lahajrt vsak dan ivećer, iziiuši nedelje In praznike, tur veiju po poŠti prejemati za a v strij »ko-Ogen ke dežele za vao leto 15 gld., za pol leta 8 tfld., za to trt leta 4 gl«!., za jeilen mesec 1 gU\. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanju ntt dom za vse leto 13 gld. z:* četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s« po 10 kr. za tnefiec, po 0 kr. za četrt leta. — Zm tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če .se oznanilo jeMcnk at tiska, po f> kr., če se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi na) se izvole frankovati. —Rokopisi so ne vračajo. Uredništvi« in up rav ni g Uu je v Frana Koluuina hiši, »Gledališka stolna". Upravnifttvu naj se blagovolijo pošiijati naročnine, rek laiuacije, oznuuila, t. j. vae administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: ,r'1 JB B Za vse leto........13 gld. — ki. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 ,, „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — ,, „ jeden mesec.......I „ 40 ,, Vpra/vn IHvo ,, Sf<>v* Ntrvotla4*. "V l\jiil»ljaui 27. maja. V zadnje dni, ko se volilno gibanje in tekmovanje že proti komu nagiba, zagledalo je toliko programov in volilnih oklicev luč sveta, da se nesmo prav nič začudili, ko je tudi glasilo ustavovercev kranjskih čutilo nujno potrebo, olajšati si svojega srca britkost ter poslalo oklic liberalnega osrednjega volilnega odbora mej svet. Še manj bili smo presenečeni, ko smo preči« tali to najnovejšo državniško izjavo naših nemšku-tarjev. Novega našli nesmo v njej prav nič. Kako bi tudi, saj so gospodje, ki se pohlevno, kakor vijolica v grmovji, skrivajo za tem mitičnim liberalnim osrednjim volilnim odborom, gotovo vedno še isti, kakeršni so bili, saj o njih veljajo krilate besede, da se neso ničesar naučili in da neso ničesar pozabili. Zategadelj prevladuje v napominanem nemšku-tarskem volilnem oklici otožna resignacija in kakor svoje dni prorok Jeremija pod vrbami babilonskimi, ravno tako jadikujejo in vzdihujejo kazinski državniki o zatiranji nemškega življa v Kranjskoj, ter pripovedujejo z besedami, toli ganljivimi, da bi se kamen na cesti omečil, kako se v našej deželi na-skakuje nemški jezik in nemška omika. Vse to je že prastara pesen in ne moremo si misliti Nemca, ki bi izpregovoril tri besede, da ne bi vsaj dvakrat naglašal nemške omike. Zatorej ni bil naš namen, pečati se s tem kazinskiui proizvodom, akoravno gospodje govore celo o nečuvanem terorizmu od narodne strani, in bi jih, da vprašamo »jaj resno in stvarno dokažejo, v čem se javlja ES«** se ie Ču(i/.>:em, lahko spravili v zadrego. A včerajšnji uradni list napotil nas je, da smo premenili prvotni naš namen. Govoreč o liberalnem volilnem oklici, navaja namreč Lajbaherica tudi oni odstavek, v katerem osrednji odbor naznanja, da se predstojećih državnozborskih volitev nemška stranka ne bode udeleževala, a s pridržkom, da „kadar bosta duh in smer najvišje deželne upravo drugačna, da bode takrat zopet polnoštevilna in z neupognenim pogumom privrela na volišče." Ta stavek, ki v naših očeh nema več vrednosti, nego naj pri proste j še strašilo v zelniku, zdel se je uradnemu listu toli pomenljiv, da ga posebno toplo priporoča slovenskim „radikalcem", katerim deželna vlada kranjska tudi ni po godu. Ta napor duševnih sil bil je po našem mnenji popolnem nepotreben in neumesten. Bilo ni niti najmanjšega povoda po strani udariti po grozovitih „radikalcih", in ne moremo si tega bojevitega naskoka inače tolmačiti, kakor da so je polemika proti dvema frontoma porodila blaženi rav no pravil os ti na ljubo, češ, vsaeemu smo nekaj povedali, si vsaj ničesar zavidati ne moreta. In res ni ga druzega nagiba. Ne glede na to, da slovenskih „ratlikalcev" ni, ampak da mi poznamo le „oiločnejšo narodno stranko", kar se je tudi že javno izreklo, bil je ta naskok zares nepotreben in neumesten, kajti baš v zadnji čas ni nikjer nobenega napada na vlado, vse se vladi do-brika in naši kandidatje drug pred drugim poudar-j jajo, kako bodo vlado brezpogojno podpirali. Povsod ! vlada v tem oziru soglasje, ki bode trajalo in vspe-j valo, dokler so ne bodo vlada zopet identifikovala j v jednoj osobi in minimalnoj za slednjo stoječej i stranki. Kar pa se tiče nemškutarske grožnje, da bodo zopet prišli na volišče, ne bojimo se tacih „Schre-ckenbergerov". Ne treba nam, da nas vlada podpira, dovolj je, da je neutralna, da ostane pri svojej že tolikrat ponavljani obljubi, da se v volitve ne če mešati in ne bode mešala — katera obljuba pa je dosle res le obljuba — in ni se nam bati nikdar poraza. Zmagovali bodemo no samo v Kranjski, Štajerski in Goriški, ampak tudi v vsej Istri in na Koroškem, ter pokazali liberalnemu osrednjemu odboru, kje so njegove „starodavne opravičene postojanke". Žal, da pa vsega tega še ni. Vlada nas na Kranjskem niti glede vladnih kandidatov no podpira dovoljno. Na Štajerskem nam je nasprotna, kako ravna z nami v Istri, o tem pripoveduje današnji dopis, le na Koroškem je g. Zabierov z a-se toli skrben in premeten, da pospešuje jednega naših kandidatov, a taje — minister Pino. Politicsii razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 27. maja. Volitve za državni kI»oi* so se pričele. Danes volijo kmetske občino na Spodnjem Avstrijskem in Boluogradskem, jutri pa volijo kmetske občine na Kranjskem 6, na Zgornjem Avstrijskem 7, na Tirolskem 8 in 1'redarlskem 2 poslanca. Kakor se da soditi iz dosedanjega volilnega gibanja, bodo jutri najbrž voljeni sami konservativni poslanci. — Kakor smo že povedali, je volilni odbor proglasil za notranje mesto v Gradei Carnerija kandidatom. Ta mož pa ne ugaja nekaterim Graškim prenapet-nežem in „Nemško društvo" je sklenilo na svojo roko kandidovati dra. Pommra z Dunaja na podlagi ultranemškega programa. Kakor se govori, vender ta kandidat nema dosti upanja, da hi prodrl. To društvo izreklo tse je tudi proti tendencijam, katere je izrekel grof VVuimbrand v svojem kandidatskem govoru v Graškej trgovskej zbornici. Grof \Vurin-brand izražal je tedaj baš iste nazore, kakor jih je pozneje Chlumeckv na volilnem shodu v Brnu in celo izjavil, da bode v novem državnem zboru zopet stavil predlog, da se nemšč.na proglasi državnim jezikom, a vse to še ne zadostuje nekaterim vročekrvnim Graškim Nemcem. — Ne samo Duunjčani, ampak tudi trgovska zbornica v Liburci je ponudila svoj mandat dr. Uerbstu, tako je sedaj ta nemški LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Renti Lefebvre. Poslovenil * • * Stat nnuiiiiis uuibra.) Dalje. Štiriindvajseto poglavje. Državni nad pravni k. Dragi čitatelj, če to je kedaj izdajalska roka nevedoma v vodo vrgla in če ti ne znaš plavati, misliti si nekako moreš prežalostni moj položaj. Čutil sem, da ne morem dveh doslednih besed spregovoriti, a umakniti se, bilo bi smešno; vse mesto bi me ne moglo dovolj opravljati. Zato sem sklenil grenke molče požirati ter svojo nalogo do konca izvršiti. Posegel sem po svoj zapisnik ter iz njega strgal nekaj listov, na katere sem iz spomina nekaj praznih a lepo zvonečih besed zapisal. Take besede imajo vselej največ vpliva, če jih govornik vvrsti in nebuha govorjenemu govoru, kateri pa je skrbno pripravil. Tako oborožen čakal sem boja s srčnostjo vojaka, ki gre v ogenj rekoč si, da bode ostal. Prvi zatoženec, katerega so upeljali, bil je ostuden hudodelnik ; polagoma je otrovni svojo ženo, katerej je prej oporoko narekoval. Hudodelstvo je bilo očitno, dokazi uničevalni in zanikrnež celo skusil ni, da bi so zagovarjal. Kriv sem, memral je s tresočim glasom, bledim licem in zmočenimi očmi. Smrt, smrt zahtevam; vzamite mi življenje. V sobani je nastala naj veča tihota. Volečastno sem se vzdignil, nataknil naočnice pokašljal trikrat, vzel z levico svoje zapiske ter sem, z desnico pravilno gibaje, začel govoriti z globokim in slovesnim glasom. Gospod predsednik, gospodje porotniki. „Nenio auditur perire volens, tega ne poslušajino, ki zahteva umreti; to je jedno izmej onih velikih in zdravih načel, katera nam je globoka modrost naših častnih prednikov zapustila: ona modrost, ki je visoko vzvišena nad neumno vednost in napušno razumnost sedanjih rodov. Nemo auditur perire volens je načelo, iznajdeno, da ne varuje samo /atoženca pred lastno obupnostjo, ampak tudi človeški družbi zagotavlja pravično zadoščenje po zakonu določeno osvete. Da, častita gospoda, če jo storjeno ostudno hudodelstvo, če se naše občudovanja vredno ino.sto, pomlajeno po bliščečih slavnih stavbah, ki iznajdlji-j vemu veleumu naših spretnih in modrih edilov ne-venljivo čast delajo, čo se, pravim, naSe mesto, današnji Rim, a tisočkrat veči in lepši od cesarskega Rima, v jutru iz spanja prebudi, prestrašeno po nenadnem poročilu o onem strahovitem zločinu, ki o brezmejni spridenosti priča in ki je strimeni sad naobraženosti, okužene po sapi revolucije in razuzdanega novinarstva; takrat, gospoda, mora zmeraj čujoča pravica izpolniti sveti poklic, toliko težavno, kolikor velikansko nalogo. Mesto bliščeče zgovornosti, mesto one občudovane sodnijske zgovornosti, dote presvetlih mojih tovarišev, katerih pa nečem imenovati, da ne bi njih prevelike skromnosti žalil, onih zastopnikov, ki se s svojo vestjo navdušujejo, ki v to ograjo prinašajo svoje določno prepričanje, svojo skrunmo in trdno udanost sveti zadevi javnega reda, zakonov in človeške družbe. Pred vami, gospodje porotniki, se vrši velika in lepa igra, pred vami se ponavlja z vsemi drob-nosti žaloigra, nedvomno bolestna za vse poštene ljudi, a potrebna, da se hudodelstvo poravna in vsa dežela nravstveno spodbuja. V tej strašni drami dela razuzdanost uvod, lakomnost napolnuje drugo vodja zagotovljen, tla zopet pride v zbor. — Na-učnemu ministru baronu Conradu ponudili so Rusini v Bukovini kandidaturo za kmetske občine Koeman Wieniškega okra a. Naučni minister se jo neki izjavil, da drugače ne vsprejme te kandidature, kakor te dosedanji zastopnik tega volilnega okraja kje drugje dobi kak mandat. — Izvolitev liberal- I nega poslanca Obračai-a v Šieziji je baje v nevar-■OSti. Tako je občina Poljska Ostrova, k' broji nad j 90O0 prebivalcev in voli 19 volilnih mož, izvolila j volilne može, ki bodo glasovali za češkega kandi- ; data patra S\viezy-ja. — Izvolitev zmernih rusinskih kandidatov, katere jo postavil metropolit Sembra- i tovir, je neki zagotovljena, kajti Poljaki bodo zanje ! glasovali, ker v dotičnih volilnih okrajih tie upajo zmagati 8 svojimi kandidati. — Odbor reskih zaupnih mož izdal je svoj volilni oklic. Ta oklic je kaj zmerno pisan. Mej drugim omenja, da so Čelu tednu pripravljeni na spravo z Nemci in še celo ! puste neke prednosti nemščini, kjer to zahtevajo potrebe praktičnega življenju, nikakor pa bi ne ; mogli dopustiti, da bi se s privilegovanjem kakega ; jezika ru-ilo načelo jednakopravnosti. THaiiJ** države. Iz Varšave se poroča nekemu Dunajskemu listu, da se tam govori, da Hitnija ne namerava osnovati ministerstva za centralno Azijo, ampak po- : sebno ministerstvo za mejne dežele. V delokrog tega ministerstva bi spadale ne le azijske, ampak tudi evropske mejne dežele. Poljaki mislijo, da bode glavna naloga temu ministerstva porusovanje teh dežel. Ruska vlada ustavila je šest v Varšavi iz- j hajajočih listov politične, gospodarsko in leposlovne vsebine. IB»lu'ar>lia vlada si baje prizadeva, kakor poroča nek srbski list, da bi s pomočjo Rusije zje-diniln vzhodno Rumelijo s kneževino in h kratu si prisvojila Make lonijo. Karavelova vlada je že storila vse priprave, da to izvede, kakor hitro bode po- i ravnan rusko-angleški konflikt. Nam se ta vest ne zdi baš verjetna. V soboto je nemški kancelar obiskal ruskega in angleškega veleposlanika ter v Berolinu sedaj bivajočega lorda Roseberry-ja. Misli se, da se je nemški kancelar dogovarjal s temi gospodi o ru-*ko-a nglcšltsporu zaradi afganske meje. Nekateri sodijo, da se je IJisinarek dogovarjal o tem, da l»i se cesarju Viljemu dala naloga razsodnika. — Kakor se tudi splošno misl, da se bode ta spor mirno poravnal, vender se še vedno vrše vojne priprave pri Rusih, Afganlh in Angležih. V Kandaharu je veliko gibanje. Čete se premikajo proti Herntu, in jeden oddelek je pripravljen, da dalje odrine s težkimi topovi, katere pričakujejo iz Indije. Emir kaže veliko energijo. Kakor hitro sneg skopni po gorsk h prelazih, hoče pomnožiti posadke v albanskem Turkostanu. V Kalnilu se bode sestavilo več polkov in oborožilo s puškami, katere bode Anglija posodila. — Več ruskih čet ie zadnje dni odrinilo proti atganskej meji. V Stbastopol je prišel bata-lijon saperov, da začno utrjevati mesto Dela bodo j do julija končana. Z vsega FraiK'oskega sešlo se bode mnogo i naroda k pogrebu Viktorja lluga, kateri bode v ' soboto ali pa V nedeljo. 150 deputacij napovedalo \ je že svoj prihod. Pri pogrebu bode 200 muzikan-tov in 25D pevcev. Predvčeraj je blizu 2000 dijakov Z zastavo podalo se v hišo, kjer Viktor Hugo leži na mrtvaškem odru. Vlada in narod bosta vse storila, da se spodobno skaže poslednja čast velikemu pesniku. — Francoski senat je sklenil, da se pri razdelitvi volilnih okrajev po številu prebivalstva ne bodo uštevali tujci. Nadalje je senat sklenil, da se princi ne bodo smeli voliti za poslance, in s tem pokazal svoje republikansko mišljenje. — Povodom obletnice komune bili so v nedeljo v Parizu precejšnji izgredi. Policija prepovedala je pri tej pri- liki sprevode z rudečimi zastavami, vendar so komunisti in anarhisti nosili črne in rudečo zastave po mestu Demonstranti bili so razdeljeni v 29 oddelkov, ki so se vsi pomikali iz raznih krajev proti Pere-Lachaise-u. V Pere-Lachaise-u bili so pripravljeni policisti in žandarji, pred ]>okopališčem je pa bila nastavljena konjica Ko so komunisti približali se policistom, so ti zahtevali, da naj zvijejo zastave Ko pa izgredniki neso hoteli ubogati, je policija morala s silo poskusiti jim vzeti zastave. Več ljudi j so policisti ranili Anarhisti so se Umaknili sili k nekemu kupu kamenja, tu so se pa uprli in začeli kamenjati policiste. Sedaj so žandarji hiteli policistom na pomoč, in začel so je hud boj Policija je zmagala, a bilo je 15 policistov in 15 žandarjev ranjenih, mej njimi dva jako nevarno, anarhisti pa so imeli 55 ranjenih, mej njimi mnogo jako nevarno. 24 izgrednikov so zaprli. Demonstranti so potem sestavili nekak protest, katerega je podpisalo 1800 osob in umaknili so se v tri dvorane, kjer so govorili jako hujskajoee govore. Jeden govornik je rekel, da je minil Čas za govorjenje, treba se je preskrbeti s petrolejem in drugimi užigalnimi snovmi in razrušiti javne monumente. Drugi je poudarjal, da je treba začeti ustajo. Tretji je zopet priporočal, da vsi komunardi pridejo k pogrebu Viktorja II u ga z revolverji. Na jednem shodu se je celo sklenilo odsedaj posluževati se vseh sredstev zlasti dinamita. V ponedeljek bil je v Parizu pogreb komunista Courneta. Tudi ta dan so anarhisti z,ače!i razgrajati in je policija nekatere dejala v zapor. Večina francoskih listov hudo obsoja taka anarhistična rovanja, saiho radikalni ja zagovarjajo. V Ni*e. maja. [Izv. dop.] Pisal sem Vam že, da imamo upanje, prodreti z obema kmetskima poslancema, ako ne hode nasilje v Porečkem in Pulj-Bkem okraji preveliko. Moja slutn a se je žalibog obistinila. Vitezičeva izvolitev v iztočni polovici je gotova. Tudi tu je bilo nasilje veliko, a naiod udeležil se je prvotnih volitev z velicimi žrtvami. Isto tako v Buzetu, ki spada k zapadni strani. A v Po« reškem in Pulj-kem okraji bilo je nasilje tako velikansko, pa so naši propali, da-si jih je došlo dvakrat toliko nego podkupljenih. Tele-grafovalo se je Taffeju. Pomniti je, da je v Poreci c. kr. okr. glavar oni G u miner, ki niti poslancev branil ni, ko so bili od poulične (iu saborske) drubali napadeni, di je v Bulji c. kr. okr. glavar glasoviti Eluschegg (naš Vestenek) in njegov c. kr. kom i s ur Sforza, oba znana iz volitev na otoci h leta 18-'3. „Narod će se pobuniti u Poreščini" - tako glasi se poročilo. Da ni bilo tega pritiska pod varstvom Guin-mera; Eluscheggn in Sforze, bila bi naša zmaga tudi v zapadnoj Istri sijajna. A tako zmagali bodemo samo, ako vsi naši volilni možje storijo svojo dolžnost, ako se polnoštevilno udeleže in moško odvračajo šarenjaške stotake. Motovunci (8 naših) udeleže se volitve v Poreči samo tedaj, ako jih bode vlada branila pred napadi. Živela svoboda v Istri pod vlado Taaffejevo na Dunaj) — a Pretisovo v Trstu! S Štuje* slidne 25. maja. [Izv. dop.] Pri mnogih prilikah in tako tudi pri zadnjih volit- vah v deželne zbore smo zapazili, da so uradniki fužin in druzih tovaren največji agitatorji rtGmSko-liberalne stranke. Oni celo svoje podložne delavce silijo, se za nemško-liberalno stvar najskrajnejše propagande udeleževati, glase loviti in k nemškemu šulferajnu pristopati; če jim v takih stvareh neso po volji, jih kar odpode. Nekateri fužinski uradniki se posebno vsled popolne nezavisnosti od vlade v občinske zastope, v šolski sovet in druge zastope volijo ter povsod pruska hujskanja uprizarjajo. To se je v Prevaljih v Koroškej jasno pokazalo. Pre-valjski občinski zastop je sklenil, da se slovenščina deloma v domačo šolo uvede. Na to so fužinski uradniki, kateri so udje okrajnega šolskega s^eta in šulferajna proti temu jako zmernemu sklepu kar besno hujskati pričeli in ga res deloma preprečili. Tako so tudi fužinski uradniki v Trbovljah in Hrastniku največ k ustanovi tamošnjega šulferajna pripomogli in na gorenjem Štajerskem so baš taki uradniki glavni uzrok propadu dveh klerikalnih poslancev. K sreči je večina štajerskih in koroških fužin lastnina „Alpine-Montan-Gesellschaft" ; tri četrtine akcij tega društva pa ima c. kr. „Landerbank", tako da je „Alpine-M.-G.u zelo zavisna od imenovane banke in jej celo v malenkostih mora po volji biti. Pri omenjene j banki pa imajo Poljaki veliko upliva, tako je Poljak grof VVodzicki, kateri je tudi .podske zbornice, predsednik banke, poljski poslanec Ilappaport pa njen generalni tajnik. Oba omenjena sta izvrstna Poljaka in sovražnika Nemcev, a oba imata to slabo lastnost, da so jima drugi Slovani zadnja skrb. Grof \Vodzicki je sicer pri zadnjih kranjskih deželnozborskib volitvah se za našo stran potegnil, a nemška volilna komisija je njegov glas zavrgla. Prav dobro bi bilo, ko bi se odlični Slovenci in nemški konservativci do ravnateljstva „Alpine-Montan-Gesellschaft" s prošnjo obrnili, naj ono 1. svojim uradnikom na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem strogo zapove, da Slovence in konservativce v vsakem oziru podpirajo, ali da se vsaj ne udeležujejo pangermanske propagande, in \. kr. Pšenica, hktl. • • • 6 H8 Speli povojen, kgr. - P Rež, • * i 5 bB Surovo maslo, „ —185; Ječmen, n • • b 80 Jajce, jeduo .... —j 21 Oves, n • • • s f)7 Mleko, liter .... -i 8 Ajda, n 4 71 Goveje meso, kgr. - 64 Proso, n 5 85 Telečjo „ „ — 60 Kuru/.a, Krompir, w • . * r> 60 Svinjsko , — 70 n 4 Iti Koštrunovo B n — 4(i Leč. a, T) • • • 8 — PiŠaneo..... — 8fi < i ni h, 8 — Golob...... — 18 Fižol, ■ • * 8 Sen., 100 kilo . . 1 78 Maslo, kgr. . — 96 Blatna, „ . . Drva trda, 4 □ nietr. 1 61) Mast, — B9 7 90 Spub nišen, — 5ti „ mehka, „ „ 5—i Meleorolotfično poročilo. 8 n Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. * a 04 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738 il8n.ni. 737* 12 mm. 738 32 inii!. 10*8° 0 22 0' »0 140 G brezv. al. v/.h. si. vzb. megla jas. jas. 0 20 mm. deija. Srednja temperatura 16'4°, /a 05° pod normalom. si ID-u_3n.sijsls:£b bor: dne 27. maja t. 1. (IsvIniO telegrafično poročilo. 1 Papirna renta ..........82 gld. Srebrna renta..........82 „ Zlata renta...........107 , 5°/u marčna renta.........98 „ Akcije narod e banke.......861 „ Kreditne akcije.........285 „ London .... .......124 „ Srebro......... — H Napol............ 9 „ C kr cekini........ Nemške marke 4°/0 državne srečke i/. 1 18.:'4 260 gld Državne sreoke iz 1 1861 100 gld 4°/, avstr zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta 4°/0 „ papirna renta 5°/« • ■ 5'/0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5°/„ 100 $IČ Zcmlj ohč avstr 4Vt°/o ^':it» sust listi Prior oblig Elizabetine zapad železnico Prior oblig Ferdinandove B6V. Belezul 1 Kreditne nrećke . . . loo g'd Radolfove srečke..... 10 Akcije snglo-avgtr banke 120 r Tramiiiway-društ \elj. 170 gld a v 61 125 171 10^ W U2 104 114 128 112 106 176 18 0 « aia 45 8f> Ui 1 4() so 70 8S 86 10 75 10 25 30 75 "><> 50 2."» kr. Prodaja vin. 01col"u. 1-iOO veder najboljših Bizeljskih vin, vsa Luke Tavčarja lastnega pridelka, pr«» o. Zadržaj knjiga je jako obilen in tako različen, da zamore zanimati vsacega, kdor so z glasbo bavi ali tudi samo poje. Cena knjigi je 1 BO kr., zares izredno nlaka. (194—16) Knjiga se dobiva izkl|uclvo pri samem skladatelji in naj se naročnina pošilja pod adreso: -""-ti**--^H^r^---r^.^^H ^Jf.^. l>r. kaplji©© za želodce- Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Itiicking, medicinski sov ei u i k dr. Culi n, dr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoritete se je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krčn v želodci, omedlevici, glavobolju, tn-buhobolju, zuslizenju, želoiičuej kislini, vzdigovanju, omotici, koliku, škroteljnbm itd., proti zlatej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin uieče in povrnejo slast do jedi j. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospoi'u lekarjl Nvobodl, pri Zlatem orlu, aa PreNiruorem trm*. (716—41) Zahvala in priporočilo! V dolžnost, si štejem izreči po tej poti javno zahvalo .. AZ1ENDI -, avstr o- francoski zavarovalnici za življenje, zato, ker mi je še le po jednem letnem zavarovanju gosp. Oroblenoa, ki je komaj pred jednim mesecem umrl, /aviirovano sv. to ol 1000 gld že danes brez vsacega odbitka po glavnem zastopniku gosp. Joa. Proseaci izplačala. TO natančno t* Sto Dunja priporoča že s;im:i oh sebi vsaktereu.u društvo „A .'.ienda" in jaz spoli lm ie mojo dolžnost, ako še sam vsem, ki hočejo za nesrečne slučaje za svojo družino skrbeti, to društvo najtoplejše priporočam. LJ ubijana, B6. maja 1885. (310—2) Janez Zorman. Išei ;;nl :)) štacunski poslovodja za prodajalnico z mešanim blagom na živahnem (prometnem) kraji na deželi. — Zahteva ae po dogovoru primerno kavcijo. — Starost od 25 do 40 let všeč. — Ponudbe naj se adresirajo pod obiftVo 91. poste resfrtnto PoNtojltia. 4aW^alaAA^ aaaaaaaaaaaa I Cvet zoper trganje je odločno najboljše zd avilo loper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kiie Itd., malo časa, če se rabi, pa mine popolnem trganje, kai doka/aije obilno zahval. Zahteva naj se samo .,e. elu zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim Sdmfjmiuff. znamenjem; l steklenica 50 kr. Naročila /. dežele izvrše so takoj £ j v lekarni „pri samorogu" J U lil.I p!. ■ IC\.iOC !SRV-ja na Mestnem trgu v LJubljani. i4-2— Za bližajočo se sezijo priporoča najstarejša in naj g las o vi tej s a firma za sukno MORICA BUMA (ustanovljena leta 18221 pristno Brnsko volneno blago. Jal o lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do gld. 6 meter, llogata izber nukiin za ttukiife (Strelen- und Kaonngarnrookatoffo^ od gld. 3 do gld. 7 in Ntikna za hlače, najnovejši uzorci, od gld. 1 do gld. 6 meter. Črni 1'erut lena za mu k nje in Ton-kins za hlače od gld. 3 navzgor do gld. 15, gld. 7 in više meter. Velika zaloga vsakovrstnega aukua za «>1 vllne in vojaške obleke, livreje, eerkve, biljarde in vozove. Su kn u za požarne atraz«-, veteranska in Htrelaka druživa In «lruge korporacijo. — Normalnega volnatega blaga za zgornjo obleko, kakor tioriualntli pOal el; niti in popolnih o (loj po sistemi prof. Ciualava Jagra v .Niuliginlu bogata Izber. 1'i'lntnl angleški potni plaidi, 3 metre 50 cm. dolgi in 1 uieter 60 cm. široki, po gld. 3, 4.7f>, 5.25 do gld. 16. Uzorci* zastonj in fran!