'oitnlna olafana v eotovlni Leto LVIII. V UubHani. v nedeljo, dne 9 februarja 1930 Št 33 St. 3 Oln Naročnina Dnevna minja M kraliaviM Jagotla,l|« mesečno u Din polletno ISO Din celoletno 3UO Din ' za inozeinarvo mesečno 40 DUi nedf |»kn '7.poljski< luk ali hrvaške purice. Pa tiste črne lončene piskre, kdo. vranča, bi kupil kaj tega. Ej, pa ti povem, zakaj grem tako rad v sejem, zato ker ee da pogajati — in tisto, za kar ceno zbijem, je moje l Pa eno bučo bi kupil, hrvaško ali pa tudi belokranjsko. Pa tako, da bi jo pogodil v dinarjih, plačal pa v goldinarjih, kakor nas uče naši vrli itomberčarii. Pa bi vam jo poslal gori v dravsko banovino za pečenko ua predpustni svatovski pir. — Ali pa: sam si pridi iskat, pa s sodom pridil Izredno drzni lomilci M. Sobota, G. februarja. Čeravno si dovolijo vlomilci dandanes marsi-Kaj, je slučaj, ki se je pripetil pri Žitkovili v Krogu, za naše kraje vendar nekaj izrednega. V ponedeljek okrog polnoči se je zaslišalo na oknu prve sobe trkanje. Ker sta mislili ženski, ki sla spali v sobi, da . so trkali kaki poredni vasovalci, se nista oglasili. Nato se je ponovilo trkanje na kuhinjskem oknu. Polem je vse utihnilo. Skrivnostni gostje so bili prepričani, da domači trdno spijo in so se začeli pripravljati, da bi vlomili. Med tem se je prikazala v tretjem oknu luč. Vlomilci so se potuhnili in čakali, kaj bo. Odprla so se sobna vrata in luč je izginila. Lopovi so se plazili ob sleni proti dvorišču. Na oglu so se ustavili, ker so zagledali sredi * dvorišča moško postavo z lučjo v roki. To je bil 2ltkov oče, ki je šel v hlev pogledat h konjem. Ko je vstopil v hlev, je vrala zaprl za seboj. V tem trenutku so se vlomilci zganili. Hiteli so proti vež-nim vratom. Bili so že na stopnicah. Takrat pa je pritekel Izza drugega ogla domači pes in je začel divje lajati. Oče je zaslišal lajanje. Vrata ie odprl. Še preden pa je posvetil ven, so lopovi skočili od vrat in zbežali. Slari Zitek je videl samo zadnjega, ko je zavit na oglu. Ker je sumil, da ni vse v redu, je hilro zaprl vrata in je odhilel v hišo. Vežna vrata je zaklenil, potem pa ie pregledal prostore. Nikjer ni zasledil nič sumljivega. Luč je ugasnil. Ni se še spravil prav v posteljo, ko se je zaslišalo na vratih razbijanje. Iz udarcev in dnigega rop-ita je spoznal, da je zunaj več ljudi, zoper katere se ne bo mogel braniti. V stiski si ni vedel drugače pomagati, ko da je zbežal na podstrešje, lam je odprl okence in je začel na ves glas klicati na pomcč Kmalu so se pojavili na ulici sosedje. Začudeno so hiteli proti Zllkovi hiši. To je lopove preplašilo Pustili so svoje delo in so zbežali v nasprotno snier. Bili so štirje. Spoznnti jih radi leme ni bilo mogoče. žem snegu ee je tekmovalna proga ua novo s trasi red a, markirala, in so se določila nova strelišča. Pokazali so so uspehi prejšnih zimskih tečajev naše vojsko, ki jih je vpeljala zimska športna zveza. Vsa tehnična izvedba tekme je bila izključno v rokah vojaštva. Tekmam je prisostvoval komandant divizije g. gen. Tripkovič s svojim štabom. Pred tekmo je pozdravil navzoče delegate zimske zveze, ki ima največ zaslug, da se je smučanje lako razvilo v naši vojski. Na start se je prijavilo šest patrulj. Vsaka armada je postavila po eno paliuljo, eno pa obmejno čete. Vsaka patrulja je bila sestavljena iz štirih mož, enega oficirja, enega podoficirja in dveh redovov. Te patrulje so startale v polni vojni opremi. Zmagala jo tista patrulja, ki je prva skupno prispela na cilj po Izvršenih strelnih vajah. Kajti na progi 28 km, sta bili postavljeni ludi dve strelišči in sicer na 200 in 400 metrov. Glej sliko! Tekma sama je uspela nad vsa pričakovanja. Pokazala se ip tudi velika morala posameznih lek-mujočih. Opazilo se jo kako Jo močnejši tekmovalec nosil opremo slabejšega, spet v drugi patrulji so tovariši podpirali onemoglega, samo, da se je tekmovalo naprej Med tekmujočimi ni bilo opaziti razlike. Gotovo je najlepši pogled na patruljo, ki pride na strelišče. V Irenu'ku so puški podložene smuške palice, strel, in že gre naprej. Da smo Slovenci prvi v smučanju, je pokazala tudi ta tekma. Na.iveč šans je imela naravno patrulja naše armade Zlasti še, ker sla lekmovala v tej patrulji Šramel in Deržaj. Niso pa računali, da naši fantje služijo tudi v drugih armadah. Tako jo prispela prva na cilj palrola V. armade v sestavi: poročnik Gjorgjevič, narednik BaiubiČ in re-dova Pibernik in Černivec. Sami naši rantje. Pa vseeno, ko bi ne bila imela palrulja naše armade smole (opešal je podoficir), ji ne bi mogel nihče vzeti zmage, ëe lako je bilo med prvo in drugo palrolo le 1 in pol minute razlike. Skoro vse pa-Irul'e so trpelo radi oslabelih tekmovalcev, pa so vseeno vse vzdržale in prispele na cilj. S to prireditvijo je naša vojska ponovno dokazala visoko kvaliteto. Pa ludi v bodoče bo smu-čanie v mednarodnih tekmah priborilo častno mesto. J •■ < Шјр| 1 Ф \ \ - v »«■v lip л i- Me; ! Jakšetova mama Sedemdesetletnica vzorne krščanske žene in matere. Danes slavi v krogu svoje družine s edem-deslletnico življenja gospa Frančiška Jakie, pos«t. niča in gostiluičarka v Robu pri Velikih Laščuh. Izhaja iz rodbine Vdovičeve, ki jo dala mnogo zaslužnih in izredno nadarjenih mož — duhovnikov, j narodnih gospodarjev in kulturnih delavcev. Njen ' mož, daleč na okoli znani Miha Jakše, mnogoletni j župan, načelnik okr. cestnega odbora itd, je umrl že 1 1910. 1er jo pustil v najtežjih časih. Toda naša današnja slavljenka jo iz posebnega kova; trdna, odporna, odločna, preudarna, razsodna, razumna, jo ■ premagala vse težkoče 1er srečno vodi svjo domačijo in družino, zidajtč vedno na skalo — na Boga. Njena hiša je daleč znana po svoji gostoljub-I nosti in postrežljivosti. Nihčo ne gre iz njenega I doma brez jedi ali pijače, če je prišel lačen ali žejen, ne brez zdravila, če je bolan, ne brez tolažbo in nasveta, kdor je lega potreben. Marsikdo — tujec, turist in popotnik — se ima zahvaliti dobri Jaksetovi mami, da si je ohranil zdravje ali morda celo življenje. Vse skupaj največkrat za »Bog plačaj k, katera vrednota je za njo na'dražja valuta. Naša jubilanlka jo znana tudi po svoji temperamentni in neustrašeni zgovornosti, kadar je treba braniti časi božjo in Njegovih ustanov. Marsikdaj in marsikje je zastavila svojo jedrnato besedo in moški — nasprotniki Pravice in Resnice — so morali umolkniti. Mnogi odličniki so že občudovali njeno nešolano, a naravno duhovitost in izobraženost. Kot globoko verna žena je naročnica skoro vseh katoliških časopisov in publikacij ter podpornica nešteto kulturnih, cerkvenih in dobrodelnih ustanov. Bog jo je ob'laril s številno družino — 12 otrok, od ka'erih jih živi še sedem, a Bog je tudi hotel, da so se razkropili po svelu — eni v službo, druge so pomnžile —, tako da je ostala na s ara leta sama Toda njeni otroci (lako jim moramo reči, čeprav je najs'arejša hči — soproga okr. šolskega nadzornika in znanega krščanskega pedagoga g. I. Štruklja — že pri 50 letih> se vedno radi zbirajo okrog nje 1er so zlasti dane« vsi okoli svoje zlate majke, da povzdignejo pomembno slavje. Njim se pridružujemo »udi mi s toplo željo in prošnjo: Bog naj ohrani kremenito in plemenito krščansko ženo in mater v zdravju in zadovoljnosti še tako dolgo, da bo v krogu vseh svojih dragih praznovala še 80 — in če je Bogu všeč, še 90 letnico svojega življenja! „Bfaiuta" Patrulja strelja Vinko Premk - 60fafnîh Danes, 9. februarja, obhaja ua Vrhniki 60 letnico svojega rojstva davčni nadupravitelj v pokoju gospod Vinko Premk. Kot dolgoletnemu predstojniku davkarije na Vrhniki mu je bil dan širok delokrog in odgovorna služba mu je dostikrat zagrenila vestno izpoljevanje dolžnosti. Danes, ko že uživa ob skromni pokojnini zasluženi pokoj, lahko z mimo vesljo gleda v preteklost. Pa ne samo v svojem uradu, tudi kol dolgoletni občinski svetovalec si je pridobil mnogo zaslug. Marsikateri gospodar ali očanec vasi obč ne Vrhnika ve in zna še danes cenili njegovo vnemo in požrtvovalnost, s katero je delal na to, da bi skoro vso zunanje vasi občine dobile šole. Kruta vojska je zidavo zadržala, a danes sloje šole že povsod ali se pa že bližajo dograditvi. Tudi občinska hranilnica na Vrhniki je bila njegova zamisel. Danes, po 25 letnem obstoju razpolaga s prav lepim kapitalom. Poleg naš'etih zaslug, jih je še brez števila, zlasti dobrodelnih. On je živel in še danes živi po načelu: Naj ne ve desnica, kaj da levica. Edini Vsemogočni, kateremu so znana vsa njegova dobra dela. naj ga ohrani še mnogo let zdravega in čilega. Kot iskren katoličan, je tudi dolgo vrslo let zvest naročnik našega llsla, in dal Bog, da ostane še dolgo! Važne izkopn'ne v Dalmaciji D ru št to za proučevanje domače zgodovine »Bihač« je pred kratkim pričelo pod vodstvom danskega arheologa prof. Ejnara Dique izkopavali v Rižnicah med Klisoni in Solinom. V Rižnicah sn odkrili cerkev, za katero so mislili, da je samostanska cerkev kneza Trpimira. To je bila pravzaprav starokrščanska cerkev, stari Hrvatje pa so jo nekoliko spremenili. O teh važnih najdbah bo arheolog Dique napisal obširno študijo. Spomladi prične z izkopavanjem na Gospeji-nem otoku, zakaj neki dokument splitske kurije iz 1. 1307. omenja cerkvi sv. Marije in sv; Štefana na Gospejinem otoku. Sv. Marija je že znana in jo je že 1. 1878. odkril don Fran Bulic. Druga, še neodkrita cerkev je najbrže, po mnenju arheologov, hrvatska kraljevska nagrobna cerkev, posvečena sv. Štefanu. To cerkev že dolgo iščejo. STANKO FLORJANCIC (vrdho z teieznlno LIH MIA\A. Sv Petra ((Sto 35 oriporoča svoio boiJnto r.alndn Uiihiniske posode in vsega v to stroko spada ločeča blaga. Zagorje ob Savi, 6 februarja. Pa ne sinete mislili, da je lo kaka ženska, ki bi bila krščena na ime sv. Blaža, pa se je že postarala in sedaj morda kol beračica hodi po Zagorju, pa bi jo otroci zmerjali »Blažuta, Blažuta!< To je naša steklarna, kateri nepristni Zagorjani pravijo »Glažuta«; kar je iz nemškega »Glashtltte«, pa mislijo, da bolj prav pravijo kot Zagorjani, morda tudi vi tako mislite. Pa je nam popolnoma vseeno: mi pravimo »blažuta«, ker smo se tako navadili, pa , ker se nam zdi bolj pripravno, pa je! To jo najožji pomen lega imena. Se nekoliko širši pomen ima ta beseda: otroka v Toplicah vprašaj, kje etanuje, pa ti jih bo veliko odgovorilo, da so doma v »blažutu, kar pomeni stanovaniske hiše steklarjev — sedaj rudarjev _ ob rudniški železnici. Ako pa dobiš Zagorjana, ki je lam pri cerkvi, ali Kotredežu ali v Vinah ali kod lam okoli doma, ta ti pa z besedo »blažulac označi vas Toplice. Ker ima Ia beseda lako širok pomen, zato ne bo izginila lako kmalu iz Zagor.ia in bo os'ala za spomin na nekdanjo steklarsko industrijo v našem kraju. Zares spomin na nekdanjo sleldarsko industrijo, kajti že več kot leto dni je preteklo, odkar so napihnili zadnjo steklenico v Zagorju, šlrajk jo prekinil delo, ki se ni več začelo, steklarji so so razkropili po svetu, sieklarno pa podira.!o. Več kot sto let je bila za mnogo ljudi krušna mati, ki je rezala zadosti in še kolikor toliko dobrega kruha. Danes so njene peči razkopane. v samokol-nicah vozijo materijal proč in ga zvračajo v hunle ter zasipljojo z njim nov nasip, ki ga rabijo za prihod v novo kurilnico za rudniške lokomotive. Dva pomožna dimnika so že davno odpeljali, sedaj peči in zadnjo steno, kmalu bo padla vsa. Na njeno mesto oziroma blizu tam pride nova separacija, kakor imajo gospodje načrte. Za širokotirno železnico nuino rabijo novo separacijo, pa ne samo zalo, ampak ludi za povečanje obrala, kajti novi rov, ki so ga zavrtali na Lokah obeta mnogo dobrega ma-terijala. Kisovec bo sicer v kakih 5 lelih pogorel, pa le v štedilnikih in pečeh, ne v rovu samem, kajti kakor smo poučeni iz dobrih virov, v rovu Kisovec nobenega ognja ni, ne kakor nam je pred meseci nekdo nepoučeno servirai, da gori notri že sedem let neprestano. Gibljejo se in polagajo nov tir, širok, za navadno železniško vagone. Seveda bodo, kakor se čuje, pustili tudi za hunto še pot do postaje, čo huntov ne bo sram med tako gosposko druščino kakor so vagoni, ki ludi kaj svela vidijo, ker se vedno okoli vozijo. Skala se umika v goro, iz njenih odlomkov kuhajo apno, pa so tudi nekatere apnenice morale proč. Preveč so bilo ob cesti, pa so jih podrli. Med njimi je bila ludi apnenica, prva svojega rodu v Zagorju. Iz le je prišlo apno, ki je služilo za zidavo marsikake hiše v Zagorju in drugod; tudi za našo veličastno župno cerkev je dala apno ta apnenica. Sedaj je v razvalinah. Tako se staro umika novim napravam, vedno večji razmah, vedno večji promet! Vrabičl ludi čivkajo, da bodo podrli tudi takozvano »Poduro< — to je hiša, na kateri je stolpič z uro. Notri ima gospod Šuligoj parno pekarno, pa šc cela vrsta delavskih stanovanj je v njej. Za >Poduro< je >Lc-bringi-kolonija steklanskih, sedaj rudarskih stanovanj. Bolj slaba so ta stanovanja, temna — prav prolelarska! Tudi to bodo podrli, ker jo v napotje novi separaciji (pristni Zagorjani pravimo separa-ciji >ŠI0rc<, zato, ker tam »kolm iz hutov na ma-šine ,šlOrcajo'<. Pa pravimo, da »Lebringa- ni nič škoda, saj namerava rudnik zidati lepše velike stanovanjske hiše tam doli, kjer ob rudniški železnici ena taka že stoji. Svel kupuje od posestnikov v Ribnici — ne čudile se, da imamo ludi v Zagorju Rib- Tako čisti V1M Vaše kuhinske predmete iz lesa ! nico, ki sicer ni samostojna vas, je pa čisto poSteno zaselje Ireh ali štirih hiš. Takole torej se [loslavlja od nas >blažuta< in težko, da bi dogleden čas prinesel steklarsko Industrijo nazaj v Zagorje. Pobožne želje so poceni, Weinbergerjev travnik pa drag, kupci, ki bi zidali steklarno, pa, kakor čujemo le v fantazijo pričarani! Širokotirna železnica bo, kakor upajo, dovršena še v leku lega leta, večja zamuda pa bo z novo separacijo. — Naj bi se le razširil obrat in naj bi se le odprl trg za naš domači premog, da bodo našli naši ljudje zadosti dobrega kruha doma! S'àverte* v Nemčiri Proslava obletnice jngoslovanskegn izseijeni-škega odbora v Nemčiji. Naši izseljenci v rensko-westfalski oblasti, ki jih je približno 50.000. večinoma sumili Slovencev, so proslavili 2. februarja t. 1 v kraljevem kon/.ulutu v Diisseldorfu obletnico z«četkn jugoslovunskcga izseljeuiškega odbora za Nemčijo in obenem rojstni dan svojegu zaslužnega predsednika, narodnega borca g. Berislava Deželica, izseljeuiškega odposlanca kraljevine Jugoslavije, katerega jc poslal v Nemčijo še minister za soc. politiko dr. Andrej Gosur. Pred letom dni je začel g. Deželič » družbi z generalnim konzulom g. Branom Mar kovice m zbirati okoli sebe vse naše organizacije v Nemčiji in vodi danes kot predsednik jugoslovanskega izšeljeniškega odbora 70 naših društev s 3750 organiziranimi člani. Pod njegovim odličnim vodstvom ta organi/.aci-ja izredno lepo napreduje in dela z uspehom na polju kulturno-nacionalne propagande. G. Deželič si je stekel nn socialnem, kulturnem in narodnem polju številne zusluge za naše izseljence in uživa med njimi v Nemčiji splošne simpatije. Med drugim je lani nastavil 1156 naših brezposelnih ljudi, kar znači velik uspeh, ako pomislimo, da ima Nemčija dane« preko t,250000 brezjioselnih. Nn njegovo iniciativo je bila osnovana tudi knjižnica in čitalnica. se je otvorila šola, lako da se naši izseljenci vse bolj koncentrirajo in napredujejo, kar je v narodnem o/iru vsekakor velikanske važnosti. Zastopniki dveh centralnih zvez, in sicer Slovenskega društva sv. Barbare in Zveze jugoslovanskih delavskih in pod^iornih društev so priredili g. Deželicu burne ovacije. Od strani kraljevega konzulata je čestital g. Deželiču generalni konzul g. Brana Marković. T.holapčeva smoli Domžale, 7. februarja. Ko se je sinoči vračal domov občinski tajnik g Dekleva, je privozil za njim po državni cesti v smeri proti Domžalam neznan kolesar, ki je imel na rami oprtano vrečo. Ker je vozil kolesar brez luči, je tajnik zakllcal za njim v šali >Stoj!< Neznani kolesar pa se je tega klica — seveda ker Je imel slabo vest — teko prestrašil, da Je treščil hitro od sebe vrečo ter odkuril v temno noč. Dekleva je sumljivo vrečo pobral, ter jo nesel v bližno pekarijo, kjer so pregledali njeno veebino. Na veliko začudenje »o našli v njej okoii Д» kg saharina Saharin je zjutraj izročil tukajšnji finančni kontroli. Za neznanim kolesarjem-tiholapcem poizvedujejo tukajšnji finančni stražniki ln orožniki Ali šota preveč zahteva od otrok? 24. G. urednik, hvala Vam za te razgovore. Ali šola preveč zahleva? Preveč ne, a način sedanjo vzgoje in šolo ni pravi! Tudi mi smo se morali učiti, pa še zelo. In vidimo, da nam je znanje tudi pomagalo. In vidimo, da dan za dnem moramo spoznavati, da še premalo znamo. Šola naj vzgoji več veselja do učenja — Pisec teh vrst sem župnik na deželi; poldrugo uro je vas oddaljena od gimnazije. V fari imam lepo število dijakov (83); dijaki na meščanski šoli se šolajo z dobrim uspehom; gimnazija pa dijakov ne pohvali. Zakaj? Vidim dva načina teh šol. V eni šoli boljše razumevanje dece, v drugi šoli strog in suh paragraf. Bog ve, kdaj bodo vzgojitelji spoznali, da dijak ni iz železa? Kdaj bodo učili z veseljem, kdaj se bodo nekateri približali študentu? Res je, da imamo dosti dobrih profesorjev, eden od teh je krasno zapisal svoje misli v >Slovencu« dne 22. t. m. A nekateri drugi!? Hodi moj študen-tek poldrugo uro v šolo; zgodaj je vstal, da je pravočasno prišel do šole. Zvečer se je mučil in učil do pozne ure. In pri profesorju, ki ga vpraša, ne najde milosti, da bi ga vsaj ljubeznivo vprašal. Pa je fant znal; sain sein ga prejšnji dan izprašal, zmožen dečko je, a na ojster način izrečeno vprašanje ni mogel odgovoriti, nezadostno je dobil. In še malo bolj mehkega značaja je, in je vkljub temu, da je izboren matematik, dobil tudi v matematiki slab ved. — Ali: Zgodilo se je, da je dobil fant iz nekega stranskega predmeta slabo, ker ni — meščan! Jaz mislim, da itnamo vsi vzgojitelji dosti prilike, da se sproti učimo, da je bodcînost — kmetske Srečna mati Ljutomer, 7. februarja. V Stročji vasi pri Ljutomeru jo Ana, soproga delavca Janka Blagovič, dne 6. t. m. povila tri otročičke in sicer dva fantka in eno deklico. Mati in vsi trijo otročiči so čili iu zdravi. Naslaja samo vprašanje, kako naj uboga delavka ob bornem moževem zaslužku preredi tri črvičke — Božje stva-rice, ker zraven prepolrebne otroške hrane treba tudi tri garniture otroške opreme. Pa bo že Bog pomagal in dobri ljudje, ki jih tudi v Ljutomeru no manjka! Bog ohrani mater in vso tri otročičke zdrave. Vsi trije so bili že 7. t. m. krščeni v župni terkvi v Ljutomeru. Koîerfa» Nedelja, 9. februarja (5. po razglašenju Gospodovem): Apoloni ia, devica inučemca. jutri: ponedeljek, 10. februarja: Skolastika, devica; Sotéra, devica rnučenica; Viljem, puščavnik. ga ptsdpusf! Konfeti serpentine, pa o. à vue in vse arugo kupujte pn M. TI C AR, Liubliana (Društvom popust) mladine Niso otroci krivi, da niso v mestu doma; šola jo pa tudi zanje. Zato bi moral čut pravico-ljubnosti narekovati vzgojiteljem, da lepšo ravnajo z našo deco. Bodite dobri z njimi, veselje do učenja jim boste vlili v srce z dobroto, ne pa z nezadostnim. Ko pride konferenca, vedno resno premišljujem: ali jo vredno, da naši študentje merijo vsak dan dolge kilometre? Ali ne bodo dijaka, za katerega izdajaš denar, vrgli I čeprav veš, da se fant uči, da fant res zna!! Saj se jo zgodilo: v razredu je bil nemir. Profesor se razjezi, vpraša enoga in drugega učenca, a radi nemira v razredu: vsi nezadostno. šo imej voljo študirati, Se podpirati dijaka. Veg vzgoje, več veselja v šolo! Imeli smo dobrega profesorja: skoro miš bi slišal pri njegovi razlagi, malo smo ponavljali, lepo znali. Še danes ga hvalimo bivši sošolci. In se z nevoljo spominjamo čemernega sitneža, ki nas je zmerjal in krivično redoval. Po pravici povem: smili se mi učeča se deca. Profesorji hočojo, naj bodo vedno kot napeta struna; življenje pa hiti tudi mimo njih — a kaj ima moj dijaček od mladosti? Vsak dan — cesto; včasih lepo, včasih dež, mraz, sneg. Skoro vsak dan prinese iz šole žalost; le malokdaj se prismeje domov. Kadar pišejo; takrat se svobodno razvije, nemoteno piše in dela in ima uspeh! Upajmo na boljše! Dijaki pa vsak čas izrabite ali za šolo, ali za svoje zdravje, ali — kar se rado pozabi — za samoiz-obrazbo: jezike čitanje, pisanje. Dosti! Župnik na deželi. Osebrte vesti = Iz železniške službe: Premeščeni so: uradniki 111. kategorije, 1. skupine: Sibovc Alojzij, kurilnica Ljubljana I. glav. kol. v strojno odeljenje direkcije; Jager Albert, strojno odeljenje direkcije k zastopstvu drž. žel. Postojna; Dolenc Josip, zastopstvo drž. žel. Postojna v kurilnico Ljubljana I. glav. kol.; uradnici III. kategorije, 3. skupine: letih Ka-rolina, prometno komerc. odeljenje direkcije Zagreb v prometno komerc. odeljenje direkcije Ljubljana; Rajar lerica, prometno komerc. odeljenje direkcijo Zagreb v prometno komerc. odeljenje direkcije Ljubljana. Stalnost je priznana uradnikom II. kategorije, 5. skupine: Pavček Josip, Sevnica, Hlc-bec Anton, Ljubljana gor. kol.; Prvanovič Milivoj, Zidani most; Djordjevič Stojadin, Tezno; Pirjevec Stanislav, Zalog; Štrubelj Anton, Logatec; uradnikom III. kategorije, 4. skup.: Kulčar Ivan, Cakovec; Jenko Janez, Domžale; Gabriel Dragotin, Borovnica; Repe Ivan, St. Janž na Dol.; za uradnika 111. kategorije sta imenovana: Bavčer Vinko, sprevodnik vlakovodja, Murska Sobota in Stropnik Marija, administrativna zvaničnica, prometno icomercijelno odeljenje direkcije, oba zvaničnika. Novi grobovi Î. Ivan Dctela. Iz Moravč: V petek ob 10 ne je umrl v svoji rojstni hiši g. Ivan De-t e 1 a , zadnji brat pokojnega pisatelja-Moravčana dr. Franca Detela. 4- Cerklje ob Krki. Pokopan je bil včeraj (so boto) g. Ivan Vahčič, gostilničar tu. Umrl je kot katoličan — na smrtni postelji se ie pripravil — čeprav je v prejšnjih časih marsikdaj hodil čudna pota (pred leti je n. pr. vršil službo duhovnika pri nekem necerkvenem pogrebu lu v Cerkljah). Ljudje smo mu vse to odpustili in prepričani smo, da mu je pa Bog odpustil še preje kot mi. Razkošna obilna pena mila Gazela in pravilno 8 sodo omehčana voda ta vzroka, da mi so«ede zavidajo - tako lepo bleščeče perilo + V Rušah pri Mariboru je umrl lesni trgovec in posestnik g. Anton Petin. Pokojni je bil blaga duša, povsod priljubljen, dober katoličan. Kratka bolezen je uničila njegove življenjske sile. Stari ruški hrasti padajo drug za drugim. Naj v miru počivajo! — Pogreb bo v nedeljo (danes) ob 15. uri na ruško pokopališče. ■J- V Mnkolati pri Poličnnah je 6. februarja nenadoma umrl zadet od kaoi g. Matej Pun-gartar, gostilničar brezalkoholnih pijač, zapuščajoč žalujočo soprogo in dva nepreskrb-ijena otroka. Pogreb pokojnika se je vršil dne 7. februarju. Mola kronika ■fr V Ameriko nvsijonarit se vrača te dni nad vse agilni in požrtvovalni frančiškan č g. p. Odilo Hajnšek. Kakor smo se razveselili, ko jo prišel pred nekaj meseci, po dveh letih delovanja v Ameriki, na obisk v domovino, tako sedaj iznova občutimo vso grenkost slovesa, kajti pogrešali bomo njegovih ognjevitih govorov. Vendar mu želimo srečno pot iu obilo blagoslova ter uspehov v reševanju duš naših oddaljenih bratov in sester. fr Sirab pred povodn o. Na jugu, v Srbiji, Južni Srbiji, Bosni vlada te dni veliko deževje. Prebivalstvo se zaradi tega zelo boji povodenj. Reka Cetinja se je že razlila čez del mesta Užica. Pri Višegradu je Drina narastla za trt melre, znatno pa je narastla tudi reka Bosna. Iz Skoplja poročajo, da je znatno uarastel tudi Vartlar. — V Hercegovini sedaj neprestano dežuje. Hercegovinski kmetje s.o. zelo boje, da se ne bi voda raziila čez velika her-cegovinska polja, kakor Mostarsko blato, Bekijsko in Popovo polje, kakor tudi polja kraškega značaja. To bi onemogočilo jiomladi oranje in seiev. Ce bi se to pripetilo, bi se želev mogla vršiti šele jeseni, ko pride zopet veliko deževje. Hercegovinski kmetje so zaradi lega seveda v velikih skrbeh. — Dočim je le dni vladalo v Osijeku iu po vsej Slavoniji najlepše spomladansko vreme, je v sredo popoldne divjala nad Baranjo velika nevihta, ki je skoro fenomenalna. Najprej je zelo deževalo in grmelo. V nekaterih vaseh pa se je vsula teča, debela kot lešnik, toda samo za dve minuli, tako da ni povzročila nobene škode. Ta toča je sredi zime gotovo zelo redek pojav. fr Sv. misijon v Teharjih. V nedeljo 2. februarja zupočeti sv. misijon se čedalje lepše in mogočneje razvija in bo danes popoldne končan V ponedeljek ob pol sedmih zjutraj slovesna sv inašn zn umrle fnranc. ■fr Vinarski in sadjarski tečaj. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je s svoiira odlokom z dne 23. januarja t. 1. Štev. 3680-I1I/1 odredila, da se vrši tudi letos na tuka šnji bano-vinski ustanovi 9 mesečni tečaj v svrho temeljite izobrazbe kmečkih in viničarskih mlaclen;čev v vinarstvu, sadjarstvu in kletarstvu, V tečai, ki traja od 1. marca do 30. novembra se sprejme 10 mladeničev, ki so stari najmanj 16 let, dovo'j razviti in močni za opravljanje vseh praktičnih opravil. Pouk je v prvi vrsti praktičen in le v toliko tudi teoretičen, v kolikor je to za bol še razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, v trtnici, v sadonosnikih, v drevesnici in v vinski kleti neobhodno potrebno. Gojenci dobe prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano in mesečno po 100 Din na roko za nabavo manjših potrebščin. Prošnjam za sprejem, kolkovanim z 20 in s 5 Din je priložiti: 1. krstni list, 2. zdravniško spričevalo, 3. odpustnico ljudske šole, 4. nravstveno spričevalo in 5. izjavo staršev, da puste prosilca 9 mesecev nepretrgoma v.tečaju. — Tako opremljene prošnje naj prosilci osebno predložijo do najkasneje 18. februarja t. 1. pri upravi banske trtnice in drevesnice v Kapeli, pošta in žel. postaja Sla-tina-Radenci. — Upravnik nasada: Jos. Glaser. ■fr Prošnje za podpore. Kraljevski banski upruvi prihajajo dnevno številne prošnje za podpore pri nabavi materiala zn zgradbo gnojišč, gnojničnih jam in hlevov. Te prošnje so večinoma pomanjkljivo sestavljene, večkrat tudi 1 nekolkovane. Tudi nima kraljevska banska uprava trenutno dovolj kreditnih sredstev no razpolago, da bi mogla ugoditi novim prošnjam. Zato se opozarjajo interesenti, naj novih prošenj ne vlagajo več, dokler ne bo to razglašeno Ur ■ v Uradnem listu. iiioûtsMua fant ftmiii se 'e preselila na Fol anstoe cesto st. 20 in se priporoča cenjenim damam je prvi in edini izdelek, ki je prirejen iz dr. Wander-je* ega sladnega ekst'akta in zajamčeno 30°/o ribjega olja, pa je popolnoma prost odurnega okusa in duha po ribjem olju. Jemlje se suh ali raztopljen v mleku in ima zelo prijeten okus. — Otroci in odrasli ga radi jemljejo, neobhodno potreben pa je vsem onim, ki imajo slab tek. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX -fr Tatovi so vdrli v noči od srede na čelriek v trgovino rrank na Malenci pri Cerkljah ob Krki in odnesli vse. Prav veliko so dobili usnja. Bila je temna in deževna noč, kar je za tatove jako pripravno. ■fr Imeniten »fnrež« (kolino) so imeli te dni v znani gostilni pri »Cestnem Jožckuc ob cest: med Sto ram i in Št. Jurijem ob j. ž. Gostilničar in jxisestnik g. Podgoršek je klal rezanega mr-jasca. ki je imel 485 kg žive teže in bil dolg cela dva metru, star še ne tri leta. Čestitamo vrlemu živinorejcu g. Jožeku k takemu uspehu! Naj bi našel mnogo posnemovalcev med Slovenci! ■fr Lčno mesto na kiparskem in rezbarskem oddelku tehniške srednje šole v Ljubljani je razpisano in sicer za učitelja za kiparstvo in rezbarstvo s takojšnjim nastopom. Za to učno mesto pridejo v poštev kandidati s kvalifikacijo za I. kategorijo. Interesenti naj se v svrho točneiših podatkov zgla-sijo pri ravnateljstvu tehniške srednje šole. •fr Kmctska vojna v Bosni. V vasi Brez.-ku pri Srebrnici v Bosni se je zopet pripetil ed'.n tistih žalostnih dogodkov, ki so tam tako običajni. Kmetje Murat in Rašid Cikelič in Mehired Teho-bič so vdrli v hišo družine kmeta Haliloviča v Podgorju ter v krvavi bitki ubili Avda in Sačirja Haliloviča, dva domačina težje ranili, dva pa lažje ranili. Ubijalci so nato pobegnili v gezd in jih sedaj iščejo orožniki. Zakaj so izvršili tako grozen zločin, ne ve nihče, zdi pa se, da najbrže zaradi starega sovraštva med družinami. fr Advokatska zbornica v Ljubliani vabi vse gg. advokate in advokatske pripravnike na sestanek, dn<; 12. februarja 1930 ob 18 v dvorani štev. 79 deželnega sodišča v Ljubljani, kier bo poročal g. dr. Turna Henrik o Kongresu mednarodne zveze advokatov v Parizu. fr Madžarsko poslaništvo v Bel«rradu javlja, da so pristojne madžarske oblasfi sklenile defini-tivno evakuacijo vojaškega pokopališča Vizivaroš (Budimpešta, L, Hideguti UT.) Pozivajo se zainte-resovani, da prenesejo svoje mrtve v druga pokopališča pred 1. majem 1933, ker se bodo pokopali v skupni grob vsi posmrtni ostanki, ki ne bodo prenešeni do tega časa. Zainteresovani se radi informacij vsake vrste lahko obračajo na Pokopališko sekcijo voine komande mesta Budimpešte (Budapest, IV., Veres Paine uteza 1) ali ravnateljstvo pokopališča Farkašret. fr Delitev in zamenjava 70% kroskih prt7"a-nic. Finančna direkcija objavlja: Po rešitvi g. ministra za finance z dne 31. januarja 1930, št. 14.4'4, se morajo skupne 20% kronske priznanice, ki so jih prejele državne m privatne naprave ob kolkovanfu bankovcev punilarnih mas, fondov in depozitov, ro-loženih za več o^eb. kakor tudi priznanice denarnih zavodov, ki se glase na velike zneske, razdeliti na toliko posebnih priznanic, za kolikor oseb je bila skupna prizn^nica izstavljena, odnosno pri prizna-nicah denarnih zavodov na več;e število priznanic, glasečih se na maniše zneske. Nove priznanice bo izdaiala za ves teritorij dravske banovine saino dravska finančna direkciia v Liubliani. Interesenti moraio predložiti originalno 20% priznanico in spisek oseb. za kalere ie b>la skunna priznanica izstavljena, 1er navesti zneske, na katere naj se plašijo nove priznanice. Denarnim zavodom se bodo zamenjale za maniše zneske samo one skupne priznanice. ki se flasijo na njihovo ime. Zamemava sc bo vršila do dne. ko bodo priznanice zapadle. fr Vsem društvom, ki bodo 25. marca praznovala Materinski dan, priporočamo 111. zvezek »De- kliški oder«, ki obsega na 62. straneh celo vrsto deklamacij in igrokazov za proslavo Materinskega dne. Cena 10 Din, pri odvzemu najmanj 5 izvodov 10 odstotkov popusta. Na razpolago sta še tudi L in II. zvezek (8 Din in 12 Din), ki imata skupaj petero iger, od katerih sta tudi 2 zelo primerne za Materinski dan. — Naročila sprejema uprava Vi-gredi, Ljubljana, Ljudski dom. fr Na tisoče žen in deklet je že naročenih na ženski list Vigred. Veliko pa je tudi še takih, ki bi se na list golovo naročile, če bi ga poznale. Zato sporočite še danes upravi Vigredi, Ljubljana, Ljud ski dom, svoj natančen naslov, da Vam pošlje prvo in drugo številko. Letna naročnina 25 Din. fr Veber France, Filozoiija, Načelni nauk o človeku in njegovem mestu v stvarstvu. Glede tega dela sporočamo, da bo izšlo koncem tega meseca. Izdaja se je zakasnela radi tehničnih zaprek. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. fr Ivana Cankarja zbrani spisi so naša prva in najvažnejša književna dolžnost. Ne ostanimo neobčutljivi in trdi, sprejmimo Cankarja in zamislimo se ob njem. V njegovi knjigi boino našli svojo lastno podobo in hrepenenje po ueprikrajšani pravici in lepoti. Tuji svet priznava danes Caekarja, spoštujmo ga še mi doma. Naročimo njegova dela in ber.mo jih. Nova Založba v Ljubljani (Kongresni trg) Vam bo kot založnica Cankarjevih Zbranih spisov v vsakem oziru olajšala nakup. fr Gospa, že prvi posltus pranja po našem načinu Vas bo uveril, da imamo pravi Citajte oglas terpentinovega mila rGazela«. -ft Otrokom naj sc daje le milo neškodljivo odvajalno sredstvo, da se odstranijo posledice leni-vega delovanja črev. Vsled tega predpisujejo gospodje zdravniki otrokom vsake starosti »Darmol«, znano čokolado za odvajanje. Ker se to sredstvo lahko zauživa in ima izboren čokoladni okus, jc »Darmol« zelo primeren za otroke. -fr Pri hripi (influenci) sploh vselej, kadar občutite r.erazpoloženje, nadrgnite na večer svoje telo z »Algo«. Počutili se bodefe takoj sveže, temperatura bo popustila, spanje bo lahko in zdravo. V lekarnah in drogerijah 1 steklenica 16 Din. fr Sekcija udruž;nja drogistov v Ljubljani bo imela dne 23. februarja ob pol 10 dopoldne v hotelu »Miklič« izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. razpust sekcije in ustanovitev društva drogistov in 2. odobritev novih pravil. Polnoštevilna udeležba dolžnost! — Predsednik. fr Slovensko planinsko društvo, podružnica Jesenice, naznanja vsem svojim članom in prijateljem planinstva, da se bo vršil njen redni občni zbor v nedeljo, dne 23. februarja t. 1. ob 9 dopoldne v restavraciji g. Davorina Tancarja na Jesenicah. Radi volitev novepa odbora udeležba obvezna. Istodobno se naprošajo vsi člani, da pri tej priliki poravnajo članarino za leto 1930. -A- Gospodinje Vaše perilo pere. posuši, тогшч ali Itkn 'nvnrna .Tos Reich ■fr Sed jnrjl! Cepil no smolo najfinejše kakovosti in d rti sr. kemiknliie za sadjarstvo dobite pri tvrdki »Chemotcclina«, družba z o z., Ljubljana. Mestni trg 10. fr Trgovce opozn rja rilo na ugodno priliko, ki se jim nudi dne II februarpi 1940. Nn javni dražbi se proda tega dne ob 9 pri sodišču v Celju lena treovska hiša s sklndifèi in posestvom. Hi=n se nahaja v St. Jurju ob južni žel., sredi trga nn nnjnrometnejšnm prostoru ob farni cerkvi. Potreben kapital ca 300.000 Din. •ir Opozarjam« пч тНч« "»pndn |t-4i»i |cr«ke I iudske posojilnice na zadnji strani dnnušnjega »Slovenca«. Nesreča ne počiva — Požar vsled papirnatih okraskov na svečah, darovanih za Marijin oltar, je pred kratkim uaslal v župni cerkvi v Ločah pri Poljčanah. Cerkovnik je prišel zvečer zapirat in našel vso božjo hišo v dimu. Ogenj se še ni razširil in ga je bilo lahko pogasili. Dobilo se bo zavarovalnino nekaj čez 700 Din. V tej cerkvi je to že drugi požar iz istega vzroka, čemu neki devljejo svečarji na sveče papir? Če žo okraski morajo bili, naj bodo negorljivi ozir neškodljivi fr Pri razdražljivosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, utrujenosti, pobitosti, tesnobnem čutu imamo z naravno »Franz-Josef« grenčico pri rokah domače sredstvo, ki vsako razburljivost, naj izhaja iz kateregakoli prebavnega dela, takoj ukroti. Zdravniški strokovnjaki priznavajo, da učinkuje »Franz-.Tnsef« voda zanesljivo tudi pri ljudeh visoke starosti. Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in .špecerijskih trgovinah. Ljubljana Kai bo danes7 Drnmn: Ob 3: »Pogumni Tonček«. Ob 8: »Cvrček za pečjo«. Operns Ob 3: »Rigoletto« Ob pol ti zvečer; »Tićart. Rokodelski dom: Ob 7 »Utopljenca«. Kino DruStveni dom Gliuce: Ob 4, 6 in 8: »Mula krudljivka«. Akademski dom: Ob 4 popoldne pravljice Narodni dom: Češka mnriionelnn predstava ob 4: »liana in povodu ji mož«. Leknrne: Nočno službo imajo. Mr. Bahovec, Kongresni 'trg; Mr. Ustur, Sv. Petra cesta 78, in Mr. Hočevar, Šiška. Mož drvar »Oha, sivec!« Težak, z drvrni naložen voz se škripaje vstavi sredi vrveža. »Hoj, očka, počem daste drva?« »Poceni, poceni, bolj kot jeseni! Dobra so, vidite, suha kot dren iu gorela bodo kot smoia. Kar pogtejte jih, pa dolga so, dolga, 25 col.« »No, oča, ceno, ceno povejte!« »900 kron boste dali za tale voz.« »Kaj? 900 kron? Saj jih niti ena klaftra ni! Vozite v Ljubljano dobro inero in tudi dobro blago, ne pa takele trhlenine! Veste oča, dobro blago sc samo hvali, ni treba nič reklame! Najboljše bo, da drva kar nazaj peljete, ali jih pa meni daste za 700 kron«. »Ja, ali mislite, da se drva tako delajo, kakor vi mečete besede z vašega klallrskega jezika? To je trpljenje veste.« »No bom pa jaz kupil«, pristopi nek drug kupec • © Žena v luči zgodovine. Na 16. prosvetnem večeru je predaval p. dr. Roman loniinec o velikih in pomembnih ženah, ki so se kakorkoli uveljavile v evropski zgodovini in zapusti e v kulturi tra^e sledove. Predavatelj je odgrnil slikovito galerijo najrazličnejših ženskih portretov od najstarejših časov do danes. Pred nami so se vrstile žene, genialne po svoji notranji veličini in svetosti, ustanoviteljice in reformatorice redov, dalje prijateljice velikih mož, ki so vplivale na njihovo življenje in delo, velike umetnice in znanstvenice, ki so dosegle svetovni sloves in priznanje. Ta pestra revija nam je odgmila pogled v žensko duševnost in n.eno svojstveno tvornost, ki je za človeško življenje enako dragocena kot moška. Veliko zanimanje našega ženstva za podobna predavanja pa se kaže v tem, da je bila verandna dvorana »Uniona« do zadnjega kotička zasedena. O Velika tlakovalna dela za letos. Gradbeni program meslne občine, ki smo ga svoj čas že objavili, ne dolcča za letos nobene večje zgradbe, razen carinarnice in kakor smo izvedeli iz zadnje občinske seje še preuredbe kolodvora in pa regulacije Ljubljanice, vendar bodo vsa ta dela izvršena predvsem iz državnih sredstev in fondov. Mestna občina ne bo letos izvršila najbrže nobenih večjih investicijskih del in ne tlakovalnih, lter bo težko dobila kritje še celo za redni, kaj šele za izredni proračun Pač pa bo kljub temu izvršenih precej tlakovalnih del, in sicer iz sredstev kaldrminskega fonda. Tako bodo llakovane vse cesle. ki vodijo k prostoru nove carinarnice, to so Vilharjeva ul'ca, Martinova cesta, Masarykova cesta, gornji del Dunajske ceste in druga pota. Obsežnost teh tlakovalnih del si lahko predstavljamo, če pomislimo, da se bo leto« tlakovalo skoraj polovico toliko, kolikor se je dnsedaj tlakovalo v Ljubljani v vseh letih po vojni. Maribor BAN ING. SERNEC V MARIBORU. Včeraj z opoldanskim brzovlakom Je dospel v Maribor na svoji poti v Zgornjo Radgono, kjer se vrši danes na slovesen način blagoslovitev novega mostu ban g. ing. Sernec v spremstvu pod-bana dr. Pirkmajerja, banskega svetnika dr Sene-koviča. Na kolodvoru so ga sprejeli ln pozdravili okrož. inšpektor dr. S '-aubach, prevzvlšeni knezo-škof dr. Karlin, pomožni škof dr. Tomažič, mestni župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold, okrajna glavarja dr. Ipavic in dr. Hacin ter zastopniki drugih oblasti in korporacij. G. ban se je ob % 16 odpeljal v smeri proti Ormožu in n.iprej v Zgornjo Radgono, kjer prisostvuje danes kot zastopnik vlade blagoslovitvi novega mostu. Kot zastopnik lavantinske škofije se udeleži blagoslovitve škof dr. Tomažič. • □ Koliko vode porabijo Mariborčani v enem letu. Zanimajo so Mariborčani, koliko alkohola, hrane itd. konsum'rajo v enem letu. Mariborski fir-bec pa ne pozna meja in utehe. Še glede vede bi rad vedel, kaj natančnejšega. Strokovnjak! pri mestnem vodovodu, ki vse take stvari točno beležijo, pravijo: 1,322.-177 kubičnih metrov pitne in korislnostne vode je šlo. Najmanj vode porabijo Mariborčani v oktibru in "tvembru, največ julija meseca ( 183.194 kub metrov) V četrtletju od maja do vključno avgusta pa znaša konsum 511.608 kub. metrov. Na vsakega Mariborčana pride torej letno (vpoštevajoč tudi nekatere okoliške predele, ki dobivajo vodo od mestnega vodovoda) približno 35 000 kub metrov pitne in koristnoôtne vode. Izkaz je seveda na prvi pogled porazen, pa je le dejstvo. Ogromne so namreč količine vode, ki gredo za večja podjetja, škropljenje ulic itd Koliko vode pa popijo Mariborčani v enem letu, ni možno ugotoviti; očividno se omenjena količina giblje pač precej nad količino konsumiranfh alkoholnih pijač, katerih so Mariborčani povžili v preteklem letu za nič minj nego 2.392.812 litrov. □ Torišče znanstvenega dela v^farilioru e »Časopis za zgodovino in narodopisji® Omenjena znanstvena revija, ki ima že toliko zaslug pri znanstvenem in predvsem zgodovins-em raziskovanju zhsti obmejnih predelov ter vnetem in z neizpodbitnimi dokazi podprtem izkazovanju naših pravic, se bo ob 25 letnici svojega obstoja še izpolnila v toliko, da bo poleg običajnih člankov in prispevkov objavljala razne arhivalne znamenitosti, ki se tičejo politične., kulturne in socialne zgodovine našega obmejnega ozemlja. □ Spremen ha voznega reda na avtobusni progi Poljčane—Konjice-Vitanje. Jutri prično voziti avtobusi tudi iz Konjic v Vitanje. V Vitanje bo vozil avtobus samo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah. Odhod iz Konjic zjutraj ob 6.80, opoldne ob 13 20. Iz Vitanja odhaja avtobus ob 7 30 in 17. Na progi Konjice—Poljčane se opoldne vožnja ukine. Zrto pa se uvede vožnja iz Konjic ob 20 do večernega vlaka tako, da je ugodna železniška zveza z Mariborom. □ Na Klopni vrh je odšlo včeraj opoldne lepo število mariborskih smučarjev, da pregledajo le-ren. Od njihovega izvedeniškega mnenja bo odvisno, če se boste dne 16. in 23. t. m. vršili na Pohorju smuške tekme. □ Los von — Loibnrh? Med mariborskimi in ljubljanskimi lovci je prišlo v poslednjem času do nesporazumov. Zato se v tukajšnjih lovskih krogih z vso resnostjo tre-tira vprašanje glede odcepa e,d ljubljanske zvrze ter ustanovitve nove zveze. Ustanovni občni zbor nove zveze naj bi se vršil v kratkem v Celju. □ Zbor rezervnih častnikov bo jutri ob 20 pri Zamorcu. Na sporedu je razgovor o predlogih posameznih odsekov, ki se tičejo poglobljenega na-rodnoobrambnega dela v Mariboru. i OtVOrU S61YI * Sa' at°r''U '^eonišče« na Zaloški cesti v Ljubljani moderen Ronlgen-institut ki je opremljen z vsem priborom za vsak vrstno pregledovanje in slikanje, kakor tudi za globočinsko in površinsko ob evanje z Rontgen-ovim. žarki. Ordiniram: od ',,11—'.,12 in od ,3 — 4 ure Rentgenolog Dr. Josip Hete'n O Moment iz slanovanjske bede. Na mestni magistral se je te dni zalekla ubožna ženska. Iz prav navadnega vzroka: v kratkem, že v prihodnjih dneh bo deložirana. Ni mogla plačevati najemnine, vendar pe ne zaradi tega, ker bi bila zapravljiva ali malomarna, temveč zato, ker je — vdova z devetimi otroci. Na magistratu, kjer so prosilci za stanovanja sicer prav vsakdanji pojav, so ji le obljubili in zagotovili pouioč. Deložacija lake številne družine je sicer kljub vsemu nekaj nenavadnega, vendar pa za-dosino ilustrira stanovanjsko in še bolj socialno bedo v našem mestu. Upamo, da se bo mestna občina potrudila vsaj tej družini poiskati zavetišče. Za javnost pa naj zaenkrat zadostuje ta skromna notica. 0 Vreme v Ljubljani je bilo včeraj manj oblačno, lepo solnčno in vedro. Najnižja temperatura je znašala plus 0.8. najvšiju pn plus 6.7 stopnj Celzija. Burometer 761.8. Pihal je južni veter. O Samomorilni kandidat. Hiširk Henrik jc kljub svojim 27 letom star samomorilni kandidat. Že ponovno je morul z reševalnim avtom v bolnišnico. Včeraj zjutraj ie morala radi njega zopet posredovati reševalno postaja. Prere-zal si je žile na rokah. Ob pol 5 go je rcševaln-avto prepeljal v liolnišnioo. © Nova partija pristnega kraškega terana v kvaliteti nedosegljivega dospela, liter 28. Din. — Delikatesna trgovina Khain, Miklošičeva 8. Q Važna objava. Za odstranjevanje nadlega-jočih nohtev in kurjih očes brez krvi in bolečin — vsak dan (za gospode in dame) od 8 do 18.30 razen nedelje od 8—12. Plača se samo Din 8.—. — Kopališče »Slon«. 0 Zobotehnica Pavla Marija Kocjančič. Dunajska ccsta, ob sobotah [»poldne ne sprejema. DOKLER VI SPITE DELA DARMOL Zvečer pred spanjem vzemite Darmol, pa se jutri zjutraj prebudili svež in zdrav M rate t rei znati, da Vaše slabo spanje, nervoznosti glavobol in bolečina v križu, kakor >udi ispuščaji po koži Vaših otrok, ie samo nosledlca zaprte stolice. -Žat i je Vam in Vašim otrokom potreben Darmol, čokolada orot trdi stolici katera deluje blago in sigurno. Zahtevajte posebno Darmol, ker edino Darmol da Vam in Vaši družini željno olajšanje. 1 škatlja zadostuje za 20 do 30 kratno porabo □ Iz tukajšnjega teatra. Angažirana je pri tukajšnjem Narodnem gledališču gdč. Vida Rcnč-ljeva, ki se je že pri svojem prvem nastopu v »Netopirju« odlikovala s sigurnostjo nastopa. □ Obrtno gibanje. Izdanih obrtnih pravic je bilo tekom januarja 23, izbrisanih pa 17. □ Z obleko so se hoteli preskrbeti. V noči od petka na soboto so nepogruntani rokovnjačl vdrli v krojaško delavnico Ivana Gombača v Tatten-bachovi 14, zlomili s silo ključavnico na vratih, pri čemer so se na podlagi sledov očividno jioslu-ževali železnega droga, ter do cela izropali delavnico. Odnesli so 12 kompletnih oblek ter nekaj blaga v skupni vrednosti 25.000 Din Službujoči stražnik je po ugotovitvi, da so vrata v delavnico odprta, obvestil o tem okoliškega nadzornika Cigoja in trgovca Gustinčiča, ki so skupno pregledali lokal, O dogodku so bili nadalje obveščeni vodja kriminalnega oddelka Cajnko, okoliški nadzornik Ma-carol in detektiv Grobin, ki je izvršil posnetje prstnih odtisov. Gombač, ki je pri »Triglavu« zavarovan proti vlomu za 30.000 Din, sumi,, da so izvršili vlom trije mlpdeniči, ki so se v petek po-I>oldne do sumljive mere smukah pred trgovino. П Z lestve je padla, ko je šla na skedenj, 67 letna prevžitkarica Bera Terezija iz Gornje Bistrice. Pri padcu si je zlomila revica levo roko. Prepeljali so jo v tukajšnjo bolnišnico □ Tudi pod Kalvarijo in sicer v Vinarski ulici 23 so onegnvili rokovnjači. Skozi okno so zlezli v stanovanje Ivana Bedrača ter odnesli razne obleke, perila in drugih potrebščin ter 1000 Din. Celotna škoda znaša 3150 Din. Na mesto vloma je prispel dactiloscop Grobin, ki je izvršM posnetje prstnih odtisov. Sledovi vodijo v Kamnico. »Ekdolf« je namreč takoj ubral sled In se pognal proti kamniški smeri, vendar je pred Kamnico izgubil sled. □ V običajnem Izobilju je potekel včerajšnji tržni dan. Slanmarji so pripeljali 240 zaklanih svinj; kmetje 8 vozov krompirja, 28 vreč čebule, 30 vreč zelja, 16 vreč pšenice, 3 vreče rži, 4 ječmena, 22 ovsa, 14 koruze, 3 ajde, 6 pšena, 2 prosa ln 6 fižola. Na senenem trgu je bilo 10 vozov sena, 7 vozov otave in 6 vozov slame. Bilo pa je manj drenjn kakor po navadi; drobni snežni kosmiči so jeli naletavali — zato se je mariborskim gospodinjam mudilo domov, zato so izostale tradicionalne skupinske konference na trgu. □ Najveselejši človek na svetu. Tako naziva svetovni ruski pevec Saljapin gospoda Južnega, ravnatelja slovitega ruskega grotesknega teatra »Sinja ptica«, ki se na svoji uspeha polni turneji no Jugoslaviji ustavi tudi v Mariboru 17., 18. in 19 t. m. □ Podružnica Slovenčeve иргате opozarja interesente, da so za dvigniti sledečo oglasna pisma pod značko: ? Risar«, »Čas je zlato« in »Fiksna pla- ехпо disec tn stanoviten ie parfum, ki ga vsebuje milo Elida Favorit. Ono ima vse dobre lastnosti, ki jih zahtevamo od res dobrega mila, je blago in čisto tei polepšava polt.Kljub temu, da se močno peni je zelo Izdatno in to vsled njegove Izredne kvalitete. 9lhlo ELI Celie Za naSe bratel Kat. prosvetno društvo je povabilo iz Ljubljane g. Davida Dokto-riča, ki je imel priliko neposredno živeti s trpljenjem krajev, da nam na prosvetnem večeru oriše stanje našega naroda na Primorskem in Goriškem. Vabimo toplo vse narodno zavedne celjske kroge, da se tega predavanja v najobilnejšem številu udeležijo. Vstopnice se dobijo še jutri ves dan v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti, zvečer pa pri vhodu v dvorano Doma v Samostanski ulici. 0 Danes dopoldne se bo vršil v Celjskem domu koncert Glasbene Matice iz Ljubljane. Zgodilo se je enkrat čudo v Celju, da je ves koncert že razprodan. Koncert obeta biti lepa manifestacija za napore ljubljanske Glasbene matice. Pevci bodo dospeli v Celje popoldne ob pol 3 in jih bo pozdravil celjski matični načelnik. — Celjski Krekove! ponovijo v Narodnem domu ob 4 popoldne uspelo burko »Moč uniforme«. <3 Tedenski delovni program Kat. prosvetnega društva v Celja. V ponedeljek prosvetni večer. V torek predavanje za fante v fantovskem odseku. V sredo predavanje za dekleta v dekliškem odseku. V petek pevska vaja. Poleg tega vsak večer vaje Gledališke družine. Natančne ša pojasnila dobite v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. 0 Od koncerta Glasbene matice Ijubljsnske bo danes okoli 19 zvečer vozil izpred kolodvora v Celju posebni autobus celjske občine proti Mozirju. Redni autobus Celje-MozIr)e pa bo vozil popoldne ob četrt na 18 iz Celja, kakor vsak dan. Ako bi bilo pričakovati, da bo proti Mozirju posebni autobus okoli 19 premalo, bi se morali pred koncertom interesenti zglasiti, da bi redni mozir-ski autobus prišel zopet nazaj in vozil okoli 21 iz Celja proti Mozirju, ako bi se prijavilo dovolj potnikov. & Krasne store, pregrinjala, zavese, damsko perilo, elegantno, proti naročilu in po meri izdeluje M. Sriliar, Celje, Aleksandrova ulica 2 (poleg Zi>mparutti). Pri naročilu perila, zaves itd. pred-črtanje zastonj. Piai Д Odhod župana v Belgrad. Ptujski župan g Brenčič iu ravnatelj magistratnih uradov g. Za-vadlal, sta 6. t. m. ob 5 popoldne odpotovala z i brzovlakom v Belgrad, da intervenirata zavoljo j zamenjave vojašnic. — Radi odsotnosti odpade do I ponedeljka sprejemanje strank pri gg. županu in ! ravnatelju. Д Tukajšnje Prosvetno društvo si jc posta-I vjjp nalogo, da razširi svoje prosvetno delovanje. ' Zato je pred dnevi odprlo svojo čitalnico in povečalo knjižnico. Sedaj pa namerava vpeljati ra-1 dio, da bo čitalnica za vsakega tembolj privlačna. Д FIlm »Slmba«. Prihodnji teden bo nudilo posebno mladini mnogo užitka Prosvetno društvo, ki bo pred"-'-1" v '''"n 7nnmcni4i Wm »gj"il>n« Film odkriva tajne divje Afrike. Kar se na tem filmu kaže na platnu, odgovarja odkritjem ekspe-dicije v vzhodni Afriki. Film jc zelo zanimivega in podučnega značaja posebno za mladino, ki bo imela priliko videti razen drugih zanimivosti, tudi vse vrste divjih zveri, na katere nalete raziskovalci vzhodne Alrikc. Šolske predstave za Ptuj se vršijo v sredo, dne 12. t, m., ob 2 in 4 pop., v četrtek, dne 13. t. m., ob 11 predpoldne in 2 pop. pa za Ptuj-okolico. Vstopnina za otroke znaša samo 2 Din. — Za mestno občinstvo pa se vrši predstava v omenienih dveh dneh ob 3 zvečer. Д Lovsko društvo v Ptuju priredi v soboto, dne 8. t. m. zvečer v dvorani »Društvenega doma« svojo tretjo zabavo. Na ta dan priredi svojo društveno zabavo tudi veteransko društvo. Д Redni občni zbor krajevnega odbora »Jadranske Straže« v Ptuju se vrši v soboto, dne 1. februarja 1930 v restavracijskih prostorih Narodnega doma ob 20 z običajnim dnevnim redom. Po občnem zboru predava o »Jadranu« kurzist pom. kurza sodnik g. Cvetko Aschman. K obilni udeležbi vabi Odbor. Brežice ob Savi Vinarska zadruga. Vsako leto je vedno bolj občutljiva kriza vinogradnikov. Dasi je bil pridelek v preteklem letu izboren, vendar je le malokateri dosegel kakovosti vina odgovarjajočo prodajno ceno, veliko pa je tudi takih, ki vina sploh še niso prodali. Razen dejstva velike produkcije vina v državi in otežkočenega izvoza pa je vzrok krize zlasti pri nas dejstvo, da še nimamo tipiziranih enotnih vin, po zgiedu Nemcev ali Francozov. Da se temu zadnjemu vsaj nekoliko odpomore, se je ustanovila pri nas Vinarska zadruga. Že v tekočem letu namerava kupovati od svojih članov le grozdje, iz grozdja pa stiskati enotna, tipizirana vina in za ta vina poskrbeti kupce v inozemstvu. S tipiziranjem bo dvignila ceno, z izvažanjem pa olajšala domači trg. Zadruga, ki posluje začasno v prostorih Ljudske posojilnice v Brežicah, bo člane za leto 1930 sprejemala !e do konca lebruarja, ker ne bi mogla že v Ervem letu prevzeti grozdja od vseh vinogradnikov, lovo zadrugo, ki je edina te vrste v celem okraju, pozdravljamo in želimo, da bo pod sedanjim izkušenim vodstvom izjxilnila vse nade tukajšnjih vinogradnikov. Ormož Občinska seja 4. febr. Banska uprava ie zauka-zala volitve kmetijskega odbora. Izvoljenih je bilo 5 članov. Prvotno ]e županstvo zastopalo stališče, da naša občina ni dolžna teh volitev izpeljati in se tudi v proračun za letos ni vstavila predpisana vsota. Toda oblast je drugače določila. — Zaradi občinskega vina se je sklenilo, da se bo prodalo na iavni dražbi v občinski pisarni 16. febr. popoldne. Davčna uprava zahteva od občine, da zanjo plačuje električno razsvetljavo. Ker pa davčna uprava ni samo za našo občino, ampak za vse druge v okraju, bo županstvo stopilo v stik z vsemi občinami okraja, da vsaka po davčni moči prispeva. — Ormoški citalnici se je dovolila vsakoletna običajna podpora v 'iOO ntn. Pri tei nriložnnsti naj bo dovo- PRAVI FRANCK: vedno odliina kakovost if^ OD 0C2JI). ШШ1 IN SNfGI) 41 VE A'CREME Veter In «Uho Tr«m«i mrilol» In vin*nnat (vtrtrnmjo V»»i koli 'reliio /h koto vainr hrinlnr «»«iHvini- 'n tHHMti-Aiilr # '.eni tirtitfiiif. n»irtti aiio-t itltrii» o?a i>a iHiirphti'» "VKtriirH тнка T» V«* fnrnr NIVKA-C11 K M t- prH.t neiiuoilnimi • reint-nnkiim vplivi - Srnin NIVKA CllliMK «»hulr KITKKIT Tn olvnrnle ne>.io ko'm> HinniAj« omiftent« in огн>гил1 itanla Inuje l' u t in riiff. Doi« |и> Г-. V— 10"- m V- П lune no »•- Id 1Г- D. NlVEA-CRFMf nrnnlkn« « «n« Ir n« «.i* »I.In h len k a. Razpošilialnica t« Jugoslavijo) ju'oslov. P. DCICrtlorl Л Co. d. z o. z. Pl0ll<0< • M< ljs' stanovanjska hiša za me-sčanskošolsko učiteljstvo in klavnica Zasebniki bodo gradili nove stanovanjske hiše: Kačnik Ivan. avtopodjetnik, ob glavni cesli ob hiši g. Klenovšcka: ob prvem g. Kalan. učitelj, nuto zopet polog fotograf g. VVeiss. Na občinski opekarni bo zidal rudar g. Ivan Medvešek. Borovnica Nova avtomobilska zveza. Cujemo, da bomo » kratkem dobili avtomobilsko zvezo z Ljubljano. Avtoproiiietna družba Pečuikar si je tozadevno dovoljenje že izposlovala. Proga bo tekla skozi Pod-peč, na Brezovico in Ljubljano. Novo zvezo moramo vsekakor pozdraviti. Dobrota je sirota, t ranče, hlapec pri g. Dra-šlerju ima znanca, ki ga gotovo ni vesel. Je to neki delavec, ki mu pa delo gotovo ne diši. V sredo zvečer je prišel k i rancetu in ga prosil za prenočišče na hlevu poleg njega. Ta mu je počitek privoščil, a zjutraj je spoznal, da je bil za to dobroto — meslo poplačan — oškodovan. Gost mu je zmak-nil dve uri, eno srebrno in eno nikliasto in jo od-pihal. Dolgoroki nehvaležnež je dobro pozuan in zato bo gotovo kmalu na varnem. Prosvetno društvo bo v nedeljo, 9. t. m. ob 15. popoldne priredilo predavanje s skiopličnimi slikami: »O soiritizmu«. Predaval o g. univerzitetni profesor dr. L. Ehrl ch. Predavanje je po svoji snovi gotovo aktualno za nas, ker se je v prvih povojnih letih to gibanje tudi pri nas razširilo in je še sedaj, ko je že kolikor toliko ponehalo, po svojem bistvu nepoznano in nerazjasnjeno. Črnomelj Prosvetno društvo je uprizorilo preteklo nedeljo popoldne in zvečer od Fr. Govekarja po Jur-čiče\em romanu napisano narodno igro »Deseti brat«. Igralci so bili lo pot prav posebej dobro razpoloženi, igrali so, da je bilo veselje jih gledati in poslušati. Dvorana je bila obakrat polna občinstva; pri večerni predstavi mnogi niso mogli dobiti vstopnic. Z pomočjo bivšega oblastnega odbora in z podporo tukajšnjih denarnih zavodov je bil omogočen kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki se že četrti teden vrši pod vodstvom učiteljice gospodične Pri-možičeve. Prostore za ta tečaj je dala na razpolago brezplačno Prosveta. Iz katoliškega sveta y Léonu (Nikaragua) je tOO.OOO vernikov prisostvovalo evharUtičneiuu kongresu, ki se je vršil 31. decembra in 1. januarja. Zanimivo je, da se je mnogo vernikov in cerkvenih dostojanstvenikov pripeljalo z avionl. Na znameniti univerzi Harvard (Cambridge. Združene držuve) je tretjina med akademiki katoliška. V celoti je na univerzi vpisanih 968 protestantov (ki pripadajo 49 različnim sektam), 735 judov in 095 katoličanov. Ministrski predsednik — treljerednlk. To je v protestantski Holandski. kjer je kruljica poverila sestavo kabineta voditelju katoliške etrunke. g. Ruys de Beerenhrouck-u. Novi ministrski predsednik ni le vnet katoličan, ampak tudi tretjerednik sv. Frančiška. Angleška statistika. The Catholic DU rectory je izšel te dni v Londonu za 1. 1930. Podaja precej jasno statistiko o razvoju kat. življa t Angliji. Število katoličanov v zadnjem letu je na rast lo za 18.527. tako, da jih je danes 2.174.673. Priraeteik vernikov pohaja skoraj izključno iz konverzij. Angleški katoličani imajo 2205 cerkva in 4349 duhovnikov (med njimi I56H redovnikov).- V celem angleškem imperiju pa živi 16 milijonov katoličanov (Evropa 6 milijonov. Afrika t milijon. Amerika 4 milijone. Avstralija in Oceanija 2 milijona. Azija 3 milijone). Te številke so prav razveseljive. Katoličani ▼ Angliji so sicer v veliki manjšini, toda jako uvaževan in vpliven element, ki radi svojega zglednega žvijenja in dela uživajo vedno več «Imjiutij v proli*; ta ntovskeni svet«. Maši študenti v Prago Koncem tega meseca se vrši prvi kongres dijašlva male antante. Kakor znano, je liila ustanovljena minulo jesen v Cluju na sestanku delegatov naših, češkoslovaških in romunskih visoko>olcev dijaška main antanta (PEE), katere prvi namen je propagirati medsebojno spoznavunje in jačenje prijateljskih stikov med akademsko mladino teh Ireli zavezniških držav. Prvi sad tega stremljenja je kongres v Pragi. Praga je oilu že od nekdaj žarišče akademskega življenja, kjer so se premnogi rodovi I tudi naših študentov prepojili z ideali in težnjami, ki so se tum širile. Takšna je ostala Praga vse do danes, ko sn praktičen duh naše dobe in nove razmere ustvarile iz. nje eno najnaprednejših študentskih mest v Evropi, posebno kar se tiče muteruilnih in socialnih predpogojev za študij. Nešteto najmodernejše urejenih ustanov omogoča domači in in tujim dijakom vzorno, večuliinunj brezskrbno eksistenco. Februarski kongres bo med drugim omogočil dijakom iz naše države in Roiuuiiie da se s tem dijaškim življenjem seznanijo. Kur pa jo glavno, du učvrstijo medsebojne stike in manifestirajo prijateljstvo, ki se je pravkar tako le|x> obneslo nn brniški konferenci Da poudarijo važnost kongresa, so prevzeli nad njim protekrorat ministru zunanjih poslov dr. Beneš in dr. Derer, Nj. M rektorji čeških visokih šol. priniator Prage dr. Baxa in druge odlične osebnosti Naša delegacija, ki jo bo tvorilo več sto akademikov vseli treh naših univerz, se napoti s posebnim vlakom preko Avstrije v Prago. Uživala bo izredne ugodnosti Celokupni stroški za pot. hrano in stanovanje v Pragi so preračunani na T60 Din. Ce na se kdo udeleži nadaljnjih ekskurzij po Češkem, pa 850 Din. Te ekskurzije l>odo deljene: posebej 7м tehnike, medicince in druge. Prijavnimi znaša 100 Din. Pobira ob priglašen ju. infornicciie in navodila dnje odlior za propagando in list »Pobratim-stva« Snveza jug. akndentičara vsuk dan v dneh od 10. do 15. februarja med 10 in 12 dopoldne v Svetovi sobi nn univerzi. Želeti je. da pohiti v Prngo čim več naših slovenskih akademikov, ki so s svojimi lepimi tradicijami v prvi vrsti noklimni izkoristiti to ugodno priliko, da manifestirajo bratske vezi, ki nas družijo s Čehi. Izkoristite torej ugodno priliko in se takoi prijavite za kongres dijaške male nntante v Pragi v dneh od 24. lebruarja do t. marca! Nadaljnje informacije bomo priobčevali v časopisju. Socîa'no-kaHarni drobiž V Nemčiji se bavi državni gospodarski svet, ki ga sestavljajo razne komisije in odbori de- I lovnega ljudstva, z najrazličnejšimi novimi nn-I črti. kako zboljšuti socialno zakonodajo in dvigniti gospodursko moč naroda. Najvažnejši med i temi zakonskimi predlogi so: Načrt zakona i. oziroin na mednarodno konvencijo o mednarodnih razstavah, načrt zakona o rudarjih, načrt zakona za pospeševanje strokovne izobrazbe trgovske in obrtne mladine doma in v inozemstvu, zukon o alkoholizmu, zakon o stanovanjih itd. Istotako se je v Nemčiji razpravljalo na parlamentarnem zasedanju pruskega parlamenta o katastrofalnih pojavih nazadovanja roistev v Nemčiji. Minister za socialno politiko in zdravstvo Ilirlsiefer je povedal, dn umre po vseh velikih mestih Nemčije več ljudi nego se jih rodi. To jc dokazni s številkami, knr je frapi-ralo vse poslance in jim dnlo povod za marsi-knk ukrep v svrho omejitve te ga zla. — Pa so tudi dejansko potrebni energični ukrepi, kajti umrljivost je za 2.33 odstotkov večja od roi-stvenosti. Pričakujejo celo. da bo to zlo še 1к>!ј raslo, zlasti ko dorasle rod, ki je bil sad vojnih let: nekateri statistiki so izračunali, da bo Nemčija imela čez deset dvajset let še manj nego 60 milijonov prebivalcev... V Franciji je izdal znani in slavni krščanski strokovničar Max Turmann novo, veliko delo o krščanskem sindikalizmu v Franciji. Delo je izborno in podaja izčrpen pregled razvoja krščanskih sindikatov v Franciji od početkn do danes. Stane 42 frankov in obsega več nego 200 strani. (Naroča se: Spes, 17, Rue Soufflot, Paris V.) V Romuniji je delavski strokovni pokret sam na sebi Se prav slaboten. Pa še tega so oslabili s svojimi intrigami boljševiki. ker so zanesli razdor v delavske vrste; to je vplivalo nt.ravnost pogubno na snlošne socialne razmere. Tako sc se n. pr. v Temešvaru delavske razmere še veliko poslabšnle in so danes «lubše od razmer pred 30 leti. Nek teniešvarski delavski list piše sledeče o tem stanju: >Nikjer nn svetu ni izpostavljeno d.-lfivstvo laki hedi ln ni tako brez pravic nei»o bu* v Romuniji. Ce pn iščemo vzroke temu. jih ne bomo našli tolikanj v gospodarski krizi in v vladni nolitiki. ampak veliko bolj v razdoru v delavskih vrstah, katerega so povzročili pred leti moskovski neronti, ter v boju, ki en vodijo od tnkrnt z vso brezobzirnostjo proti vsem zavednim in smotrenim delavskim organizacijam...« Na Češkem ornarijnjo socialisti km*lti popoten razpad ln razkroj komunističnih organizacij. V Mehiki sc delavske pridobitve drže. dnsi jim novi predsednik Ortiz ni nič prav naklonjen. V Vcnemell polagoma, n stalno napreduje strokovni pokret, ki je dosegel zdaj že uud 25.000 članov. Nn Lrtskcm oh Baltskem morjn se razveseljivo širi strokovni pokret delavstva. Zdaj štejejo strokovne zveze že nad 25 000 članov, kar znači porast za 14 odstotkov od prejšnjega Veta. Gospodarstvo Reahtete in vrednote Dr, Ivan Černe, gospodarska pisarna, Ljubljana. S svojim zadnjim poročilom danes teden, v katerem sem navedel in popolnil številke v amortizaciji izžrebane vojne škode, sem ugodil številnim lastnikom loga vrednostnega papirja, kakor moreni razbrati iz obvestil, ki sem jih prejel naravnost. Smatram vsled tega za potrebno, da objavim vse dosedaj v petih letih izžrebane serije. Ker imam iste sam že zaporedno urejene, — žal. da jih uprava vojne škode ne objavlja sama, da hI imeli tako uradno, tekoče poročilo, — jih bom objavil, da s tem ojiozorim morebitne zamudnike in jim omogočim rešiti svoje event. amortizirane obveznice pred zastaranjem. Dosedaj jo bilo od leta 1024. dal|c izžrebanih okroglo 180 serij, vsaka po 1000 Številk. V letih 1924. in 1025. izirebane serije so že zastarane in če jih kdo ni predložil v plačilo, ne moro dobili sedaj, oziroma pravilno po 1. marcu naprej za zadnje navedeno leto. nikakega denarja, ki se sicer izplačuje v nominalnem znesku 1000 dinarja. ф zadnjpm Uradnem listu fiitam, do je nekdo objavil izgubo nekaterih vrednostnih papirjev, o kojili vrednosti očividno ni prav obveščen, saj so stroški za objavo več z.nnš-li, kakor pa so papirji vredni. Ker je to važno tudi za druge lastnike teh vrednostnih papirjev, jih navedem v sledečem: gre za nekatere papirje bivše avstro-ogrske monarhije, in sicer za srečke avstrijskega rdečega križa, ogrskega rdečega križa, dalje tako zvone Baeilika srečke in še nekaj drugih manjših podobnih vrednot. ki so vsled razvrednotenja valut, ua katere se glasijo, dejansko izgubile vso veljavo. Izplačujejo se izžrebane v amortizaciji z zneskom n. jir. avstrijski rdeči križ 32 K, kar se snloh ne da izraziti v dinarski vrednosti vsled malenkostne vsote, Če pa od parle na nje dobitek in isti doseže tudi 100.000 kron, kljub temu ne plača vnovčenje niti poštnih stroškov, kaj šele stroške izposlovanja. Kdor ima torej te srečke, ni potrebno, da pazi posebno dobro nanje, njihova vrednost je enaka ničli. Končno omenjam, da je dunajsko doželno sodišče za civilne zadeve postavilo za več naših vrednostnih papirjev na prizadevanje avstrijskih lastnikov istih, jiosebne kuratorje v osebi posameznih dunajskih odvetnikov. Ker se namreč kuponi ne izplačujejo, na drugi strani pa amortizirano in iz-žrel nne obveznice n. pr. ne plačujejo v zlatu, kakor je navedeno na obligacijah, so avstriiski lastniki teh obveznic zahtevali pri svojih sodiščih postavitev kuratorjev. ki bodo stopili v zvezo z upravo naših državnih dolgov, dn urede za svoje poobla-stiteHe ta vprašanja. Ker je to važno tudi za naše lastnike vrednostnih papirjev ter bi moglo v slučaju ugodne rešitve zelo vplivati na tečaj in prodajno vrednost leh vrednot, poročam o tem kasneje, ko bodo glede lega inozemski listi prinesli poročila o uspehu dogovorov podrobnejše. F^sonndia rofîreMfe'h bank V letu 1920 so se vloge Prašfedione povečale z* 250 mili. Din, torej so dosegle nnd 1.75 milijonov Din (prirastek v 1. 1028 ie znaša! samo 31 milj. Din, 1027 154 milj.). Banka bo otvorila, kakor piše »Nar. blarostanie«, v kratkem podružnice v Nišu, Gospi-ču in na Rabu, prinravl a pa ustanovitev še nadalj-nih podružnic (sedaj jih ima 48, od teh 3 v Zagrebu), 2 ekspozituri in 1 menjalnico v Zagrebu. Borza Dne 8. febr. 1929. Devizni promet je ta teden znašal 14.52 milj. Din napram 14.29, 21.36, 21.97 in 17.05 milj Din v prejšnjih tednih. Največ prometa beleži deviza London, kateremu slede: Trst, Berlin, Curih, Newyork in Praga. Tečaji so bili koncem tedna nekoliko nižji kakor v začetku ledna, pa še vedno znatni. Na mednarodnem trgu vkljub zniževanju diskontu ta teden ni prišlo do večjih izpremeinb v tečajih. DENAR Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.85, Atene 6.71, Berlin 123.71, Bruselj 72.175, Budimpešta 90.56, Bukarešt 3.08, Carigrad 2.40, Dunaj 72.91, London 25.195, Madrid 68.20, Newvork 517.90, Pariz 20.305, Pra^a 15.325, Sofija 3.75, Trst 27.11, Varšava 58.075, Kopenliagen 138.50, Stockholm 139, Oslo 138.45, Helsingfors 13.025. VREDNOSTNI PAP!R|! Dunaj. Don. sav. jadr. 96.85, Wiener Bank-verein 21.10, Credilanstalt 51, Escomklegcs. 171 20, Alpine 36.50, Trboveljska 60.70, Leykam 6.45 Rima Murany 106.55. Žito Proti koncu tedna se je položaj na našem do mačem žitnem tržišču nekoliko ustalil, vendar je še veduo čutili neko valovanje, ki je v zvezi z nejasnostjo na svetovnem žitnem tržišču, kjer je valovanje v poslednjem času prav posebno zanimivo. Nestanovitnost položaja na svetovnih tržiščih — ki je v veliki meri špekulativnega značaja — ne prepušia zaenkrat nobene domneve o razvoju žitnega trga. Pri nas pa je zaradi ogromnega izvoza najboljših kvalitet pšenice iste zelo malo še na ponudbo in mlini, ki so glavni odjemalci za prvovrstno pšenico, so že v zadregah ter morajo krili svojo potrebo s kvalitativno slabejšim blagom. Ker je pšenica iz boljših poslaj, kolikor je jc še, skoro izključno v čvrstih rokah, ni upanja, da bi se cena zanjo znižala, ampak pričakovati ie povišanja. Za spodniebačko, sremsko in slavonsko blago, ki je zlasti letos kvalitativno zelo slabo — pienica je na vtidez lepa, a je lepivec (Kieber), ki ga vsebuje, slab — so cene radi malega zanimanja kupcev še dosti nizke. Gornjebačko blago se trguje po Din 220 in potisko po 225 nakladalna postaja, dočim ie dobiti spodnjebačko po 212.50—215 in čez. — Koruza se ! drži precej slalno na Din 107.50—110 za boljše času primerno suho blago (s kvalitetno garancijo), do-i čim velja umetno sušena 220—222.50 bačka nakla-nalna postaja. — Oves velja: bi>čki 237.50—242.50, sremski in slavonski pa 245—252 za merkantilno blago; trguje se v maivšem ob?eeu: Ječmen krmilni velja 230 bačka nakladalna postaja, rž pa 235—240. — Pšenična moka ničla je ueiznrémenjena in v boljših vo;vodinskih mlinih jo oddajajo le v zvezi s 4e-stico, kier niso sploh razprodani. Cena se drži nt 360—370 za sredn'o brčko znamko. Novi Sad Notacije so neizpreinenjene. Promet: pšenica 18 vaconov, oves 3 varone, koruza 37 vagonov, moka 2 vagona, otrobi 3 vagone. Tend, ne-lzpremenjena Budimpešta. Tendenca slabša. Promet srednji. Pšenica marec: 23.14-23.29. zakliuč. 23.14—23 15, mai: 24.03-24 25. zakliuč. 24.03- 24.04. okt.: 23.47 —24 64, zakliuč. 23.53 - 23.54. — Rž marec: 12.90— 13.08 zakliuč. 13 04—13.05, mai: 13.70-13.P6, zakliuč. 13.78-13.79, okt.: 15.34-15 43. zakliuč. 15.3« denar. — Koruza mai: 14.03—14.12. 7ak|iuč. 14.02— 14.03. iulii 14.60 14.62. zakliuč. 14.56—14.57, transit maj 13.14—13.17, zakliuč. 13.10—13.15. Industri ieke bilance. Pivovarna, Sarajevo izkazuje za I92S-20 pri brutodonosu 20.8 (18.9) milj. čistega dobička 1.437 (1.450) milj. Din. Dividende znaša zopet 15 Bilanca hrvatskih bank. Hrv. opči vjeresijski zavod v Zagrebu izkazuje za 1929 pri glavnici 10 (10) milij. vlog na knj. in tek. račune 19.9 (21.2), unnikov in reeskonta pa 10.0 (10.9) milij. Čisti dobiček znaša 0.786 (0.791) milij. Dividenda ostane neizprcmcn'ena: 6%. Banka ima znaten industrijski koncem (zlasti kmetijske industrije). — Hrvatska banka za promet nepremičnin v Zagrebu (afiliaciia Združene banke (izkazuje za 1029 3.56 (3.85) milij. upnikov na rlavnico 0.125 milij. Cisti dobiček znaša 26 607 f20.879) Din — Kontrolna banka. Za?reb ima pri klavnici 0.25 in upnikih 2.1 (21.5) 15.125 (1.383) Din čistega dobička. Dalmatinska industrija gipsa. Po poročilu »Morgenblalta« ,se bo ustanovilo novo industrijsko podjetje za izkoriščanje ležišč gipsa v Severni Dalmaciji; sodeloval bo ludi angleški kapital. Kolonizacijski iond kmetijskega ministrstva je dosegel koncem 1. 1929 višino 91.1 milj. Din. Promet zagrebške borze. Te dni so bih v zagrebških listih objavljeni detajlni podaiki o poslovanju zagrebške borze lani. Iz teh podatkov posnemamo, da je lani znašal promet v devizah 3.131.85 (2.871.19 v I. 1923) milj. Din, v valutah 4.075 (4.33), v založnicah 1.05 (0X61), v delnicah denarnih zavodov 13.60 (22.15), v delnicah ind. oodietij 9.8 (12.35), v opcijah 0.003 (0.044)), v državnih papirjih 236.367 (300.495) milij. Din. Promet v blagu je znašal 99.5 milij. Din in je napram 1928 zelo narastel (1928 je znašal 67 milij., 1927 niti 20 milij. Din); od vsega blagovnega prometa odpade na žitarice 78.97 milj. Din napram 52 milij. v 1. 1928. Banca d, Italia izkazuje za 1929 povečanje čistega dobička od 57.4 na 73.8 milij. hr (lani se je glavnica povečala od 180 na 300 milij. hr). Obtok bankovcev je znašal koncem 1929 16.8 milijarde lir (—1.5), krilje v zlalu in devizah 10.3, v depojih v inozemstvu pa 1.8 milijarde lir. Lipski pomladni sejem se letos prične 2. marca. Nad 10.000 razstavljalcev, največ iz Nemčije razstavlja svoje vzorce v vseh strokah in prinaša vse tehnične novosti. Ni predmeta, ki se ne bi mogel na lipskein sejmu dobiti. Na nemških železnicah je popusta 25 odstotkov, na avstrijskih in na jugoslovanskih ludi popust. Sicer pa se je glede informacij o potovanju, bivanju v Lipskem, o cenah itd. obračati na zastopnike sejma, ki so: v Ljubliani M. Ste-gu pri tvrdki Stcgu & Komp., Gledališka ulica 8-11, v Mariboru dr. Leo Schleichenbauer, Trg svobode št. 3, v Belgradu: Oficielni urad lipskega seima za Balkan, Knez Mihnjlova ul. 33, v Zagrebu W. Er-ker, Starčevičev trg 6. — Lipski pomladni seiem traja od 2.-8. marca, veliki tehnični in gradbeni sejem od 2. do 12. marca, tekstilni sejem in sejem športnih potrebičin pa od 2.-6. marca 1930. Jesenski sejem se začne 31 avgusta. V pomorskem prometu so udeležencem IctoS-njega jubilejnega Ljubljanskega velesejma, kf se vrši od 29. maja do 9. junija dovoljene na podlagi scimske legitimacije sledeče olajSave: Na parni-kih paroplnvnega društva »Boka« 50% popust, na parnikih »Dubrovačke parobod. plovidbe« olajšav« »razreda za razred«, t. j. p'aća se cena nižjega a da se vozi v višicm razredu, enako tudi na parnikih »Jadranske plovidbe«, Za prevoz raz. stavnega blaga pa velja na parnikih vseh treh parobrodskih družb 50% popust. Ugodnost vel:a na vseh parn:Vin za posetnike in razoiuvuo bi.igo od 20, m«ja do 20. junija t. L Jajca Položaj na mednarodnem jajčnem tržišču je še vedno mlačen. Zaloge konzerviranega blaga Še niso pošle, radi česar se cene ne tnoreio prav razviti. Ko bodo te zaloge pošle, je pričakovati živahnejše kupčije in dviga cen. Poročila iz Angliie te govore v tem smislu. — Nakupna cena je 75 do 80 para za komad. Vrednostne papirfe: vojna škoda, tobak, rdeči križ in drug«, preéledu:e, hrani, dobitke vnovči: DOKTOR IVAN ČERNE - gospo 'arska p sarna - Miklošičeva 6, Ljubljana. (Znamka za odgovori) Cerkveni vestnih Silensko prosvetno druitvo priredi nocoj ob pol 8 v samostanski dvorani izvrstno veseloigro »Ugrabljene Sabinke«. Vljudno vablieni. Kongregacija ze gospe pri sv. Jožefu ima prihodnji torek ob 7 sv. mašo in skupno obhajilo v proslavo Lurške M. b. Iz društvenega zivtienia »Ljubljana«. V ponedeljek, 10. febr. od 19—20 vaja ženskega zbora, od 20—21 pa vaja moškega zbora. Ponovno poudarjam: udeležba nujna. — Pevovodja. Krakovo-Trnovo. Naša prosveta ima v sredo, dne 12. februarja t, 1. VII. redni prosvetni večer. Za ta večer imamo na programu film »Kolo sreče«, v glavni vlogi po vsem svetu znana komika Pat in Patachon. Kot novo točko dnevnega reda k prosvetnim večerom smo vstavili tudi — poročila. Dalje sporočamo vsem članom prosveie, da naša kn'ižnica zopet redno posluje. Odprta je vsako nedeljo od 10—12 (po deveti maši). Trnov-čani, posegajte pogosto po lepih knjigah. Črnuče. Prosvetno društvo vprizori danes popoldne ob 3 veseloigro «Uloplienca*. Dol. Logatcc. V nedeljo 9. februarja priredi dramatični odsek Prosvetnega društva zgodovinsko igro v 8 slikah »Črna žena*. Igra je posneto iz znane povesti ter se vrši na Bledu in v Krškem. Pridite! Zveza šolerjev Slovenije naznanja, da se vrši njen letni občni zbor v četrtek, dne 13. t. m. ob 19.30 v gostilni Novak, Rimska cesta 19. Člani in drugi stanovski tovariši 6e pozivajo, da se občnega zbora zanesli i vo udeleže. — Odbor. Občni zbor »Podporno društvo železniških uslužbencev in vpokojenccv v Ljubljani« ima svoj letošnji občni zbor dne 23. februarja ob 8 uri zjutraj v salonu restavracije na crlavnem kolodvoru v Ljubljani г običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. Prosvetni večeri v Salczijanskem mladinskem domu na Kodeljcvcm. Sal. mlad. dom na Kodelje-vem bo priredil vsako >-redo ob osmih zvečer vrsto prosvetnih večerov r različnim snoredom. Predavani bo po možnosti spremljal li'rn ali skiootičnr slike. Prvi prosvetni večer bo prihodn'o sredo N» sporedu je film v 5. delih: »Bali, otok divnih čudes«. Slikal bo običaje in navade prebivalcev Vzhodnih indijskih otočij.' njih obrede, krasote njih zemlje ter bujno treruko rastlinstvo in ns?n Se sepoza«50 živalstvo. Vstopnina: Din 1.— in 2.—. etev. зз. Čita tel je m „Slovenca" za nedeljo I. A. Krylov: Basni Zrcalo in op'ca Zagleda opica v zrcalu obraz svoj in že z nogo medveda sune: »Oj, poglej .10,« pravi, »kume moj, le kakšna je to tamle spaka in kakšno mrdo in poskok imà! Obesila bi jaz se od gorjâ, da sem samo od daleč takal Zares pa takošnjih nakaz lehko izmed vrstnic pri nas na prste ti naštejem nekaj jaz!« »Čemu bi mi naštevala vrstnice? Ozri se rajši, kuma. na svoje lice!« ji medved odmomlja; a svèt njegov je pal na gluha tla. ie Primerov takih je na svetu na izbiri: Nihče ne vidi sebe rad v satiri. A včeraj sem opazil to celô: Da nima čistih rok, o Petru vsi vedô; da rad se da podkupiti, se čuje, a on skrivaj na Petra namiguje. Čebela m muhe Tri muhe sklenejo leteti v tuje kraje io jamejo čebelo sabo vabiti, ker slišale so papagaje dežele daljne mnogo hvaliti. Pn tem se njim, so rekle, i za malo vidi, da jih na rodnih tleh preganjajo po vseh gosteh; in da zato (da se le ljud ne stidi, uh, ta čudak!), da ne bi mogle posladkati s »ladčicamt pri mizi se bogati, so zanje iznašli stekleni poveznjak; po kočah pa '»preža nanje pajčji vrag. »Pa srečno pot!« odvrne jim čebela, »No, meni vsaj je ljub i moj domači kraj S satjem jaz vsem sem emilela, seljak me ljubi in gospod. A ve letite, kamoi želite! Usoda ista čaka vas kot tu povsod: ker ste brez prida, vas ne bodo ne častili nikjer, predrage, ne ljubili. Težko pa bodo pajki vam prijatelji i tam.« Kdôr s pridom domovini služi, ta z njo lehko sc ne razdruži; a komur dar koristnosti ni dan, prijetne vsekdar so dežele tuje: ker ni domač, je manj zaničevan, nihče na njega se brezdelje ne h udu je. Prevel C^orges. Napoleon na mašharadi Peter Takavec, trgovec s starinami, se je udeležil vsako leto samo ene predpustne prireditve: mašknrade svojega kegljaškega kluba, ki je bila takorekoč zasebna, družinska veselica. To|K)t je dolgo preudarjal, v kakšen kostim naj bi spravil svojo majhno, čokato postavo. Po poklicu se je nagibal v zgodovinsko smer in tako se je slednjič odločil, da bo nastopil kol NajK>leon l. Svoji opremi je posvetil vso skrb in za imenitni koder na čelu bi ga mogel zavidati sam resnični Bonapurte. Vee prevzet od svoje velike uloge, je z dvignjeno glavo stopil v »Modro dvorano«, držeč klobuk pod pazduho; težavo mu je delala le sablja, ki mu je silila meti uoge. Vsekakor bi moral nepristranski opazovalec priznati, da Petrova hoja ni bila ravno izrazito kraljevska, kajti elegantni lukusti škorenjčki so ga neusmiljeno tiščali, da je prestajal pruve muke. Peter še ni bil pozdravil svojih kegljaških prijateljev, ko je zaklical neki glus: »Vive l'empereur!« V naslednjem trenotkii se mu je poklonila pastiriea. ki je nosila na glavi širok slamnik s pluvicami, napravila pred njim slovesen dvorni [Hiklon in ga odvedla na ples Med valčkom so silile Petru v oči pekoče solze in v tiste.tti trenotku bi dal za par copat Neapeljsko kraljevstvo. Dekle s plavicomi je opazilo, da se Napoleon le s težavo drži no nogah ter mu je jHirogljivo zašepetalo: »Veličanstvo, pozna se Vam, da ste zrustli na drugačnem bojišču.« Ko je Takavec slednjič mogel misliti na to. da bi sedel, je i.nel novo smolo: stol se je pod njim sesul. Vsenaokolu splošen krohot: samo puslirii-a je zaklicala: »Ta nezgod« je zelo Zgodovinsko, kajti Napoleon je imel s cesarico Jožefino neredko nastope, pri katerih so se stoli drobili v trske.,.« Trpin Peter se je proseče ozrl na svojo tovurišico; potem je pa \ njegovi inače tako krotki duši vzkipelo iti vprašal je stvurno: »Ali ste [Kjznali Nupoleo-na?« »Pu še kako!« mu je brez pomisleka odsekala. »Kadar ni ravno predpust. delam na doktorski disertaciji o gospe Staël, ki je bila г Napoleonom v tako ozkih stikih, kakor jaz sedaj z VHini, près vitli vladar.« Pri tein ga je t.c zopet vrtiln v krogu. Tudi vse naslednje ure je ostal Peter najpri\l«čnejša točkn na muškuradi. Rtijavi sinovi puZaboga, kaj je to ...« , »Udjepari akak betalga, Karinu akak akak ...« Prekrasen alt poje v čudnem tujein ZA PRANJE NOGAVIC jeziku. Zdravniku žare oči. rKneginja Inkov poje svojemu sinu uspavanko. Tatarska pastiriea pase koze in pjje. Salomonova prilež-nica iz plamena, ki ga nihče ne pozna...« Kakor bi bila ta čudovita pesem neko tajno čaravno znamenje, polno grozljive magične sile, je v tem trenutku onstran stene j zahrumçlo akustično peklo, strahotni kaos zvokov, krikov, sestavljen iz tisočev in tiso-čev pridušenih posameznih glasov. Peter Le-! onhardt se zgrudi na kolena in si z obema j rokama tišči ušesa; nato se od muke tega pekla za hip onesvesti Ko se zopet zave, leži ob Hockovih nogah na tleh; docent stoji z odprtimi usti in široko odprtimi, zavzetimi očmi Groza stotisoč in stotisoč divjih glasov j je utihnila in tišina učinkuje sedaj skoraj prav tako bolestno kakor preje hrup iz pekla; nato pa jeknejo v prostoru onstran stene, ostro in iznenada, šumi čisto druge vrste: za-zvenčalo je in počilo, kakor če bi se kaj ubilo... (Nadaljevanje prih nedeljo.) Križaljka »Glavnik« govorili le še o »snmozvancu« in »Imperatorju.« Nekdo je podaril imperatorju cigareto, ki je, ko je parkrnt potegnil, eksplodirala. Peter se je znašel ob klubskem stolu nn tleh in bil strahovito divji. Pastiriea mu je pomagala na noge. »Ljubo nusterliško sobice! Vuša sreča, da sva sama. inače bi Vas mogel to padec stati prestol.« In začela ga je prositi Ilirsko kraljestvo in zn primerno gardo Peter Taknvcc niti oddaleč ni bil več k«$ položaju, čutil je, da ga ima dekle neusmiljeno zn norca: pri tem ga je vezala in rezala obleka na vseli šivih, da o lukaetlh škornjih niti ne govorimo. Goreče je preklinjal mašknrado in predvsem svoj nesrečni domislek, da je prišel nanjo kot Nu-polcon I. Slednjič se je mogel rešiti med kvareče Igrali so Prešcrn, kruljevič Murko in Napoleon, Ob jutranjem svitu se je Peter odnnivil domov. Hudomušen slučaj je hotel, da se ic ori vratih še enkrat srečal s pastirico. Lilo je ka-kor iz škafa. Damo je zeblo in je bila nenadoma čisto krotka. Dolge minute so potekale, a nikjer nobenega voza. Slednjič se je pojavil uvtotnksi. IVter mu je dal brž znamenje z roko. Gospodična s pluvicami je kratko pozdra-vilu in hotela k vozu. Toda že je imel nogo na stopnici Napoleon. Pod površnikom se je zasvetila sablja. Klobuk je držal na prsm iu * svitu pouličnih svetilk se je zdel čudno resen kakor Bona p« rte. Njegova ust« so bilo strogo stisnjena in so se le malo zgeilila, ko je de- j kletu s pluvicami zabrusil: »Modulne, zrasel sem na drugem bojISču, robat sem in razen tega se mi sedaj mudi. Mord« me čaka v Waterloo še odločitev? Morda pojletn tudi na SL Heleno? Če hi se sedaj rbnnšal kakor kavulir, bi me utegnilo stati to tudi prestol.. « Ko je dekle s plnvicnmi slednjič zaprlo usta, je uvto že izginil z« voglom. Črke a, a, «, a, a, a, a, c, f, g, i, i, i, i, i, k, k, 1, 1, 1, m, m, n, n, n, n, n, n, o, o, o, o, p, p, p, r, r, r, r, s, s, s, t, t, u, u, v, v je postaviti v prazna polja tako, da se dobi v vodoravni vrsti naslov Prešernove pesnilve, v navpičnih vrsinh pa besede naslednjegn pomena: 1) mesto v dravski banovini, 2) pripadnik slovanskega plemena, 3) zasava, 4) sainos'anski predstojnik, 5) grški bog, 6) znamenje cerkvene časti, 7) hčerka božja. Za pravilno rešitev razpisujemo nagradi: 1 Sheehnn Palrilc A.: з-Nodlag«. 2. >Hanka«, lužiško-srbska povest Rešilev zadnje križalike: Vodoravno: 1) Pok, 3) akt. 7) izrodek, 8) mrtvilo, U) torzo, 14) astra, 10) oplen, 19) tast, 20) iris, 21) samutn, 22) izbor, 23) Aden, 25) čoln, 26) apnar, 29) tifus, 80) aorta, 33) rod, 34) dar, 35) I i pan, 37) romar, 30) satin, 41) Anion, 42) .lust, 43) kisik, 44) Rurik, 45) Izak. 47) kino, 48) Tacit, 49) vohun, 50) kajak, 51) kositer, 56) ledenik, 57) noj, 58) mak. Navpično: 1) Prinni, 2) Obzor, 4) kreol, 5) Tokio, 9) Trsi, 10) INKI, 11) Tesla, 12) romanopisec, 13) Otmar, 14) asket, 15) Argos, 16) oeina. 17) laboratorij. 18) nerga. 2-1) Nipon, 25) čuvaj. 27) pri. 28) Ada, 31) txla. 32) tri, 35) lakel, 36) nakit, 37) rokav. 38) Rusin, 30) strok. 40) nekak, 46) koks, 47) kult. 51) kulan, 52) opelo, 53) iver, 54) elita, 55) Rakek. Za nagrado sta izžrebana: D r. J a n k o K a 1 a n , okr. zdravnik (Glascr: /Slovenska narodna lirika») in M I n t i h a r, krojač (Wilde: »Pravljice«), najstarejša tvrdho na svetu Ustanovljeno 1.1712 ж» znbe t* »o* efo 1s lirltle Blodeča smrt >Seveda je bilo neprevidno, da sva v februarju zaupala izdajski tihoti vode,« je začel pripovedovati Koniaš. ^Ali še niste bili nikoli med novembrom in marcem na vzhodni obali Črnega morja? Ne? Če kdaj v tej dobi zaidete tjekaj in vas topel, solnčni dan zvabi, da se oddaljite od doma več nego pol kilometra, potem le vzemite raje s seboj toplo obleko. Ne verjemite toplomeru. V eni do dveh urah utegnete čutiti ledeni dih severovzhodnika in tedaj vas bo obšla želja po kožuhu. V teh predelih gospodujeta samo dva vetrova: jugozapadnik in severovzhodnik in vreme si je prav tako nasprotno kakor ta vetrovi'.. Ko sva z motornim čolnom odrinila od obale, je bila v zraku popolna tihota in morje je bilo mirno. Prijatelj je sedel ob krmilu ш je obenem vodil motor; jaz pa sem sedel spredaj s puško v roki. Približno pet milj od obale so se pokazali prvi delfini in začeli svojo tekmo s čolnom. Nenadoma sem opazil v bližini 6olna posebno veliko žival; popadla me je lovska strast in ko je delfin napravil nov salto, sem sprožil. Žival je težko plosnila v vodo in čez dobra minuto se je nekoliko dalje prikazal na površini svetlosiv trebuh. Ni bila lahka stvar, spraviti nad sto kilogramov težko, spolzko meseno maso v mali čoln. Pol ure sva se že trudila s prijateljem, a komaj pol dellina je šele viselo v čoln — ko smo se naenkrat močno zazibali in zajeli vodo. Obenem nas je zadel mrzel zračni val. Še predno sem dvignil glavo, sem vedel, kaj je: dosegel nas je prvi sunek prihajajočega severovzhodnika. >Ali še prideva pravočasno?« sem zaklical prijatelju. »Morava!« je ta odrezal kratko in se trudil. da bi čoln obrnil. Toda motor je odpovedal in težko obremenjeni čoln se ni rad pokoril. Segel sem po mali črpalki, ki je pa, kakor je običajno v takih slučajih, odpovedala. Čoln se je okrenil s široko stranjo proti vetru in ko je prišel prihodnii val, je plaval delfin v čolnu kakor v akvariju ... Prvi sunek vetra je bil pa le priprava Šele ob tretjem sunku, ki ima pa že značaj viharja, začne severovzhodnik prav vêti. Ko se je bil vihar utrgal s kavkaSkih gora in se vrgel na uas. je orjaški val dvignil najin čoln na svoj greben, nalo ga pa treščil v prepad ... »Oprimi se boka ...« sem še slišal prijateljev glas skozi hrumenje valov in tisti hip opazil na desni skoraj navpično vodno steno s šumečim grebenom. Nekaj sekund je bila kakor negibna, nato sem pa čutil, kako padam v zelene globine in požiram slano vodo... Pretekla je dozdevno cela večnost, predno sem prišel zopet na površje. Prvo, kar mi je blisnilo v zavest, je bila misel na čoln. .. Nahajal sem se ravno med dvema orjaškima valovoma, zato se nisem mogel prav razgledati. Ko me je prihodnji val dvignil na greben, sem imel obširnejši vidik — toda razen razbesnjene vodne površine nisem opaHl ničesar. O prijatelju in čolnu nobene sledi. >Konec,< sem si mislil in se pri tem nehote čudil mirnosti, s katero sem to misel sprejel. Rešitev je bila zame — pet milj od obale — nemogoča in držal sem se na površini iz nezavestnega nagona samoobrane. Nejasno se spominjam, da sem se dal od valov zanašati še dalje ven na morje. Če me je val dvignil na greben, sem videl na obzorju ognjeno kroglo — zapadajoče solnce... Nič drugega nisem čutil nego to, da je pod menoj brezdanja globina, ki me vedno močneje pri-teza nase. Ne vem. koliko sekund ini je bilo še živeti, ko sem nenadoma poleg sebe opazil plavati neki predmet. Mislil nisem na ničesar. Imel sem ravno še toliko moči, da sem splezal na tisto stvar in se ob nečem oprijel. Nato me je zagrnila tema ... Polagoma se mi je začela vračati zavest. Ko sem odprl oči, svojega telesa nisem več čutil... Ali sem bil mrtev? Toda nad seboj sem videl blesteti zvezde, a vse naokrog so šumele temne vode ... Ležal sem na nekem čudnem predmetu in se oklepala z rokami, nekakih kovinastih držajev. Dasiravno je molel predmet le malo iz vode, je'bil po vsej priliki zelo težak, ker se je le malo zibal, ko so valovi butali obenj. Kaj je neki to? Hotel sem odpreti roko, da bi videl, za kaj se držim, toda namero sem takoj opustil. Saj je bilo vseeno; smrt mi je bila itak usojena. V pol uri bom v ledenomrzlem severovzhodniku zmrznil. Čutil sem že strašni mir, ki zmmijočemu naznanja smrt. Začelo se mi je blesti, kajti nenadoma sem zagledal pred seboj nekaj nezmisclnega. Zaprl sem oči, da bi pregnal privid, ko sem jih pa zopet odprl, sem zagledal isto: iz teme so se mi bližali ognji... Bilo jih je troje, vsak druge barve: zelena in rdeča v isti višini, sredi nad njima pa bela. Ne. to ni bil privid, dobro sem vedel, kaj te luči pomenijo. To je bil parnik. Z nadčloveško voljo sem se otresel otrplosti in takoj začutil po vsem telesu leden mraz. Moja obleka se je izpiemenila v leden oklep, roke so bile brezčutne. Ali se bom mogel obdržati na tem čudnem predmetu, dokler ne pride p&rnik blizu? Položaj luči je dokazoval, da je plul v moji smeri. Toda ali me bodo v temi opazili? In če ne, kako naj jih opozorim nase? Dasi so se mi oči že navadile teme, še vedno nisem umel, na kakšnem predmetu prav za prav ležm. Bilo je nekaj kakor velik kovinast sod. Toda čemu potem le kovi-naste cevi? Bilo mi je, kakor da bi bil že nekje nekaj podobnega videl. In nenadoma se mi je zasvetila strašna misel. Vedel sem na čem ležim. Pod menoj je bilo ono, kar so v vojni tako obilo sejali po vodah, pa se je odtrgalo od «idrn: »blodeča smrt«, kakor so to imenovali mornarji na trgovskih ladjah. Plaval sem na mini in se držal z rokama na vžigallh; za eksplozijo je bilo treba samo rahlega sunka ali pretresa ... Ob zatonu carske V septembru leta 1916. je pisala carica carju: »Naš prijatelj je čisto iz sebe, ker se ne ravna Brusilov po Tvojem povelju iu nadaljuje z ofenzivo... Zopet te nepotrebne izgube k S posebno vnemo se je trudil Rasputin, da odstrani majhne, toda narod zelo zadevajoče krivice. Tako piše nekoč carica carju: »Rasputin Te prosi, da bi se oziral na to, da priprosto ljudstvo nikakor ne razume, zakaj se dežela preplavlja z bankovci... Priloženo ti pošiljam dva finska bankovca, cd katerih je eden potvorjen. Ljudstvo je zelo nezadovoljno, ker je vsled teh napačnih bankovcev osleparjeno. Ukaži takoj, da se ta izdaja bankovcev vzame iz prometa .. .< Drugič zopet niše carica: :> Rasputin je vznemirjen vsled občutnega pomanjkanja mesa. Misli, da bi nvoral eden od ministrov poklicati k sebi velike trgovce in jiin prepovedati, da bi v tako kritičnem času zviševali cene.. Ko so ruske čete kmalu v začetku vojne zavzele Lvov, so hoteli generali, da car slovesno vkoraka v mesto. Proti temu pa je nastopil Hasputin in dejal da je čas za zmagoslavne svečanosti šele po vojni. Car nato v resnici ni šel v Lvov, ki je par mesecev nato bil zopet v avstrijskih rokah. Z'asti mnogo skrbi pa je delalo Rasputinu rastoče pomanjkanje živil v zaledju. V nekem pismu piše carica carju: »Rasputin predlaga, da se smejo skozi dni odpravljati le vlaki z moko, maslom in sladkorjem. Po njegovih računih more naložiti 40 starih vojakov v eni uri vlak. En tak transport za drugim bi moral odhajati v vsa mesta in v vsakem kraju bi se moral ustaviti i en vagon, da bi bila vsa dežela založena z najpotrebnejšim. Osebni vlaki bi se smeli dovoliti le v neznatni meri, pa še na te bi bilo treba priklopiti vagone z moko in živili. Strokovnjaki bodo seveda rekli, da je to nemogoče. Toda to Te naj ne moti, ker Rasputin pravi, da se more to, kar je neobhodno potrebno. vedno na kak način izvesti...« Ker je bil Rasputin nasprotnik vojne, veliki knez Nikolaj Nikolajevič pa glava vojne stranke, je pričel Rasputin si'no sovražiti Niko'ajeviča. Enako pa je tudi Nikolaj Niko-lajevič vedno bolj sovražil* Rasputina in bil še posebej besen, ker ie on sam omogočil Rasputinu vstop na dvor. Med obema je vladah divje sovraštvo in ko je Rasputin nekoč dcial da bo prišel na fronto, mu je odgovoril veliki knez: -Samo pridi! Takoj te bom dal obesiti'« Od tega trenutka se je Rasputin na vse načine prizadeval, da vrže Nikolajeviča kot vrhovnega poveljnika. Po velikih porazih v letu 1015. se je posrečllu Rasputinu carico prepričati, da mora sedaj car sam prevzeti vrhovno poveljstvo nad armado. Dolgo se je car obotavljal, da bi s prevzemom vrhovnega pove'istva razžalil evo'^ça strica, toda na vse zadnje ie le poslušal Rasputinov nasvet in Nikolaj Nikolajevič je moral prevzeti poveljstvo kavkaške armade, car pa je prevzel vrhovno poveljstvo armade. Bila je to največja zmaga Rasputina, kar jih je sploh dosegel. Ali tudi v drugih stvareh se je vedno močneje pojavljal upliv Rasputina. Pri tem je zlasti zanimivo, kako se je Rasputin prepričeval o sposobnostih kandidatov. Ni vprašal ne po političnem prepričanju kandidatov in tudi njih izpričevala ga niso zanimala. Tudi če je šlo za najvišjega uradnika, je sodil Rasputin le po fiziognomiji. Poklical je kandidate le sebi ali pa ga je sam obiskal in nato mu par minut ostro gledal v oči. Če mu je bil potem po volji, je kandidat prestal »skušnjo«, drugačo pa je »padel«. Na ta način je nastala čisto svojevrstna situacija. Tudi najbolj rafi-niraue intrige so se dostikrat razbile, ker se Rasputin ni oziral na nobena politična načela in nobene politične zakone, temveč je delal le po svojem občutliu. Način, kakor je preizkušal ljudi Rasputin, seveda ni bil brezhiben in zato se je dostikrat pripetilo, da so bili vsled njegovega priporočila nastavljeni nesposobni in koruptni ljudje. V Rasputinovo opravičilo pa je treba reči, da je le malo verjetno, da bi car sam izbral vedno boljše ljudi. Gotovo pa je tudi to, da so vsi ministri, ki jih je Rasputin vrgel, padec več ko zaslužili. Pa še nekaj je treba pripomniti v Rasputinovo opravičilo. Nikdar ni zlorabil svojega upliva v to, da bi se maščeval nad svojimi osebnimi nasprotniki. Brez težave bi mogel Rasputin marsikoga poslati v Sibirijo, toda niti en tak slučaj osebnega maščevanja ni znan. Nasprotno je Rasputin bil vedno za to, da se obsojenim kazen odpusti. — Znano je bilo, da Rasputin ni bil prijatelj Suhomli-nova, ko pa je bil ta obsojen, je bil Rasputin za njegovo oprostitev. Tako čitamo v cariči-nem pismu carju med drugim tudi to-le: »Potem je dejal naš prijatelj še to, da se naj oprosti Suhomlinov, ker bi bilo neusmiljeno, če bi umrl v ječi. Nikdar se ni Ireba bati oprostiti ujetnike in grešnikom omogočiti zopet pošteno življenje. Zaprti postanejo vsled svojega trpljenja plemenitejši od nas. Tako nekako je govoril. Vsak, tudi najbolj propal človek, ima trenutke, ko se njegova duša dvigne in ko je vsled silnega trpljenja očiščena. Takrat je treba takemu človeku ponuditi roko, da se reši, predno pogine v obupu in nesreči.« Če jc bil kdo Rasputinu po volji, potem se je zanj tudi krepko zavzel. Ko se je nekoč car nepovoljno izrazil o Stiirmerju, ki ga je Rasputin odločno branil, je Rasputin takoj brzojavil carju: »Ne dotakni se mojega starca!« In brzojavka je takoj zalegla. To pa ni Rasputina niti najmanje oviralo, da je naravnost grobo ozmerjal Stiirmerja, če ni takoj izpolnil vsako naredbo carice. Tako ga je nekoč ozmerjal ko šolarčka: »Nobene pravice nimaš, da bi se kdajkoli uprl volji »mame«, ker drugače te takoj zapustim in potem je s teboj konec! Zato se ravnaj po tem!« In ko je prihitel tajnik Stiirmerja, je dejal Rasputin, med tem ko je zaničljivo pokazal na čisto preplašenega ministrskega predsednika: »Ni hotel ubogati, ampak vrat mu zlomim, čc ne bo ubogal ko kuiek!« Do ministrov, ki niso bili imenovani po njegovi protekciji, je bil Rasputin sila ošaben. Ko jc prišel prvič skupaj z ministrom Makla-kovim, ga je v pričetku čisto ignoriral, nato pa mu je pomigal ošabno s kazalcem in dejal: »Ti, pridi malo sem!« Maklakov je v svoji osuplosti res napravil par korakov, nato pa ga je Rasputin nahrulil: »Ti, pazi in zapomni si, kar ti rečem. Še mnogo časa bo treba, predno postaneš dober človek, na katerem bo imel Bog svoje dopadenje! In sedaj« — Rasputin mu je že obrnil hrbet — »lahko greš!« Včasih je bilo že zabavno, kako je Rasputin proučeval »duše« raznih kandidatov. Tik pred umorom Stolipina se je pričela »zveza pravih ruskih ljudi« silno truditi, da bi postal notranji minister guverner v Nižnem Nov-gorodu debeli Aleksander Nikolajevič Hro-stov. Takrat se je vršil ravno velik dvorni lov in vsi »pravi ruski ljudje«, ki so bili na lovu, so govorili carju o izrednih zmo-žnostih Hro- Bil je trenutek, Iro sem hotel razkleniti roke in se vreči v morje, da bi se rešil strašne »najdbe«. Toda v naslednjem hipu sem to misel zavrgel. Čutil sem se tal-o opešanega da bi se bil takoj pogreznil v globino, čim bi bil izgubil oporo. Pod seboj sem imel Г)00 kg razstreliva — a kam sem hotel bežali? 500 kilogramov trotila! Ta količina jo zadostovala, da bi se v nekaj trenutkih potopila največja oklopnica. V glavi se mi je vrtilo, vendar sem si moral naprej predstavljati, kako bo, ako mina eksplodira. Nisem se upal ge-niti niti dihati. Ležal sem na kovinasti pošasti, ki se je bila prikradla na vrh iz morsl ih globin in se še vedno držal 7.a vžigali. Zdelo se mi je, da se nahajam v žrelu smrti in se držim za njene zobe Zopet sem se ozrl proti parniku — luči so se bližale. Sedaj sem si napravil načrt: Čim se ladja približa, bom začel kričati, potem se bom spustil v morje in začel plavati ladji nasproti. Če se le mina preje ne razleti! Čas se je strašno vlekel, zdelo se mi je, da minevajo leta. Slednjič se je v temi ostro zarisal sprednji del parnika. Jasno se je slikal zamolkli ropot strojev. Napolnil sem pljuča z zrakom in začel kričati — toda deniansko to ni bil nikak krik. ampak nekako mijavkanje. Teh glasov ni bilo mogoče slišati niti na pet korakov. Od mra-'a sem i?gubil glas. To me je zadelo tako nenadoma, da nisem vedel, kaj naj storim. Opazili me seveda ne bodo in če zapustim mino in plavam proti parniku, me bodo moči zapustile... In če tudi ne: kako naj splezam na parnik? Te misli so mi sedaj švigale po glavi -- a ladja se je bližala z neverjetno brzino. Ze sem razločil njen rilec in penečo se vodo, groza me je vsega prevzela. Konica parnika je bila v ravni črti med menoj in lučjo na jamboru. To je pomenilo, da pluje parnik s skoraj matematično na- ! tančnostjo proti meni — in s tem seveda tudi ! proti mini. V tem trenutku razdalja med me-' noj in parnikom ni znašala več kakor dvajset j metrov. Nisem bil v stanju, da bi se le malo ' zganil, ko je parnikov rilec rasel pred menoj. I Zadel nas je velik val. Čutil sem, kako se je j začela mina pod menoj zibati. Trenutek je še ostala na svojem mestu, v hipu pa, ko bi bil moral konec parnika zadeti obujo, jo je nov val potisnil v stran. Skoraj za las tesno ob blodeči smrti je plul parnikov trup. Sedaj nisem mislil na nevarnost eksplozije, ako se poženem z mine, marveč se je vsa moja pozornost osredotočila na vrv, ki je ob ladijski steni visela ni/dol. Ko sem jo začutil v rokah, sem zakričal in topot je bil moj glas po vsej priliki dovolj močan. Na parniku se je raz-legel klic, neki predmet je poleg mene padel v vodo, potem so me zgrabile čvrste roke ... Istočasno se je v bližini zabliskalo, ozračje se je razl-lalo in strahovit udarec je pretresel zrak. Izgubil sem zavest. Ladja, ki me je bila vzela na krov je bil grški parnik, ki je plul v Tuapse. Zavedel sem se šele v pristanišču in zvedel to-le: Ko so bili na krovu slišali krik, je straža menila, da se moti, ker je poveljstvo spalo in nihče ni mogel biti onstran krova. Toda krik se je ponovil. Straža je posvetila z žarometom in me opazila na vrvi. Spustili so čoln, pri čemer je eno veslo padlo v morje ... Šcie sedaj je bila vsem jasna eksplozija, ki se je pripetila v razdalji približno sto metrov, tako da ladja ni utrpela nobene škode: valovi so bili odn-di padlo veslo proti mini... Les je zadel ob vži-galo in mina se je ra/letela. Prijatelj, s katerim sva se bila odpeljala na lov na delfine, je utonil. Mene je rešila »blodeča smrtc. Al Smirnov (prev. A, V.). stova. Na koncu je že tudi car sam začel misliti na to, da imenuje Hrostova za notranjega ministra. Vendar pa je hotel preje še govoriti o vsej stvari s »prijateljem«, ki naj bi zbral podrobneiše podatke o kandidatu. Rasputin je takoj nato takoj odpotoval v Nižni Novgorod in lepega dne prišel v delovno cobo nič slutečega guvernerja. »Tu sem,« je dejal čisto priprosto. »Papa mc pošilja, da preizkusim tvojo dušo, ker mi mislimo na to, da te morebiti napravimo za notranjega ministra.« Debeli Hrostov je začudeno pogledal, nalo pa se začel, ko si je bližje ogledal pred seboj stoječega kmeta, divje krohotati. Gri-gori Jefimovič je bil razžaljen, da je Hrostov tako zaničljivo mislil o njem. Zagrabil je svojo palico in melče zapustil guvernersko palačo. Popoldne pa, tik pred odhodom, je še enkrat prišel k lirostovu, odprl vrata in zaklical z močnim in zlobnim glasom: »Pošteno sem ti zakuril! Brzojavno sem poročal o lebi v Carsko selo.« Guverner se je najprej pričel zopet smejati, potem pa se ga je vedno loteval strah, če morda ni v čudnih besedah kmeta le nekaj resnice. Takoj je poklical poštarja in zahteval, da mu predloži od Rasputina oddano brzojavko. Kako tesno pa mu je bilo pri srcu, ko je imel uro kasneje v rokah brzojavko, ki se je glasila: »Ana Vrubova, Carsko selo. Reci mami, da je nad Hrostovim Božja milost, toЈл zaenkrat mu še nekaj manjka!« i Tolsti obraz guvernerja je postal (Hsto rumen in njegove okrogle oči so se vrtele od groze: Kaj, to, kar mu je povedal ta zabit kmet, je res in on bi mogel postati minister! Par dni nato je Hrostov v največji naglici zbral par aktov in se odpeljal v Petrograd. Prijavil se je v avdienco »v nujnih upravnih zadevah«. Car ga je sprejel, toda vse prej ko milostno, kakor je moral Hrostov takoj spoznati. Komaj je pričel govoriti o svojih malo važnih zadevah, je že tudi bil odpuščen. Hrostov je svojo velikansko napako temeljito spoznal in na vse načine se je trudil, da bi prišel skupaj z Rasputinom in da bi se mu prikupil z izbrano uljudnostjo in spoštlji-vostjo. Dolgo pa so bila vsa prizadevanja Hrostova zaman in minilo je nekaj let, da je imel priliko pri nekem pijančevanju pobliže sezmniti se z Rasputinom. Ko je kmalu nato bil Rasputin pri carju, je Rasputin dejal, da je mogel znova preizkusiti dušo Hroitova in da je videl, da se jc ta temeljito poboljšal. Par dni nato je postal tolsti Hrostov notranji minister. Tudi ministrski predsednik Stiirmer. naslednik Goremjkina se je imel zahvaliti za svoje imenovanie samo Rasputinu. »Ta starec,« je izjavil Rasputin, ko so mu povedali, da je Stiirmer med kandidati, »bi že dolgo rad postal min'ster. 2e takrat, ko sem stanoval na Angleškem prospektu (trgu), je prišel s svojo ženo k meni in me prosil, la ga naredim za ministra. No. leio! Saj je čisto dober človek in nekako bo že opravil svoje irfimstrsko delo « Nato se je Rasputin sestal s Stiirmerem v stanovanju neke drobne igralke in »izku-šal« njegovo dušo. Stiirmer je »izkušnio« naredi'. nakar ga je Rasputin priporočil rariu in Stiirmer je postal ministrski predsednik. Takrat je prijel Rp.pputin na višek svoje politične moči. ker se je novi ministrski predsednik zavedal, da se ima samo Rasputinu zahvaliti za svoje mesto. Slepo je zato izpolnjeval vse njegove ukaze. Nnimanj enkrat na leden se je redno sestajal s »kmpxkim клпсе-larjem«, da ta pove svoja navodila. Sestanki so se vršili po noči v PetT-Pavelski trdniavi s posredovanjem Lidije Nikitine. hčerke poveljnika trdnjave. Ta je bila vnela oboževalka Rasputina in v njeni beli dekliški sobi sta pozno v noč razpravljala Stiirmer in Rasputin o vseh važnejših državnih poslih, zlasti pa o raznih imenovanjih in odlokih. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) Posodo m Sfiihinîo lilo, enmjl, ali aluminijasto, jedilno orodje kakor tudi vso drugo kuh. opremo izberete najugodneje pri „Jeklo*. Liubnana. Slart ira Radio ali knjiga? Prijatelj! Ofitnš nam in radiu Ljubljani in vsem, ki so trudimo za napredek našega radia, da smo kar preveč nadležni, da je propaganda pre-kričava, ce ze ne vsiljiva, reklama, da je že skoio amerikanska. Praviš nam. da bi bilo bolje in dobri stvari, kakor je radio, tudi bolj koristno, če bi počakali, da bi ljudje sami prišli k radiu. Vidimo in verjamemo, naš dol er prijatelj slovenskega radia, le hrup propagande tc moti. Ali motiš se zelo, ko odrekaš vrednost propagande za flobro stvar. Vsaka dobra stvar na svetu, vsaka velika Ideja potrebuje propagande, jo je potrebovala do sedaj in jo bo vedno potrebovala. Ali se spomniš svetopisemske priliko o luči pod škafom in o luči na gori? Vidiš in radio noce biti skrila reč pod škafom. Radio mora iti med ljudi, vse in vsakogar hoče pridobiti zase. Za to pa je potrebna velika vztrajna propaganda. Pa jo tudi radio taka velika stvar, boš vpra-Sal zopet, kig je res vredna propagando? I>a! R."dio ni navaden industrijski izdelek, recimo kakor milo, usnje, parfum, radio jo sedaj kulturna potreba in da je kulturni Činilelj, si se mogel iz naših člankov že dovolj prepričati. Prav nič ne protestiraš, kadar bereš propagandne članke o literaturi, prav nič ne ugovarjaš, če bereš kako se razvija knjižni trg in še vesel si. če izveš, da izhaja toliko in toliko lepih knjig, da je leposlovje, znanstvena, strokovna, poučna literatura že lako lepo napredovala. Si dostojen človek in če pride k tebi knjigaraki akvizi-ter — teh jo zadnjo čase prccej — ga ne vržeš skozi vrata. Še z veseljem ga poslušaš, ko ti ponuja nove knjige. Hkrati pa protestiraš proti propagandi za ra-diol Že vem za tvoj izgovor: >Ah pri radiu gro le za kšeft!« Če umikaš tn izgovor, veš kako šibak in krivičen je, pa že pripravljaš novega: »Vendar ne boste primerjali knjižne propagande s propagando za radio?« Ne prijatelj, poznamo te. Vzgojen si v tradicijah in ti je propaganda za radio nova. Knjižne propagande pa si navajen že izza mladega in ti je ljuba. Ali obojo, tako propaganda za radio, kakor za knjigo, je kulturno delo. »Kšeft!« Seveda, zastonj ne bo nihče dobil sprejemnega aparata, pa tudi knjige ne. Točno isto velja za radio, kakor za knjigo. Ali povem ti: tiste sile, ki so v obojni propagandi uporab'jeno, bi mogle svoje zmožnosti za ;kšsft« izkoristiti še znatno bolj drugje, pa je ne, zakaj poleg tega imajo še drugo nalogo: prosvetno. Pa ima propaganda za radio tudi moril i ono upravičenost, da se primerja s propagando za knjigo? Ima jo. En sam večer pri sprejemnem aparatu te prepriča o tem. Poslušaj, potem pa natančno premisli in spoznal bos. koliko lepote, kulturnih vrednot, koliko razvedrila in dušnega osvežila ti nudi radio, širi ti obzorje tako kakor knjiga, umetniški užitek ti daje, kakor knjiga, dviga te n puste vsakdanjosti in mračnosti, kaker knjiga. Kratkočasi te, kakor knjiga. Še obsojaš propagando za radio? Potem obsodi še propagando za knjigo. Zakaj se torej bojiš, zakaj se upiraš propagandi za radio? Nemara zato, ker se bojiš, da bo radio ubil knjigo? Zopet si krivičen in v zmoti. Ne, radio na škoduje knjigi! Nasprotno: radio vzbuja pri množicah zanimanje za umetnost, za znanost, za izobrazbo. To celo v onih množinah, kamor dosedaj knjiga še ni mogla prodreti. Mnogo jih je, ki so se prvič orp'eli zn poezijo ko so jo čuli j šele po radiu. Prav tako je ogromna množica takih, j ki so šele tedaj začutili potrebo po višji izobrazbi, ko so pričeli po radiu spoznavati njene vrednote. ' Še ugovarjaš kričavi propagandi za radio. Se popuščaš, žo pričneš spoznavati, da je propaganda zn radio hkrati ludi najboljša propaganda za knjigo. Ogromen korak je napravil naš narod proti koncu preteklrgn stoletja, ko se je temeljito otrosel nepismenosti. Le težko dobiš danes pri nas človeka, ki ne bi znal podpisati svojega imena. Misliš, da je to žo dovolj? Da se je e tem naš narod žo dvignil nu vrhunec kulture in civilizacije? O, koliko je še teh stopenj I Ali eno naj velja: nikoli več nazaj! Nikoli ne sme naš narod pasti niti za eno samo stopnjo. Prav gotovo pa je radio tisto sredstvo, s katerim se bo naš narod hitro dvigal kvišku. Intenzivno in ekstenzivno širjenje kulture, to je naloga, ki jo vrši radio sam po sebi. Izobraževati čim večje množice, pri vsokem posamezniku pa čim bolj dvigati stopnjo izobrazbe, to je njegova naloga. Zdaj nič več ne dvomiš, da je propaganda za radio kulturna propaganda. AH ni v le m simbol slovenskega radia, da ga upravlja njegova velika prosvetna organizacija •— Prosvetna zveza. V teh rokah je zanesljivo jamstvo, da pri našem radiu ue bo zlorab, da bo radio vedno nn kulturni višini. Žal pa ni nikjer takega jamstva za knjigo. Ali nismo priče številnih zlorab s knjigami, ko se nam obljublja dobro, dajo pa ničvredno blago? Ali nismo šelo pred kratkim vsaj za silo zajezili poplavo knjižnega šimda pri nas? Ali ne izhajajo pri nas vedno sproti razre banalne, naivne, pa tudi nizkotne in škodljive knjige? Pri slovenskem radiu to ni mogoče. Slovenski radio-program ne bo nikoli, dokler je v svoji sedanji upravi, ne Sund in ne kič. Se pripete, res je, tudi pri radiu kake napake in nerodnosti. Po vsem svetu je tako. Pa boš zaradi malenkosti odklonil celoto. Boš samo zaradi tega obsodil propagando za radio? Potem bodi dosleden in obsodi še vso propagando za knjigo! Ne, ne boš obsodil! Premislil boš dobro in nam boš dal prav. Spoznal boš, da je propaganda za radio dobra slvar in čim bolj živahna jo tudi bolj uspešna jo. še ti. sam, dragi prijatelj, ki si izgubit vse svoje argumente, boš sam postal navdušen piopagator in misijonar radia med našimi ljudmi. Iskren radio pozdrav! №wt№e uri radiu Zadnjo nedeljo smo popisali, kaj amaterji raznih stanov in poklicev mislijo in pripovedujejo o radiu. Na ta članek smo prejeli več depisov iz amatarslrih vrst, najbolj zanimivega prbsbču'emo: »Pritožujete se, da se liudje ne puste inter-vjuvati, r;ko slutijo, da pridejo njihove izjave v časopis. Le zakaj se ljudje boje resničnih iz'av, tudi te pridejo v malo bolj šaljivi obliki izpod tiskarskega stroja? Ko bi prišla midva skupaj s tistim gospodom, ki je zadnjič to pisal, bi mu prav1 z veseljem r?z!ožil svoje mnenje o radiu in programu. Ker pa tega najbrže r.e bo, se pa kar sam priporočim g. uredniku, da priobči mojo izjavo. To je mnenja malega kmeta o radiu: Na svoj detektor sem prav ponosen in vesel sem, da nanj tako dobro slišim. Sem namreč državljan male domžalske državico in sem torej blizu postaje. Svetujem vsern in poživljam vse v tem okolišu, da si takoj nabavijo detektorje ali pa aparate z zvočnikom, če jim za zadnje dopušča blagajna. Povem resnično, da nikomur rie bo žal zaradi tega. Na tisto malenkost, ki io ie triba plačati vsak mesec, niti misliti ni treba, zakaj cd- Vam nudi razen nenadloLjive j«sue produkcije tudi se sledeče prednosti : LAHKO ÎN ZELO OSTRO AKORD1RANJE IZB JLJŠANA OBLIKA DIREKTEN PRIKLJUČEK NA ELEKTRIČNO OMREŽJE ZA IZMr.NlCNl TOK ENOSTAVNA IN LAHKA VPORABA Vpor ob'faite ?a lo $®гс<ша!ес s» tt s IIP S-o? mtmh st. 2oo7 - Din 1.Ш-- uživale najudobneje in na 'ceneje ioraa v Vašem stanovanju. Potreben Vam e ie dober Re-«îione «piraté Oglasite se takoj pri Ljubljana, Miklo ičev« cesta 5 — Maribor, Gosposka ulica 37 ffia Minevajte naš cemlc . im ~ 4.30©'- PHILIPS dajna postaja v Ljubljani nam preskrbi vsak dan toliko pouka in zabave in sicer ves mesec za . tisto malenkost. j AH ni prijetno cedoti po delu doma in po- slušati razna predavanja, petje, igre in pa naš radio orkester, ki tnku napreduje, da je veselje. I Slovenske narodne pesmi se mi zde najbolj kras-I ne. Še celo tisti gospod nas zabava, ki nosi kukavici sveže vode, da nam potem jioje. Za nas, lastnike detektorjev, je velika dobrota, da nam naša odda:ua prenaša ludi programe drugih po-j staj, tako Belgrada, Zagreba, Prage, ki bi iih drugače ne slišali. Vrh lega nam radio prenaša z>d-nje čase tudi razne točke iz drugih slovenskih j mest, ki so prav zabavne. Še enkrat svetn em vsem, ki še nimajo apa-I rata: ne pustite, tla bi se valovi kar tako izjub-! ljcli v nič, temveč jih raie na pošten način lovimo v apa-ate. Pozneje, ob priliki, pa vam, gospod urednik, še sporočim, kaj se pripeti amaterju, če i je preveč ravnodušen pri svojem aparatu. Pa o tem prihodnjič kaj več. (Op. uredništva: Če je bilo res kaj posebnega — le. Smo radovedni.) I. C., Šenčur pri Kranju. M. Rožanc: Halo: Radio-Ljubi ana. (Entreact fokstrot.) Naše radio-amaterje opozarjamo na to skladbo M. Rceanca. Izšla je v šlirircčui klavirski priredbi in se pripravlja aranžma za salonski orkester. To-Vrslno domače literature pri nas zelo pogrešamo, zato priporočamo to delo že s lega stališča. Pa tudi z ešte'skega stališča jo delo vsoga priporočila vredno. Ritmično in harmonsko razgibanemu prvemu delu sledi lepa kantilena drugega dela, proti koncu naravno s pasažami zavodjana. V kolikor poznam njegove skladbe (n. pr. Magnificat) in jih primeram z zgoraj imenovano, je Rezane celotno zasidran v romantičnih vodah: povsod mehak in zaokrožen, veijiim kontrastom se izmikajoč. Skladba je bila najvsana za priPko nrve obletnice otvoritve naše RadilJ oddajne por-'ajs. Cena Din 2-5.—-, dobi se v vseh knjigarnah aH pa naravnost pri skladlelju. (M. Rožanc, postajni šef, Trbovlje.) D. NGVA IZREDNO MOČNA POSTAJA. Ne samo tekmujoče oboroževanje posameznih držav, ki ga sedaj deloma skuša omejiti londonska konferenca, ne samo lo oboroževanje, ie neko drugo oboroževanje, prav lako tekmujoče, poznamo in io prav tako razburja duhove. To je tekmovanje v ja-Kosti posameznih postaj. V Evropi ie lo tekmovanje zelo aktualno, posamezni narodi tekmujejo med seboj, kdo bo imel močnejše oddajne postaje, posamezne postaje pa večajo svojo oddajno energijo. Tako nameravajo Čehi zgradili v Pra»i ogromno postajo. Obenem pa nameravajo silno ojačiti poslaii v Brnu in v Bratislavi, tako da bodo mogli Dunajčani poslušati vse tri postaje z detektorjem. Zaradi-tega se kajpak Avstrijci zelo vznemirjajo. Dunajska postaja »Pavag« oddaja sedaj z energijo 15 K\v. Da pa ne zaoslatiejo Avstrijci za svojimi sosedi Čehi, nameravajo zgraditi približno 20 do 30 km daleč od Duna;a no- o ogromno postajo, ki bo oddajala z eneryi'o ICO Kw. V lej lekmi tudi Nemci seveda ne bodo zadnji in že cMaio načrte za nove ogromne oddajne postaje. Niti drugi narodi ne, saj so v Parizu prav sedaj zgradil' orvromno postajo. Paziti moramo tudi mi, da ne zaostaiemo. 7ato pozdravljamo namero ljubljanske postaje, ki hoče podvojiti svojo oddajno energijo. NOV ZNAK DUNAJSKE POSTAJE. Dunajska postaja namerava uvesti nov znak ob pav/ah. Ta znak bo tiktakanje z uro, vendar malo spremenjeno Če bo trajal odmor liri minute, bo ura bila v prvi minuti štirikrat, v dritfi tri kril, v tretji dvakrat in v Četrti enkrat. Tiktakam? bo tnrei naznačevalo. koliko časa bo še (rajal odmor. Ce bo odmor trajal več, kakor štiri minute, bo sledilo navadno tiktakanje. GRAŠKA POSTAJA SE POVEČA. Gra*ka odda'na postaja, ki prenaša večinoma dunajski »Ravagov« program, jc imela dosedaj zelo šibko zmogljivost in ma:lino detektorsko ozemlje. Nam ie bilo to na naši severni meji celo pr/tv. Sedaj pa delajo v Gradcu poizkuse, da bi odpravili doie-dan'e napake. Predvsem jim gre /ato, da bi se dosegljivo detektorsko ozemlje povečalo na zahrd in ju», torej proti našemu Štajerskemu. To bi nam v narddno-obrambnem oziru zelo škodovalo in moramo paratizirati avstrijske nsčrte. Avstrijci nameravajo dalje zgradili novo oddajno postajo v Salz-burgu, namenjeno za prenos z Dunaja. MASKARADA. »Kaj pa predstavlja la ženska s spiralami in žarki na oblek!?« »Ta predstavlja radio!« »Kaj pa potem predstavlja nerodni možiček poleg nje? »On je njen mož in predstavlja radiomotnjo!« Programi Hariio-Uitbfiana i Nedelja, 9. februarja: 9 30 Prenos cerkvene glasbo. — 10.00 Versko predavanje, dr. It. Tominec — 10.20 Fr. Erjavec: Ali nas res živinoreja rešuje? — 11.00 Koncert Radio orkestra. — 15 00 Prenos iz Hrastnika. — 16 30 Псрг »duelrana glasba. — 17.00 llmnorislično člivo, pis. Milčiu.ki. — 17.80 Reproducirana g!-sba. — 20.00 Vurlclelni večor: Na har moniko igra g. Stanko, kuplete p.>jo g. Bučar. — 21.00 Hronislav Hubermon i^ra Čajkovskega koncerl v D-duru ob spremljavi orkestra (nu ploščah). — 22.00 Časovna napoved in poročila; nato koncert Radio orkestra. . Icsenicel — Radio aparate prodaja tn montira solidno m z garancijo; Radio — )ože M.arkež. Ponedeljek, 10. februarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 18.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Dr. Loben: Francoščina. — 19 Zdravstvena ura: Počitniško kolonije, predava dr. Krisianova. —- 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina — 20.00 Koncert Radio orkestra. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Torek, 11. februarja: 12.30 lieproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18 30 Dr. VI. Kna-flič: O postanku tiska. — 19.00 Dr. Baje: Zgodovina tujih jezikov. — 19.30 Dr. Preobražensky: Ruščina. 20.00 Schiller: Don Carlos, drama, člani nar. gledališč režira Ciril Debevec. — 22.00 Časovna napoved ш poročila. — 22.15 Koncert Radio-orkestra. Dr sagi programi t Ponedeljek, 10. februarja Belgrad: 20.00 Chopinov večer. — 20.40 Dnev. ne vesti in čas. — 22 55 Večerni koncert radio-kvar;eta in Zd. Knittla, člana belgr. opere. — 9.00 Massenet, Thaïs, operna fantazija. — 22.00 Plesna glasba. — Varšava: 10.15 Mladinska ura. — 16.45 Reproducirana glasba. — 17.45 Koncert zabavne glasbe. — 10.25 iteprodurirana glasba. — 20.30 >Mladenič, siar 114 let*. — 23 Plesna glaska. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncerl. —• 15.15 Mladinska ura. — 17.45 Koncert vojaške glasbe. — 17.45 Večerni koncert budapestanske filharmonije, nato koncert cigunskega orkestra. — Dunaj: 11.00 Koncert orkestra. — 15.30 Koncert orkestra. — 17.10 Glasbena ura za mladino. — 19.30 BioL.Ski pomen svetlobe. predavanje. — 20.05 Večerni koncert koninrne glasbe. — 21.05 Arije. — 21 10 Ljudski zabavni Ф koncert. — Mdan: 11.25 Reproducirana glasba. — 12.30 Koncert radio-orkesira. — 16.30 Mladinska ura. — 17.00 Koncert kvinteta iz Torina. — 20.30 Večerni koncert radio-orkeslra. — 21 15 Večerni koncerl in zabavna glasba. — Praga: 19.05 Slovaški večer. — 20.00 Radio kabaret. — 21.80 Violinski koncerl. — Langenberg: 10.15 Repruduci-ипа glasba. — 13.05 Koncerl radio-orkestra. — 15.00 Mladinska ura. — 16.50 Recitacije za mladino. — 17.30 Popoldanski koncert kom. glasbe. — 20.00 Večerni koncert, nalo zabavna glasba. — 23.30 Jazz na ploščah. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert. — 21.02 Večerni koncert nupoli anskih pesmi., vmes komedija. — Berlin: 20 Prenos iz opere »švanda dudak«. — Kafovice: 12.05 Koncert. — 16.20 Reproducirana glasba. — 17 -15 Koncert zabavne glasbe. — 20.30 Prenos operete iz Varšave. — 23 00 Plesna glasba. — Toulouse: 18.35 Pesmi in plesi. — 19.00 Ruske pesmi. — 10.30 Konceri siinfon. orkestra. — 20.25 Pesmi. — 21.00 Večorni konrert, vmes komedija. — 22.00 Zabavna glasba iz kavarne — Stuli-qart: 10 00 Reproducirana glasba. — 16 00 Popoldanski koncert. — 19.30 Šlagerji. — 20.45 Pevski koncerl. — 21.30 Nagrajeni programi. Narod, svoboda in mir. Belgrad: 18 00 Popoldanska zabavna glasba. — 20.00 Koncert radio-kvarteta. — 20.30 Prenos Iz Zagreba. — 22.00 Dnevne vesti in vreme. — 22.15 Večorni koncert lauib. zbora. — Varšava: 12 05 Šolska matineja. — 16 15 Reproducirana glasba. — 17.45 Koncert zabavne glasbe. — 19.20 Prenos opere iz Katovic: »Louiser. — Budapest: 12 05 Kon-cert vojaške glasbe. — 17.00 Koncerl ciganskega orkeslra. — 18.00 Malo ogrske zgodovine. — 20.30 Koncert odlomkov iz opere »Kraljica iz Rabe«. nalo koncert jazz orkestra. — Dunai: 1100 Reproducirana glasba. — 1520 Popoldanski koncert radio-orkestra. — 17 05 Pesmi. — 20.05 Koncert orkestra na mandoli no. — 21.20 Tirolske narodne pesmi. — Mlan: 11.25 Reproducirana glasba. — 12.30 Koncert radio-orkestra. — 16 80 Mladinska ura. — 17.00 Koncert kvinte'a iz Torina — 20.30 Pren s opere. — 23.40 Zabavna glasba. — Praga: 20.00 Ljudska ura. — 20.30 Večerni konrert. — 21.35 Klavirski koneort. — 22.15 Koncert znbavne gla°bo. — Langenberg: 10.15 Reproducirana glasba. — 1П 05 Opoldanski koncerl radioorkcs'ra. — 1"oo Mladinska ura. — 16.00 Kniižna ura — 17.30 Popoldanski koncert. — 20.00 Pua'ni večor. — R in: 18 00 Koncerl radio-kvintete. —- 17 30 Popoldanski koncert. — 21.02 Prenos opero. — Berlin: 19 80 Zabavni koncert. — 20.80 Večerni koncert pevsKegu '.bora. — 21.00 Vojna radi miru«, slusna i«ra. — Kafovice: 12 05 Opoldanski koncert. — 16 20 Reproducirana glasba. — 17.45 Popoldanski Koncert zabavne glasbe. •— 19.06 Malo glasbe — 19 *У) Prenos opere »Louise<. — Tou'ouse: 18.35 Pesmi in plesi. — 19.30 Koncert operne rdaabo. — 21.25 Koncert operne glasbe. — 21.00 Večerni konrert. — 22.00 Zabavna glasba — Stuttgart: 10.00 Reproducirana glasba. -- 16.00 Popoldanski koncert. — 1715 Pesmi. — 20.15 »MichaiU, slušna igra. — 22.45 Koncert sodobne glasbe. Izvirne rane os lie nastilje VALDA obvaru «rlo Vas v»«-h zliti učinkov mrt-za, nieple. nt o rote >n bae (o. - na dihaine organe. Prodajalo \se lekarne in iirofrerije. Pri Kitajcu na kosilu Kitajec pričakuje svojega gosta pred durmi svoje hiše in ga tam pozdravi s čudnimi ceremonijami. 7, neštevilnimi globokimi pokloni in s polno pestjo laskavih priimkov, v tem pogledu je Kitajec neizčrpen. V razgovoru stavlja sebe kolikor mogoče v ozadje in ne pozna hvalisanja in poveličevanja svoje osebe. Najbolj se pa čuva, da bi pripovedoval o svojih zasebnih razmerah. 2e hiše same so zgrajene tako, da ne more prodreti noben radoveden pogled vanje. Stanovanjska zgradba je obdana z visokim zidom, okna so pa običajno obrnjena proti vrtu. Prvo, kar nudijo gostu v kitajski hiši, so veliki večkrat zloženi mokri in vroči robci, ki izpuhtevajo paro. Sluge nanosijo cele kupe takih robcev in gost si s pravo naslovo z robcem briše svoje vedno znojno lice, otre roke in vsaj nekaj minut ne trpi od vročine. Ob določenem času pripelje Kitajec svojo ženo. Z njo pridejo vsi otroci in tudi dojilja z dojenčkom. Vsi se vrste okrog gosta in slu-žinčad neprestano »deluje«. Na lakiranih krožnikih prinašajo gostu vsakovrstne slaščice, praiene koščice solnčnih rož in buče, razno sadje, zeleni čaj in včasih tndi toplo riževo vino. Kadar jè gost v hiši. sta gospodar in gospodinja oblečena v težko svilo. Na Kitajskem mnogo dajo na posetnice, ki jih pri predstavljanju vedno izmenjavajo. Na posetnicah je napisano ime, poklic, kraj prebivanja in kratek življenjepis. Pri mizi sedi gost vedno na levi strani gospodinje. Le-va stran je na Kitajskem častna. Sklede postavijo na sredo male okrogle Zopet ista metoda Kateremu kristjanu ne krvavi srce, ko čuje, kaj vse počenja boljševiško brezboštvo na Ruskem, ko bere s kakšno satansko div-jostjo in brezsrènostjo zatira sedanja kruto-vlada vse, kar je verskega. Preganjanje kristjanov, združeno s peklenskim mučenjem in s smrtnimi obsodbami najkrutejše vrste — bi pa vendar moralo vzvalovati nevoljo vseh narodov, ki hočejo spadati med kulturno človeštvo. Toda kaj opazujemo!? Največ svetovnih, vodilnih in merodajnih časopisov, ki so v službi mednarodnega framasonstva, ali pa so od tega združenja kakorkoli že odvisni, nimajo ne grajalne besede, kje še, da bi vse to obsodili, ali da bi glasno protestirali. Opaža se isti molk. kakor ob času mehiškega preganjanja kristjanov. Kako zavrišči po velikem časopisu, če se tu in tam le las skrivi kakšnemu posameznikov, ki je iz krogov tako zvanih nedotakljivih! Tukaj pa trpi in umira tako rekoč cel -narod. — Zadnji čas je, da v mejah dopustnosti ugovarja ne le vsa Evropa, marveč ves civilizirani svet. Se celo v naših krščanskih vrstah se zdi, da so ljudje, ki jih krvava poročila o sovjetskem barbarstvu nič ne primejo; ćltajo, na tihem se zgražajo, pa gredo mirno na dnevno delo. Naj se vsaj vsi res dobri in čuteči združijo v armado molitve za rešitev vernih slovanskih bratov iz suženjstva »brezbožnikov«. Naj se združijo v vihar ogorčenja proti sramotnemu in nizkotnemu početju ljudi, ki se hočejo šteti med civilizirance, pa so v svoji uničevalni in razbijalni besnosti kakor Huni, Vandali in Tatari. Mučenišfrvo ruske cerkve je doseglo vrhunec; kri mučeniška se pretaka in kdo ve, če ai še daleč, preden se bo naval sovjetskega pekla zrušil. Naša krščanska dolžnost nas kliče, da pomagamo krajšati dneve poskušnje, ki tare ubogo, verno rusko ljudstvo. Z ogorčenimi ugovori naj pokaže ves olikani svet, da najodločneje in najsvečaneje obseja početje ruskih kulturobojnežev. Dolžnost nas veže, da zbudimo vest vseh, ki še krščansko čutijo, in da jih pozovemo na obsodbo neznosnih in vnebovpijočih krivic, ki jih trpi tlačeni bratski ruski narod. mizice in vsakdo zagrabi jed z lesenimi paličicami in jo nese ali takoj v usta, ali pa na izredno majhen krožnik, ki ga ima pred seboj. Spretnost Kitajcev pri jedi je občudovanja vredna. Nihče od Evropejcev se ne more naučiti, da bi po kitajsko »dostojno« jedel. Ce je v hiši gost, tedaj obstoji jedilni list iz 18 do 30 raznih jedil. Med vsako pa je kratek odmor, da se lahko pokadi cigareta. Najraje pogoste gosta s tako zvano »Yannau šunko«. Ta se nekaj let suši na solncu in postane trda kot železo. Mnogi Evropejci so si že nad njo po-trli zobe. Posebnost pa so tako zvana »smrdljiva jajca«. Jajca skuhajo, potem pa jih zakopljejo globoko v zemljo, tako da postanejo čez nekaj časa črna kakor oglje. Sicer je kitajski obed s tolikimi vrstami jedil za Evropejca res prava muka, vendar ta jedila niso tako strašna, kakor si predstavljamo. Kljub temu, da so vsa prirejena na poseben način, se ne more reči, da se Evropejcem te jedi gabijo. Drugače pa jc s kitajskimi cigaretami, ki so strašne. Tobaku je primešano žveplo, ki draži na kašelj in zapušča v ustih nekak go-rek okus. Najstrašnejša pa je kitajska »godba«, s katero postreže gospodar pri obedu. Nemogoče je prenesti tisto strašno srebanje, cmokanje, ki prekaša ropot pri žaganju drv, vzdihovanje in napihovanje, tako da dobi človek vtis, da se bo telo teh revežev naenkrat razletelo v kosce. Na Kitajskem vse kadi. Pri nižjih slojih ženske celo več kakor moški. Celo žena z detetom na prsih sedi na hišnem pragu in kadi s pravo naslado — pipo. Kaieia ie najlepša v Lvropi? T< i ni se je vršila v Parizu volitev »Mis Eu ropa U)30<, najlepše žene v Evropi. Volitev se je udeležilo 19 lepotic, med njimi tudi Jugoslovanka. Izvoljena jo bila Grkinja, ki je na naši sliki tretja v prvi vrsti z leve. — Jugoslovanka je prva na levi v drugi vrsti. Humor na londonski konferenci Ker na londonski razorožitveni konferenci časnikarji nimajo pristopa k sejam, se, hočeš, nočeš, morajo zanimati za druge stvari, ki so vsaj v zvezi s konferenco. Tako so n. pr. časnikarji razširili vest, da je glavni vzrok spora med Anglijo in Ameriko vprašanje osrednje kurjave. Ker v dvorani, kjer konferenca zboruje, ni osrednje kurjave, se delegati drenjajo okrog peči. Ker pa jih more samo deset stati naenkrat okrog peči, morajo ostali zmrzovati. Seveda je to časnikarska »raca«, s katero so se časnikarji maščevali nad diplomati, ker jih ne puste k sejam. Posebno Američani dajejo največ gradiva za take »race« in zlasti njihove tipka-rice, ki so oblečene po najnovejši modi s ko-žuhovinastim plaščem in z briljantnim prstanom na roki. Časnikarji so poskušali, da bi vsaj od njih dobili kak »intervvievv«, toda one so v tem oziru šc bolj skope kakor njihovi šefi. Zlobni časnikarski jeziki so zato razširili vest, da je ameriška vlada svoje tipkarice samo zato tako lepo oblekla, da bi jim zavezala jezike AuOii v. Menzei, čegar 25-ieanco suiru Nemci posebno slovesno. Menzel je bil znamenit slikar in zlasti njegove zgodovinske slike so mu priborilo nesmrtno slavo. Kdo danes vlada v Rusiji? Odgovor na vprašanje, kdo vlada danes v Rusiji, je zelo enostaven. Komunistična stranka vlada. Razmeroma malo je pa znano, kaj predstavlja danes komunistična stranka v sovjetski zveri. Po zadnjih statističnih podatkih, ki jih je objavil statistični oddelek osrednjega odbora komunistične stranke, znaša število članov in pripravnikov 1,551.000, Rusija pa ima 164 milijonov prebivalcev. Vlada komunistične stranke je tedaj vlada enega odstotka nad 99 odstotki ostalega prebivalstva. Vrhutega je vlada čisto delavskega značaja, ker je med člani komunistične stranke v sovjetski zvezi nad milijon, t. j. dobri dve tretjini delavcev. Na drugem mestu med člani komunistične stranke so kmetje, nadalje uradniki, obrtniki (230.000) itd. Uradno pa je ugotovljeno, da se kmetje proti svoji volji vpisujejo v komunistično stranko. V komunistični stranki je 300 000 kmetov, medtem ko jih je v celi sovjetski zvezi nad 100 milijonov. Novo zvezo med Polisko m Komuni |o tvori že.e/.111 most čez Dujesii-, Ki je bil sedaj zujiei zgrajen in izročen prometu. General Miller, vodi'elj ruskih emigrantov in naslednik tajinslveno izginulega generala Kutjepova. Sovjeti ga dolže, da pripravlja napad na pariško sovjetsko poslaništvo. Dobrosrčen pismonoša V nekem malem mestecu Argentine sc je te dni dogodil nenavaden dogodek. Neki poštni nadzornik je dobil nekega pismonošo, ko je med svojo službo spal v svojem stanovanju. Da je spal, še ni bilo tako strašno, ker to se pač lahko vsakomur pripeti. Hujše pa je to, da je nadzornik našel v pismonošinem stanovanju cel kup pisem, ki je zavzemal precejšen del njegovega skromnega stanovanja. Ko je nadzornik videl toliko pisem, je mislil, da gre za tatvino denarja iz denarnih pisem ali pa za kako drugo manipulacijo. Toda na svoje največje začudenje je opazil, da so vsa pisma zaprta. Pismonoša jc odkrito priznal, da je žc leto dni velik del pisem, ki bi jih moral raz-nesti okoli, nosil domov. Niti enega ni odprl, za nobeno se ni zanimal. Namesto, da bi hodi) po stopnicah gori in doli, je raje pisma nesel domov in puščal tu skoro vso pošto. Sčasoma se je nabralo toliko pisem, da ni vedel, kam z njimi. Zanimiv je vsekakor njegov razlog, zakaj je to delal. Rekel je: »Poglejte, v pismih stoje navadno same neugodne vesti, bodisi računi, opomini, žalostne vesti itd. Mislil sem, da bom marsikomu prihranil žalost in razočaranje, če mu nc dostavim pisma. Gotovo je, da bi bili na ta način oškodovani oni. ki so imeli dobiti pisma z razveseljivo vsebino, toda teh jc malo v primeri z onimi, katerim sem prihranil žalost « Ta filozofski dokaz je povzročil, da so se Argentinci boij smejali, kakor pa jezili na dobrosrčnega poštarja, ki je na svoj izviren način hotel koristiti svojim someščanom. Mussolini in ga. Snowden Mussolini je nedavno v nekem angleškem listu objavil svoje nazore o ženah. Pohvalil je njihovo moralno moč, njihov pomen za družino in s tem za vso državo, za politiko pa da žena ni. Žena, pravi Mussolini, ne ustvarja, ampak samo posnema, celo v modi, kjer moški rišejo vzorce. Poleg tega so žene zelo zgovorne in rade klepečejo. Ničesar ne znajo za-molčati in zato se jim ne more zaupati bodočnosti človeštva. 2eni angleškega finančnega ministra Snowdena pa Mussolinijevo mišljenje o ženskah ni všeč. Zato mu v istem listu odgovarja, da v angleškem parlamentu ni niti enega moža, ki bi se povzpel do trditve, da žena manj razume o politiki kakor moški. Res se ne da ugovarjati, da je prva in glavna naloga žene materinstvo, vendar se je žena tako na znanstvenem polju izkazala kakor moški. Italijanski tisk pripominja, da angleški časopisi odobravajo mišljenje gospe Snowdenove. Kako bi se pač drznili nasprotovali tej bojeviti dami. Čudodelni zdravnik V nekem malem mestecu na Češkoslovaškem živi Adolf Pietka, »čudodelni« zdravnik. Njegova posebnost je ta, da mu ni treba niti videti bolnika. Dosti mu je, če se mu prinese odtis ali pa črtež desne bolnikove roke. »Doktor« Pietka drži potem nad njim nihalo s steklom, mrmra nerazumljive besede, potem pa se s tem mhalom približa stekleni-čicam z zdravili in glej čudo, nihalo samo pokaže, katero zdravilo potrebuje dotični bolnik. Ta čudodelni zdravnik pravi, da vsaka črta na roki odgovarja gotovemu organu, iz katerega izhajajo lajinstveni »radio« žarki, katere zna on s pomočjo svojega instančnega živčnega sistema prenesti na ono stekleno nihalo, ki točno pokaže, katero zdravilo rabi bolnik. Lahkoverni ljudje mu seveda nasedajo kakor muhe. Oblasti ga ne preganjajo, ker še ni nikomur škodil s svojimi »zdravili« in pa, ker ne sprejema sam honorarja. V moriu zgoreli V holandski Indiji se je te dni pripetila težka eksplozija molornega čolna, pri kateri so izgubili življenje trije ljudje. V tem motornem čolnu so se vračali kapitan nekega angleškega parnika in pet mornariških častnikov z drugih ladij z neke svečanosti na svoje ladje. Na angleško ladjo so medtem, ko se je spenjal nanjo kapitan, nalagali gazolin. V tem trenutku pa se je zlil z ladje na kapitana in na motorni čoln val gazolina, najbrže radi tega, ker črpalke niso dobro obratovale. Gazolin se je zlil tudi na motor čolna. V trenutku je nastala eksplozija in ves čoln je bil naenkrat v plamenu. Ogenj je objel tudi ladjo, vrhu tega pa je pričel goreti še gazolin, ki sc je razlil po morju, tako da so se oni, ki so bili v čolnu, znašli v morju plamena. Brž so poskakali v vodo, da se rešijo. Kapitan je zgorel v plamenu, ostali pa so pod vodo plavali do kopnega, loda med potjo so dobili lako težke opekline, da so morali iskati pomoči v bolnici. Dva izmed njih pa sta zgorela v morju. >Peljite kakor hitro morete na deželno sodišče.« S temi besedami je skočil sodni svetnik v prazen avtotaksi. Doma je namreč zaspal in bi rad še pravočasno prišel ua sodišče. Šofer je odpeljal. »Hitreje, hitreje,« je gospod svetnik nervozno trkul na okno. Šofer se ni brigal za to in vozil silno počasi. Končno, po di lççi vožnji, je ustavil pred sodnijo, seveda prepozno. »Gospod, ali ne znate hitrejo voziti?« je ve« jezen zakričal sodni svelnik nad šoferjem. »Znam žo, ampak Vas no.« »Zaknj ne mene V« >Ker ste me šele pretekli teden radi prehitre vožnje obsodili.« Beta miška Oči Hudoglede so kar sipale iskre; stala je pripravljena na skok. Ko se je Belka ozrla, Je mačka skočila, a miška se je urno umaknila in švignila v razpoko zidane ograje v bližini. Počakala je, da je muca odšla in šele potem je zlezla na svetlo. Belka jo ostala zopet sama. Vrnila se je v gozd in hodila nekaj časa okoli. Utrudila se jo. Žalostna jo občepela na mehkem nmliu in skoro zadremala. Pa jo ie predramil prijazen glas: jO, kako ljubka bela miška k Ze naslednji hip je čutila, da jo jo pogla-dila nežna otroška roka. Radovedno je pogledala okoli sebe. Poleg miške na tleh je čepela uboga sirota Zlatka in jo gladila, po licu so ji pa tekle solze. »Zakaj pa jokaš?« jo je vprašala miška, ker se ji je deklica lakoj zasmilila. »Jagode sem iskala, pa sem naletela nate. Zdiš se mi prav tako sama in zapuščena kakor sem jaz. kajti mamica mi je umrla,« je pripovedovala plakajoča deklica. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) >Kako neumna je muca! Samih dobrih jedi bi bila lahko sita pri meni, pa jo je premamila slast po moji pečenki,« je zamrmrala Belka in odhitela. j Prišla je v vrtiček za zidom, kjer se je sprehajal oče krt, oborožen z velikimi črnimi očali. »Striček, slabo vidite se mi zdi, ali vam pa blešči. Pojdite z menoj 1 V moji sobici ni j preveč temno, pa tudi presvetlo ne. Prijetno nama bo. Družbo mi boste delali. Vsega bova j imela v izobilju,« je vabila miška >Kam pa misliš? Brez mojih črvov in žužkov ne grem nikamor. Tu v lej prsti sem rojen hi tu bom umrl,« je zavrnil miško krt, jo ne-všečno pogledal izpod očal in vtonil v mehki krtini. »Kam pa naj jo zdaj mahnem?« je premišljevala razočarana miška in se napotiia v bližnji gozd. Šla je po poti in srečala tetko lisico. Ru-javka ji'je prijazno pomigala z repom v pozdrav, kakor bi se kdove kako razveselila neznatne miške. V/^fiM / »Postani moja družica,« je povabila miška lisico. »Rada, če mi boš dobro postregla,« se je odrezala rujavka. »Bom, le pojdi z menoj!« jo je povabila miška. Šli sta. Ko sta dosegli Belkin dom, je slednja švignila v luknjico, se kmalu vrnila tn postregla tetki lisici s koscem slanine ter ji povedala o svoji sreči z biserom. Lisica je mirno poslušala, ter prav ponižno pahljala miško s svojim košatim repkom. Mahoma je pa pomigala z ušesi in zapretila miški: »Takoj mi prinesi tisti biser, sicer bo po tebi I« Miška je skočila v svoj domek, a tetka lisic« je zaman čakala, kdaj se živalca vrne. Lisica je dolgo Sepela pred luknjo in skoro zadremala. Tedaj je prikorakal po cesti mimo hišice lovec s psom. Lisica je zbežala, pes pa za njo. Lovec je dvignil puško in ustrelil proti lisici. A je ni zadel. Vsa nejevoljna in trudna je lisica pribežala nazaj v gozd ter se jezila nad nedolžno Belko, kakor bi ji bila ona kaj zlega elorila. Ivan Albreht: Začarana buhev Hej, čujte! Je živel njega dni Janezek, ki mu ni bilo nikdar nič po volji, pa je čul praviti o začarani bukvi. »Hajd. to bo nekaj!« si je mislil, j Dečko, pojdi in jo poišči!« Odreže si tedaj brtoncelj kruha, kruh dene v malho, malho na ramo in gre na pot. Hodi. hodi dolgo večnost, se mu zdi, a še ni tako daleč, da ne bi videl domače hiše. če se ozre nazaj. Dan je vroč, solnce pripeka, Janezek se poti in je že truden, pa mu je žal, ker se je dvignil na pot, vendar korači dalje. Ko pride do gozda, se vstavi pri prvem tršu in vpraša: »Si ti začarana bukev?« Z drevesa ni odgovora in Janezek gre dalje. Še drugo ln tretjo bukev vpraša tako in četrto in peto in vse do devete, a nobena se mu ne odzove. Pod deveto bukvijo ga za-mami hladna senca. >Nič ni s tem iskanjem,« si misli, vzame malho raz ramo in iz malhe kruh, pa ga po-mlati do zadnje drobtine. Za tem se zlekne v mah in sladko zaspi. Tedaj se oglasi z drevesa : »Ali ni Janezek iskal začarane bukve?« »Seveda sem jo,« zagodrnja Janezek, »ali kaj, ko je ne najdem!« »Praviš, da je ne najdeš, pa ležiš pod njo,« se mu zaroga drevo. »In kaj bi rad?-2>Nič mu ni treba delati, nikamor hoditi, nikoli ni lačno ne žejno: rad bi bil vitko, visoko drevo!« si zaželi Janezek in je že bor v visoki gori. Zdaj prihrumi vihar. Bliski švigajo, strele udarjajo in veter lomi drevje, da ječi in poka. J'anezek-bor se vpogiblje in sklanja. Moč ga zapušča in zdaj in zdaj se bo prelomil. V silnem strahu bi rad zavpil na pomoč, kar se oglasi začarana bukev kraj njega : »Kako je?« »Jojme,« zaječi Janezek-bor, »slabo som volil! Nočem več biti vitko drevo, temveč lahkokrila ptica.« Komaj je volil, jc ptič lahkokril. Spusti se visoko nad ravno polje in poje, karkoli v veselju mu pravi srce. V hip zgane se senca nad njim in, joj, ptica-ujeda sovražno ga gleda. Komaj se reši v gozd pred njo! Sede na vejo, da se počije. Kaj neki pod drevjem se pisano vije? Janezek-ptič zastrmi. Bolj ko gleda navzdol, bolj se mu v glavi vrti. Hoče zleteli, vendar ne more več razprostreti peroti, tako je od groze ves brez moči; kajti s tal žrelo strupene kače zija mu naproti! V smrtnem strahu omahne in — bukev začarana se oglasi: »Janezek-ptiček, kako se ti zdi?« »Jojme, dobrotnica, slabo sem volil! Nočem več biti ptič lahkokril !« vzdihne Janezek-ptič in si misli: »Solnce ga greje, veter ga boža, zemlja ga hrani, rosa poji: rad bi pod grmom dišeči bil cvet!« Komaj je volil, že cvet je dišeč. Pisano glavico sklanja, na solncu se greje in prav zqjdovoljno modruje: »Tu ni strele in ne viharja, ni ->tice-ujede in ne strupene kače. Grm me čuva, solnce me greje, veter me boža, zemlja me hrani in rosa poji. Zdaj se v resnici mi dobro godi.« Veselo kuka izpod grma, kar zasliši korake. Dve deklici prihajata naproti.. »Oj, kako krasen cvet,« se oglasi prva. »Ta bo moj,« odloči druga in Janezek-cvet ves trepeče, ko čuti, da sega roka proti njemu. Ce ga utrga, bo zvenel in umrl. Oj. le zakaj je želel biti pod grmom dišeči cvet?! Dekliški prstki se ga že dotaknejo in — začarana bukev so oglasi: »No, Janezek-cvet, kako je, kako?« Jojmene, draga bukev, hudo! Ne maram več biti pod grmom cvet.« »A kaj bi rad bil, povej,« znšumi z bukve. »Ce sinem še prositi, bodi tako: jaz naj bom dečeli, ti pa košato, mogočno drevo.« Komaj je volil, se Janezok — splaši iz sanj. Oči si poniane in misli in misli in • tek se spusti proti domu. Odslej ne želi si več biti ne cvet; in ne pti'S ne visoko drevo, temveč zgolj dan zn dnom boljši, bolj priden otrok. И1ШШ HOJirS-., //; 6. Dragi Kotičkov striček! Čitale smo v nedeljo pisemce, ki si Jih pisal učenkam našega I. b razreda, pa smo sklenile, da Ti tudi me pišemo, saj hodimo že v drugi razred in znamo že marsikaj povedati in napisati. Prav lepo Te pozdravljajo vse učenke II. b razr. v Lichtenthurnovem zavodu. Odgovor : Drage moje! Seve, ve se pa kar postavite! V drugem razredu biti — je že velika čast za take-le male gospodične. Prav rad Vam verjamem, da znate že marsikaj povedali in napisati — a dokažite mi to, dokažite! V tem pisemcu mi niste povedale Bog ve koliko modrih in učenih reči... Pa brez zamere! Zbogom! Kot. striček. (Ostala pisemca prihodnjič.) Kam je Janezek padel, ko se je razpačil raketni aeroplan? Pravilna rešitev: Janezek je padel з postelje na tla, zakaj vse to — o raketnem aeroplanu in o potovanju na luno — so mu je bilo sanio sanjalo... * * • Topot ste mi jo pošteno zagodli! Bil sem prepričan, da bo med Vami komaj pet tako brihtnih glavic, ki bodo Janezkovi prigodi pravilen konec iztuhtale — na, pa sem prejel do vključno 7. t. ni. skoro 300 rešitev in je med njimi kar 175 pravilnih! Nak, to ni vse fekupaj nič! Če bo šlo tako naprej, bo »Slovenčeva« otroška stran prinašala samo imena rešilcev, drugega nič. Čakajte, čakajte, prihodnjo nedeljo Vam jo bom zagodel jaz! Napisal in objavil bom lako čudovito prigodo, da ji pravilnega konca nihče ne bo pogodil, pa magari če ?e bo trikrat na glavo postavil! In veste kakšna bo nagrada za pravilno rešitev? — Dvaj-setnadstropna hiša, živijo! A zdaj poslušajte, kakšne smešne rešitve« so mi nekateri poslali: Minka Vipotnik iz Žalca: »Janezek je padel s postelje na tla in si pošteno potolkel nosek. Mogoče je tudi kričal, a k nam v Žalec se ni slišalo ...« Edo Polach iz Ljubljane: :> Janezek je padol v Vaš nabiralnik ...« Helena P o ž 1 o p iz Ptuja : »Janezek je padel naravnost krokodilu v žrelo, ki ga je kar celega pogoltnil. Drugega dne je neki ribič krokodila ujel. Razparal mu je trebuh in našel v njem Janezka — živega in zdravega ...« Vojko 1) o 1 i n a r iz Sore: »Janezek je priletel z vso močjo na krokodila, ga udaril s čevljem po glavi in ga ubil...« Milica T r a m t e iz Zabnice: : Janezek je padel krokodilu na hrbet. Krokodil je bil vesel mladega jezdeca. Splaval je z njim po morju proti veliki reki, po kateri bosta dospela v Ljubljanico. Janezek bo oddal krokodila zooloyienemu vrtu v Ljubljani. Na svidenje, striček, takrat, ko si bova krokodila skupaj ogledala!...« To n č i c a Vodopivec iz Begunj pri Cerknici: »Janezek je padel naravnost s peči na tla. kjer je spal in sanjal. Lune ni videl, pač pa devet solne, ko je treščil z glavo ob trda tla ...« Franc Šalehar iz Ljubljnne: »Janezku se je sanjalo. Najbrž .je tisto noč strela kam udarila, Janezek je pa misli, da mu je aeroplan eksplodiral, in se je prebudil...« Stanke Trann s Ptujske gore: »Janezek je padel naravnost v morje. Krokodilov nI mogel videti, ker jih v morju sploh ni...« iz Li je krokodil Janezka vrgel na suho, kakor nekoč velika morska riba preroka Jona ...« Neimenovana iz Celja: »Junak je bil ta Janezek od sile, — bolj kot italijanski general Nobile. — Slednjič je naredil ta veliki čin, -- da 8в je prvi dal rešiti na ledo-lomec »Krasin«. — Mali Janezek se je rešil sam — in ga ni treba biti pred svetom sram!.. .< Francka Bertoncelj iz Jesenic: »Janezek je padel s postelje naravnost v očetove škornje.. .< Milena Simončič iz Ljubljane: »Svoj včerajšnji odgovor moram popraviti. — Krokodila nista mogla Janezka požreti, ker v morju ni nobenih krokodilov ...« Janez Celih lz Fale: »Janezek je v sanjah letel na luno in pri tem lako brcal z nogami, da se mu je postelja udrla .. .< Milanček Kufttrin iz Ljubljane: »Janezek ni nikamor padel, ker ga je samo luna trkala ...« Marica K r o f 1 i č iz Celja: »škoda, da ni imel Janezek s seboj dovolj vžigalnik raket, — da bi se mu posrečil na luno polet — Ko je videl pod seboj zevajoče zveri, — zbral je še enkrat vse svoje moči. — Močno mu je utripala srčna žila, — ko je padel na hrbet krokodila. — Krokodili so zijali, zijali, — so najbrž Janezkove pokoncu stoječe lase občudovali. — Nenadoma se je ustavila ladja pred njim; povzpel se je Janezek na krov — in tako prišel, čeprav ne slaven, vendar zdrav domov .'..« A d i c a Supančič iz Ljubljane: »Janezek je na jbrž padel na streho Jugoslovanske tiskarne, ki je ravna. Tam nekje je srečal tistega gospoda, ki nam je to uganko napisal in mu je povedal svojo nesrečo. Tisti gospod je nato Janezkovo prigodo napisal nam otrok v zabavo in pouk ...« * • • Pravilno so rešili nalogo naslednji: Cvetka Bernik, Marica Vodušek, Franci JamŠek, Ivanka Jamšek, Jelica žuža, Štefica Pibrovc, Marica Škof, Vinko Engelsberger, Albert Cigoj, Karel Humski, Marija Eržen, Fanika Demšar, Janezek Kos, Marijan Savin-šek, .loško Battestin, Milka Pirnat, Srdan Gaspari, Boris Bohinc. Lojze Krumberger, Joško Brodnik, Frida Jazbec, Ivanka Pliverič, Ivica Guzelj, Ivan Kokošinek, Branko Sotelšek, Alojzij Kristovič, Martin Cerne, Jakob Kregar, Ivan Truden, Marica Šetina, Stanko Zorman, Franc Jurjevčič, Bogomir Meglič, Franjo Do-llnšek, Anton Dobovičnik, Anica Strouhal, Ivan Sedminek, Sari Nučlč, Lida Rebolj, Metka Ozimič, Lea Faninger, Vladko Brezovar, Albin Horvat, Irma Werk, Joško Kregar, Tončka Krničar, Anica Dobrovoljc, Franek Skušek, Hedvika Gorjup, Alena Arnšek, Radislav Len-ček, Maks Baje. Alfonz Kodrič, Viktor Snoj, Rado Torkar, Marjan Savinšek, Trauti Wag-ger, Ludovtk Tramte, Anton Ravšl, Silvica Ju-van, Radko Krasnik, Emcrik Iskra, Breda Požar, A. Staré, Lado Leskovec, Stanko Ku-melj, Angelca Zaje, Slavko Petan. Marica Let-nar, Ivana Strojan, Marica Marinček, Silvester Martinko, Olgica Jeraj, Zdravko Vodopivec, Blaž Matko. Stanko Koželj, Ladislav Dobov-šok, Štefka Arh, Ciril Helmich, Julka Juhart, Alfreda Sommer, Ivan Vrhove, Nada Plode, Neža Cemažar, Ivo Fablnc, Verica Juvan, An-žica Paulič, Joško Postružnik, Joško Erjavec, Marjan Verbek, Alojzija Praček, Lucija Kova-čič, Karel Klančnik, Ivan Klančnik. Nada Prapor, Drago Bruderman, Olgica Demitrijeva, Vida Gorjanc,: Aci Ahačič, Peter Dacar, Milena Simončič, Božena Kodran, Anton Šporer, Vilko Plešec, Marica Juvan, Slavko Seršen, Božo Eiletz, Cvetko Mišvelj, Franek Rebolj, Ivan Bokal, Joško Štefanec, Pavla Vedenik, Ivan Urbanec. Slavica Ipaver, Sergij Vilfan, Maks Terglavčnik, Marija Mam, Vladko Jago-dič, Jožica Kolar, Franc Zupnek, Matija Ta-dina, Milica Štamol, Oto Zazvonil, Marjan Veble, Iva šušteršlč, Rado Mejovšek, Anica Moravec, Zdenko Jagodlč, Angelo Prijatelj, Sebo Kocmur, Marija Trobec, Inče Ogorelec, Damjan Kozak, Jelka Buh. I. Logar, Sianka Herman, Zorko Simčič, Alojz Perme, Herta Jager, Anion Peterka, Ivan Vrtačnik, Marica Starčič, Marjan Žnidaršič, Marinka Zdešar, Franc Rus, Fanika Papež, Marija Flegar, Angelca Hrčon, Frank Mravlje, Valentin Markež, Jal obina Zupančič, Albina Gorenc, Vedica Koren, Anton Lesjak, Franjo Hauptman, Mara Paljk, Zinči Janežač, Bizjak Julijana. Božena Hudnik, Koščak Angela. Ivana Lavrič, Marta Juvan, Marjan Uršič, Milan Kadivec, Ivanka Stanovnik, Zora Maček, Marija Janežič, Marica Kramberger, Rozinka Zalar, Nevenko Mlakar, Alojzij Cukala, Stanka Torkar, Majda Torkar, Slavica Podbregar, Mariaj Bizjak, Marta Ravnikar. Edo Sever, Milica Plesnik, Joško Ančik in Slava Smrekar. Za nagrado izžrebani so bili naslednji trije: 1. Ivo Fahinc, dijak II. razr. real. gimn., Sušak. Dobi lepo usnjeno aktovko (ročno torbo). 2. Verica Juvan, učenka I.b razr. v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani. Dobi knjijço: Bonsels: »Prigode čebelice Maje«. 3. Alfreda Sommer, učenka III. a razr. dekl. šole v Apačah pri Gor. Radgoni. Dobi knjigo: »Cipek in Capek.« Spretni risar nezek jn padel v morje, kjer ga je krokodil z mesom iu kostmi vred požrl. Cez tri dni pa Nariii z eno poiezol Sport KDO |E GOSPODAR SVETOVNIH LETALSKIH REKORDOV. V preteklem letu 1929 se je kakor drugje tudi v aviatičnem športu marsikaj izpremenilo. Svetovna letalska rekordna tabela je dobila važne izpre-membe, ki so postavile Nemčijo še bolj trdno na vodeče prvo mesto. Do konca leta 1929 je bilo v aviatiki vsega skupaj postavljenih 85 svetovnih rekordov v vseh vrslah letal Otl teh ima Nemčija 33 rekordov. V letu 1928 je imela Nemčija le 29 svetovnih uspehov, torej je v minulem lelu postavila zopel štiri rekorde in si tako še ulrdila svoje go-spodstvo v letalskem športu. Na drugem mestu pa je sedaj Francija z 20 rekordi, ki je potisnila Združene države na trelje mesto. Amerika je bila v letu 1928 na drugem mestu z 19 rekordi, toda Francija je aviatiko silno podprla in dosegla, da so sedaj Francozi na drupem mestu. Na četrtem mestu je Anglija, ki ji slede še Švica. Italija, Češkoslovaška in Poljska. V lelu 1928 je bila še v tej prvenstveni tabeli Belgija in Ogrska, toda obe državi nista mogli v letu 1929 obdržati svoje rekorde, ker so jih prehiteli drugi narodi. Trditi moremo, da bo Nemčija obdržala še nekai Časa vsaj svoje vodslvo. čeprav ne uživa kake državne podpore kakor Francija. Nemška aviatika ima danes skoraj 40% vseh svetovnih rekordov v svoji oblasti, dočim jih ima Francija kot druga v vrstnem redu le 23%. Najbolj nevaren nasprotnik Nemčiji je danes izvrstni letalec D. Coetes. ki je Franciji pridobil sam že več krasnih uspehov in svetovnih rekordov. NOGOMET Vlenna-Hakcah 4:3. Zadnja tekma jesenskega prvenstva je dala Vienni mnogo dela, kaiti za Hakoah ie pomenila ta tekma rešitev. Znano je, da je Hakoah bila zadnja v prvenstveni tabeli in bi jo torej ev. zmaga spravila na predzadnie mesto. Tako pa je sedai Hakoah na zadnjem mestu iesenskega prvenstva. Znani Wacker je na predzadnjem mestu. HOCKEY Kanada premaga Poljsko s 5:01 Na Dunaju se je vršila omenjena reprezentančna hockey-tekma, ki ie prinesla izvrstnemu kanadskemu moštvu zasluženo zmago. Rezultat bi bil vsekakor številnejši, ako ne bi motil tekme velik naliv. DRSANJE Zaman |e bilo upanje... Res je, da se doseže več, ako ie na razpolago denar in množica športnih delavcev. Vendar pa to povsod ne drži in prav zadnje svetovne tekme v umetnem drsanju, ki so se vršile v Newyorku, so Amerikan~em pokazale, da je treba še nekaj več. Turner, Wil-son, Vinson — to je bilo upanie Amerike, ki je bila prepričana, da pade svetovno prvenstvo v umetnem drsanju kot zrelo jabolko Ameriki. Res so slišali, da je drsalni sport lepo razvit v Evropi, posebno znana so mesta Dunai. Stockholm, P.^riz in Mûnchen, vendar pa Amerikanci niso mislili, da jim bo 21 letni Kari Schafer pokvaril upanje. Zmaga mladega Dunajčana ie bila tako očitni, da bi tega ne bilo treba niti izreči sodniškemu zboru. In potem zopet Sonia Henie iz Norveške, ki si je osvojila svetovno prvenstvo dam! In ni še doslil Evopa je tudi v parovnem tekmovanju zasedla prvo mesto, to sta bila gospod in gospa Brunet iz Francije. Tako niso Amerikanci zmagali niti v eni vrsti tekmovanja. Pri vsem tem pa vendar ne smemo delati krivice in poudariti moramo, da ie Amerika in Kanada zelo napredovala v drsalnem športu. Vendar bo treba kljub temu še mnogo, predno bo Newyork kos n. pr. Dunaju. Poraz Rallaneruda. Pred kratkim je ta sloveči športnik osvoiil letošnje evron?ko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Sedaj pa je bil v Oslu premagan 5^0 m: 1. Soelshe^en 0:41.8 min.; 2. Stax-rud 0:45.4 min.; 3. Rnllanorud 0:45.8 min. — 1500 m: 1. Staxrud 2:24.0 min.; 2. Ballangrud 2 26.2 min. — 5000 m: I. Staxrud 8:41 min.; 2. Ballangrud 8:45 5 min. — 10 000 m: 1. Staxrud 17:54.3 min.; 2. Balangrud 17:58.4 min. Športni kl»b Železrlčar, Maribor. (Službeno.) Opozariaio se klubi in društva, da je naslavljati vse dopise na naslov: SK Železničar, Dplavnica drž. iet»7iic, v roke Fischer Josina, Maribor. SK Rakovnik. Danes dopoldne ob 10 zanimivo športno predavanje, ki ga bo imel g. Be-tetto; predaval bo o kombinacijski igri. Za vse člane obvezno1 Po predavan'u se vrši ožja odbo-rova seia. — Popo'dne ob pol 2 otvoritvena tekma s SK Marsom na domačem igrišču. — Tajnik. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Nedelja, 9. februarja: Ob 15: »Poprumni Tonček«, mladinska predstava. Izven. Ob 20: >Cvrček za pečjo«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 10. februa r ja : »Don Carlos«. Red D. Torek. II. februarja: »Cvrček za pečjo«. Red C Sreda, 12. februarja: »Drugo presenečenje v ljubezni« in »Prisiljena ženitev«. Gostovanje francoske draine »La petite scene«. Izven. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Nedelja, 9. februarja: Ob 15: »Rigoletto«. Gostovanje gospe Tinke Vesel-Polla. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 8: »Tičar«, opereta. Ljudska predstava pri znižanih eenali. Izven. Ponedeljek. 10. februarja : Zaprto. Torek, i I. februarja; »Vnlkira«. Red Л. Sreda, t2. februarja: Zuprto. Mariborsko gledališče Nedelja, 9. februarja: Ob 15: »Lepa pustolov-ščiim«. Kuponi. Ponedljek. 10. februarja: Zaprto. Torek. 11. februarja: Ob 20: »Sneg«. Premijera. Ab. A. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 12. februarja: Ob 20: »Lepa pustolovščina«. Gostovanje Mariborčanov. Otrokom neprimerno. Ako me pritisne revmatizem, ako me začne po telesu trgati in žgati. ali me po kakem firehladu bolijo zobje, grlo in glava — tedaj vedno najdem pomoč v krepki masaži s Fellerjevim prijetno dišečim El-salluidoml Tudi notranje nekoliko kapljic na sladkorju proti slabosti, bolečinam in krčem v želodcu — večkrat čudovito pomagal Deiujie tudi Vi шко pome g » I o bode tudi Vami Fellerjev Elsafluid, to že 33 let znano narodno sredstvo in kozmetikum, stane v lekarnah in vseh podobnih trgovinah : poizkusna stekleni ica Din 6, dvo,na st klenica Din 9, specialna st klenica Din 26. Po pošti najmanj za Din 62 pri C.UGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica Donja, El atrg-134. Gramofoni, p!oš£e, kolesa. Šivalni stroji tudi na obroke se dobe najceneje pri ,Jctinir JCS'P sanfai LjUbuona. Mhfoittvu cesta 20 Nasproti sodišča Prepričajte s e ! Zobni atelje v Litiji Boris Stoka se otvori 6. febri arja v vili Rotar Sprejemne ure: dopoldne od 8 do 12 popoldne od 2 do 6 Na željo tu i izven ur. -s Prvovrstno zidno in »(resno opeho dobavlja po ze o ugodnih cenah z lOle'no garancijo opekarne „I LOVA C'1, Karlovac. Glavno zastopstvo za dravsko banovino: „EKONOM", iiubtUna. Kolodvorska ul. 7. Zahtevajte cenik. Za takojšnjo izplačilo pripadajoče podpore po smrti našega očeta, gospoda Miha Jeriha se zahvaljujemo tem potom podpor, društvu ; ; .Ljudska samopomoč v Mariboru najiskreneje in priporočamo to človekoljubno društvo vsakomur v takojšnji pristop.' Z a d v o r , dne 7. februarja 1930. POZOR RUDARJI ! Nezaposleni jamski rudarji, kateri žele iti na Holandsko, oženjeni ali samci, stari od 20 do 35 let. Znati morajo nemško govoriti in čitati, imeti morajo najmanj dveletno spričevalo pomožnega jamskega kopača. Javijo naj se pri »Borzi dela« v Celju, kjer izvejo podrobnosti. Vsi drugi so izključeni. Pozor gospodinje! «S1DOE.' že 30 let priznano najbolje sredstvo za čiščenie in poliranie vseh kovin, čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščitno znamko in ime 'SIDOE* taca Hiršler ZAGREB Gajeva ulica 3. iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiMiiimniiiiiiiiMiiiiHiiiiiiitiii ZD ODSTOTNE KRONSKE BONE kupuje v okvirju svoje potrebe po 60% Pucka štediona, Osijek. Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal. Požurite sel l. Kikii* ■ Ljubljana priporoča svojo «»togo teinlkov solnčniknv in sprehajalnih pallr Popravita točno in «olfdno Sprejme se kopespondentha perfektna strojepiska, zmožna slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, slovenske in nemške stenografije. Nastop takoj. Služba traîna. Reflektira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal štev. 131. Oblastveno koncesijonirana šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Blei-weisova cesta 52. Gospodarsko mm v Liabliani ima stalno na zalogi: Deželne pr'delke — žito -- m evske izdelke -- sadje — šnece-rijsko in kolonijalno blago « južno sadje — mesne izdelke -- seno - slamo -- kmetijske strote in orodje -umetna gnojila - cement — premog iid. Ivan Pregelj: Izbrani spisi Založba Jugoslovanske knjigarne izdaja v izredno okusni opremi izbrane spise Ivana Preglja, prvega med živečimi slovenskimi pripovedniki. Njegove zgodbe, ki dihajo posebnost naših krajev in izžarevajo moč kremenitega značaja, imajo svoj vir in svoj iztok v globoki vernosti, v ljubezni do Boga, do sočloveka, do družine, do domovine. Neprecenljive zaklade iz neizčrpnega bogastva življenja je zajel Pregelj v krasne vzcrre, ki jih postav-vlja pred te, čitatelj: zabavno pripovedujoč Ti mikavne povesti, uči Te najvišje modrosti življenja. Visoka je vrednost njegovih spisov zate, čitatelj: pridno segaj po njih, nahranil se boš in obogatel za vse življenje ob tem modrem učitelju. PROTTKA^LJU.PROTIPRFHT АГ>и1 uuiuiMuuuuuiiiuiuuumiimuiiiiiiiiiiuiiuiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiui ; Pletilnice in pletilje I j Vsled padca cenc volni nudimo vse vrste volne in bombaža za pletenje na stroj: Jumper • volna 16/2 I a kakovost 1 kg 100 Din. - Zefir volna in j И Zefir volna po znatno znižani ccni. - Svila za ; pletenje v spuljah in vseh barvah 1 kg 100 do 115 Din. - Bombaž v vseh debelinah mcrciziran in ga- siran, surov in barvan po dnevni ceni. Vzorce pošljemo na zahtevo zastoni po pošti. Veletrgovina in izdelovalnica pletenin najboljše sredstvo proti prehla enju, kašlju, bolečinam v vratu in astmi. Zdravniško priporočeno 1 Samoproizvajalec KANOLD o. d. KARLOVAC Odlikovana z zlato svetinio v Kopenhagenu - Dvorn dobaviteli Njeg. Vel. kralja Švedske in Njeg kr vis. prestolonaslednika kra.jevme Švedske. — Te po celem svelu slovite tablete SE DOBIVAJO POVSOD! TVORNICE s KOPFNHAC.EN, GOTEBORG. PERLYN, NOnNBJRG, ESSEN, MILANO, PRAGA, LES4N o Nemški lezik se poučuie po najboljši in najnovejši metodi. — H. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. Prva celotna izdaja 1 Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40*—, eleg vezana Din 55-— Jugoslovanska knifgarna v Uubll-ni. -* ^ ^ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦♦ Otvoritveno naznanilo. Vljudno obveščamo p. n. občinstvo, da 10. t. m. otvoriino v hiši gospoda Lotriča trgovino z mešanim blagom. Priporočamo se za cenj. obisk in zagotavljamo, da bomo p. n. oujemalce skušali kar najbolj zadovoljiti. I. ZavrSnlh d Comp. trgovina z mešanitn blagom Češnjice pri Železnikih svodom p rese iTe li Brnita v Hirrebeem udal •o» »Mik uustriran j cenik «a /.uatnh, /.a lelu It3u. Poeiljam ка r 100 komadi raznih rumonsltlh znamk TMikomnr. kl m' poAl le »na-pre M IHn. NaiBtar. JSa trgo Tina '.nam* v .IniroalaTi I Izidor Steiner, Zagreb . Zrlnjtki trt I* i r.niïlTE SLOVENCA ^...„шчишшИПШИП! CESKA INDUSTRIJALNA BANKA PODRUŽNICA V LJUBLJANI, Marijin irg 5 CENTRALA V PRAGI, RČS Vplačana deln. glavnica in rez. fondi K{ 304,000.000-— 60 podružnic in ekspozitur Izvršuje banSne posle vseh vrst in sprejema vloge na knjižice in tekoče račune Teiegrami; Inousbanka Teieion interurban 2i04 Vsako beseda î>Oparali prostor drobne vrstice 1 SODin Najmaniit /rnetek 5Dit? Oqlast nad 9vrstic se računajo višje Za oglase slro I go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrsticaZDin Najmanjši ; znpseklODin.Pristojbina za šifro 2 Din Vsak oglas Ireba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odaovarjamo le,če je priloge na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10'5'»9 Telefon štev 2Î2& nn? i'v'a£2X3 Mladenič Išče službo slugo, vratarja ali kaj sličnega. -Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod šilro »Pošten« št. 1433. Zakonski par mlad in zanesljiv, brez otrok, z daljšo trgovsko prakso, lastno koncesijo ш osebno pravico, želi Î>rimer. nameščenja ali pa takega blaga v komisijo. Ponudbe pod »Zakonca«. Pošteno dekle išče službo v dobri hiši. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1530. Ključavničarske obrti se želi učiti kmetski fant, star 16 let, poštenih staršev, v mestu ali na deželi - Naslov v oglasnem oddel. »Slov.« štev. 1531. Šofer išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu.: Obenem sposoben tudi za vsako drugo delo. Naslov v upravi »Slov.« št. 1580. Gradbeni polir nbsol. gradb, rok. šole v Ljubljani, vešč več jezikov, dober risar, želi pre- ( meniti službo takoj ali s 1, marcem. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro; »Spreten in trezen« št. 1236. Šteparica za gornje dele čevljev -išče mesta. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod «Šteparica« št. 1467. Šcfsr ki bi opravljal tudi vrtnarska dela, išče službo. . Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1617. Iščem zaposlitve pospravljanja pisar, prostorov. Nastopim lahko takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1615. Krojaški pomočnik zmožen velikih in malih kosov in krojenja, išče stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 1645. Primerno nameščenja pri industrijskem podjetju iščem. Kavcija do 250.000 Din. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod 1. 1931. tluibodolè Potnika vpeljanega za Gorenjsko se spreime Zmožni voziti se z autom imajo pred-nost.isti ie na razpolago. Prodaia; mlinski izdelki, deželni pridelki, špecerija in žganje. Ponudbe ic poslati na upravo tega lista pod »Potnik Gorenjske 1930« št. 310. Dva Žagarja marljiva, trezna in poštena potrebujemo za ve-necijanko; eden naj bi bil oženjen, drugi samski. Plača 5 Din na uro. Na-r.top 1. marca. Ponudbe na firmo Petrovič, pošta Busovača, Bosna. Oskrbnik oženjen, kateri popolnoma pozna kmetovanje in ki bi tudi delal sam na poseslvu, pošten, priden in reser., se sprejme takoj ali za pozneje na srednje posestvo pri Raj-henburgu. Prednost imajo tisti, kateri so tudi zmožr.i gozdnega dela, ali so absolventi kmetijske šole. Solidni rellck-tanti naj se obrnejo na naslov; Dr. B. Hafner, Zagreb, Samostanska ulica štev. 16. Kovaškega vajenca sprejmem. Vsa oskrba v hiši. - Josip Škrlj, Vič št. 122 pri Ljubljani. Učenka poštenih staršev, s predpisano šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. . Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1523. Kleparskega vajenca sprejme takoj Josip Kar-melj. Ljubljana, Kolodvorska ulica 18. Pečarskega vajenca sprejme Franc Dermasti-ja, pečar, »Stan in dom« ob Tržaški cesti, Ljublj. Več mizarjev dobrih delavcev, sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič. Pomočnika za fina dela, male kose, sprejmem. Anton Vrhovec, krojač, Dravlje 102. Gospodična zmožna slovenske, nemške stenografije in strojepisca, se sprejme za popoldanske ure. Naslov v upravi »Slovonca« pod št. 1659, Učenko za strojno pletenje sprejmem takoj. - Kati Voda. Iljaževa cesta 24, Ljub-_liana VII._ Služkinjo za vse, ki zna nekoliko kuhati, sprejme učiteljica v I.luhl'ani. Tri odrasle osebe. Ponudbe pod »Pridna in poštena« na upravo »Slovenca« štev. 1666. Dva mizar, vajenca z vso oskrbo sprejme takoj Janez Tome, Vižmar-je 44, p. Št. Vid n. Ljublj. Prodajalka starejša moč, izvežbana v mešani stroki, se takoj sorejme v večjo trgovino. Prednost imajo, katere so v manufakturi in konfekciji dobro vpeljane, kakor tudi slov. in nemSk. jezika perfektne. - Naslov v upravi »Slov.« pod »Dravska dolina« št. 1481 Vajenec se sprejme v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 1534. Dva vajcnca za mizarstvo soreime Ivan Mcrliar. Slanežiče, p. Št. Vid nad Ljubliano. Velika tovnrna v Sloveniji potrebuje prvovrst. instnlaferja psrovodnih In vodovodnih ccvi. Plača po dogovoru, nastop takoj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Instalater« štev. 1501. Služkinjo Marijino družbenico, ne čez 20 let staro, sprejme šivilja. - Vila »Rozinka«, Za Bežigradom. Perica poštena, se išče, ki bi hodila prat na dom. — Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1573. Mizar, pomočnika dobro izurjenega, sprejme takoj Josip E r z a r , stroj, mizarstvo, Cerklje št. 64 pri Kranju. Viničar ki ima dobro prakso v vinogradništvu in kletarstvu, dobi takoj stalno službo na posestvu pri Zagrebu. — Ponudbe z oseb. podatki in označbo zahtev na; Božidar Ag-baba, Trebnje, Dolenjsko. Trgovski pomočnik izvežban v železni stroki, se išče. - Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod »Vesten« štev. 1607. Vajenke za strojno pletenje spre-ierna ugodno B o n a č , Streliška 24 - Ljubljana. Sprejme se fant za pekovsko obrt. - Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 1614, Dva vajenca 'лзЈЈвj -до Io^bj niouijaids Uolar, izdelovalnica auto-karoserij, Ljubljana, Trnovska ulica 25, Starejšo deklo po'teno in dostojno, sposobno v krmljenju in negovanju prašičev — se : sprejme na večjem pose-: stvu v okolici Ljubljane. I - Ponudbe pod »Pridna« št. 1638 na »Slovenca«. Pekovskega vajenca sprejmem s popolno oskrbo v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1643. Vsi, ki vas muči živčni glavobol, migrena, n ali o d, h ripa itd. in se zsto čutite osbbe'c 1er za vsako delo nesposobne, kupile si takoj Dobro znana gostilna) Pianino | Ilîsa v Ljubljani, na najpro- - dobro ohranjen, ceno na- zidana 1911, s 7 prostori, raetnejši točki, z lepitni lokali, se odc'a s 1. maje« t. I. v najem. Naslov v upravi lista pod štev, i 1.569. prašek za riosianje Čudili se boste uspehu I NOSAL prežene bolečine raz bis tri in osveži glavo tako, cla sc kmalu povrne zopel ugodje in veselje. NOSAL ne škoduje i c-& e lodcu, ne srcu ne obi-stim itd., ker se ne uživa лФк temveč noslja (šnofa), Г^Л^Ч Zahtevajte v lekarnah izrecno »^bits«/к^г-originalni NOSAL-BAHOVEC v^ v ^ z napisom proizvajalca ^ ^.Jj [Lekarna M. BAHOVEC Ljubljana Lokal s skladiščem oddam 15, juii;a 1930 v novi dvonadstropni stavbi, Dn-najska cesta št. 37. Naslov v oglar-nem oddelku »Slovenca« pod št, 1640. prodaj. Naslov v upravi okoli orni vrta, ob glavni »Slovenca« pod št. 1650. ccsti, 20 minut od po- ------ . ---j staie Ridcek, tik vodovod, Koncert-pîanmo ! sc proda za 45.000 Din. nov, črn klavir, angleška ' Prodajo re njive in go-mehanika, radi odootovu- Naslov ,v «Pj?*« nja ceno raprod.v. Zima, »Slovenca« pod št. lo65. Stari trg 34/11. Lepo zemljišče ca. 600C m'-', za glavnim kolodvorom v Ljubljani, ceno naprodai. . Ponudbe Stavbena parcela 1100 m\ blizu trnovske cerkve, ob novi cesti, vodovod. elektrika na mestu, ugodno naprodaj. Ponudbo pod »Parcela« št. 1562 na upravo. Hiša v bliïni centra Lrubljane, pod »Zcmlijšče« št. 1482. Kmsčks. hišica Po vseh krajih iščemo moške in ženske, kjer imajo svoj poklic in bivališč«. Dnevni zaslužek z vrtom ob dolenjski pro 250 Din. — Prijaviti se; ' gj, se takoj kupi. Ponud »Tehna«. I.iubljana, Mest- £e pod »Kmečka hiša« ni trg 25'L Znamka za na inseratni odd, »Slov,«1 s solnfno lego, se kupi. Šoferska šola I. oblast, knnc., Čamernik, I iubljana, Cunaiska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje. «<. ti « --K ---L Meblovano sobo PeÎ0?0lec oddam enemu ali dvema instruira realnogimnazij- gospodoma; elektrika in site Predmete (n. pr. fran- parket ter poseben vhod. odgovor. Zaslužek ! 3 do 4000 Din mesečno brezkonkurenčni večji no- Komp'et. stanovanje s trgovskim lokalom z majem na razpolago v Ponudbe na upravo lista pod »Brez posredovalcev« št. 1551. Posestvo s hišo, 1—2 orala zemlje, kupim ali vzamem v okolici Maribora v najem. Najemnino plačam za 2 do 3 leta vnaprej. Naslov v upravi lista Maribor. coščino). Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1574, Poučuje se klavir - Trnovska ulica 23. Stanovanje tri- eli dvosobno, s priti- Î^S^CT^Sd nudim pridnim zastopnl- vj naselbini ljubljanskega! .. , „ , l$m J « i? fj Ш k?« P" Proda)! v vsaki severnega predmestja. — I NOVO trgOVSlCO hišo S hiši potrebnega predmeta. Naslov pri upravi pod gospodarsko poslopje j Osemcevni I.ahko. hitro delo s takoj izplačano provizijo. Vsi, zlasti oa brezposelni, ne št. 1462. Lepa soba Г a (1 i O - a p a Г a t «mudite te prilike. Po- ob k električ. r nudbe na^Gvido Premelč, svetl;avai lcp ra^|ed> Zastopstvo raz-sc solidnemu gospodu ozir. poročencema brez otrok, event. souporaba kuhinje, verziran v vseh strokah, po nizki ceni in da kla- klinami v Ljubljani, iščem tenama, s priključkom na ггап no vsc; Sloveniji . vir za vaje na razpolago. ' 2a m a j, . Ponudbe " ' ..........- - Naslov se izve v upravi ; ~ ' »Slovenca« pod št. 1613. j nik„ na oglasni »Slovenca«. dvema okvirnima an- - fP?J™« »»«^ takoj odda. - Naslov v upravi »Slov.«, Maribor, Vi hočete zidati? , ......——- ' —*i -..........' r-- ----- ------z.i:au Ui) VS»U| Ol'JVtlll',1. - za maj. - Ponudbe pod t0k in dvema akumula- Ponudbe pod šifro; »Ve- 'I i »Dober in siguren plač- lorj ■ ceno naprodaj. sten« št. 1612 na upravo, mk« na oglasni oddelek',, ______________ Velika delavnica so dâ _v najem ali proda hiša z delavnico. - Naslov v upravi »Slsov.« št. 1635. Sprejmem dijaka v bližini srednje tehnič. šole. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 1525. Stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje in spadajočimi pritiklir.ami z balkonom se odda. - Ob Mladinskem domu štev. 7, „POSEST4* Boaltlctna plaitrna. dr. z o. z. LJUBLJANA М1к1»А)Лруа cesta 4, Dva dijaka odda sledeča stanovanja: Majhno vilo sprejmem na stanovanje Dvosobno, v najboljšem ' novozidano, oddam vso v z zajtrkom, mesečno 160 stanju, elektrika, plin, vo-' najem v industrij, trgu Vprašati; K. Čeč, Gruber-jsvo nabrežje 6, Načrti, proračuni in nasveti najceneje. Ponudbe pod »Inženier arhitekt« štev. 1118 upravi »Slov.« Slovencc - Slovencu! Potnik - trgovcu! Pri nas ni nobena umetnost igraje dnevno Din 200— zaslužiti z našim gospodinjskim velepred. j kupiti ali prodati hišo, metom. Cirka 50% do- vilo. posestvo itd., oddati bička za potnika. Eksi-1 ali dobiti stanovanje, do-v I. nadstr. na Dunajski stence za okroglo 1 leto. , biti kake informaciie — cesti se odda takoi. — Sedaj je veliki čas za obrnite sc na Ivana Dra- IIД Pisarniški lokal Hočete Vprašati pri Gospodarski zvezi, Ljubliana, Dunajska cesta. Din. - Naslov v upravi jovod) par!ceti, center me-»Slovenca« pod št. 1637. sta, za maj, 1000 Din. -— Petsobno, pritikline, tik Družabnika sobno, Glince, podstrešno, v dobroidoče stalno pod- Pin-~ Enosobno, zajetje, s sodelovanjem ali čelek dolin^'n-Za brez, s 40.000 Din sprej- j 2 oseoa,m' 350 D|n- »t; frisobno, center mesta, Ponudbe pod' »Preskrb- ' .1200f ^ - ^isobno, ••___|,А,1лДл/.в1 ______ • komfortno, blizu koloclvo. Ijena bodočnost« upravi. _ , 1 K ra, 2200 Dm. — Dvosobno, za maj, blizu Vrtače — 700 Din. — Ttisobno, komfortno, blizu Vrtače, Ima 5 zračnih sob, kuhinjo in klet, malo vrta in eletrič. razsvetljavo. Me-glavne pošte, za maj, sečna najemnina 8C0 Din. 2000 Din. — Enosobno,1 Le mirne in čiste stranke začetek Rožne doline, za naj pošliejo ponudbo na takoj, 450 Din, — Eno- ! oglas, oddel. »Slov.« pod šifro »Majhna vila«. Vas. - Predstaviti se je žil, posredovalnica v go- v razpoîilialnici »Šapira«, Ljubljana. Organizacija razdolžitev za pisarno Harmonij naprodaj. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1451. Godba na pihala kompletna, se proda. Več se izve v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani, pri g. Simoniču, spodarskih zadevah. In-forraacirka pisarna, Frančiškanska 8. Stavbtšča za vile pod Rožnikom prodaia Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8. IV. zemljiščem, v mestu pri kolodvoru, sposobno za zasebnika, trgovino ali ekonomijo, prodim za 125.000 Din. - Sli v ar, «I П IttalileliM pisarni, dražbi i«.t, U'JBLM —— (»»еол:- Vilo, enonadstropno, tri-slanovanjsko, skupno 6 sob, kopalnica, veranda, 3 balkoni, 650 m' vrta, Mir je, 400.0-Х) Din. — Hišo, dvonadstropno, lep trgovski lokal, štirisobno stanovanje s kuhinjo, par-keti, elektrika, vodovod, posebej 2 kleti, strog center mesta, s trgovskim inventarjem, 320.000 Din. — Večji stavbeni kompleks, par minul od centra, hiša 6 sob, hlevi, šupa, 10.000 kv. metrov zeml|išča, primerno večjemu stavbnemu podjetju ali industriji, za l.COO.OCO Din. — Vilo, enonadstropno, novozidano, enodružinsko, komfortno, 6 sob, 1200 m5 vrta. 3 minute od tramvaja, 400 0^0 Din. — Hišo, dvonadstropno, eno štirisobno, dve dvosobni, štiri Klavirje in planine prodaja, izpo-sojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev WARB1NEK osebnih kreditov, hipotek ,-a maj 1É00 Din - Poleg se take; odda Slomškova LjubUana, GregorčičevaŠ! nrttnm brovnbrAeffloda rsrv_ loitn »nX WVa .lnnn«>nn> >•!<.-»-« "59 ___L..1 C____ ' _ ' potom brezobrcslnega po- tega več drugih stanovanj, ulica 33, pri cerkvi Srca Gospodična se sprejme na stanovanje. Naslov v upravi pod št. 1644. Perico pošteno, iščem. Naslov v upravi lista pod št. 1646. Vajenca za čevljarsko obrt sprejme Zor Franc, Ambrožev trg, Ljubljana. sojila. Temeljna navodila prinaša »Domačija«, Maribor, Koroška 10. List in posebej navodila 12 D. Družabnika s primernim kapitalom želim za trgovino mešanega blaga. Mesečni promet cca. 120 000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Trajna eksistenca« štev. 162-1. <7nserati ------1 milimi iiiinwsiii iiwiiiiiw v-Slovencu mesečnih sob itd. Jezusovega. 1000 plačam Rimska cesta 2, čc Rio-Balzam ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože Kaj pišejo o Rio-Bnlznmii? Uspeh na bradavicah zelo dober, piše r. Ignac Sture, Gorica vas 8, p. Ribnica. Proti kurjim očesom in trdi koži in je edino Rio-Balzam pomagal, zato vsakomur toplo priporočani, piše gospa V. Sedej, Ljubljana, Krakovska 19. Lonček 10 Din (predplačilo), 18 Din povzetje, pošlje: R. Cotič. Ljubljana VII., Kamniška 10 a. Klavirji prvih svetov, znamk i ALFOHZ BREZNIK t.jubtjaaa. Mestni trg l Na man ši obroki Zalocn in 'zposojevninte* rioibiiljiili fctHViV'cv. pi annnv io harmonijev St.pli-v.ay. bttspoiiorlor Fornti-r, irçisl, Uofnun. Orltfln»; Stl- el. Popravila in uglu evnn-o naj 1'CiieISe. - ,Nn;liOEntcl»e 'ibira vseh oslaih prlns i>on Ii metrom In siron št. 1392. Posestvo blizu farne cerkve, pri»1 hiša z 2 stanovanji, 2 vr- , ta, 2 orala njiva, 2 orala . enosobna stanovanta, vrt. travnik, 5 oralov gozda, dvorišče, blizu stare ši-naprodaj. V hiši elektri- «c.nske «r,kve' . ka, vodovod. Naslov pod ! ~ , visokopn- tlicno, novozidano, komfortno štirisobno stanovanje, dve trisobni, lep sadni in zelenjadni vrt. So. Šiška. 260.000 Din. — Hišo, trinadstropno, 18 tro-, dvo- in enosobnih stanovanj, sredi mesta, 430.000 Din. 10 odstotno obrestovanje. — Vilo, novozidano, dve trisobni. Pritlična hiša z večjim vrtom, blizu trnovske cerkve, se proda. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št, 1350. En oral njive obdelane, stavb, prostor, solnčna lega, pol ure od. eno dvosobno stanovanje, 'centra Maribora, za 30 ; vrt, Rožna dolina, MO.OOO tisoč Din proda KOSEC, Tezno 5. Hiša Din. — Hišo, pritlično, dvostanovanjsko, 540 m* vrta, blizu Kolinske tovarne, 66.000 Din. . Hišo, v kateri se nahaja trfio- novozidano, enonadstrop-vina, v bližini Bleda, ta- I no, štiristanovanjsko. 500 koj naprodaj. Naslov pod ' kv. metrov vrta. Šiška, št. 1567. 230.^OO Din. _ Hišo, eno- ______—______ nadstropno, z gostilno, trisobno stanovanie, 4 tujske sobe, elektrika, vo-v najlepšem staniu, 12 dovoc) vrli center R]edai stanovani, v sredini mesta Maribor, dvorišče, ] vrt, ugodno naprodaj. — Naslov pove upravništvo v Mariboru. 210.0-0 Din. — Stavbišče 700 m', tik Obrtne šole na Mirju, po 125 Dln. — Vilo, novozidano. dve tri-sobni, eno dvosobno •<;„. novanje m' vrta, krasna Ic-Ja Podmžnik. 310 Poleg leva Posestvo 35 oralov, blizu Rimskih tisoč Din. toplic, nekoliko v hribu, večie število !;iš, vn tri gospodar, poslopja z I lubljani, fostilrie, trgovcem invenlariem, pose- vine. kmečka posestva janegft 8 mernikov Jita, stav'^ifča v meslu in vseh lep bukov gozd. živine se predmestni po najugod- 1,:hko redi 4—5 glav. Cc na 60.0^0 Din. Ponudbi poslati do 1. marca pod šifro: »Resni kupec« št. 1632 upravi »Slovenca«. Ljutomer. Večie nejših cenah »r « • Ка[зг»а se boste takoj odvnt'ili. ako g r g r a t e z »Niko prost«) Steklenica stint 55 Din. Nikaka prevara, temveč preizku'eno sredstvo! • Josip Lindič — VinsVe pivske in podrunske огшоШге ¥fH!orl?a vodnjake Na«?elnC in podtàlR€ - 1гше sf.- чаз Ht.. iiiv«.£cr ccnîrifi^eisie «estime posestvo blizu glavne ceste Sent I iubljana, Komensk.: ia 17 Ilj, 23 oralov (največ nji- -, . , . , . ve, sadonos. vinograd), »Rodslctc marmelada- gosposka hiša, več sob, je najbolj naravno slad nova viničariia. ves in- ka sadna ied, brez vaa- vontar, naprodaj. . Po- koga sladkorja, torej naj jasnila daje lastnik Kari bolj prikladna k čaju ali Letz, železninu, Maribor. za malo iužjoo. Kapital »e Vam podvo i v enem letu ie ga naložite pri reji srebrodlakih lisic « a» ?3 A3 m V U M z Mri as ca .HM Л Ф £3 'N 5 h © -3 ► fM S Jo e « K s «J ^ S n U» ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! 20% kronske bone kupuie najkulantnejše po dnevni ceni Prometna bančna družba. Maribor, Cankarjeva 14. Oglje in trame vsako količino — kupuie Stalno tvrdka Skrbeč & Bartol Liubliana Miklošičeva cesta 6. Hrastove podnice kupujem stalno za veliko inozemsko tvrdko proti takojšnjemu plačilu. — Rudolf Zore, Ljubljana. 20% bone olača najbolje P. Semko, Miklošičeva cesta 18. Knpim malo rabljeno motor?*® s prikolico, novejše znamke ter z električno razsvetljavo. - J. A. Celje, Kralja Petra ccsta št. 37. VtakoTTutno Zlflftt mw\e pe oalvtSift» cenah. CERNE luvelit Ltobtlaoa tt/oHo», olic* «t 3 Kupimo lipove hlode (prima). Ponudbe: Ljubliar.a, poštni predal 242. Lestenec tabernakelj-omaro in drugo staro pohištvo, kupim. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Leste-j neci št. 1641. !----- 20% bone kupim. Ponudbe s ceno na št. 1460 upravi. Resna tvrdka kupi hrastove prage 2.30 j in 2.40 m dolge, dimen-I zije 13/14 X 20/22, suk-\ cosivna dobava od marca do julija. Detajlirane po- | nudbe s ceno in količino na upravo »Slovenca« pod »Pragi 230«. Sode od jedilnega in strojnega olja, vsako množino, kupim. - Naslov v upravi j »Slovenca« pod št. 1419. Obroče j za sode, 45 mm širine, i vsako množino, kupim. -' Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1418. 20% bone kupi Franc Uran, Ljub-! ljana, Dunajska cesta 46. Teleî. 2820. Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetiu naimam 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čist beli Mizarski mojstri! Imam naprodaj ?a takoj ca. 40—50 ms DESK, in sicer češnja, hruška, javor, hrast, brst, bukev, lipa, 20 do 100 mm debele in 2 do 4 m dolge. Cena po dogovoru. - Fr. Martinec, Ljubljana, Pru-le št. 8. Pletil. stroje Švedske krožne ima zastopstvo Tebna. Liubliana. Mestni trg 25. I nadstr - Iščemo povsod zastopnike Pisalne stroje švedske ima zastopstvo Tehna. Mestni trg 25'1. - Išče-mo povsod zastopnike, pod št. 839 Kolesje fWerke] za hišne stoieče ure Ivan P a k i ž Ljubljana. Pred škofito 15. Tovorni anto osebni avto, diro na vzmeteh, železne blagajne, stiskalnice za seno proda po nizki ceni: Franc Stupica. železnina, Ljubljana Starinska omara (sekreter) naprodaj. Ogled mogoč vsak delavnik od 11 do 15. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1661. šalozine z veteraicarai, velikost 2 X 1 m, rujavo pleskana. še v dobrem staniu. za 45 oken, po zelo nizki ceni naproda). — Mihael Dobrave, Celle, Glava! __trg 15._ KLUB LJUBITELJEV ŠPORTNIH PSOV V LJUBLJANI ima na prodaj dva mladiča 8 tednov stara, z rodovniki od prvovrstne matere nemške ovčarke. oplojene istotako s prvovrstnim psom, eno ilirsko (kraško) ovčarko staro 10 tednov, z rodovnikom. — Informacije v palači OUZD. Miklošičeva cesta 20 (pisarna dr. Josipa Cepudra). Belo Teženje se ceno Izdeluje. Čeme, 2abjak štev. 6, I. nadstr. Dežne plašče za dame in gospode, pelerine za dečke in odra-e k dež- Čevlje » nošene, vojaško, še dobro uporabljive, več sto parov, odda nairaie skupno po ugodni ceni V. Panholzer. trg., Ljubljana, Pražakova ulica 4. Lepo zb'rko pisemskih znamk (čez 5W1 razi Fvropal ima na-prodai K. Simon, Bled I. Drenove palice odžagane in neobdelane imam naprodaj. - Pisma sprejema uprava »Slov.« pod šifro »Dren« št. 1492. Stroj za izdelovanje cementne zidne opeke, stroj za izdelovanj се^еШп»' kov. pletilni stroi »Ideal«, pisalni stroj »Rerni«, pisalno mizo amerik. in veliko želez, blagajno proda Martin Jančitfai Ljubljana, Tavčarjeva 1. sle, tople nim plaščem itd., kupite najbolje v špccijalni trgovini Jančigaj, Tavčarjeva (Sodna) 1, nasr>'-ti kavarne »Evropa«. Olje prečiščeno in zajamčeno oljčno, zelo finega okusa, razpošiljam po pošti po povzetju s poštnino vred: 5 kg Din 10^50 10 kg Din 206-50. Zahtevajte po dopisnici. • Nikola F. Setenčlč, Rose, Boka Kotorska. Žage - Remscheid mlinske, krožne in gate-rice, zajamčene, dobite najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg, Ljubljana. МКДМдЕ moške in damske obleke Din 18.—. Tudi kemično čiščenje in popravila. -Wallet - Express. Ljubljana, Stari trg 19. Talarje za čč. duhovščino izdeluje po primernih cenah ter se vljudno priporoča Josip Tomažič, krof mojster, Celje, Na okopih 5. Jalove krave to je one, ki se vsled sramničnega vnetja ne obrejiio, ozdravite zaneg- j ljivo z Bosulin svečkami 1 škntlja z natančnim na-vodilom 30 Din Izdeluie in razpošilla edino: Lekarna pri »Angelju Var-hu« na Vrhniki. V zalogi vsa zdravila za živino. Centralne kurjave - vodovode Inženir Gustav Zemânek & Co družba z o. t. tiubl ana, Knafl eva ulica št. 10. - Telefon 2621 JAVOR » LOGATEC LESNA iNDUSTaifA Gabriel Ubiek • Siovemla tlrao avn> naaiov : mvoi Mpaiec - leieion .nif гш-hun e» Izdeluie vsakoršno pohištvo iz trdega m mehkega lesa. kakor spalnice edilnice, kuhime i. t. d. Z lamstvom proti razsušitvi. — — Cene zmerne I KEMIČNO - TEHNIČNA TVORNICA, ki se bavi z izdelovanjem žganih proizvodov visoko-vredne kakovosti iz kompliciranih plastičnih tvarin, išče V inzenjerja z večletno prakso v sorodni industriji za takojšnji sprejem v službo Ponudbe sprejema uprava »Slov « št 1404. SODAVI suha, več vrst premoga puh kg po 300 Din — j po najnižlih cenah Dudi L Grozovič Zagreb llica : M. Setfried, Gregorčičeva 82 Kemična čistilna peria ' 1, Maribor, Betnavska 3. РороЗпогла varno naložite svo.i efenar v ? Lubhani. r. z. z o. z. na Miklošičev, cesti uo'etî hotela »Un on«. Hranilne v oge se obrestuiejo Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa poi odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem, Varnost nudno lastna paiača, nadpoiovica demie hotela »Uniona«, hiše in zemhišča. Kredi i v tekočem računu. Po so lil a proti poroštvu, vkmižb' na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi do poštnih položnicah. Seno več tisoč kilogramov dobrega sena prodam. — Merzel Mirko, Ig. Trgovina dobroidoča, špecerijska in galanterijska, s kompletnim inventarjem in ku-rantnim blagom, ugodno naprodaj. - Poizvc se v oglasnem oddelku »Slov.« pod štev. 1246. Konjska oprema (Brustgeschirr) . dobro ohranjena, poceni naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1520. Auto tipa Cheurolet 1928, štiricilinderski, prav dobro ohranjen, vožen nekai manj kot 6000 km, z enim rezervnim kolesom, se proda za 44.000 Din. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 1490. OdDauke lesa (žamanje) prodaja elektro-žaga Andlovic, Škofljica. Dve hrastovi spalnici solidno izdelani, prodam. - Strojno mizarstvo Andlovic, Škofljica. — Mi slikamo vse! Slike poobličja ( PortrSt-bilder), razglednice, slike takoi izgotovljene, industrijske in športne slike. Novo vpeljan fotoatelie z najmodernejšimi aparati. Fotomeyer, Maribor, Go-spodska 39. «VOniMiA siAHPim I. »OltLIt MAKIBOU Aleksandro»* nest», v JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN B OVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA ïimn ce modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg Stev. 7 (poleg Mestnega doma). Patent fotelji in kanapeji. patent otomane v oainovejših ob-likab in oaifinejši tzde lavi dobite «amo pri M F SEVER Liubliana. Marijin trg 2 Najboljše in najcenejše Ia češke sffonske, kraher ske, iimonadne t po-16 bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče po-__ trebčinše, dobavlja „Cehostak Ljubljana - Komenskega ulica štev. 20 Naznanjamo tužno vest, da je naša srčno ljubljena hčerka in sestra, gospodična Frančiška Železnihar gojenka П. letnika drž. trg. šole v soboto, dne 8. t. m. po kratkem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 10. februarja 1930 ob 15 iz mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. februarja 1930, Karol in Frančiška, starši, Mica in Anica, sestri. Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Vodmat, Izvršuje električne naprave (er vsa v to stroko spadajoča popravila Pljučne bolezni so ozdravljive! PiluCiio lutierKuioze - îucita - Kaset - Suhi našel - frsuuenie - Nočno jotenie -Bronhialni uatai - Kaim v grlu - tluzni «šel - iznreček urni - Vzcilgaiamc kini -Tesr.obf' - flitmatltni) hropeaie - Zbndanie 1.1, s. so ojdravljivil Tisoče ORd(raviies>5h i Zarttevaite takoi KntlRO o moli etowi umeînosts hranjen:«: ti ]e .'.a mnogo rešila Una uomiwa pri vsa Item naotnu žlvllenla. tin se boloren hllro proinaîfH- Tolosna leilnn so povočn ter po lahno poapnonle Končno r.aiistavi bolednc Resni moite «travniško /nanosi __________ y o t r cl 11 o predp.osi mon nioiudi; ioi io radi prlporoća o Čim rjroi zaânetc ■> molim načinom prehranlo , nia. -embolie bo za vas i, POOOhOma zss'on doolle moio Knllero, iz Katere ooste črpali innORO Korist ' noua ïnanja. Коиаг tore' muit.to rolodinc. Kdor so hoćc iiaKii' os»o»eoTl. svollh Dolećm na leniei It In varen naćln. nnl pišo ie danos - opetovmno ooo'.arlam. du prelmete .ouotnomn brrzp aino, bpoz vsako zavozc svote strani mola oolasnlla In bo Vu». 2drnvnlk aotovo pritrdil temu novemu načinu Vaie preinane Iti 10 av.nacu 10.10 koi izoorno urvi prolesorji. v Vasem lastnem interesu le torei. da takoi plSote. in Vas bo nnto vsak ćas lahko postroRlo molo ondotro zastop •rtvo. Crpalte pouk In moč . • vol|o r.n Trtrnv|c 17. UntiRo јткичгп. л» ril'iiv ii i Lui Vfobula oureptlov ln žlvi)e. 7, i I.>m ZShVSlS Za obi,ne dokaze iskrenega sočutja povodom IH 'ežke izgube ljubljenega soproga, dobrega očeta, brata, strica in tasta, gospoda Tomaža Opreis posestnika in strojevodjo y Vevški papirnici izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. — Posebej se zahvaljujemo preč. duhovščini, ravnateljstvu papirnice v Vevčah, vsem gg. uradnikom in drugim pokojnikovim tovarišem uslužbencem vevške tovarne, zaloškim gasilcem in vsem domačim in tujim znancem in prijateljem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pokojnikovega pogreba. Vsem tem, kakor tudi pokloniteljem lepih vencev, naš prisrčni: Bog plačajl' Zalog, dne 8. februarja 1930. Žalujoča rodbina OPRESNIKOVA. v J,'' L V 1. V ■'■: v■MsifW? v Moko dobro, svežo in suho, do-! bite najceneje v F. Ju-van-a valjčnem mlinu. Sr. . Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano. — Zahtevajte cenik! Špecijalna delavnica za previjanje elektromo torjev in transformato-jev, popravljanje vseh I električnih aparatov. — F. Perčinlić, eleklromc hanično podjetje, Gospr, svetska 16 (restavraci, I pri Levu), Ljubljana. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše nepozabne soproge, sestre, svukinjo in tete, gospe 9ne Eoksn vd. Slobodnih se vsem prav prisrčno znhvolinjemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem darovalcem krasnih vencev in cvetju, kakor tudi vsem onim, ki so drugo pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. mnšu zadušnico se bo darovala v žuoni cerkvi sv. Frančiška v Sp. šiški dne 15. februarja ob 8 zjutraj. GLOBOKO žALUjOči OSTALI. Najboljši v materijaln m najlepši v opremi ho 4tvami stroji,stoiesa „Gritzner", „Actler" tn „Kayser" ?» domačo obri io industrijo Jouk »«гепр srtzpiacci Le pn I0S. PETEL1WC liublians sol«« iTeSernUMBii spomenik, ur «odi Vehlelun carancljal '.ahtrTdHr iionuilh«-. иннншшншпнд ZA STAVBE vsakovrsten suh, tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa Dostava tudi na stftvbo' Fran Šuštar, tesna industrija in trgovina, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta 12. Hmjvt>rne$e tn najboljše naložite denar pri • VB* tli • • ч Celju rejlstr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palatl na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice Steni* hranilnih vlog oed Diu 85, miJU).-. Obrestna Bier» najugodnejša. - Za hranilne vloge inmčl poleg rezerv in hit nad ЗГХ10 žlanov posestnikov ? vsem svojim premoženjem. — Posodi a na vknjlfbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji ViagatetH pri Ljudski posojilnic» v Celju ne platao nobenega rentnega davka Ne zamudite vnovčiti 20 odstotne kronske bone Fri menjalnici Retcher & Turk v Ljubljani, rešernova ul. 44, dokler je še poraba zanje. Trgovci in uvoznihi ! Oglejte si v Vašem interesu ogromne ponudbe na LIPSKEM POMLADNEM VELESEJMU od 2. do 8. marca 1930. Veliki tehnični sejem in gradbeni vele- sejem od 2. do 12. marca. Tekstilni sejem in sejem športnega blaga od 2. d<> 6. marca. Industrija in veleprodaja Vas tu pričakuje! 1 Razstavljalcev je okrog 10.000 iz 21 dežel! f Natančna pojasnila dobite brezplačno pri zastopstvu sum LJUBLJANA Gledališka nI. 8 Telelon 2925 Closood 26 Sel prijetne zunanjosti, jugoslovanski državljan, ki je zadostil vojaški obveznosti, dovrgil konzularno akademijo na Dunaju, govori in piše srbo-hrvatski, nemški, francoski in nekoliko angleški in zna strojepis, iiče tema odgovarjajoče nameičenfe v Ljubljani v denarnem zavodu ali kakem večjem podjetju. Cenj. ponudbe prosi poslati pod *Br. 157« na Jugosl. RudolI Mosse d. d., Zagreb, Zrinjevac 20. Zahvala Nisem t stanju se osebno zahvaliti vsem, ki so ob bridki izgubi mojega soproga Josipa KuMča s sočutjem, z venci in v izredno veliki udeležbi pri pogrebu izrazili sožalje, ter se tem potom zahvaljujem v mojem, kakor tudi v imenu sorodnikov za vse doprinešene tolažbe. Posebno pa se zahvaljujem prečastiti duhovščini, korporativni udeležbi društva katoliških mojstrov in Ljudske samopomoči. Maribor, dne 7. februarja 1930. MARIJA KUKOVIČ. Znhtevajte povsod edino le pravo mlečno lelnikovo (Nolsetfe-Santć) čoholodo A. mrtanlb, Lesce-Bled katera vsebuje vse redilne snovi. — Pazite pri nakupu na ime A. Zavrtantk. Lesce-Dlcd (Nolsctte-Sanfć) ker se leénikova čokolada ponareja od raznih drugih tvornlc, kojlh izdelki pa mojega v kakovosti in vrednoti ne dosegajo. — Dobi se v vseh boljših trgovinah. A1Š© RABITE TISKOVINE ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE I. T. D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI, V KAK-ÉN1 TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO. MAGOl'OliTE $£ 0D»NII1 VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO 'MSKA BBZOJAVKti JUCOTISRARNA LJUIiLJANA UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD, V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO orrsET-TisH » ндгагмотм HNJIGOTISH * UMïIMSH' ÏISK tDHOUVNICA»Kvi.GOVEZIVI(A • v û • ' ' - • Ш ' i гу 13 в Za številne dokaze iskrenega sočutia, kl smo |ih pre- oLa G№Ui£Mid °'5 Preran' smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda EVGENA LAHA magistratnega nadsvetnika v pokoju se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo, — Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom in čč. sestram usmiljenkam splošne bolnišnice, častiti duhovščini, čč. gg. kanonikom sošolcem pokojnika, mag. uredništvu z direktorjem dr. Zamikom na felu, gg. obč. svetnikom, ravnateljstvu in profesorjem mest. dekliškega Hceja in gojenkam tega zavoda, dalje odboru Jozefišča, ki se je spomnil dragega pokojnika pri sv. maši in se korporativno udeležil s svojo predsednico dvorno damo go. Franjo dr. Tavčarjevo na čelu žalnega sprevoda s čč, sestrami in gojenkami tega zavoda, zastopnikom raznih oblasti in korporacij, vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem sorodnikom, prijateliem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da počaste spomin dragega pokojnika in ga spremili na njegovi zadnji poti, tako v Ljubljani, kakor v Kranju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 11. februrja ob 10 dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 5. februarja 1930. Žalujoči ostali. Zahvala Za vso pomoč in izraze sožalja ob težki bolezni in smrti našega nepozabnega gospoda kanonika in dekana ^ Ivana Lavrenčiča se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Zlasti smo dolžni iskreno zahvalo prevzvišenamu gospodu knezoškofu dr. A. B. Jegliču za vodstvo pogreba, gospodu banu ing. Dušanu Sernecu za častno udeležbo pri pogrebu, obema govornikoma, p. dr. Gvido Rantu, O. F. M., in dr, Dominik« Žvoklju, odvetniku, za tople besede v cerkvi in na pokopališču. Sam Bog bodi plačnik gospodu gvardijanu frančiškanskega samostana p. Bernardina Mlakarju in vsem domačim duhovnikom in enako domačima zdravnikoma, gospodoma dr. Polcu in dr. Matjašiču za duhovno in telesno pomoč ob bridkih urah teike bolezni. Hvaležno se pa spominjamo tudi vsoh, ki so spremili pokojnika na Žale k večnemu počitku. Iskrena hvala vsej častiti duhovščini, vsemu uredništvu z gospodom sreskim načelnikom dr. Ogrinom na čelu upravi barutane, mestni občini in vsem ostalim zastopnikom, zlasti še zastopnikom iz Šmartna pri Litiji z gospodom dekanom Ri-har|em In pa zastopnikom iz BoStanja ob Savi, Motnika in Spitaliia. Hvala vsem društvom, vsem organizacijam, pevskim zborom, vsem darovalcem vencev in vsemu meščanstvu in občinstvu in vsem. ki so pripomogli k tako častnemu pogrebu blagega pokojnika. — Se enkrat: vsem iskrena hvalal Kamnik, dne 10. februarja 1»» ^ S0R()DNIKL Kdor rs bi vreče hUPl )1ll BOl ceneje pri tvrdki: ntrho mehor • Ljubljana - Slomikova ulloa it. It Vaše vsled ozebline, ran, kurjih očes zmučene nojje ? Л spravite zopet v red s toplo kopeljo, v kateri ste poprej raztopili nekaj dek soli sv. Roka za noge. Občutili bodete takoj polaj-šanje, Vaše noge bodo kot prerojene. Sol «v. Roka za noge se dobiva v lekarnali in droge-rijah, 1 veliki zavoj stane 16 dinarjev. Če bi je kje ne bilo v zalogi, obrnite se na zalogo : Drogerija „Nada" V. Gabrić, Subotica, Ajdova moka Din 4 — Polenta, zdrob...... « 3'— Koruzna činkv. moka . , « 2'75 Pšemćna lednotna moka . • 3*20 RupoAiliun *«ako množtnu 9d П k, o»pr«i Pavel Sedet, umetni mlis Javornik, Gorenisko. za izdelavo a)dovih ш koruznih 1 Po uit posameznikov v strojepisju, stenografiji, računstvu, knjigovodstvu in korespondenci. Traja 5 mesecev Samo praktično, temeljito, lahko umljivo. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. Ugoden nabup Staro renom irana železna trgovina na glavni prometni cesti v Mariboru se po ugod. ceni proda. - Vprašanja resnih reflektuntov je nasloviti na Dr. KIESER, advokat v Mariboru. 1184 tfsakssnrsfne Srgroske kniige, âtrace, mape, note», herbar.je, »domaine knjižice, blake, хогхке 1.1. d. nudim po skrajno ugodnih cenah! Па debelo! - -Sla drobno S ANTON JAKEŽiČ I/nbljana» Ftorjansita nM4 Knjigoveznica in irtalnica trguvskih knjig. Ofertalna prodala parne žage iz konkurzne mase Antona Kajfeža se bo vršil* na licu mesta v Črnem lugu. srez Delnice, dne 20. februana 1930 ob 10. Naprodaj bo: 1. Parna žaga z dvema polnojarmenikoma Pini & Kay, 600 mm in 450 mm, 1 venecijanko f dvema listoma, 2 krožnima žagama, 1 čelno žago, kompletno Vî'olf-ovo lokomobilo 45 KS, 1 železno turbino 40 KS, 1 dinamom, avtomatičnim vlačilcem verig, mlinsko napravo z 1 kamnom. K žagi spada dalje brusilni stroj, stroj za sekanje žag, 3 vagon-čki, rezervni žagni in cirkularni listi, gonilni ter-menl, tračnice ter več raznega žagarskega in ključavničarskega orodja. Cenilna vrednost znaša 250.300 Din, izklicna cena pa *'s cenilne vrednosti. Plača se takoj. Kupec mora kuphene predmet* odstraniti do konca marca leta 1930. Ako za celoto ne bo kupca, se bodo predmeti razprodajali na drobno ta dan in po potrebi prihodnje dni. 2. 1 hlev, deloma zidan, deloma lesen, lesen hlev, lesena šupa, konjska oprema, vozovi in razno drugo vozarsko orodje. Cenilna vrednost znaša 21.700 Din, najmanjši ponudek pa */» ceniln« vrednosti. Za ogled na lica mesta se je zglasitl pri nad-logarju Juru Jelencu na Vršičah pri Črnem luge. Pojasnila pa daje podpisani. Dr. Lndvfk Grobelnik, notar v Ribnici na Dolenjskem, upravnik konkurzne mase A. Kajfeža. aajboljfttb svetovnih mam k « veliki tkbtrl telo pomni Najnovejši mo-leli utroAkih ve- d^ko» od pri pranega do najfinejšega In Igračni »oaMkl v lalagi Ve? inamk «ivalnlh strojev oaj-ïoveJWh modelov, deli Id pneumatika Ceniki franka. Џш rr*4 ^ Prorfm« na obroke Tribuna" F. H !.. tn. WH dvokolee In otroAMh rotfkn*. LJUBLJANA. Kariovak* usta M. 4 Doto! Jesenice Radio» Zadostno î7h'ro, najugodnejši nakup, največjo garancijo, naj-eolidnejšo postrežbo — Vam nudi Rad>o loft narhci Jesenice 54 ■j—— Spodn eštaierska ljudska oosoiinica y MSrîbOf U Hefflstrovana zadruga z neomeieno zaveze Sprejema vlofii | Dajt posojila | Izvršuje vse v denarni stroke spadajoče oosle Obrestuie vloge po na visu obrestni men ter ne od-tegu e viagatel em rentnega davka Stojala za sikarle in risarje. Umetniške, študijske, in šolske barve. Deka-Lasur, Echt. Pement, in Relieibarve га slikan e nu svilo, barJuo platio i.t d. Pastem, tuše, slikarsko p atno in topiti vseh urst v največji izbiri ie pr i-rdKi ORIENT d. z o. z. LJUBLJANA Duna'ska ces a št. 14 Advokata dr. Korun Milan in dr Jeienec Celcstin naznanjata da sta preselila svojo pisarno v Francišhansho nI. 10/1 (palača Drž. hipotekarne banke). AZavrlanlh tovarna čokolade v Lescah obvešča cenj. trgovce v Ljubljani, da ima svoje sftladišCe vseli vrst coholade v prostorih tvrdhe S. JURClC LšnDLana - Dunejsha cesta št. ? kjer se lahko dobi v vsaki množini po en gros ceni. Proda st 7€l c posestvo z malo črašCino v lepi Savinjski dolini v izmeri nekaj nad 80 ha. — Vpraša se pri upravi tega lista pod štev. 1543. Samo 49 Din I. Hiiilllka. teci» visok», dobro kolesi«, 3 letno Inin 4tvn.......nin 19*- St. ins. Enaka. 19 cm visokn ..........П'n S4.2I St tnii. EnaM. » rsdi «kim «lev ln 1<П7а1с1 Dtn 7f-'4. 13<>. Kovin»'«)» te' n» ur" г dohrlm kolen., namazntm in reirui :11.каГ 1)1» M' — St. 121 Ermk» z radi Jtev In |.а?л'е1 .... Din iS*— - Cenik -astonl in franko H. SUTTNER » LJUBLJANA 2 Vabilo k rednemu občnemu zboru Usnjarske m čeuliarske zadruge v 3ržiću r. z. z o. z., ki se bo vrSil v nedeijo, dne 16. februarja 1930 ob 3 popoldne v »Rokodelskem domue. Dnevni red: 1 Čitanie zapisnika o zadniem re^n^m obč. zboru. '2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. OHohritev računskega zaključka za leto 1929. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. pozor! Vaš au'o zamor« te imeti le tedaj v redu, ako imale za njega primerno «I rambo, katera se popolnoma prahu tesno zapre. Naročite si tedaj za mali denar pri spodaj navedeni tvrdki lepo leseno garažo, s kntero boste v vseh ozirh zadovoljni. Garaža je zgiajena p r e r» o s I f S v o, katero zamoreta 2 delavca v 8—10 urah postaviti in v slučaju selitve prepeljati na drug prostor. Vsa i adaljna pojasnila in cene dobite pri RAVNIKAR FRAN. 'esna industrija Liubliana, LinhsrlcvB 25. lUIIIHIlUlilHIlllUIIIIIUIHIIIIIItMIIIIIIIUIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIllllllllllllllllllItllllllllllllllllllllllllll Cen' občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril speciialno trgovino z fo ar vami in v to stroko spada,očimi predmeti. na Starem trgu 24 Priporočam se cenjenemu občinstvu za obilen obisk. DRAGO FRANZ LJUBLJANA, dne 9. februarja 1930. ZAKllPODAJA Klemenčevih fravnihov ob Ljubljanici njive ob Športnem klubu vrta pri hiši cesta na Loko 26 itd. se vrši za dobo 3. let v NEDELJO 16. FEBRUARJA t. t. ob 13 uri. Interesenti nai se zbero pri mostu koncem Opekarske cesle I Proti âlkoholu Knj' je alkohol. Vam lahko pove vsak zdravnik. Koliko ljudi je vsled alkohola pomrlo, se razrušilo domov, izvršilo se ubojstev. upropastilo se družin, tega ne more nihîe našteti. Alkohol je iz-kopal več grobov kot vse vojske. Vašega alkoholi sta morete popolnoma odvaditi, da on niti ne ! ve. z AVINALOM. preparatom berlinskega lekarnarja Franka. Zdravilo popolnoma neškodljivo. -Polno zahval ozdravljenih. Cena 220 Din. Originalne steklenice razpoftilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. P0P0VIC — Beograd, Kolarčeva ul. 7. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE ТШ0Ш varuje pred mrazom in se odlikuje po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših trgovinah naše kraljevine Kupujte samo » TREI0RK « TRETORN galoše in čevlje za sneg ker ni boljših. Pohižtvo , . za opremo stanovanj in p sam ашнвI Ivan Do^an L ubhana, Dunafska cesta itev. 17 Ustanovljeno 1872. Telefon 32-61 Zadružna Gospodarska banka d.ci Brzoievnl naslov: Gospobanka IzvrSuJe vse vrste bnnfnih poslov pori na |Ugolne|Simt pogoji. — Glavno to nmvečje taetonstvo v Sloveniji za pr «lajo