako vaSna -r n i j pfejfsaaj da popularna fca m*>je:n«? pesmi. Z t t "IV. so aajtsaarjali naAi skladatr»lp mnogo kva-litet.~:b r is umetnin, ki bi po aaa> jeaa modernem značaju ostale v predalih avtorjev. a»Vo *e iih "o bi k>tj i zbor slovenskega učiteljstva. Zbor je izvajal sklad be. 'rd jih bpaaaiaa najbrž ne bi zmogrl noben mešan zbor Utirati pot mladi glasbi bo Uku v bodoče delo TTPZ Večino zboro-vega arhiva obsegajo skladbe, ki jih je zbor naročij In tudi o«ikupil. .« <^mr>r je akrornjio podprl naše komponiste in Jam dal nove pobude, in vere v svoje delo. Mnoga teh del je izve dol do sedaj samo UPZ v velikih centrih nase drta.e. l*rograjrj prihOi'-'-'e^ kor rt rta prav tako sestoji U del, ki se v slo-, enaki prv stolni n se niso zavajala, v arhivu so pa tudi skiadbe po- Pred koncertom učiteljskega pevskega zbora Koncert bo v ponedeljek v veliki dvorani flOamimonife v Ljabl|ani - - ^ - . , pu]arn*»ga zn#». aja. ki jih j«» ahnr tu '^utiJ te ob svoji i»ta.novtt\i. da preko tega \-prašaj-jj ne lio smel iti in da tiči ravnn v tem veMk del njegove mi-sije. Na.V u^iteitstrvo potrebuje nujno razne pesmari'-* peveV*> sojc ^ glaaberve priročnik** tmtr ur-av^eno pn^aJ^ute, da mi bo v t^-rn ozjnj po-naga. | TJ~PZ Mno^o s*-canjih revo vodij mladinskih zborov so ravno v UPZ pr**^.!! pir\» pobude tn pevovrvj. ako izobrazbo in ko je bil lota 1934 v LJubljar pr- ■ - 'admekj festival 22 otro-fkih zborov v aboru m predvsem aa deio na polju elovensJk* glasbe sploh a tem, da al nadene njegovo ime in ga tako ovekoveči za vas čase Skromen apome-nik njegovemu velkemu duhu. skromen aa naa. a tem pomembnejši za potomce. Artistični ocbor UPZ je moral začeti znova z delom aa glasbene edicije in je že toliko napredoval, da bo izšel prvi zvezek meseca marca prihodnjega leta. Ta glasbena edicija b» s u^;la naušemu učiteljstvu in vsem drjgim \z^ojiteljem pri prosia-vah materinskega dne. Tej bodo sledile se druge za nLzLič.ue .*ob?kc proslave. Namen Učiteljskega pevskega zbora je tudi vzgajam^ učiteljov-pearovodij za ate-vtlne zoore odraslih na deželi. V to svrho so jim nam-nreni pfvovodaki tečaji, a nesporno jp tudJ dejstvo, da pridobijo člani največ na tečajih samih. Iz njegovih vrst je izjšlo že mnogo pevovodu in pevskih organizatorjev, ki delujejo v splošno zadovoljstvo po mnogih * krajih nsAe o*je domovine Posebno težka, naloga čaka UPZ s organiziranjem praktičnih tečajev, ki naj bi usposobili naše učiteljstvo za udejstvo-vanje na pol ji j nase fclklonetike. UPZ ima nameo sestaviti tudi centralno knjižnico muzdkaJdj v svrho iaobraabe t>čj tel je v -pevovodij. organizirati referente in pevovod je pododsekov' pri sreekth društvih sekcije, izdajati se neobjavljena dela na£ih najpom^mbnejsib skladateljev itd-UPZ hoče V.ni pom**mbe?» faktor in sodelavec na poltu -lov«-Tiixke glasbe, kaj mu nalaga že Itak njego\" poklie med narodom. V teh kratkib potezah snio skušali zajeti vs*> r?eio UPZ ip njegOA- pomen za. našo glasbeno kultuTo. TTvodoma fpio že omenili, da vzdržuje zbor izključno slovensko učitp.ljstvo -včlanjeno v JUU s prostovoljnimi prispevki in da ne uživa nikake materijalne p.-vipore javnih oblasti. Z ozirom na pomemhno vlor^ i*PZ v na:'cm glasbenem živM«nju in z OL*Jroni na težak položaj načega učiteijstva je neobhodno potrebno na BS^aaaael UPZ n:i pomo^ mero-rlajna oblast ter mu pomaga k realizaciji načrtov, ki so le v dobi obrt slovenskega naro-la Javnost "a.i pokaže sseje rsaaa-?neva.^jp ■ tem da *n polnostevilno udeleži njegov p gn naxtopa Rastline izpremiit|ajo svetlobo v gmoto Na j senzacionalne?] še biološko odkritje našega stoletja — Nova pota teoretične biologije Vlnejri p-ecer^tjivib vest: o svoiih raz-lskavanjib so sporočili angleSki učenjaki na kongresu araerižkega društva raLstlin-5»kih fiziologov v Indianopolisu. Najsenza-cijonalnpj§e je bilo porodilo E A. Spessar-da s Hendris Collogp. da pridobivajo soln-ag izpostavljene raatline na teži. tnjdi če so hermetično zaprte v posodah iz pyre-r^^vega stekla.. Ker niti v posodo niti iz nje ne more priti gmota m k*r ie svetloba edina, kar prihaja v posodo, moramo i/ teca sklepati na imajo rastline čudno ;^-vj»rvr-'-r v al: svpfJobn*» edinice. tako z^-ajie fotone, neposredno v gmoto. Do tega zaključka jp pnšel prof. i?pps-aard ze pred dvema letoma v svojem poročilu na kougresu v St. Loijisu. Toda takrat po b'n n.i^srovi po=.ktLwf ?r podvrženi kritik1, v kolikor gre z-* metodiko. To ga ip privpd'^ do oo\-ih poskiM»ev ki jHh je d*~lal e-i februarja 193<> do novembra 10.T7 U3 s-rpr po no-.i tehniki Irj metodi, kj je omOfTo^la iobiti kvantitativne podatk«9, obenem je pa izključevala ">*se pomotp. Prof Sr^ -ard jp d^!a.l poFk'ise z najfinejšimi tehtni-ami Na njih je stehtal hernipticno zaprta Fiokler^r po,v>r3p z ob---» - 2~> "n v nekater?h posoOah Jr bi'a voda. v aaaagSi emilo. v tr**tjib pa zeleno rastline Vfc prt«e>Je jc obseval in jih a \' asa ?t«-hta1 r^ast J ine v nekaterih poeodjj.b "vi ra^i0 in ^r^r v tistih kjer SO bili dani pogoj! za življenje, v drug'h p0" s*odah je bilo pn leai pogojev maJo ali pa sploh ne. Nekat^rr p*v^«ir jr postavi! v svrho kontrole v temo. Posode z zelenimi rastlinami. stojeA*» v temi. so po tehtanju pokazJiJe. da se teža po 21 mesecih ni prav me izpremenila. To je bil dokaz, da so bile poso«ie res hermetično zaprte. Vw» obsevane posod p z rastlinami so pa na. teži pri z na ibnlj zdravimi rastlinami. Tiste, v katerih so rastline umirale, so pridobije najmanj. Prirasti ek na teži je znašal 1 — 2 desetini miligra-ma na posodo 2.r» kub- em v 21 meseejb. Teža se pa ni večala enakomerno, temveč pod vplivom letnih časov različno Rezultat je po mnenju ameriakega učenjaka tako prepričevaJen. da nam ne pr^-r*ta.;a nič drugega., nego sklepati, da morajo zelene rastlin^ izprrminjati svetlobo nepoeredno v gmoto a.li z drugimi be.«;"-daml. da zbira V. rastline svetlobo kot gmoto. Pomen tega odkritja za vse naravoslovje leži na dl^ni. Tiče j»p temeljoega pojrnovarija razmeri« noed gmoto in energijo Teoretični biologi;; pa odpira nova pota k refcitvi ciTOtrabruca problema WfW-ljenja., nam^^č probic-rrr. o postanku življenja n.i nain zemlji in S||faiaajB ali M gmota iz.precjieni. ko v-lopj v živo bitje. Kje je skrit mehanlzom one straine bapre-membe energije v cmol^o. ali v listnem zelenilu nli cepop-rerjnr. v p'to topi a zm i. to >7> Spe«sa rdot-ih pssacaaOv no lalfeBJal Todq to bo stvar nada.lmie?r^ nmuče\ania. ne več tako i-ažnega. če pM.rdi temeljno ?pr^-sa.rd*~n o r^ikrit.je. Užaljeni Shakespeare Sla\-nj anglc=ik' lliaaialii Shakespeare ima po vsem svetu navdušene čcstilcc. Ni torej čuda. če je bi'o ns*ar.ovijeno žc pred leti v Bostonu društvo Shakcspcarjevib čc-st.rlcev. To društvo je imci.1 19 let vzorne-Ca predsednika Curbtca. P%od je žrtvovaJ terke tisočake m nakup redkih izdaj Shakespeare ievrb dram. na svoje stroške jc izda! rvc/ek komentarjev k »Kihardu ITI.« in ?orje tistemu, ki bi sc bil drzni! oneča-stiri genijev spomin. Naenkrat jc pa prišel %/orni predsednik ob dober p,':!* m moril jc odložiti svoje mesto. Malo jc mnnjkalo. da ga- niso celo f/ključili iz društva Pri.-lo je namreč na \3cbeth. /.amar »e je predsednik branil, da ic >torl vse to iz ljubezni <.n Shakespeare jj. xo-ra! je. kot rečeno, odložiti svoje mesto. Kralj Boris in njegov oče Oče in sin imata mnogo tlrapnih lastnosti in ota sta neverjetno ■tesna gostoljubnost ne mogel V Pieštanih na češkoslovaškem se je mudil tudi lani nekaj časa na oddihu bivši bolgarski car Ferdinand. Prispel je tja. ko je odpotoval njegov sin Boris, sedanji bolgarski kralj, v London v zadevi povečanja bolgarske armade. Med vnemi evropskimi kralji je kraTj Boris edini, ki ho- di po ulicah Sofije brez vsakega spremstva. Ferdinand pa je edini bivši vladar Kvropc, ki ga ima ljudstvo rado tudi sedaj, ko ne sedi več na prestolu. Sedanji bolgarski kralj je tudi osebno zelo simpatičen, on je najljubeznjivejši kraij. kar jih jc kdaj vladalo. Te lastnosti je podedoval po očetu. Med očetom in sinom je mnogo podobnosti. O kralju Borisu je splošno znano, da je najslabše oblečeni kralj in sicer zato, ker mu delajo obleke v Sofiji. Sofijski krojači imajo pa čisto drugačen okus kakor njihovi angleški ali francoski kolegi. Ferdinand Koburski hodi že pet let enako oblečen in menda nosi tudi iste čevlje, kakor jih je nosil pred petimi leti- Njegovi cevli so karakteristični. Spodnji del je iz usnja, zgornji pa iz toplega sukna. Take Čevlje radi nosijo stari upokojenci. Boris pozna mnogo svojih državljanov po ime-im od siromašnih bolgarskih vrtnarjev do visokih uradnikov v ministrstvih. Tudi to lastno^u je menda podedoval po očetu. Bivsj car Ferdinand ima presenetljivo dober «pomin. Spominja se vseh važnejših dogodkov iz otroških let, imenoma vam našteje vse svoje sovrstnike in količkaj pomembne bolgarske javne delavce. V pie-Maaaaaeai hotelu Theimia Palače«, kjer vedno stanuje, pozna vse uslužbence. Vsakega pikolija ogovori z njegovim krstnim imenom in ee pride v hotel nov uslužbenec, se Ferdinand takoj zanima zanj. Oče in si d imata pa še eno izredno »kupno lastnost. Oba sta namreč neverjetno skromna. Kralj Boris nirna rad razkošja, pije zelo malo in v njegovi palači v Sofiji so pojedine zelo redke. Vzroki te skromnosti in zmernosti so zanimivi. Bolgari so že po svoji naturi zelo trezni in varčni, pompn nimajo radi. Nokoč, ko Je nekdo vprašal kralja KorLsa. zakaj živi tako skromno, mu jc ta naravnost odgo- voril, da bi se oddolžiti. Ne. da bi ne imel denarja za ne« kaj steklenic Šampanjca, pač je pa njegova dežela dokaj siromašna in kaj bi rekli Bolgari, če bi njihov kralj razmetaval denar, dooim si morajo oni s trdim delom služiti kruh ? V enem se pa oče in sin vendarle razlikujeta. Kralj Boris je navdušen za stroje in njegova najljubša zabava je stati na lokomotivi. Nasprotno je pa Ferdinand velik prijatelj narave in kot tak ima krasno botanično zbirko ter bogato zbirko žuželk. V Piestane pride skoraj vsako leto. Malokdo pa ve. da je on dal pobudo za ustanovitev prekrasnega botaničnega vrta v tem stoječem češkem zdravilišču. Pred leti se je iaz>rehajaJ po okolici zcrmvnasča. kjer je rasla trava. Spremljala sta ga ravnatelj zd^vlHača in upravitelj zdraviliškega otoka. Kralj sc jc ustavil, rekoč; >Tu bd morali urediti majhen botaničen vrt in napraviti nekaj umetnih jezerc, pa bi bil otok takoj drugačen.< Naslednje leto, ko je znova prišel v Piestane. je bilo bo že storjeno. Med svetovno vojno sta imeli dve balkanski državi kralja Ferdinanda. V Bolgariji je vladal Ferdinand KobunSd, v Rumuniji pa tudi Ferdinand, toda iz roda Hobenaollernov. Z njim je vladala od leta 1914 do 1927, ko je Ferdinand umrt, tudi kraljica Marija, hči vojvode Bdin-burskega, vmukinja angleške kraljice Viktorije in ruskega carja. Vladala je prav za prav sama in zelo dobro. Dočim je bil Ferdinand Koburški samotar in se je v začetku vojne pridružil centralnim drža-vam, je rumunstka kraljica Marija pregovorila, svojega moža, da se je pridružil zavezniškim državam in s tem korakom a* je posrečilo razširiti Rum učni jo v sedmo največjo državo na evropski celini. Ferdinandu Koburškemu pa ni imel kdo svetovati, v Bolga vi ji niso imeli politične kra. Ijice, žene širokega obzorja in velike preračunljivosti, ki bi biLa dober avetovaler vladarju. Posledica tega je, da mora Ferdinand Kobri n? k i r.a .^tara leta hoditi posvetu. Motril [»nr'ebn4 tarod Ob^na Ljubi jan* f Umrla nam je naša mama. stara mama in tasea, gospa Franja Podbregar v 84. letu starosti, previđena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v soboto, dne 8. januarja 1938, ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 6. januarja 1938. žalujoči: JOSIP, FRANJO. I>R.\ »"frpm d^bro premisliti, pretehtati argumente Z3 i" rro*i V pustolovščino .se ne spuščam, tako brez glave kakor bi storili vi To me je že mi- j nilo. In pa stari Mor lev ni tak, da bi nas vodil za nos. Glede njega se gotovo motite. To se je vam pač samo zdelo Zdelo ne zdelo, vem, kar vem. Ce ne verjamete, pa ni treba. Jaz vam pa pravim že tretjič, da tihotapi John "Morlev najmanj vsakega četrt leta po ceie zaboje whis-ryja in brandhvja, ki mu ga odvaža podmornica. Videl sem jo že dvakrat. Te dnj jfe prišia nova pošiljka — čakali so samo na ugoden Eaa To, kar natvezi Morlev vedno vašim jjuden&j je pravljica za otroke. Nikar ne verjemite tega, da se vam ljudje ne bodo smejali. - Inspektor jc ?*opil k Lvttonu in mu odgovoril v obraz: — A kaj je vse to. kar mi pripovedujete, drugega? Ničesar ne veste, prav ničesar. Sama ugibanja same kombirariie slišim. Pravite ■ videl -.em-trda kaj vraga ste videli? ?*ič več. nego manevrirajoče podmornico, o kateri ne more*e povedati se nič drugega, razen da se vam je /dela sumljiva. Mar zadostuje to** ravm vam da ne Tr<-;:*.- ste videli na nji nap*s 'Marx* Kolik nesmisel! — Kai pa ima poko-jm Mar-* opravit: t-S^i apei"* To je biia najbrž tuja p->dmamici, k: phne okroc sveta m pre'sHjie vsa pristan'5ča. da bi ai preskrbela skrivaj njihov? načr4e in f^tocraf i* Morda pa niti to ne drži Podmornic je zdai pov<=od dovolj in kdove. ali bi ne naprtili na^i vladi nepriietnoeti, če bi se vmešava i v nekaj, kar nas nič ne brica Iščemo sodčke, steklenice in zaboje, ne pa vojaške tajne. A Morlev? To je. tudi taka zgodba. Tega mo-"a sumničite zaradi malenkosti in po krivem — Tako! To sc vam je posrečilo, inšpektor! — se je zasmejal Lvtton ironično. . Pa vendar ne mislite, da mi bo prinesel ta stari lisjak že kožuh, potegnjen čez ušesa. Seveda se mi lahko zdi sumljiv ta poštenjak, za katerega bi rol«žili roko v ogenj kakor vidim, samo na podlai;i malenkosti in neumnosti Meni pa zadostuje, Ker vidim mal t dalje, ne pa samo do konca svojega uradnega nosu. ••— Strupeni postajate, prijatelj, čeprav veste, da r^sem padel na glavo in da sem storil marsikaj drznega že takrat, ko vi niti še vedeli niste, kaj je morska vodai -r- fia je zavrnil inspektor ostreje in sc znova ustavil prt d njim. - Morlev se ne bo ganil iz Bostona, kolikor vem. Živi pošteno in vestno izpolnjuje svoje dolžnosti. Da si pa izplakne svoje večno žejno grlo tu pa tam s požirkom whiskyja, to še ne zadostuje, da bi pozabil na vse drugo, kar je dobrega na njem. Jaz ne gledam t\a to tako trar girno. kaknr vi. — Seveda, vsak človek si ne more takoj natočiti ee>ga bazena šampanjca in pustiti v njem plavali Halerin, kakor rc je zgodilo o-j dan v Ne\v Vorku. Pa tudi iar nisem očital Mdrlevu izplakbvanja nje-3o\-eea grla Malenkost me nikoli na razburjajo. Pravim vam pa. da ie to tihotanec alkoholn!h pijač prve vrste, če mi verjamete ali ne. Predsodke imate, prijatelj. To se vam pozna na obrazu Morlev ni storil še nič sumljivega Nasprotno ti ;e zelo pr.šten f^Tit. ki me je že opetovano in 7 vece'jem opozoril na marsikaj in mi pomagal kadarkoli sem se obrnil nanj. — Kako bi tudi ne. — se ie zasmejal Lvtton. — saj je dobro vedel, zakaj dela to. Tako je vam najbolje nasul peska v oči. sam si je pa zadovoljno mel roke. Seveda, kdo neki bi si drznil dvomiti o poštenosti takega moža kakor je vaš Morlev Sam pomaga carinskim oblastem zasledovati tihotapce. — Pomislite, kako redka čednost je to. Ha-ha-ha, inspektore, čestitam k takemu tovarišu. Da vam pa še ni prišlo ra misei ... Inspektor je iztegnil roko proti njemu. — No, to sem pa res radoveden, vi, komaj izuče-no fante. Kaj naj bi mi prišlo na misel? — Kaj? Da še nikoli, kadar je bil z vami Morlev, niste ujeli niti peresa, kaj šele ptiča. Mar riimam prav? Kar izvolite se spomniti: lahko bi te ekspedicija naštel, čc želite. Bodite prepričani, da je bilo vedno, kadar ste se pripravljali na lov, vse gnezdo ie davno opozorjeno. Od nekod so vas opazovali in se smejali, ko ste odhajali z dolgim nosom domov. Tako je in nič drugače. Inspektor je jel znova hoditi po sobi, zdaj Že manj razburjen. Nekaj časa je bilo vse tiho. V čast-nikovih besedah je bilo nekaj resnice. Vse te ekspedicije z Morlcvcm. ki je sam opetovano opozoril inšpektorja na sumljivo« sled. so se končale kla-verno. Navadno niso ničesar našli, če pa so že kaj našli, so bili to samo prazni zaboji in steklenice ali pa prazni sodi. Vedno se je zdelo, da Morlev ni vodil carinske policije slabo. A prišla je vedno pozno, prepozno tako. da se je inspektor samo jezil na zamujeno priložnost. Naxradno je kazalo, da so jo popihali tihotapci carinski policiji pred nosom. Pa menda vendar ne gre tu za spretno igro tega drznega lopova. Mar je tako dolgo vodil policijo za nos. da ie lahko sam za njenim hrbtom brez strahu tihotapil opojne pijače? Pfcajjaji Joatp Zupančič — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in maeratni del lista Oton Chiiatof — Val v Ljubljani