Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in scer vsaki torek in petik. Cenaza celo leto po pošti je4gold.40kr., za pol leta 2 g). 20 kr., za ene kvatre 1 gl. lOkr. Ako se pa iz založnice v Lju-
Slovenija.
#
TecaJ.JMW.
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
V petek 4. Prosenca 1850.
O centralizacii in narodni ravnopravnosti v Avstrii.
Prašanje ali foederacia ali centralizacia zajema že čez 20 mescev misli vsih tistih, kterim vravnava in vterdenje vstavne vlade v Avstrii na sercu leži. Kromeriškemu zboru ni bilo dano potrebnega časa, da bi bil to reč razrešil z vsestranskim zjasnenjem in porazumljenjem; ker je pa tam le ena polovica deržave zaslopljena bila, nočemo iz tega izvirajoče škode visoko ceniti. Vlada je oktrojirala ustavo 4. sušca 1849 in se izrekla s samim djanjem zo centralizacio, ne scer naravnost, vonder pa v visoki meri vvedeno. Zato jo hvalijo skor vsi nemški časopisi, posebno pa Bečki; tim večjo nezadovoljnost proti tem pa na znanje dajajo vsi svobodni organi v drugih jezikih, da, tudi v tujih krajih se ni le jeden glas proti njej vzdignul.
Vsi znajdeni so pa v tej reči jednili misli, da je to posebno glavno vprašanje avstrijanske deržave, od kterega bolj ali manj srečnega razrešenja posebno odvisi nje notrajni mir in tudi vse njeno blagostanje in vsa njena moč v Evropi. V tem obziru 4fiJa J"eč celojivropejske jvažnosti, in ni se temu čuditi, da so tudT mozovi zunanjih deržav svojo pa-znost nanjo obernuli.
Oktrojirana ustava je osnovana na tako široki in raztegljivi podlagi, da se v njej brez znamenite premembe cele ustave zamorejo vsake sorte pregrade prestaviti in notrajne reči popraviti, kar se ji glede na §. 123, ki deloma nje premembo dopusti, in torej tudi nje pretresovanje na pervem der-žavnem zboru, le vlivalo prišteti mora. In ker se take premembe, preden se na postavni poti izpeljejo, z zdravim umom premisliti in vsestransko pre-vdariti morajo, se nam ne bode zamerilo, ako občinstvu svoje misli v tej zlo važnej reči predložimo. Samo na sebi se razumi, da, ker želimo to nasve-tvati, kar se nam boljše zdi, nam tudi prosto biti mora, dokazati, zakaj to ni dobro, kar želimo, da bi se premenulo.
Da na tem širokem polju nezagremo, moramo popred nektere misli v posebni naravi našega veka in našega stanja omenuti. Čut narodnosti je bil sicer že od nekdaj pri vsih narodah zlo močna podpora javnega in deržavnega življenja: posebno pa pri nas Čehih je stal na čelu zgodovine gotovo vsakega, razun XVI. in XVIII. stoletja; v našej dobi pa dobiva tako moč in krepost v celi srednji Evropi, kakoršne še nikdar ni imel. Kar je bilo v XVI. in XVIII. stoletju idea cerkve in vere, to je našemu veku idea narodnosti. Pogled na naj novejše dogodbe, posebno v letu 1848, mora od tega vsakega prepričati, kdor koli to viditi hoče. Res je, da še ni misli in zavesti vsih oseb našega veka in deržave popolnoma proderla; mnogim osebam je še oporna in protivna; vendar pa je zadobila, posebno zavolj madjarskega presilnega ravnanja tako moč in razprostrenja na široko in globoko, da po priroje-
nih pravicah zgodovine ne bode popred iz igrav-nica stopila, dokler ne bode svojega teka skoz vse stopnje naravnega razvitka speljala. Pokrajne in osebe, zlasti v Avstrii, ki so danes v narodnem obziru mlačne in mertve, ne bodo čez deset, dvajset, trideset let; iz tega sledi, da poganjki v deržavi, ki izvirajo iz narodnih zadev, ki se zdaj mnogim zlo lahki zde, čim dalje toliko važnejši in pomem-bniši postajajo. V velikej zmoti bi bil vsaki mož pri vladi, ko bi hotel resnico teb besed tajiti ali ji clo nasproti biti; vse prizadevanje proti navalu našega veka jeze staviti, bi bilo brezpametno, vse prizadevanje in sredstva bi več ne zdale kakor pihanje proti vetru, s kim se ne da ne odverniti ne promenuti.
Za cerkvene in verske dobičke so se pred ne-kterimi veki narodi cele .Evrope skoz celo stoletje ljuto in kervavo borili, da so na zadnje od obeh strani oslabljeni se k miru vklonili, to je k priznanju in spoštovanju pravic protivnika, ali k načelu ravnopravnosti v obče. Mar mora idea ravnopravnosti k enako dolgemu kervotočenju peljati, kar se je zares v letu 1848 pričelo? Zaupamo, da tega nebode nikoli; ker je to, k čemu bi se mogle vse stranke , naj bode še po tako dolgem in kervaveni boju, vendar le poslednjič nagnuti, namreč k podlagi ravnopravnosti narodov, saj pri nas v Avstrii že popred priznano in za temeljno podstavo cele deržave razglašeno. Boj bi torej zavolj tega le takrat vstati zamogel, ako bi se de jure že spoznana in prijeta ravnopravnost, v kaki reči de facto razrušila.
(Dalje sledi.)
Novi uradi.
Do sadaj smo neprenehama dokazovali, da mora slavenski jezik u Slavii imeti popolnoma to pravico u učiliščih višjih in nižjih, u duhovskih in svetovnih uradih in pisarnicah, ktero ima nemški na Nemškim, talianski na Italianskim, madjarski na Madjarskim in tako dalje.
Ta jednakopravnost je vlani in letaš nam od svetloga cesarja in od vlade večkrat svečano in javno obečana in po ustavi poterdjena. — Sadaj se mora obljuba spolniti, jednakopravnost u resnici u delo upeljati. Samo dokazovati je od sadaj za napred premalo. Kaj imiuno sadaj delati? . . .
Verlo važen sostavk od H. B. u 309. listu Narodnih novin takole glasi:
. . . Novi politiški uradi so že ustonovljeni, in berž bodo naslčdovale tudi sodnije. Kar nove urade zadene, nečemo njihovo obsadjenje ne grajati, ne hvaliti: ako bi grajali, bi se reklo, da jim kazimo že u napred zaupanje, ako bi jih hvalili, bi se mi sami lehko zaupanje kazili. Bodemo zato počakali, kako se rčč u djanju skaže.
. . . Kak daje uradnik, to naj več leži na občinstvu, na ljudstvu samem, med kterem uraduje: občinstvo si lehko svoje uradnike tako rekoč samo uzgoji (erzieht).
. . . Pod tem uzgojenjem mislimo sledeča:
Pred vsim naj si občinstvo, ljudstvo, prizadeva, da je pred uradnikom važno, da pred njim nekaj velja. Važno bi pak ne prihadjalo s tem, ako bi se proti uradnikom nepriljudno in neotesano za-deržalo, kakor mnogi sprostaki misle, temoč na opak, da se šnjemi priljudno in častitljivo obhodimo, zraven pak od svoje pravice nič ne ustopimo, nič ne henjamo.
Vsaki občan naj zna, kolikor je mogoč, zakone, postave, ktere njega zadenejo, in najsi ne da storiti krivice od uradnika.
Zraven tega se pak varuj vsaki, da ne zameri uradniku, ako nekaj neljuboga po zakonu nčkomu storiti mora, kakor da bi to po vlastnej samovolji činil. Vsigdar razločimo in razlikujemo to, kar mora uradnik po zakonih storiti od tega, kar bi morebiti hotel u našo škodo učiniti svojevoljno, brez zakona, brez postave ali proti zakonu. Nčkaj tako sa-movoljnoga, nezakonitoga ali protizakonitoga ni kdo naj ne terpi od uradnikov, temoč oglasi se berž u višjih in naj višjih mestih.
Zvlaste pak kar jednakopravnost narodovo zadene, ne terpimo nikakor, na nobene vižo, da se bi nam krivica delala, da bi se nam cesarska obljuba kazila po deržavnoj ustavi potverdjena. Ako bi se nekteri iz novih na Slavenskim ustanovljenih uradnikov najšel, kteri bi ne znal popolnoma po sla-vensko, ne zanemarajte časa, ne zamudite, da to rčč ne samo u novinah oznanite, temoč zraven za-jedno tudi pritožbo naravnost k namestništvu (Statt-halterei) Slovenci u Celovec, ali u Ljubljano ali u Gradec ali u Terst ali u Gorico pošlete in to vsigdar erga recepisse, da bi se nato pritožbo pozabiti ne moglo. Ali to nie ne izda, nič ne pomaga, ober-nite se na ministerstvo, in tak uradnik se mora iz Slavenskoga kraja odstraniti, dokler cesarska beseda in ustava nekaj velja. Ne dajte se pri tem potežiti in omamiti s izgovori, postavim: vsaki po-četek je težek, da to že pozneje uravnava se, in tako dalje; ako se mi berž od početka možko ne potegnemo za svojo pravico, pride to lepo počasu spet tako deleč, kakor popred, da se nam bode uradovalo u jeziku ptujem, ne razumljivom, in da vas bodo u uradih in pisarnicah prodajali.
Podavajte uradom u pisarnice vse le po sla-vensko, ne prijemajte ni jednoga ukaza, nijednoga spisa, pisma, lista drugače, daje po Slavensko: te Slaven, kteri po nemško razumi, naj preudari, da je velika množica njegovih rodjakov, kteri po nemško ne razumijo, in da bi on s svojoj nemarnostjo ničemerno navado nemarnih uradnikov podpiral in s tem svojim rodjakom škodoval. Ravno tisti izmed nas, kteri po nčmško razumijo, morajo naj krčpejše se za jednakopravnost zaujimati: zakaj oni so obično naj prosvetlenejši, ako se pro-svetlenejši Slaveni za svoje manje prosvetlene rod-jake ne zauzamejo, kako bi se leti mogli ubraniti?
Spoštujemo pa tudi pridne in poštene uradnike, kolikor nam je samo mogoč, priljudno in čast-ljivo se proti njim obnašajmo, zakaj verli uradnik je dvojne časti vreden.
Austrijansko cesarstvo.
Ljubljana. Vodja latinskih šol g. Dr. Kleemann je bil te dni na Dunaju in je z ministerialnim svetovavcem govoril, ki mu je dovolil „berilo" za šole s pomočjo rodoljubov sostaviti. G. vodja sam bonačert storil , in potem rodoljube naprosil po tem berilo sostaviti. Zunajna oblika bo krasna in knjiga
kolikor mogoče dober kup. Ko bo sostavljena, jo bode g. vodja ministru v poterjenje poslal, da se bode potem če bo mogoče že o Veliki noči v vse slovenske gimnazije vpeljala.
Ljubljana 2. januaria. Danes smo vidili precej Serežanov v Ljubljani. To so bili pravi junaki!
Mengeš. Posestnik Andrej D a n i č je podložnim kmetom vse dolžnosti brez odškodvanja odpustil. Tako ravnanje je gotovo vse hvale vredno in zasluži, da se očitno oznani.
Terst. 24. decembra o pol dveh popoldne je prinesel iz Benedk parobrod novico, da se je pod-maršal Vrbna vstrelil. Zakaj da se je to zgodilo, ni znano. Ako je res ali ne, ne moramo zagotoviti.
Iz Celja 27. Grudna. Praznovali smo dans prav veseli in imenitni dan. Njih Veličanstvo naš svitli cesar Franc Jožef Pervi so blagovolili učitelju v normalnih šolah, gospodu Dragotinu Kop-pel, zavolj njegovih zaslug o učeništvu zlato majhno svetinjo podariti. Današni dan je bil odločen ta cesarski dar na persa mnogo-spoštova-nega in častitega učitelja pripeti.
Zbralo se je bilo ob pol jednajstih v mestnan-ski hiši visokočastivredno duhovništvo, učitelstvo med njimi gospod Koppel, mestnansko odborstvo, veliko število vradnikov in mestnanov z veselim ser-cem to imenitno svečanost pričakovaje. Kmalo potem pridejo gospod Janez Šmelcer, naš prečastiti krožni poglavar. V krepkem nagovoru na mnogo zasluženga učitelja razodenejo ginjenim poslušavcem pomen današnega dne; opomnijo, da so tud oni pred 40 letmi njegov učenec bili, in da med pri-čejočimi veče število njegovih nekdajšnih učencev zagledajo. Zdaj mu zlato svetinjo na persa per-
pnejo in rečejo, <la naj tud prilinHna	kterih
naj mu mili Bog še mnogo podeli, z ravno to zvestobo svoje dolžnosti dopolnova, kakor je to dosa-daj v prid naših šol neotrudljivo storil. Sklenili so svoj govor z glasnim klicem: „živio naš svitli cesar Franc Jožef Pervi," kteri zasluge hrabrih možev tako lepo častijo; —in vsi pričejoči se veselo oglasijo: „živio, živio cesar Franc Jožef!" — Hotel je okinčan zdaj svojo zahvalo izreči, pa solze so mu besedo vzele. Potem stopijo visoko-častivredni gospod opat, Matija Vo-dušek, pred njega in ga pozdravijo tud v imenu našega milega knezo-škofa, Antona Martina, kteri so tu nekdaj njegov učene bili. Na to se bližajo okinčanemu drugi gospodi njemu svoje vošila doprinest.
Opoldne je bilo pri visokočastivrednemu gospodu opatu veliko kosilo, h kteremu je bil gospod Dragotin Koppel, učiteljstvo in mnogo drugih mestnanov povabljenih.	(Slov. N.)
Dunaj. Nekteri terdijo, da je cesar od ruskega cara lastnoročno pismo prijel, v kterem mu svetje se s Prusio mirno pogoditi.
Pervi dan I. I. je 106 stotov srebra iz Ham-borga na Dunaj prišlo in uradnikom c. k. denarne kovačnice izročeno bilo.
Horvaška. Vodotok Save se bo popolnoma vredil. Perve priprave se bodo mende še to zimo pričele. Inžinir baron Colbeberg — verli Horvat—je izvoljen vodotok pregledati.
Serbska. V sremski in banaški meji je vse napeto, ker ste od Vojvodine ločene. Punt, ki je vzadnih letih vse omajal, je tudi v teh krajih hude nasledke zapustil. Meja se ne varje več s tako oj-strostjo kakor popred; turški in austrijanski Serbi se kaj dobro med saboj zastopijo. Vskokov iz au-
strijanskega v Serbsko gotovo ne manjka. Da Serbi z vravnavo Vojvodine niso zadovoljni, je jasno kot beli dan. Nasprotniki obstoja Vojvodine — med njimi ruski poslanec Levsin —terdijo, da so Serbi zunaj imena na austrijanskem zemijovidu le malo zadobili.
Več izverstnih slovaških pisavcev se je namenilo zanaprej le češko pisati ? akoravno imajo več I lepših oblik in izrazov v svojem maternem jeziku. To bo gotovo dobre nasledke imelo zavolj tega, ker bode jezik s tem bolj obogatil, in austrijanski Slovani se bodo s tem ožje zjedinili iu pobratili. Le naprej brati z zjedinjeno močjo , da nam enkrat milše sonce posije! Le v zjedinjenju je naša krepost, naša moč!
Silezia. Vitez Kalhberg je zvoljen v Sile-zii za deželnega poglavarja, on je svobodoljuben mož, vonder je nekaj pozabil, namreč: da je polovica prebivavcev Slovanov. Med poglavarstvenimi i in krožnimi uradniki ni nobenega, da bi slovanski jezik zadostno znal. Pa to napako je deželni poglavar še le zdaj zapazil in pri tej priči rekel: Zdaj pa se je treba učiti. Resnično voljo ima on gotovo; samo prepozno se nam zdi se kaj učit začeti; ko bi bilo že potreba znati; tudi ni ravno igrača priletnemu človeku, ki je še zraven z mnogimi opravili preobložen, se kakega jezika naučiti.
Ogerska. Slovanska protestantovska občina je te dni v Budapeštu cerkveni zbor imela, v kterem je sklenjeno bilo od nemških in madjarskih občin se ločiti.
Košut II. Blizo Oršove se je nedavno nek človek dvignul in oznanoval, da je on Košut. Poklical je ljudstvo za orožje zagrabiti, on sam je obljubil .^zajsvobodo. se bojevati- Ta mož je bil Ko-sutu tako pMoben, da je ljudstvo mislilo, da je on v resnici Košut. Alj on se je zlo spekel. Ljudstvo je bilo na njega tako razkačeno, da gaje hotlo v drobne kosce raztergati, in komej je on ljudstvo prepričal, da on ni Košut. Potem je pobegnul čez turško mejo, in tako preganjavcem srečno pete odnesel.
Turška reč z Austrijo in Busio zadevajoč ogerske in poljske begune je srečno dognana. Poljci, ki so se poturčili, ne bodo izdani, samo iz Bumelie peljani. Eno leto bodo v kaki oddaljeni deželi pod turško stražo.
Tuje dežele.
Laška. Potniki, ki so 17. decembra v paro-brodu iz Civitavechii v Livorno prišli, so saboj zlo | važno novico prinesli, da so rimske zadeve popolnoma poravnane. Kakor pripovedujejo, je papež Rimcem dovolil, tako vladarstvo vstanoviti, kakor-; snega so pred njegovim begom imeli; 5000 Špancev bo v Rimu za posado ostalo, 10.000 Francozov v Civitavechii in ravno toliko Austrijancev v ! Ankinu in njegovi okolici. Desiravno so te novice zlo važne, vonder ne moremo dobri stati, ako so resnične ali ne.
S ar din i a. Kralj Viktor Emanuel je svojega sina v turinsko narodno stražo za častnega uda vpisal. —
Papež je vojskovodju Barague d' Hiliers rekel: Serčno sim želel mesca novembra na dan mojega odhoda iz Bima, se v moje glavno mesto nazaj vernuti. To mi ni bilo mogoče. Zlo želim božične praznike v Bimu praznovati, pa znabiti, da tega ne bodem mogel. Mesca januaria pa se bom gotova nazaj vernui.
Švajcarska. Tamošni beguni vedno novih preku-
cij zaupno pričakujejo. Ako se pomladi njih up ne spolne, se jih bo zlo veliko v Ameriko podalo. Clo bogatini nočejo všvajci, v kterej, kakor pravijo, se starokopitnežstvo vpeljuje, več ostati. Torej se pridno engleško uče.
Rusko. Iz ruskih severozahodnih krajev naznanijo pisma, kako hitro tam gerška vera napreduje. Cele občine protestantov večkrat k gerški veri pristopijo , tako , de na otoku Oezel skorej nobenega protestanta ne bode. Deželanom se velike prednosti obljubijo, kterih pa nikdar ne dosežejo. Samo za kmete je dobro, kterih gospodi so žlahtniki, ker s tem prosti posestniki postanejo. Plemenitniki so se ževprejšnih letih zavolj škode, ktera se jim zavolj tega godi, svoja posestva prodati in iz domovine iti namenili; ali ruska vlada je prepovedala taka posestva kupovati.
V	Rigi so bile po naj višjem ukazu vse bukvo-prodaje 27. augusta zaperte in zapečatene. Da so se pri preiskovanje take knjige najdle, ki so vBu-sii prepovedane, je gotovo. Kdaj da se bodo spet odpreti smele, bo sam car naznanil.
Nemška. Pruski kraljevič hodi po Nemškem, da bi se prepričal, kako njegova reč stoji. V Porečju je gotovo neprijazna znamenja najdel, kamor je ravno v takej uri prišel, ko je spočita mladost šale vganjala in njega spremljevala. Ni bila ravno hudobna volja tega kriva, ampak nagnenje k na-gajivosti.
V	Bambergu se je 13. decembra razglasilo, da bo nemško-katolški duhoven Bierdimpfel o petih v strelišni hiši svojo vero učil. Kmalo so se ljudje zbrali pred strelisem, njega in njegove po-slušavce zapoditi. Ker so pa zvedli, da ga ni noter , so se vderli pred hišo nekega milarja, ki je znan prijatel svobode in nemško-katolške vere. Pa tudi tukaj ni bilo Bierdimpfel-a, tedej se je velika množica o pol petih razšla.
Waldeku, ki je bil po nedolžnim pred sodbo poklican, se zdaj, ko se je njegova nedolžnost spoznala iz vsih krajev Nemčije darila pošiljajo, ki so očitno v hiši Dr. Tapperta na ogled postavljena. Demokrati ga vedno obiskujejo in pri tej priložnosti vsak en denar odrajta, ki je namenjen v denarnica ljudskih družtev.
Važna reč zavolj predsedništva v vezni ko-misii je tako istekla, da boste Prusia in Austrija predsedništvo med saboj premenovale vsaka za enaki čas.
Francoska. Predsednik francoske republike je vsakemu vradniku v Algerii, ki arabski jezik dobro umi z ukazom od 4. decembra darilo obljubil. To bi bilo zares hvalevredno sredstvo tudi v kaki drugi deželi vradnike spodbosti se deželnega jezika, v kterej vradujejo, dobro naučiti. — Tudi je predlog storil, da bi se število vojakov pomanjšalo , in sicer, da bi stoječa armada 280.000 možev ne presegla; število brambovcev pa bi zneslo 100.000, ki bi se tako vravnali, kakor so v Prusii.
V	več krajih na južnem Fracozkem se vperajo vpeljanju pijačnega davka.
V	Strasburgu politiške pregrešnike hudo preganjajo. Nič ne pomaga, ne prošnje, ne poroštva, da bi se kakemu takih nesrečnikov kak teden tam ostati dovolilo.
Engleško. V Manchestru je en delavec po dolgem premišljevanju tako pripravo znajdel, da ga z glasnim bitjem zbudi, luč prižge in čaj skuha. Ko se obleče, je že čaj pripravljen.
itove oblike
Iz Dunaja 30. decembra.
Mogočno veje duh novega časa, in stresa deržave od severja do juga. Narodnost je njegovo geslo , in toraj klic njegov: sloga, jedinost. Narodi ga slišijo in umejo. Živo gibanje povsod nam je tega terden porok. Osamčlost za pervi izvir svojih nesreč spoznavši se sorodni jeden drugu bližajo, hrepenijo po vzajemni zvezi, ter v zjedinjenje skupnih moči up svoje sreče stavijo. Vse prostore ljudskega djanja ta blaga, nebeška sapa previhrava, vse žilice življenja s svojo silo navdaja. Jeli toraj čudo, da jo tudi polje slovstva čuti; da se tudi v njegovih plodih vtiski novih vzorov kažejo? Zakaj v tem imajo male, vendar ne brezvažne premembe naših oblik svoje vire. Žlahtna misel, svojim bratom v jugu in severju bližati se, kolikor med nami in njimi postavljene, nepremakljive meje pripustijo, vzajemno razumlenje brez vlastne škode zlajšati, pot do jeden druga dohodnejšo storiti, nam jih je priporočila, in njene besede slušaje smo jim streči jeli. Ali kakor vsaki novi gost jednim dopade, druge nadlega; jed-nim se hvale, drugim graje vreden zdi, oboje po vlastnih navadah , občutkih in predsodih ljudi; tako se je tudi tim oblikam godilo, se jim še godi, in njih stiska, če znamenja ne lažejo, se šemarašča. Toraj je treba, da se pustijo pretehtati, prevdariti in presodili, da svojo pravico dokažejo, svojo korist in dobroto slovenskemu svetu razsvetlijo. Tako naj se svojim prijatlom še bolje prikupijo, nasprotnike si pa nagnejo , jih z dokazano vrednostjo krivice preverivši. Nam pa dopuščeno bodi, njihovemu zagovorniku biti, in kakor poštenemu pravdniku gre, njihovo reč braniti. Naj nam blagovoljni bravci naše derznosti ne zamerijo; naša misel je dobra, namen in konec naših besed sta domovini posvečena, za ktere blagor gorimo tudi več storiti. Prosimo tedaj , naj naše na sebi dolgočasno in pusto dokazovanje po tem licu presodjevaje prijazno spremljajo.
Najpred se vpraša, ktere so te nove oblike? Iz listov Slovenije, Vedeža in druzih spisov so nam sicer znane; ali kjer se je včasi nad silo, in brez obzira na postavljene meje mešalo, se nam treba zdi, svoje izročenke razločno zaznamovati, kjer hočemo le tem, ne družim bran in varstvo biti. So nasledne :
I.	Se stavi om, oma-, namesto am, ama pri imenih možkega in srednjega spola.
II.	Namesto iga, imu, im (v mestniku jedino-broja) se piše ega, emu, em.
III.	Pri imenih srednjega spola se vvišebroju prilog imenu jednako sklanja.
IV.	Prilogi se v drugi in tretji stopnji s spolom imena vselej skladajo.
V.	Glagoli druzega razpola, ki se končajo s slovko nem . se sprezajo na uti (oti) ul fol) namesto iti, il.
VI.	Se piše šč namesto š, ako izvira tisto iz glasov sk, st ali sploh etimologija tako veli.
VII.	Se stavi da namesto de.
*) Bravci naj nam ne zamerijo, da jih tako imenujemo, ker so one stareje od sedajnih.
Opomnili bodemo pri vsaki a) da je pravoslo-venska; b) kako se primerja našemu staremu in drugim slovanskim jezikom; c) jeli blagoglasna.— Začnemo po versti:
I. Svetujemo končnici om, oma namesto am, ama; in to pri vsih imenih možkega in srednjega spola. N. pr. bog, z bogom, bogoma, bogom; ali mesto , z mestom, mestoma, mestom. Rečemo da ste a) pravoslovenske. Ne omenimo, da so ji že slovenski pisatelji 16. veka, namreč Oalmatin, Šon-leben in dr. pisali, kterih verstniki se gotovo od naših v govoru niso dosti razločili; le opomnimo, da se pišete in govorite tudi naš čas. Novice pervih tečajev, slovnice in marsikaka druga knižica nas jasno tega prepričajo. Beli Krajnec, Štajarc, vogerski Slovenec, Istrijan, Hrovat zagrebške, kri-ževške in varazdinske županije, ki je po rodu in jeziku pravi Slovenec, kaj druzega komaj poznajo. Kje da je večina, neverno; vemo pa, da so b) tako govorili naši dedje, stari Slovenci, njih cerkvene bukve so nam priče, po širocih prostorih od čer-nega morja do velikanskih Turov (Tauern); da c) tako razun Čehov, ki imajo em, in Rusov, ki v jedinobroju om,, v višebroju pa am stavijo, vsi drugi Slovani pišejo in govorijo. Ali se hočemo s svojo nevkretnostjo od toliko bratov tergati? Ali v vlastno škodo klicu časa po slogi gluhi biti ? Kako smemo jednako pravico nam sorodnih Slovencev kratiti? Mi nemoremo tirjati, da oni od svojega pisanja odstopijo; kjer imajo praveje od nas. Kaj
nas torej Čaka? Krnjnci! varimo so razpertU vrat
odpreti, kes pride prepozno. Da se mnogi Slovenci preradi v Zagreb ozirajo, nam je dobro znano; kdo ve, če ni ravno v tem vzroka iskati. Torej, če ljubimo svojo srečo, ne bodimo terdovratni. Rajše množimo obdelovavce svojega dušnega polja, kakor odganjajmo; sej menda vemo, kako se na majhnem, slabočislanem prostorčku slovstvo obnaša, še nekoliko od blagoglasnosti. Tu pristavimo le svoje osebne mnenje. Zdi se nam, da om ni le samo na sebi prijetno, ampak da pomnoževaje raznost naših končnic tudi celemu stiku lepoto daje. Pa dajmo tudi, da je am znabiti prijetneje; ali se njega, prejemšiom znebimo? Dosita ga še slišimo pri ženskih imenih; zravno se pa naše narečje z slovbamiam, em, im, om ponašati zamore. Za uho toraj se ni zgube bati.
(Dalje sledi.)
Klati izreki.
Včasih je naj boljše eno stopnjo nazaj stopiti, da je skok mogoče. Kdor prehitro naprej leti, rad v jamo pade.
Ni nam vedno tako potrebno kaj vediti, al zlo potrebno je pa večkrat ako veš, da nič ne veš.
Več sreče kakor pameti imeti, je krivica! Več pameti kakor sreče imeti, to je prava pravica!
Eden in dve je tri. Tako šteje pravičen, krivičen pa eden in dve je — pet! ako se mu še bolj ne narase.
Učenost je velik besednik, ki se s previdnostjo prav dobro rabiti zamore; sama na sebi pa ima gotovo le malo vrednosti.