VČASIH ODSEV ZASOVRAŽIM pet je pol leta naokrog in spet se z obćinskim vodstvom prerekamo zaradi cene našega časopisa. To so kronične krizne situacije, za katere je kriv glavni in odgovorni urednik Odseva. Nič čudnega, saj Odsev včasih zasovražim. Zasovražim ga ob nedeljah, praznikih, koje zunaj sonce, ljudje hitijo z družinami na izlete, jaz pa sedim in pišem. Zasovražim ga v zgodnjih jutran-jih urah. ko mi oči lezejo skupaj, misli zmedeno iščejo besede in prsti udarjajo napačne tipke na tipkovnici. Sovražim ga, ko listani po koledarju in vidim, daje 10. v mesecu že za nami, jaz pa šc nimam priča-kovanih člankov sotrudnikov pri Odsevu. Saj jih ne obsojam, vem, da imajo svoje skrbi, svoje težave, svoje delo, ljubezni in da si težko vzamejo čas za Odsev. Poznam, kaj pomeni usklajevanje termina s tištim, s katerim moraš narediti pogovor, vem, kako hitro ti ljudje nekaj obljubijo, ko bi morali tisto izpolniti, se pa zaplete. Odsev sovražim tudi, ko pišem o nepravilnostih, napakah in pomanjkljivostih v Trzinu. Kako bolj pri jetno je pisati pohvale! Takrat nikogar ne priza- deneš. Nihče ti ne zameri. Kot novinar vem, da takšnih časopi-sov ljudje niti ne berejo prav z. veseljem, ker jim ne morejo ver-jeti. Vedo, da v življenju ni vse samo pozitivno. Ker smo si izbrali tako nesrečno ime, ki zahteva, da odsevamo, moramo pokazati tudi na napake v našem okolju. Žal še vedno drži, da tisti, ki delà, delà napake. Nismo bogovi. Napake delamo odsevarji, napake delajo tudi drugjc, celo v občinskem vodstvu. Ampak to je težko sprejeli, saj gre v glavnem za objektivne vzroke in težave. Vseeno pa moramo biti pri Odsevu zelo previd-ni, ko pišemo o takih napakah, saj nekateri neradi vidijo, da se piše in govori o tem. Ko pride Odsev iz tiskáme med bralce, vedno poslušam kritike, pripom-be, celo zamere. Ni pomoči! To je novinarstvo. Pod svoje pisanje se podpisujem, kot odgovorni urednik pa sem kriv tudi za vse druge napake. Kako lepo bi se bilo skriti v anonimnost in napadati iz varnega zavetja! Nekate-rim to uspeva, jaz pa si pravim, da seni še vedno toliko Trzinc, da se ne skrivam. Vem, da Odsev včasih zasovraži tudi Emil, naš tehnični urednik. Vem, kako je zoprno, ko urni ka-zalci hitijo v nov dan in kažejo zamudo, on pa še stiska besedila, jih preklada, išče črke, ki bi bile še zadosti razločne, čeprav bo pisava precej manjša. Vem, da sovraži moje ukaze, da naj strani, ki jih je že postavil, vrže v koš, saj prihajajo pomenibnejši članki. Vem, da mu ni všeč kraj-šati članke, za katere seje dolgo trudil, da jih je stisnil na izbrano mesto, zdaj pa mu podiram celo zgradbo. Ni čudno, da v tistih kritičnih zadnjih trenutkih, ko kazalci plešejo kot ponoreli, ne želi sprejemati novih telefonskih klicev. Ve, da so nekateri članki tudi zanimivi za bralce, da jim lahko dajo neko informacijo, in ga boli srce, da jih ne bi objavil. Tudi za Jožico, našo glavno zbi-ralko reklamnih oglasov, vem, da ima včasih dosti tega Odseva, saj ji klicanjc strank po telefonu, razni dogovori, šc posebej pa vožnje od enega podjetja do drugega vzamejo preveč dragocene- ga časa. Je tudi predsednica Turističnega društva in aktivna še na številnih drugih področ-jih, zato ji neuspešni pogovori vzamejo kar preveč tako izmuz-ljivega časa, ki prehitro uhaja. Ko bi morala delati za družino, ona pa vlači skupaj oglase, ni najbolj navdušena nad delom za Odsev. Potem pa pride polletje in ob-ravnava polletnega poročila našega časopisa v občinskem svetu in spet smo grešni kozli. Zakaj ste predebeli!!? Najbolj glasni so svetniki, ki niti nc prihajajo med ljudi, ki nc poznajo pestrosti in razgibanosti življenja v Trzinu. Ne poznajo veselja, skrbi in problemov svojih volivcev, saj jim je pod častjo, da bi se po tem, ko se na sejah razdajajo za Trzin, še družili s tistimi, ki jim krojijo usodo. Tako kot oni lahko črtajo iz svojega urnika življenje s Trzi-nom, lahko tudi Odsev s svojih strani briše poročila o pestrosti in bogastvu življenja v eni naj-manjših in domnevno tudi naj-bogatejših občin. Še zlasti pa je treba opustiti iiclivaležno kritično pisanje o spodrsljajih pri vođenju občine. Zato naj bo Odsev čim tanjši. Odsev naj bi bil predvsem glasilo občine z veliko začetnico in ne tište z malo. Spoštovanim bralcem se opra-vičujemo za krčenje vsebine našega glasila. Dokazali smo, daje Trzin zanimiv in da bi lahko pisali tudi štirinajstdnev-nik, vendar v občinskih vrhovih na to nc pristajajo. Ker smo za letošnji januar namenjena sredstva izčrpali že lanskega novembra, smo zdaj prisiljeni na krčenje vsebin in debeline Odseva. Za nas ima to tudi dobro stran. Jaz bom ob nedeljah lahko šel z družino na izlete! Urednik Prej voz dve roki razložita, kot ga deset rok naloži. Češki ODSEV-glasilo Občine Train Glavni in odgovorni urednik: Miroštebe Namestnica odgovornega urednika: Mateja Erčulj Tehnični urednik: Emil Pevec Urednik fotografije: Joie Seljak Trženje: Joîlca Valenčak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: Simon Fiiik Jugovic, Tone I pa veo/ UiSa Mandeljc, Petra MuSiC, Tanja 1'relovSek, Mirjani Slili, Jana Urbas, Andrej Župane Tisk: Marko Ravnikar s.p., Domžale Naklada: 1470 izvodov Glasilo Odsev izliala enkrat mesečno in ga dobilo brezplačno vsa gospodinjstva v Trzinu. Naslednja številka Odseva izzide 20. februarja 2005. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. februarja na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Trzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1) re: (01)564 45^67 (01)564 45 68 1---^- Slika na naslovnici: Varč ujemo - odsevamo ISSN 1408-4902 Tehnične zahteve za poslane članke in slikovni material Spoštovani bralci! Vse, ki nam pošiljate besedila oz. slike prosimo, da upoštevate naslednja navodila: Besedila naj bodo shranjena v datoteki doc. rtf, txt (lahko tudi na disketi, rokopise sprejemamo izjemoma!). Če besedilo pošiljate po elektronski pošli, ga obvezno priložite kot priponko in ne v telesu besedila. Izogibajte se vsakršnemu oblikovanju besedila (različne pisave, tabulaloiji in zamiki pri odstavkih,...). Pri fotografiranju z digitalnim fotoaparatom slikajte z visoko resolucijo (fotoaparati na mobilnikih zares ne zadostujejo!). •Tragi občani in občanke, prazno-__ ' vanje božiča in novoletno rajanje so za nami in, kot vedno znova, tudi tokrat ugotavljamo, da življenje po vsem tem poteka približno enako, kot je teklo prej. Spopadamo se z istimi težavami, vztrajamo pri istih predsodkih in, hvala bogu, če je le mogoče, si prizadevamo obraniti približno enako mero optimizma, kot smo ga zmogli že tudi pred prazniki. Ostanejo pa tudi spomini na najbolj prijetite ure, ki smo jih preživeli med praz-novanji. Upam, da ste jih doživeli čim več in da bo med vašimi spomini posiej še toliko več prijetnih. Za občino, pri čemer mislim na njene organe in upravo, prazniki praviloma ne pornenijo kakšne posebne točke preobra-ta. Letos česa takega še posebej ni bilo opaziti; že zato ne, ker so praznični dnevi minevali ob t.i. vikendih, in priložnosti za kakršnakoli odlaganja dolžnosti prav-zaprav sploh ni bilo. Zaključujemo pripravo predloga Strategije razvoja občine Trzin za obdobje 2005 do 2010 in prav v leh dneh se bomo še z nekaterimi med vami še enkrat srečali in se, kot upam, čim bolj strpno in modro pogovorili o konceptu razvoja naše občine. Smo pa v teh dneh pripravili tudi načrt delà za letošnje leto, še posebej glede na pristojnosti in obveznosti občin, ki izha-jajo iz novih predpisov, ki so v zadnjem času začeli veljati v Republiki Sloveniji. Pri tem mislim tudi na morda nekoliko manj prijetne oziroma nekoliko bolj stroge nove zakone, kot je denimo novi zakon o varnosti v cestnem prometu, zakon o občinskem redarstvu in še vrsta drugih novih predpisov, ki nekoliko strožje ure-jajo določene postopke, kot je to veljalo doslej. To še posebej velja za javnofinan-čne předpise, předpise s področja delov-nih razmerij v javnem sektorju in tudi předpise v zvezi z urejanjem prostora, ki sicer veljajo že leto dni. Občine dobivajo vedno nove naloge in, naj še enkrat pou-darim, nove naloge in ne nove pristojnosti. Te nove naloge zahtevajo vedno več denarja, viri paostajajo enaki; hkrati pa se tudi pričakovanja in želje vseh nas. občanov, povečujejo, kar je povsem razumljivo. Zato seje včasih težko pogovarjati s kom, ki pač pričakuje, da bo občina Trzin kot domnevno bogata občina imela več razu-mevanja za nekatere želje (recimo za željo po nižjem plačilu za oskrbo otroka v vrtcu ali za nižjo odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ali za nižjo obveznost iz naslova komunalnega prispevka ipd ). Toda treba je pač povedati, da v primeru občine Trzin država spregleda svojo, sicer z zakonom določeno obveznost, da vsaj z manj šimi sredstvi sodeluje pri naložbah npr. v šolski prostor, in je pač morala občina Trzin gradnjo in opremo prizidkov k OŠ Trzin v celoti (okrog 560 mio SIT) plačati sama, medtem ko v primeru kake revnejše občine država prispeva 50 ali celo 70 do 80 % vrednosti investicije in se potem tako ta revnejša in naša »bogata« občina v bistvu izenačita. In te vrste okoliščin je še veliko in tudi na vse to je potrebno misliti, ko razmišljamo o prihod-nosti občine in o svojih pričakovanjih in željah v zvezi z nj o. Vsekakor pa naj še enkrat poudarim, da si občina prizadeva kolikor toliko uravnoteženo upoštevati vse želje in potrebe in da bo zago-tovo tako ravnala tudi v prihodnje. Tone Peršak Poslanec iz območja občin Trzin, Mengeš in Domžale, mag. Tomaž Stebe bo imel odprto poslansko pisarno v Trzinu. V njej se bodo občanke in občani Trzina z mag. Štebetom lahko pogovarjali o različnih problemih ali težavah, lahko bodo povedali svoje mnenje, predloge ali pa ga kaj po-vprašali. Pisarno lahko občani najdete na: Mengeški cesti 22, v sejni sobi Občine Trzin odprto vsak i>rvi delovni ponedeljek v mesecu od 19.15 - 20.30 ure; Kontaktna oseba Matjaž Erčulj, mobitel.: 041382516, e-mail: erčulj. matjaz@email.si. Prosimo za predhodne najave! Lahko pa se tudi neposredno najavite na e-mail: Tomaz.Stebe@menges.si / Tomaz.Stebe@dz-rs.si, tel.: 040 852350, www.menges.si (poslanec) OBČJNA TRZIN Župan, Tone Peršak Vabilo V okviru priprave Strategije razvoja Občine Trzin za obdobje 2005-2010 vabim na Zbor mladih občanov vse mlade občane in občanke, stare do vključno 17 let. Pogovarjali se bomo o pnhod_ nosti Trzina. o vsem, kar v Trzinu pogrešate, paje mogoče uresn.č.t. tn tud. o tezavah, ki jih imate in jih morda občina lahko pomaga reševati. Pridite brez pomislekov! Povedali boste lahko vse, kar ste si že želeli povedati, pa ni bilo priložnosti za to. Prosim tudi starše, da svojim otrokom pnporočite udelezbo na zboru! Zbor mladih občank in občanov bo v ponedeljek, 24. januarja ob 19^00 uri v Dvorani Marjance Ručigaj v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska 12 I (T 3). Ravno tako vabim na zbor občanov. na katerem bomo govorili o Strategiji razvoja Občine Trzin za obdobje 2005 do 2010, vse odrasle (in mlade) občane. Na zboru bomo spregovorili o razvojnih prednostnih nalogah za naslednjih Šest let in Tudi o željah ter potrebah, ki naj jih občina uresničuje, kolikor je seveda za to pristojna Zbor (vseh) občanov bo v sredo, 26. januarja ob 19,00 uri v dvorani KUD Franc Kotar (Mengeška 9). Župan Tone Peršak POROČILO UREDNIŠTVA ODSEVA O IZHAJANJU OBČINSKEGA GLASILA V LETU 2004 V letu 2004 je izšlo 11 rednih mesečnih šle-vilk našega glasila. Povprečna debelina časopisa je bila 40 sirani, kar odstopa od predviđenih 32 sirani za številko. Odsev smo lako v preteklem letu izdali na 444 straneh, kar je 92 strani več, kot smo za to imeli do-voljenje Občinskega sveta. Le enkrat je irnel Odsev predvidenih 32 strani, enkrat pa je bil tanjši za 4 strani. Petkrat je glasilo imelo dvojne barvne platnice, šestkrát pa so bile platnice cnojne. V istem času je kot priloga časopisa izšel tudi Uradili vestnik Občine Trzin. V letu 2004 je Uradili vestnik izšel na 206 straneh. K večjemu obsegu naSega časopisa je v naj-večji meri prispevala zelo bogata društvena in družabna dejavnost v Občini, saj smo ob-čina, ki se lahko pohvali z izredno pestrim družabnim življenjem in številnimi zelo dc-javnimi organizacijami. Ker so v letu 2004 v državi potekale parlamentarne volitve, je to tudi prispevalo k večji debelini časopisa, saj smo objavili več obsežnih predstavitvenih člankov (ki so bili delno plačani) in kar precej reklamnih stran-karskih predvolilnih oglasov. Većina teli oglasov ni bila plačana ali pa je bila plača-na le delno, saj smo po sklepu Občinskega sveta morali stránkám ill kandidatom omo-gočiti brezplačno objavo reklamnega oglasa načetrtini strani našega glasila. K večji debelini Odseva so prispevale tudi nekatere objave člankov, ki smo jih morali objavili na pobudo predstavnikov občine. Pri tem je šio predvsem za informacije, ki so bile koristne za občane ali pa nekatere segmente občinskega prebivalstva. Največ tovrstnih člankov seje nanašalo na okolje-varstveno problematiko, v eni od številk pa smo predstavili tudi prijateljsko občino Sv. Jurij. V lanskem letu smo precej popravili datume izhajanja, saj je pri izidih posameznih številk prihajalo le do manjšill zamud, čeprav se zamudam zaradi narave in organizacije našega delà nismo uspeli povsem izogniti. Le dvakrat je časopis izšel točno ob napo-vedanem roku, do precejšnjih zamud pa je prihajalo pri raznosu časopisa. V zadnjem času opažamo, daje raznos hitrejši, inje tudi zamud manj. V Odsevu smo redno objavljali prispevke, ki so predstavljali dogajanje v Občini in še zlasti občinske náčrte in probleme, povezane z njimi. Kot je že ustaljena praksa, smo občinsko problematiko obravnavali v vsaj treh rednih rubrikah: Županov kotiček, Pogovor z županom in Poročilo s seje občinskega sveta, vendar pa smo posameznim žgočim temam v tako rekoč vseh številkah namenjali še več prostora in pozornosti. Precejšen del časopisa smo namenjali pred-stavitvi dejavnosti trzinskih društev in drugih organizacij, seveda pa tudi prireditvam v Trzinu. Pri različnih načrtovanih posegih v prostor smo redno objavljali tudi nacrte in zemljovide, ki so občanom omogočili boljšo predstavo o načrtovanih naložbah in drugih rešitvah. Redno smo objavljali tudi pogovore z izbranimi občani, objavljali pa smo tudi več prispevkov, ki so obravnavali različne zanimivosti. Lani in v prvem obdobju je bilo precej kritik na račun kritičnosti in celo žaljivosti pisanja v Odsevu. Menimo, da smo tovrstno pisanje omejili, kritičnosti in opozarjanju na napake pa se nismo povsem odrekli, saj menimo, da je prav, da spregovorimo tudi o stvareh, ki prebivalec Tr-zina motijo. Kdor delà, delà ludi napake; če nanje pokažemo, to ni lc kritizerstvo, ampak tudi spodbuda k učinkovitejšemu in boljšemu delovanju. Pred koncem leta so nas v občinskem vodstvu opozorili, da smo proračunska sredstva za lelo 2004, odmerjena Odsevu, porabili. Del novem-brskih in decembrskih honorarjev je ostal neiz-plačan, prav tako pa nismo dobili povrnjenih tudi nekaterih drugih stroškov uredništva. Menimo, da to ni prav, saj ni šio za tako velike zneske, še zlasti, ker bi morali upoštevati tudi zaslužek z oglaševanjem v Odsevu. Res, daje teh sredstev v zadnjem času manj, saj se pri oglaševanju pozna, da Odseva ne prejemajo več tudi trzinska podjetja. Marsikje se zato raje od-ločajo za oglaševanje v drugih glasilih, ki dokaj agresivno poskušajo prodreti na naše območje. Del prostora v Odsevu pa smo morali nameniti tudi objavam oglasov, pri katerih je šio za kompenzacije za različne trzinske organizacije. Takšne objave so strošek Odseva, zato bi bilo prav, da bi to pri obravnavi finančnih rezultatov izhajanja Odseva upoštevali. Naj na koncu poudarim, da večja poraba denar-ja ni šla na račun dražjega delà članov uredništva. Naši honorarji se nišo spremenili že od leta 99, koje bil sprejet sedanji cenik delà za Odsev. V tem času pa so se povišali praktično vsi drugi stroški. Dražjejc tiskanje, preccj dražji je tudi raznos, višje pa so tudi dajatve, ki jih je treba odvajati državi za isto neto izplačilo. Bojimo se, da se bodo razmere s spremenjeno davč-no politiko v letu 2005 še poslabšale. Trzin, 4.1.2005 Glavni in odgovorni urednik Odseva Miro Štebe DELOVNl PROGRAM UREDNIŠTVA ODSEVA ZA LETO 2005 V letu 2005 borno izdali 11 rednih številk Odseva. Če se bo pokazala možnost, borno izdali tudi kakšno izredno številko. Skušali borno omejevati debelino časopisa na pred-laganih 32 črno-belih strani, če se bo pokazala potreba, pa menimo, daje obseg lahko tudi večji. Še naprej naj bi poročali o mesečnem doga-janju v Trzinu, načrtih in delu Občine, društveni dejavnosti, prireditvah in predstavljal življenje, delo in razmišljanja izbranih po-sameznikov. Prizadevali si borno, da bi v krog sodclav-cev pridobili še nekaj novih pišočih obča-nov. Glede na to, da se bo občinska uprava selila v prostore stare šole Trzin, se uredništvu verjetno obeta selitev v druge prostore. Želeli bi, da bi uredništvo dobilo še nekaj več opreme, razmišljamo pa tudi, da bi časopis lahko sčasoma nekoliko posodobili in bi mogoče v bližnji prihodnosti prešli tudi na celotni barvni tisk. Vsebinsko borno še naprej »odsevali« doga-janje v Trzinu. Glavni in odgovorni urednik Miro Štebe Trzin, 4.1. 05 mmm S£ASTWEPI22E h.tengeS -4— QUBQAMSKA 12 D TfcZlU sestrice Ljubijaidtac. 12d ' litara TE£.:G41 925 943 POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZING. ANTONOM PERŠAKOM Pot za ureditev cestnih razmer bo še dolga Problem Mengeške ceste je eden najbolj perečlh za prebivalce Trzlna, vsaj tlstih, ki živijo ob tej cesti, seveda pa tudi drugih, kl se vozimo po njej In se dostikrat ježimo na kolone, ki nam onemogočajo vključevanje v promet ali pa prečkanje ceste. Zato ni čudno, da so zapisi o tem, kako tećejo postopki za ureditev prometnih razmer na in ob tej cesti že kar stalnlca zapisov v našem časopisu. Dolgo smo napove-dovali, da bo župan sklical sestanek z občani, kl so z reševanjem problematike te ceste tesno povezani. Pred kratkim Je tak sestanek bil, zato smo župana g. Antona Peršaka v tokratnem pogovoru najprej vprašali, kaj je zdaj v zvezi s to cesto. Povedal je, daje bil to samo sestanek s prebivalci hiš ob Mengeški cesti, z lastniki parcel pa so tako ali tako ves čas v štiku. Stanovalce so na sestanku seznanili z razmerami. V tem času seje namreč kon-čal mejni ugotovitveni postopek, za desno stran ceste v smeri proti Mengšu. Se vedno gre le za prvi korak na poti k pridobivanju zemljišč. Lastnike, ki so pos-topku nasprotovali, so povabili na geodetsko upravo, vendar trije ali štirje tudi tja niso prišli. Do 6. januarja so morali počakati, da sta se iztekla roka za prihod na upravo in pritožbe, zdaj paje postopek končan in lahko začnejo z drugim korakom, z odměro pasov zemljišč, ki so potrebni za pločnik. Še vedno pa ni jasno, ali bodo zaradi nestrinjanja nekaterih lastni-kov lahko pločnik naredili v celoti in ali ob delu ceste tam ne bo pločnika. Prav tako so pod vprašajem še naslednje faze postopka, saj lastniki zemljišč lahko nas-protujejo tudi odnieri ali pa v naslednji fazi ne pristanejo na prodajo kosov zemlje, potrebne za pločnik. Vsi postopki bodo še zelo dolgi in župan ni mogel točno povedati, ali bodo zaključeni v tem letu. »Trudimo se, da bi bilo vse speljano v najkrajšem roku!« Zdaj vse kaže, da bodo tam pločnik lahko gradili le po delih. Še bolj zapletene so razmere na levi strani ceste, saj tam postopkom, ki jih vodi občina, nasprotuje še več lastnikov, in tudi tam ni videti, kdaj bodo postopki zaključeni. Zanimalo nas je, kaj to pomeni za plinifi-kacijo tistega delà Trzina. Župan je pojasnil, daje v tem primeru Petrol v lažjem položaju, saj bodo večino plinovoda spe-ljali po občinskih zemljiščih, od lastnikov zemljišč pa zahtevajo samo služnostne pravice za napeljavo priključkov, na katere ljudje raje pristajajo kot na prodajo. Petrol tam položi le cevi v zemljo, nad njimi paje še vedno lahko trava ali njiva. Ker je bila že pred leti napovedana ureditev pločnika na desni strani Mengeške ceste od križišča z Ljubljansko cesto do pekarije Kralj, nas je zanimalo, zakaj pločnika tam še ni. Župan jc pojasnil, da je solastnica manjšega delà zemljišča ob tistem delu ceste živela v Romuniji. Ker je umrla, ne vedo, ali je imela kakšne dediče, zato so najeli strokovnjake, da naj bi to ugo-tovili, ti pa za zdaj še niso bili uspešni. Priključki na Mengeško cesto Občina načrtuje tudi asfaltiranje priključka na Mengeško cesto, ki se začne pri pekarni Kralj in pelje v smeri Ljubljanske ceste in naprej proti železniški postaji. Tam je bila včasih priljubljena prečka oz. bližnjica, zdaj pa je zaradi štiripasovnice izgubila svoj prvotni pomen. Županje povedal, da bodo tisto cesto asfaltirali, so pa tam v podobném položaju kot pri pločnikih za Mengeško cesto. Mejni ugotovitveni postopki so končani. Tudi pri tem so naleteli na nasprotovanja, zdaj paje treba pridobiti še nekaj manjših kosov zemljišč, saj drugače tistega kraka ceste ne more-jo urediti in asfaltirati. Projekt za to paje že narejen. Za povezovalne poti med Mengeško in Jem-čevo cesto paje župan napovedal, dajih bodo postopoma začeli asfaltirati, da pa imajo tudi tam težave zaradi nasprotovanja mejašev. Ker bi bila resnična in celovita rešitev za prometne težave Mengeške ceste obvoznica, smo župana vprašali za njegov osebni pogled na to. Tudi zanj je obvoznica nujnost, saj bi le tako življenje ob Mengeški lahko postalo »normalno«, Trzin pa bi dobil svojo lokalno cesto oz. ulico, ki bi povezovala vse tri dele naselja. Ta mestna ulica naj bi vodila po sedanji Mengeški cesti, pri gasilnem domu zavila na Ljubljansko in nato preko Mlakarjeve ulice po Kidričevi in bodoči povezovalni cesti peljala v industrijsko cono, tranzitni promet in pritisk dnevne migracije pa bi bil speljan mimo naselja. Zanj bi bila idealna obvoznica takšna, ki bi se povezala z mengeško obvoz-nico in bi od Trzina peljala tudi naprej do načrtovanega priključka na avtocesto Ljubljana- Maribor pri Študi. Kdaj obvoznica? Ker so strokovnjaki,ki so pripravljali prometno študijo Trzina, zatrjevali, da bi Trzin lahko dobil obvoznico ob starem delu naselja v petih letih, smo g. župana vprašali, kako gleda na te ocene. Dejal je, da v takšno hitrost ne verjame. V petih letih bi po njegovem teoretično res lahko naredili obvoznico, vendar v Sloveniji verjetno še ni bilo tak-šnega primera. Če bi Šio res vse idealno po načrtih, bi, po županovem mnenju, takšno cesto lahko dobili v osmih letih, vendar je za to zelo malo možnosti. Pešpot ob Pšati je skoraj dokončana. Ljudje nas sprašujejo, če boste tam zasadili drevored, saj bi to naredilo tišti predel še prijaznejši? Da, to smo načrtovali že lani, vendar zaradi zamud nismo uspeli, prav gotovo pa bomo to naredili spomladi. Kaj je zdaj z bankomatom pri Družbe-nem centru Ivana Hribarja? Ali ga bodo spet namestili? Bankomat je last Ljubljanske banke, ta se je odločila, da ga zaradi premajhnega prometa ukine. Mi smo poskušali vse, da bi bankomat tam imeli, banki smo dali zas-tonj na razpolago prostor, lahko so naredili celo odprtino v zidu C1H, vendar gre za ekonomsko logiko. Tam je bilo manj kot 10 strank na dan, zato so bankomat ukinili. Ljudje sprašujejo, zakaj javna razsvetljava v T-3 še ne deluje? Omenjena razsvetljava še ni občinska. Območje še ni razdeljeno na funkcionalna in na javna zemljišča, občina oz. up-ravljavec še ni prevzcl tamkajšnje komunalne infrastrukture in to velja tudi za razsvetljavo. Ta razsvetljava še ni prev-zeta, še ni naša. Ali občina ukrepa ob opozorilih občanov o onesnaževanjih okolja, kot je bil nedavni izpust neznanih snovi v potok Motnica? Občina ukrepa in obvesti policijo ali inš-pektorje, žal pa nas ljudje najpogosteje o tem obveščajo, koje že prepozno. Pozval bi občane, da naj takoj, ko opazijo takšno onesnaževanje, pokličejo policijo ali inšpektorje, saj je tako akcija najhitrejša. Poznam primer, koje neka gospa opazila nenavadno belo snov, ki je onesnažila enega od trzinskih potokov, inje pokliča- Proslava ob dnevu samostojnosti poti Slovenije pred štirinajstimi leti pravilna in da zdaj, ko smo se vključili v nove povezave, nismo izgubili svoje svobodě, ampak smo zgolj omogočili nadaljnji razvoj in razcvet naše domovine. Po razmišljanju o sporočilu govora seje zopet prileglo nekaj glasbe, tokrat bolj vesele in razigrane. Z novoletnim reper-toarjem se nam je predstavila najmlajša godba z našega območja - Godba Lukovica pod taktirko kapelnika Jureta Močilni-karja. Zaigrali so nam naslednje skladbe: Europa marš, Adagieto, Bagatelo, Cikcak polka, Holiday for Trumpets, One moment in time, Swinging saxes, Uberall bluhmen rosen, Polka naokoli ter na koncu še skladbo Stille nach. Izbor njihove glasbe je bil prav posrečen in čeprav je šio za godbo, ki je igrala v kar pretesni dvorani našega kuda, poslušalcev zaradi glasnosti niso bolela ušesa. Nastop, ki je bil prilagojen zapitému prostoru, pa prav posrečen, tako da so poslušalci godbeni-ke nagradili z burnim aplavzom. Ti so se jim seveda oddolžili še z nekaj skladbami, primernimi času. Treba je reči, da godba iz Lukovice ni le najmlajša godba na območju Podjetne regije le po stažu, tudi glasbeniki so v njej sorazmerno mladi, saj jih je večina dijakov in študentov. Prepričani smo, da bodo še večkrat nav-duševali trzinsko občinstvo. Tako kot vsakič doslej, je tudi tokrat sledila niti ne tako skromna zakuska, ki so že kar stalnice nekaterih trzinskih proslav. Mogoče je obisk na proslavah tudi zaradi tega boljši, kot pa bi mogoče bil. So pa takšne pogostitve Ie dobra prilož-nost, da Ijudje ob kakšnem kozarčku in prigrizku malce poklepetajo med seboj. Tudi tako se pletejo tesncjše povezave med občani. Danes so pač takšni časi, da se Ijudje zaradi mnogih opravkov, ki nas stalno bremenijo, bolj poredkoma sreču-jemo in si vzamemo čas za znance. To-vrstne proslave pa so ravno prave za take priložnosti. Mirjani Štih la tudi policijo. Ti so hitro sprožili akcijo in v eni uri so že imeli vzorce in so ugo-tovili, od kod prihaja onesnaženje. Moram pa reči, da nas občani kar pogosto opozarjajo na divje odlaganje odpadkov, pred kratkim pa smo se ukvarjali z nepri-jetnim hrupom, ki je motil prebivalce. Šio je za večdnevno žaganje na zasebni posesti. Ali je s 1.1. stopil v veljavo občinski odlok, ki je ukinil podaljšano odprtje iokalov? Občina seje odpovedala temu, da bi po-daljševala obratovalne čase Iokalov, žal pa se v lokalih tega ne držijo dosledno. Zgodilo pa seje tudi, da seje lokal prei-menoval v klub oz. v društvo. Zdaj ta lokal ostaja odprt do jutranjih ur, češ da gre za zasebne zabave. V primerih, da lokali ostajajo odprti tudi dlje, kot je pred-pisano, mora zdaj posredovati policija ali pa tržna inšpekcija. Miro Štebe ^OS5 praznovanjem dneva samostojnosti so res težave, saj so takrat ravno božični prazniki, in so misli ljudi večinoma drugače naravnane. Ker pa gre za pomemben praznik, so se trzinski organizatorji proslave ob prazniku tudi tokrat odločili, da s sloves-nostjo spet malo pohitijo in jo pripravijo par dni prej, se pravi 23. decembra. Proslava, ki stajo skupno organizirala občina Trzin in trzinsko kulturno društvo, je tako izzvenela tudi kot nekakšen uvod v najbolj praznične dni ob koncu leta. Lahko rečemo, da smo tudi v Trzinu dostojno obeležili dan, ko seje Slovenija leta 1991 s plebiscitom odločila, da postane samostojna država. Proslava, na kateri seje zbralo kar precejšnje število ljudi, je bila povsem klasičnega tipa. Najprej je, kot zvezda stalnica dogajanj v našem kraju, nasto-pil mešani upokojenski pevski zbor Žerjavčki pod vodstvom zborovodkinje profesorice Alenke Markus, ki je z izvedbo državne himne naznanil za-četek dogajanja. V nadaljevan-j u pa so nam postregli še z dvěma domovinskima pesmima, in sicer s pesmijo skladatelja Benjamina Ipavca Slovenska dežela ter s skladbo skladatelja Hugolina Sattnerja Na planine. Kot so mi kasneje zaupali nekateri izmed obiskovalcev, bi bila glede na priliko bolj zaželena kakšna bolj vesela melodija. Ampak pustimo sedaj to, okusi so pač različni. V osrednjem, najbolj slovesnem delu, seje župan občine Trzin Anton Peršak s svojim slavnostním govorom dotaknil predvsem vprašanja samostojnosti sedaj, ko smo vstopi-li v Evropsko unijo in se priključili Natu. Poudaril je, daje bila odločitev o samostojni MengeSta ceste oktobra 2004 • íolska pot 77 Ail be ta následuje íoljkoletotuře pločnik? zbor občanov mengeške ceste y sredo, 22. decembra 2004, ob 20. uri je župan po vabi 1 (nekatere) krajane Mengeške ceste, lastnike hiš ob tej cesti, na sesta-nek zaradi izgradnje pločnikov. Županje uvodoma pojasnil, da imajo ob-činske službe pri pridobivanju raznih sog-lasij številne težave tako z lastniki zemljišč kot tudi z državnimi organi. Z lastniki zemljišč ob cesti potekajo intenzivni razgovori m obstaja realna možnost, da bo v kratkem >a problem uspešno rešen, medtem ko so z »državo« še vedno težave. V kar obsežni razpravi je eden navzočih predlagal, da občani zaradi nerazumevanja ■— ^ - ■—-- državnih organov organiziramo zaporo ceste. Na koncu so občani sprejeli stališče, da župan poskrbi za sklic zbora občanov ccle Mengeške ceste, na katerega povabi tudi odgovorne z Ministrstva za promet, Direkcije RS za ceste. s M ZA MAL' DENARJA MAL' MUZ'KE @®§@ÏÏ7 je bil tokrat že spet na tradicionalni polletni »tapeti« občinskega sveta občine Trzin. Nanj je letelo kar precej očitkov, največ kritik paje bilo namenje-nih debelini časopisa in njegovi ceni. Krivdo v glavnem nosim jaz kot glavni in odgovorni urednik. Iz razmišljanj svetni-kov sem dobil največ očitkov, ker nimam hrbtenice (sem predober), ne znam udariti po mizi in ne znam reči: »Dosti je!« Kot urednik ne znam disciplinirati drugih @®8®7arjev in se nc znam držati rokov. Da pa je mera polna, občasno - pravzaprav v vsaki številki glasila - dovolim objavo vsaj kakšnega članka, ki ni všeč presvetle-mu vodstvu občine. To so dějstva in pogon na uredništvo in še zlasti urednika seje v že znanem slogu lahko začel: »Saj smo vam že vsaj stokrát naročili, da bodite ccnejši, tanjši, bolj točni pri izhajanju!« V tekrni za pridobivanje političnih plusov pri najvišjih občinskih oblasteh sc v »strokovnih« kritikah §©Va spet drenjajo vsi, tudi tisti, ki so v osnovni šoli proste spise pisali komaj za tri. O tem, kako se delà časopise, piše poročila in sploh kako naj bi deloval ©©SEW, vedo vsi vse in še več kot tisti, ki priprav-Ijajo občinski mesečnik. Če bi v newyorš-kem Timsu ali Herald Tribune vedeli, kako umni in podkováni v novinarstvu so nekateri trzinski svetniki, bi po kolenih prišli v Trzin in moledovali, da naj pridejo v njihova uredništva. Kaj uredništva, v uprave! In kaj lahko reče v zagovor urednik? Pravzaprav nič, kar bi prepričalo občinsko vodstvo in svetnike, saj bo čez pol leta spet ista kriza. Vseeno še enkrat zapišimo nekaj dejstev o (2®S@»u: - Časopis ustvarjamo v prostem času, v glavnem neprofesionalci. Vsi imamo svoja zasebna življenja, svoje obveznosti in za ustvarjanje časopisa si od svojega časa »krademo« ure - ure po-čitka, ure spanca, ure, ki bi jih lahko uporabili za študij, za delo na drugih področjih, za svoje družine, partnerje. - Če kdo od sodelavcev @®§®7a delo za časopis ne postavi na prvo mesto, mu tega nc more preprečiti noben občinski odlok. Nikogar ne moreš prisiliti, da naj nekaj naredi, če je na pred-nostno listo pred to postavil iz takega ali drugačnega razloga nekaj drugega. - Cena delà za @®@IM je praktično enaka že od vsega začetka, le daje Občinski svet septembra 1999 določil nekoliko višje honorarje, vendar je ta svoj sklep že na naslednji, oktobrski seji popravil in vrnil stvari na staro mesto. Neto zaslužimo za en v dXDSS^u objavljen znak en tolar. - V času od oktobra 99 do zdaj inflacija ni mirovala. Povsod, tudi v občinskem vodstvu, so, razumljivo, temu primerno prila-gajali svoje zaslužke. Nenazadnje so se od leta 99 naprej omenjenim razmeram nekaj-krat prilagodile tudi sejnine občinskih svetnikov. - Člani uredništva delamo (zaradi narave delà) v pretežni meri doma, na svojih ra-čunalnikih, s svojimi disketami, CD-ji, s svojimi skenerji in printerji, uporabljamo svoje telefone, se vozimo na prireditve in pogovore s svojimi avtomobili, slikamo s svojimi fotoaparati in na lastne stroške razvijamo filme, ki jih plačujemo sami (za objavljene fotografije, ki so vedno izbor med več posnetimi, prejemamo mizerno nadomestilo). Na splošno imamo z delom za @®S®7 precej stroškov, ki jih krijemo sami, saj jih s prejetimi honorarji ne moremo. - V omenjenem času so se krepko povišale dajatve, ki jih mora plačevati Občina iz bruto naslova naših prejemkov, saj sedan-ja državna ureditev ni naklonjena delu iz-ven rednega delovnega časa in tudi ne delu študentov, novinarjev in umetnikov. - S spremenjeno zakonodajo, ki jc začela veljati 1.1. letos, bo treba za enako neto izplačilo opraviti še več delà in za to na-kazati državi še več dajatev. - Tudi cena tiskanja seje v tem obdobju prilagodila inflaciji, zato je tisk zdaj dražji. - V omenjenem obdobju seje nekajkrat spre-menil sistem raznosa @®@®7a po trzinskih gospodinjstvih. Iz prvotnih 18.000 tolarjev seje povečal na približno 29.300 za raznos cne številke. Ker paje v zadnjem letu Uradni vestnik izšel posebej, je bilo treba ta raznos plačati tudi šestkrát posebej za raznos Uradnega vestnika. - Ko smo določali povprečno debelino Uradnega vestnika, smo računali, da bo ta v povprečju na mesec zavzel 10 strani, se pravi 110 strani na leto, lani je bil Uradni vestnik objavljen na 228 straneh. Priprava, tiskanje in raznos Uradnega vestnika břemeni proračunsko postavko - Občina je dinamična in v njej je ves čas v teku vsaj nekaj gradenj, urejanj, načrto-vanj, občani izražajo svoje potrebe, nezadovoljstva, pohvale; če želimo »@©S& Wati« življenje v našem kraju, lahko takoj zapolnimo precej časopisnega prostora. - V Trzinu je zelo razvito društveno in dru-žabno življenje. Vsak mesec se zgodi precej športnih, kulturnih, družabnih in drugih prireditev; če vsaki prireditvi nameni-mo vsaj nekaj pozornosti, z debelino @®S©»7a nimamo problemov. - V Trzinu deluje čez 10 društev. Nekatera so zelo dejavna in če želimo predstaviti njihove akcije, nam to spet vzame vsaj nekaj prostora. - Bralci ©GQSSWa si želijo pogovorov z občani in predstavitve nekaterih zani-mivejših krajanov. Pogovor, za kalerega porabiš manj kot 1.800 znakov, je bolj skop in predstavitev bolj revna. - Z Občine dobivamo kar precej objav in napol uradnih člankov, ki jih objavljamo v @®§®7u. - Prejemamo veliko člankov iz sosednjih občin, ki pa se nanašajo tudi na Trzin ali pa so lahko zanimivi tudi za naše bralce. - Lani so bile parlamentarne volitve in volitve v Evropski svet in predstavljanju kandidatov smo morali nameniti kar nekaj prostora. - Občinaje določila, da ima vsaka stranka ali kandidat možnost v ®Ë@l/u na četrtini strani objaviti brezplačen oglas. Stroški objave takih »brezplač-nih« oglasov bremenijo ©®S®?. - V ©GMlWu smo morali nekajkrat objaviti reklamne oglase, ki so bili pravzaprav kompenzacija za določene usluge, ki so koristile ali občini ali trzin-skim organizacijam. 'l ake objave bremenijo ©©§0®. - @®g@!? je objavljal reklamne oglase, s katerimi je tudi zaslužil. Tega zasluž-ka pri obravnavi cene @ES@V!/a ne upoštevajo, kar ni prav in tudi nespod-budno vpliva na zavzetost uredništva za trženje. Lahko bi omenil še več podrobnosti, vendar naj v svoj zagovor napišem le, da se trudimo delati po najboljših močeh. Znamo narediti tudi na eni strani, vendar nismo prepričani, če bi to razveselilo naše bralce, ki jih jc med Trzinci vseeno kar nekaj. To bi povzročilo slabšo obveščenost občanov, še zlasti pa bi to škodovalo tudi pri ohranjanju spomina na sedanje življenje in razmere v Trzinu. Naš časopis je, če hočemo ali nc, dokument časa, ki bo kasnejšim rodovom lahko dra-gocen vir podatkov o našem času. Ni problem narediti cencjši časopis, problem je, ali se nam bo sploh izplačalo delati kaj cenenega. Saj poznate: Za malo denarja, malo muzike! Očitajo nam, da so občinska glasila v drugih občinah cenejša. @®8®!7 težko pri-merjamo z drugimi podobnimi glasili. V drugih občinah imajo plačevanje urejeno drugače, in so primerjave delikatne. Tudi v drugih občinah imajo s ceno njihovih glasil precej težav. Marsikje po tekočem traku menjajo glavne urednike in člane uredniških odborov, predvsem pa v drugih glasilih pišejo tudi tamkajšnji občinski svetniki in drugi občinski funkcionarji. Pri nas z izjemo g. Pavliča, ki redno poroča o delu upokojenskega društva, in g. Erčulja, ki poskrbi, da dobimo poročila o delu športnega društva, drugi člani občinskega sveta in občinske uprave v @®§®7 ne pišejo. Par člankov nam je poslala ga. Smrckar, vendar je tudi tam prišlo do težav. Drugim članom občinskega vodstva, če izvzamemo g. župana, je pod častjo, da bi v občinsko glasilo napisali kakšno pojasnilo, kakšno razmišljanje ali da bi pojasnili morebitno v (ô©S®7u narobe predstavljeno problematiko. Ce bi člani občinskega sveta tesneje sodeiovali z otc*>'ir«|hvo<»uo.no)Klc iwh*jinHlixflvr«xi|jkqwcSdt>»hirtlxi|Rním<írivmcxsi ANToN, KAKo KAJ HAPREPV7E ČLÁNEK „çozpNSJiE KREACIJSKE POTI"2 ŽABE IZ PRESTOI.NICE V TRZINSKEM BAJERJU KAJ ?A TI, SOSBD, SI ŽE KonHAL PRÍSTEVEK „KAKO PREÇHATI NOVO- letne^A -HJAf, RAVNO S TO, M AZKA"} CUPOVITO, _ FAN TAST í HNO > «r A M PAK, NiEEsAR NE RAzi/MEM.'.., KAJ poMENI : - MED VESO V Z^fSi PRiRočENJE RAHla ZAROciTi S SUKANJEM PLANI, NATO PA STORNO SHozno s sowoëwim opkivom náskok po STOJE SPETNO? OTROK ZA ZDRAV RAZVOJ POTŘEBUJE LJUBEZEN IN VZCOJO (JÝ/prejšnjem članku sem spregovorila o pomenu OBČUTKA V LASTNE VREDNOSTI IN O PROJEKTU dr. Roberta W. Reasonerja, tokrat bi predstavila poglede staršev, učiteljev, učen-cev in dijakov, ki so se med prvimi v Sloveniji seznanili s programom RAZVIJANJA POZITIVNEGA SAMOVREDNOTENJA OTROK IN MLADOSTNIKOV. Pred tem pa še nekaj o občutku lastne vrednosti ter o značilnostih posameznika zNIZKIM OBČUTKOM LASTNE VREDOSTI ter na drugi strani z VISOKIM OBČUTKOM LASTNE VREDNOSTI. Občutek lastne vrednosti je osnovni dejavnik, ki določa uspešno oziroma neuspešno delovanje posameznika v družbi. Če spoštu-jemo sebe in zaupamo vase, si bomo prizadevali nadzorovati in upravljati svoje življenje. Do svojih dolžnosti, do sebe in drugih bomo ravnali odgovorno. Izraz OBČUTEK LASTNE VREDNOSTI se nanaša na oceno samega sebe, ki jo oseba sprejme in ohranja. Občutek lastne vrednosti vključuje strinjanje ali nestrinjanje ter stopnjo, do katere se posameznik čuti vreden, sposoben, pomemben in učinkovit. Razlikuje se od samopodobe. Le-ta se nanaša na predstavo o sebi, ki pogosto temelji na lastnem prepričanju o tem, kako nas vidijo drugi. Občutek lastne vrednosti je skupek čustev, ki jih ima posameznik o svojih različnih samopodobah. Ljudje s pomanjkanjem občutka lastne vrednosti bolj skrbi ohran-janje samospoštovanja, zato so manj pripravljeni tvegati, da bi uspeli. Običajno si nadenejo masko, ki naj bi drugim preprečila spoznati, kdo so v resnici. Otroci, ki imajo slab občutek lastne vrednosti, so nagnjeni k temu, da se čutijo kontrolirane ali manipulirane s strani drugih, in posledično odražajo nezaupanje in zamerljivost. Takšni otroci običajno igrajo vlogo žrtve v prepričanju, da seje svet in okoliš-čine zarotil proti njim. Uspeh povezujejo s srečo; če nimajo sreče, se počutijo nemočni, da bi karkoli spremenili. Ti otroci reagirajo defenzivno, da bi se izognili soočenju z zahtevami, ki jih imajo drugi od njih. Uporništvo, odpor, maščevanje, kljubovanje • Defenzivni mehanizmi lahko vključuieio tudi naslednje: • odbijanje in zmanjševanje učiteljeve avtoritete • laganje, goljufanje in prepisovanje • zavračanje krivde na druge • nepripravljenost prevzemati odgovornost za svoje ravnanje • grožnje ali ustrahovanje drugih • zapiranje vase, sanjarjenje ali vdanost v usodo • zanikanje problemov in zavračanje ponujene pomoči • vključevanje v načine pozabe, vključno odvisnost od drog ali alkohola Zaradi takšnega vedenja je delo s temi učenci najbolj težavno. Nagnjeni so k odlašanju, izmišljevanju izgovorov ali zvračanju krivde za lastne neuspehe na druge. Zaradi nesposobnosti, da bi se soočili z zahtevami okolice, skrivajo svoje občutke za masko zdolgočasenosti in brezbrižnosti. Na drugi strani pa so posamezniki z VISOKIM OBČUTKOM LASTNF, VREDOSTI: Posameznik: ' zaupa drugim, • je uspešen v skupini, • ima veliko prijateljev, • si zna postaviti cilje, prioritete, • je ponosen na dosežke, trudi se, da bi bil še boljši, • nima toliko strahov in je ponosen na uspeh, če mu spodleti, meni, daje imel smolo. Kadar so POTREBE po varnosti, identiteti, pripadnosti, ciljni naravnanosti, sposobnosti odgovornosti ZADOVOLJENE, lahko govorimo o VISOKEM OBČUTKU LASTNE VREDNOSTI. V KATERIH PRIMERIH PA LAHKO PRIDE DO UNIČE-NJA OBČUTKA LASTNE VREDNOSTI? Kadar: • nekoga silimo v tekmovanje, • ponižujemo pred vrstniki, • otrokovo vedenje obravnavamo pred drugimi in ne posebej, • nimamo časa za pogovor, • je več kritike kot pozitivne povratne informacije, • ne razlikujemo med osebo in vedenjem, • primerjamo otrokov napredek z drugimi in z rastjo, razvojem Izbor izjav o programu: RAZVIJANJE POZITIVNEGA SAMOVREDNOTENJA OTROK IN MLADOSTNIKOV Ljuba Kapus, Srednja ekonomska turistična šola Radovljica Mnogokrat sem začutila, da dijaki z vajami odkrivajo neki novi svet, o katerem prej niti niso dosti razmišljali. Vaje vodijo k novim odkritjem o sebi, svoji okolici in o dogajanjih v medsebojnih odnosih. To so dijaki tudi povedali in pokazali. In mnogokrat so pokazali tudi presenečenje nad tem, da nekaterih stvari v odnosih do sedaj sploh niso opazili oziroma so o njih razmišljali le z ene-ga zornega kota. Cilj odkrivanja svojih občutij in odnosov z novih perspektiv pa se mi zdi zadosti pomemben, da lahko ocenju-jem učinke programa kot zelo pozitivne. Stanka Prezelj, OS Simona Jenka Kranj Menim, da bi moral biti program obvezen za vse vzgojitelje in učitelje osnovnih in srednjih šol. Učenci so čutili večjo pripadnost skupnosti, pozitivno so vplivali drug na drugega, sprejemali so odgovornost, dodeljene naloge, postali so bolj veseli in sproš-čeni ter disciplinirani. Tudi šolske obveznosti so vestno opravljali. Pri učencih seje izboljšal učni uspeh. Vzrok je bil večja želja po uspehu, realizacija ciljev - vedeli so za pot, ki jih vodi do cilja, in ozavestili so sposobnosti, ki jih imajo za dosego cilja. Do učitelja so postali bolj odprti in strpni. Obogateli so besedni zaklad s področja sociálno- čustvenih veščin. Na šoli so ustvarili pozitivno klimo. Tudi za drugo leto se želimo učiteljice naše podružnice vključiti v program, ker vidimo v njem sončno prihodnost za otroke. Vilma Modère, OŠ Valentina Vodnika Zanimivo je bilo mnenje enega od staršev, ki je dejal, da mu je tema, ki jo obravnavamo v skupini, enkratna priložnost za pogovor s sinom. Se nadaljuje ... Za DPM: Mateja Chvatal PGD Trzin se zahvaljuje vsem občankam in občanom ter podjetnikom za finančno pomoč ob raznosu gasilskih koledarjev za leto 2005. ZAHVALA PGD TRZIN H, - ■■'• I- i-, ...IW.n-wl^^v, i«.t...i., K VANDALIZMOM V TRZINU: pogled iz mladinskega kluba Po brezobzirnih vandalskih napadih na kontcjnerje in vlomih v Trzinu konec leta lani smo slišali, da govorice povezujejo storilce (storilca?) z mladinskim klubom Trzin. Verjamem, daje ob škodi, kije bila stor-jena, težko ostati brez čustev jeze, ogorčenja in želje, da se storilce ujame in najbolj strogo kaznuje. Poznam tudi občutke davkoplačevalcev, ki jim je bila storjena škoda, pa občutke gasilcev, ki so morali preživeti noč ob interveniranju, in vseh drugih, ki se čutimo prizadete. Sam poznam občutek, ko sem konec oktobra lani stopil v pišamo mladinskega kluba, ka-mor je bilo vlomljeno inje bila ukradena oprema, ki nam je že tako primanjkuje in brez katere ne moremo delovati. Poznam inisli, sumničavost, ki se naseli v nas - in na koncu občutek izgubljenosti in nemo-či. Tudi strah, kdaj se bo spet ponovilo. V takih pogojih in okoliščinah je naj lažje poiskati grešnega kozla. Nekam je potrebno izliti ves bes, ki se naseli v nas. Verjamem, daje to pač povsem čioveški odziv, ki ga velja upoštevati. Tako nima smisla razpravljati o predsodkih in nes-trpnostih, o njihovi upravičenosti ali primitivnosti. Mnenja se navadno razdelijo. Eni zago-varjajo strožje ukrepe, prepoved in ukini-tev vsega, kar je kakorkoli povezano z uživanjem mladih. Naj se zapre lokal, naj se zapre mladinski klub, policija naj nadzira Trzin v nočnih urah, naj mularija čuti posledice na svoji koži! Na drugi strani so tisti, ki v represijo kar tako in vse-vprek ne verjamejo, a nimajo druge alternative, in molčijo. Pravijo, da seje že zaprla Kišta, stanje pa se bistveno ni spre-menilo, zamenjala seje le lokacija. Sam menim, da zadeve niso tako preproste; s črno - belim načinom presojanja jih ne pojasnimo, še manj resimo, zato je potrebno o njih trezno in odgovorno premis-liti z distance. Obstajajo domneve, daje z vandalskimi in vlomnimi dejanji povezan en krog mla-doletnih, morda le ena ali dve »vplivnej-ši« osebi, s prepričanjem, dajim roka pravice tudi ob razkritju ne more do žive-ga. Slej ko prej se bodo zadeve verjetno razjasnile in po formalnih plateh uredile, a ostaj a vprašanje, ali sploh premoremo ukrepe, ki bi bili v teh primerih in pri konkretnih ljudeh ustrezni in učinkoviti. Moje stališče je vsekakor, da so tudi mla di dolžni za svoja dejanja prevzeti posledice in se soočiti z odgovornostjo! Vendar... Pri vandalizmih in vlomih gre za skrita dejanja, ki se baje dogajajo na nočnih pohodih iz razvpitega trzinskega lokala domov, ko pijana in drugače omamljena mladež sprošča svoje neizživete strasti. Kakšne morajo biti strasti in energija, ki jo prosto uživanje sili k novému in novému uživanju, vedno bolj divje, vedno bolj destruktivno?! Potrebujejo tudi denar za svoje razvade in zasvojenosti s plesnimi drogami, za travo in ekstazi. Vseje dovoljeno, meja domala ni več. S lišim vprašanje, kakšna je to mladina? Res je, da verjetno pridejo kdaj tudi v mladinski klub pa tudi v šolo in na Občino in še kam. So del našega lokalnega okolja, sedanje realnosti Trzina. So del nas, naše skupnosti. Poznamo jih in se z njimi srečujemo! Naj jih izločimo? Naj zaradi enega ali dveh nosi posledice celotna generacija? V Trzinu smo se v preteklosti že srečali s po-dobnimi primeri, le storilci so se zamenjali. Kaj smo lahko naredili takrat? Brez dvoma mora storilec za svoje dejanje odgovarjati, mora se soočiti s posledicami in prevzeti osebno odgovornost. To so temeljna načela pravnega sistema in tudi načela socializacije. Tako na načelni ravni, kaj pa dejansko? Sodnik za mladoletne izreče ukrep strožjega nadzora, ki ga izvaja Center za sociálno delo. Center nima ustreznih programov, ki bi bili zanesljivo učinkoviti. Verjamem, daje pre-mestitev ali namestitev v vzgojne zavode ukrep, ki učinkuje prej kot rojstvo novih in šc bolj prekaljenih kriminalcev. Iščemo rešit-ve še naprej, a povsod smo nemočni. Kje je vzgojna moč šole? Kaj lahko naredimo v mladinskem klubu? Kaj lahko naredijo druge ustanove in organizacije? Predpostavimo, da lahko s sodelovanjem policije in povečanim nadzorom na kritičnih lokacijah nekoliko omilimo škodljive ve-denjske navade nekaterih. Da simbolna pri-sotnost predstavnikov reda pripomore k ob-vladovanju. Temu bi lahko rekli represivna preventiva. To zmoremo tudi v mladinskem klubu, saj se naše prireditve končajo brez kršenja nočnega miru ali drugih motenj. A kako naj nadziramo in vplivamo na primernc vedenje odraščajoče mladine, ko niso v stiku z nami, ko gredo sami po svojih poteh? Kdo ima resnični vpliv? Se vam ne zdi, daje po povedanem že čas zi ključno vprašanje: Kje so in kaj so naredili starši? S kakšno popotnico od doma prihaja-jo otroci na prag samostojnosti? Modri bodo vedeli, da so otroci odraz vzgo-je, s katero jih odrasli spremljajo(mo) preko odraščanja v življenje. Dějstvo je, da mladi ■ stiku z vsakdanjim ži vljenjem, z njegovi-mi izzivi in ovirami, prevzemajo vzorce, ki so jim jih posredovali starši in po-membni drugi. Med pomembnimi drugimi so vloge porazdeljene po pomemb-nosti in iskrenosti odnosov: od vzgojite-Ijev do prijateljev. Seveda se vprašamo, kako lahko neko človeško bitje na tako brezobziren način povzroči škodo drugemu? Katere strahot-ne izkušnje so se mu/ji pripetile, dajih na tako sprevržen način prenaša v svet? ln kje je nadzor staršev? Kje je vzgoja, ki zna postaviti meje? Vzgoja, ki pripravi mlade, da so lahko samostojni in odgovorni? Da razvijejo občutek za etiko in moralo. Pa vzgoja, ki mlade razvaja in jih ne nauči samodiscipline in osnovnih delovnih navad, da bi se lahko ubranili pred uničujočimi vplivi zasvojenosti? Preden pomislimo, da bi kot novega grešnega kozla obsodili konkretne starše, se še za hip ustavimo in pomislimo še na-prej. Obsojanje in represija nad ljudmi vodita k njihovemu obrambnemu vedenju. Zato starši zdaj ne potrebujejo obsojanja, tem-več pomoč in podporo. Še prej pa v sebi treznost, da se zamislijo nad svojo vlogo in odgovornostjo. Domnevam, da se po-čutijo vzgojno nemočni. Ne poznam jih, vendar sem prepričan, daje moralo biti v družini mladih, ki ne kažejo sočutja do drugih, v preteklosti nekaj hudo bolečih doživetij. Predpostavljam, da starši nekaterih pričakovanih nalog niso znali ali zmogli izpeljati. Verjamem, da gre za vzorce intimnih izkušenj, kjer je motcn občutek sočutja do drugih. Izza družbeno nesprejemljivih dejanj je vselej pomanjkanje občutka, da s svojim dejanjem in vedenjem lahko povzročimo škodo drugemu. To so obsežne in zelo intimne zgodbe, verjetno potrebne vsaj svetoval-ne, če ne terapevtske pomoči. Naj razmišljamo še o rešitvah. Predstava, da so okoli nas izolirani posamezniki, je zgrešena - pa če se še tako zelo trudimo vztrajati v svoji individualnosti in izoliranosti pred odnosi z drugimi. Spoštovani, živimo v sistemu medse-bojnih povezanosti z drugimi ljudmi! Vandalska dejanja kažejo le, daje v tem sistemu nekaj hudo narobe. V tem sistemu smo na prvem mestu starši, ki bi se naj zavedali svoje vzgojne vloge, svojih odgovornosti, da otroke pripravimo s potřebními znanji in veščinami za življenje z drugimi ljudmi. Tukaj se velja vprašati o naši naravnanosti do drugih, o stanju našega sočutja in občutka do skupnosti. O nekaterih temeljnih vredno-tah in prepričanjih, ki so v ozadju naših vzorcev vedenja. To je dediščina, ki jo posredujemo našim otrokom. Šele za tem pridejo na vrsto vplivi šole, cerkve, čio- STARSI PRIJAVA ZA VPIS V 1. RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2005/2006 Vpis šolskih novincev bo: V PETEK, 4. FEBRUARJA, OD 8.00 DO 12. URE IN V SOBOTO, 5. FEBRUARJA, OD 9.00 DO 12.30 URE NA OS TRZIN v pisarni šolske svetovalne službe. OBVEZNO prijavite otroke, rojene v času od 1.1.1999 do 31.12.1999 ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA CERKVENO LETO V STEVILKRH 'Trenutki, minute, ure, dnevi, meseci gledani od blizu se zdijo zelo pomembni, še posebej prazniki, ki so še bolj imenitni. Gledani z enoletne razdalje pa izgubijo na svoji pomembnosti, kaj šele bi bilo, če bi Nekateri se zatečejo k omami, drugi k različnim duhovnim skupinám moder-nega časa, tretje potolaži zapravljanje na razprodajah, nekateri pa se zatečejo k veri. In iz letošnje statistike lahko vi- vekoljubnih društev in organizacij, občine, ulice in tudi mladinskega kluba. In kazati ali jadikovati nad nemogočo mladino je le pljuvanje v lastno skledo in brezčutno sprenevedanje. Smiselno seje vprašati, kako lahko kaj sprernenimo tudi sami? Smo generacija staršev, ki 20 let po Or-welovem 1984. kličemo po še več nadzora, po varnostnikih v šoli, po varovanih sistemih. Samo da odgovornost prevza-me někdo drug! Smo generacija, ki seje izgubila v iskanju med svobodo in prilož-nostmi. Smo tudi generacija, na kateri se dogajajo velike spremembe v mentaliteti, ki bodo odločilno vplivale na rodove za nami. Do tega ne moremo biti brezbrižni. Ob vsem (in po vsem) tem v mladinskem klubu razmišljamo, da ponudimo prostor in podporo za neformalno druženje staršev, ki imate občutek in voljo, da sodelu-jete in se pogovarjate o vzgojnih nalogah in dilemah v odnosih z odraščajočimi otroki. Vemo, daje to težko in naporno delo, zato varn ponujamo roko. Tudi nekaj svojih izkušenj. Morda paje naš skupni prispevek lahko večji kot ste trenutno prepričani. Vabimo vas v mladinski klub (v kleti centra Ivana Hribarja na Ljubljanski 120 na dve srečanji s pogovorom o dilemah staršev z odraščajočo mladino: v torek, 1. februarja 2005, in v torek, 15. februarja 2005, vsakič ob 18. uri. Srečanje bom vodil kot oče štirih odraš-čajočih otrok z ženo in mentorji iz mladinskega kluba, dr. Albert Mrgolc, vodja v mladinskem klubu in družinski svetovalec. Moto klub Rokovnjači iz Lukovice vabi na ZIMSKI MOTO TABOR Sobota, 12. februar, ob I6h Smučišče Kandrše - Vidrga Živa glasba skupine Pr'jatli in Red House, dober golaž in kuhano vino niso edini razlogi vašega obiska. Tabor bomo popestrili 7. zimskim tekmovan-jem v paralelnem slalomspuslu s pležuhi, zato vabljeni vsi zainteresirani tekmovalci k prijavi oziroma izdelavi svojega pležulia. Več informacij o pravilih tekmovanja si lahko »pribrskate« na naši spletni strani aag.Ulb.Qls-jMiiaci.com ali pokličite Anžeta (031/258 370). Dobrodošli vsi tekmovalci, navijači, gicdalci. ljubitelji dobre glasbe, okusne hrane in pijače ter vsi, ki se radi poveselue v dobri družbi' opazovali dogodke z razdalje zvezde večernice, odkoder svetloba prihaja 40 svet-lobnih let. V resnici pa prinaša vsak dan svoje skrbi, kaj šele večji dogodki in prazniki.' Tako se je glasil uvod v statistiko na prvo nedeljo v letu v cerkvi Svetega Florjana. - 9 pogrebov - 8 porok - 30 krstov - 32 birmancev - 23 prvoobhajancev - 7 sej Župnijskega pastoralnega sveta Ko tako na hitro preletim te skope podatke se mi zdi, da je versko življenje v Trzinu zelo živo. Danes je člověk ogrožen z prehitrim razvojem industrije in tehnologije. Zasut je s pre-obremenitvijo današnje družbe. Iz vsega tega se hoče člověk izkopati s strahom po eksistenci. Iz položaja si pomaga z različnimi metodami in drugimi stvarmi, ki mu pomagajo ohranjati dostojno življenje. dimo, da vera v Jezusa Kristusa še moćno živi. V tem času se malo parov odloča za poroke, še manj za cerkvene poroke, morda nekateri le zato, ker je 'cerkvena poroka' tako lepa! Pa vendar smo imeli v Trzinu osem porok. Iz povedanega sicer ni jasno, ali so bile omenjene poroke med krščenimi, ali so bili zakoni mešani ali celo kaj drugega. Prav tako starši dobro skrbijo za zgodnjo vzgojo mladih. Trideset krstov za tako majhno župnijo je kar veliko. Birmo je lansko leto obhajal škof Andrej Glavan. To leto v Trzinu ne bo birme, temveč drugo leto. Morda nas takrat obišče sam nad-škof Alojzij Uran. Učenci drugega razreda devetletke, pa se že pripravljajo na prejem Jezusa Kristusa. Spomladi bo okoli dvajset veroučnih učencev šlo k prvemu obhajilu. To je bil vpogled v leto 2004. Kakšno bo novo leto pa bomo videli. Nekateri pravijo, da bo boljše! Ursa nn POGLED IZ ZA0DRJA '^pozdravljeni, ljubitelji kulture! 1/ Novoletne zabave in praznovanja so že minila, kar hitro je bilo zopet potrebno poprijeti za delo. Če se bo uresničilo vsaj nekaj odstotkov vseh izrečenih dobrih želja, ki smo si jih izmenjali na novoletni večer, bo moje življenje in še življenja vseh, ki ji poznam, kot iz pravljice. Seveda smo vsi v tej najdaljši noči naredili kakšne náčrte za prihodnost in si potihoma kaj zaobljubili ali se sami pri sebi zakleli, da letos pa res bomo (ali ne bomo) česa storili____ Svojih zaobljub se seveda že naslednje jutro nisem mogel več spomniti... Ampak nič hudega, obljubam v novoletni evforiji res ni preveč zaupati, tudi lastnim ne... Verjetno je bilo kaj takega kot vsako leto: da bom manj in bolj zdravo jedel, se več gibal, da ne bom pil in kadil, da bom namenil več časa svoji družini in prijateljem in svojemu vsesplošnemu psihofizičnemu razvoju... Potem pa spet vse po starem.... Ampak letos sem nekoliko bolj zadovoljen sam s sabo, kajti ugo-tovil sem, da sem boljši od večine drugih...Jem sicer še vedno preveč in nezdravo, od športa mije še zmeraj najljubše poleža-vanje na kavču pred hišnim ljubljenčkom televizorjem, pijem in kadim tudi še, ampak se pa zaradi vsega tega vsako leto bolj sekiram, si očitam in se žrem in živciram. Koliko jih poznam, ki živijo ravno tako nezdravo kot jaz, ampak jih zaradi tega nič, prav nič ne skrbi! Jaz se pa vsaj sekiram in živciram! Torej lahko rečem, da sem nekje v sredini med brez-brižneži in discipliniranimi, se pravi, da vendarle nekaj naredim za svoje zdravje! Za letos bom zadovoljen s tem dosežkom. Tistih nekaj dodatnih klobasic okoli pasu se bom pa že nekako znebil naslednje leto. Člověk si vendarle ne sme postavljati prevelikih načrtov. Če jih ne doseže, je potem razočaran sam nad sabo, to pa ni dobro za lastno samopodobo... Nekatere spremembe povzročimo sami, na nekatere pa nimamo vpliva. Med tistimi, na katere nimamo neposrednega vpliva, so tudi spremembe zakonodaje, s katerimi nas je mati država letos kar bogato obdarila. Z novim letom so se namreč precej povečale tudi denarne kazni v prometu. Država seje z ostrimi sankcijami odločila zmanjšati število prometnih nesreč na naših cestah. Kar je seveda pohvalno, kajti vsaka smrt, invalidnost ali poškodba imajo zelo tragične in daljnosežne posledice tako za posameznika kot tudi za skupnost. Vprašanje paje, če je samo zvišanje kazni dovolj za ureditev razmer v prometu. Temu zakonu bi moral slediti tudi ves ostali državni sistem. Kaj pomagajo visoke kazni za prekrške, če sodišča ne morejo slediti velikemu številu le- teh in jih tudi ustrezno sankcionirati. Zna se zgoditi, da bodo kazni zopet plačevali samo tisti naj laže dosegljivi, tisti z rednim osebnim dohodkom. Drugi, ravno tako močan faktor, paje naša vozniška oziroma kar naša splošna kultura. Slovenci že od nekdaj živimo na prepihu med disciplinirano nemško (avstrijsko) kulturo, temperamentno itali-jansko in iznajdljivo balkansko kulturo, kjer je ( citiram Nušića) najbolj občudovana osebnostna vrednota, če znaš dobro nat...iti državo ali pa vsaj sočloveka. Dokler je tudi pri nas še v veljavi taka miselnost, bomo še vedno lahko videvali drage avtomobile, ki bodo v križiščih po levi ali desni nevarno prehitevali tište bolj neumne, ki čakajo v vrsti... Poleg tega nas je vlada letos obdarila še s spremenjeno davčno zakonodajo. Seveda je zelo težko voditi pravično davčno politiko tako, da z njo ne ogrožamo sociálno šibkih, tistih z nizkimi letni-mi dohodki, in da po drugi strani ne zamorimo iniciativě tistih bolj uspešnih, bogatejših. Z dosedanjimi spremembami zakonov paje vsekakor videti, da bodo največ izgubili tisti, ki se preživlja-jo s pomočjo lastne iniciativnosti in angažiranosti, to so predvsem študenti in kulturniki. Tako ali tako pa se nam obeta reforma reforme. Seveda ni pričakovati kakšnih drastičnih zmanjšanj celot-nih dajatev, kajti državna blagajna potřebuje denar. V danih oko-liščinah lahko pričakujemo samo kakšne manjše interne preraz-delitve v okviru proračuna. Vsekakor pa bo zanimivo videti zdaj-šnjo pozicijo, prejšnjo opozicijo, ki bo zagovarjala zakone prejšnje pozicije, sedanje opozicije, zakone, ki jih je predlagala prej-šnja pozicija, medtem ko bo sedanja opozicija nasprotovala in oporekala zakonom, ki jih je v prejšnjem mandatu predlagala ona sama. Zna priti do zanimive situacije, ko bodo stranke oporekale same sebi.... Vse politične zdrahe skupaj pa ne morejo zaustaviti kulturne ust-varjalnosti in razvoja. V Trzinu se nam zopet obeta korak naprej. Iz občine Mengeš je namreč prišla zanimiva pobuda za skupno proslavo ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku. Proslava bo na petek, četrtega februarja 2005, ob 19. uri. Zanimiva bo predvsem zaradi dveh stvari. Najprej je to prva skupna proslava v organizaciji občine Trzin, občine Mengeš, KUD-a Franca Kotarja Trzin in Zveze kulturnih društev Mengeš. Program proslave bo skupno delo kulturnikov obeh občin, navezoval pa se bo na stoto obletnico smrti Janeza Trdine, ki je svoje čase bival in ustvarjal tudi v naši sosednji občini. Poleg osrednjega programa proslave, kjer bo slavnostní govornik naš župan in kulturnik Anton Peršak, pa bo težišče predvsem na skupnem druženju kulturnih ustvarjalcev in tudi vseh drugih občanov dveh sosednjih občin. Skupna proslava pa bo zanimiva tudi zaradi lokacije. Program in druženje se bosta namreč odvijal v čarobnem ambientu obnovlje-nega jabelskega gradu, v veliki dvorani v prvem nadstropju dvorca. Jabelski grad sicer sodi pod pristojnost občine Mengeš, vendar si ga zaradi bližine nekoliko lastimo tudi Trzinci. Še ne dolgo tega smo na sprehod mimo gradu vedno žalostno odkimavali z glavo, ko smo gledali, kako se naša kulturna zgodovina počasi seseda in podira sama vase. Potem paje zopet zasijalo upanje, ko so nek-danjo podrtijo in smetišče v dokaj kratkem času prav lično prenovili. Sledilo paje novo razočaranje, ko smo ugotovili, da so grajska vrata za navadne smrtnike zaklenjena s težko verigo in da bo namembnost gradu od sedaj naprej bolj pisarniška, namenjena uradnikom kmetijskega ministrstva in inštituta za razvoj podeže-Ija. S to proslavo pa upamo, pa bomo prebili led in da grad Jable ne bo samo še ena nova trdnjava birokracije, ampak da se bo s svojo kulturno- zgodovinsko pomembnostjo tudi v sedanjosti aktivno vključil v naš kraj. Torej, dragi Trzinci, vabljeni vsi dne 04.02.2005 ob 19. uri na grad Jable! Andrej Župane Občina Trzin, občina Mengeš, KUD Franca Kotarja Trzin in Zveza kulturnih društev občine Mengeš VABDO NA SKUPNO PROSLAVO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU, ki bo v petek, 04.02.2005, ob 19. uri na gradu Jable. PODĚLILI ŠPORTNE ZNAČKE V petek, 14.1. 2005, so v Centru Ivana Hribarja podělili prva priznanja športne značke občine Trzin. Akcijo je Občina sprožila lani, pri njeni izvedbi paje sodelovalo več trzinskih društev, ki se ukvarjajo z rekreacijo. Kar precej Trzincev se je vključilo v akcijo, tištim, ki so opravili zahtevane norme, paje župan g. Anton Peršak podělil priznanja. Ob tem je napovedal, da bodo z akcijo nadaljevali. ŽERJAVČKI OB ZAKUUČKU LETA 2004 Z novoletnim srečanjem, sredi decembra, je DU »Žerjavčki« zaključilo še svojo zadnjo dejavnost v letu 2004. Tradicionalnega novoletnega srečanja v OŠ Trzin seje udele-žilo veliko »žerjavčkov«, ki so popolnoma napolnili prostor. Prijetno je bilo pogledati zbrane; sprva so veselo kramljali, kasneje ubrano zapeli in zarajali. Da bi kar najbolj ponazorili zadnji večer starega leta, smo pogasili luči, prižgali svečke in prisluhnili pesmi Alfija Nipiča-Silvestrski poljub. Po odštevanju minut smo drug drugemu zaželeli srečno, predvsem zdravo prihajajoče leto. V úpravném odboru DU »Žerjavčki« smo lahko zadovoljni, da nanije uspelo realizirati vse dejavnosti, ki smo jih načrtovali tako na kulturnem, zabavnem in športnem področju. Uprizorje-na je bila gledališka predstava, predavanja in izpeljani vsi izleti. Uspešna je bila udeležba za športno značko kot tudi četrtko-vi pohodi. Prav tako je uspešno realiziral svoj načrt pevski zbor »Žerjavčki«. Veseli nas, da se vseh teh dejavnosti udeležuje približno 2/3 naših članov. Da pa bo zadovoljstvo še večje, vabimo vse neaktivne člane, da se nam v novem letu pri uresničevanju novih načrtov pridružijo. Za odbor: Franc Pavlič www.lagoja.si Prodaja in lastna proizvodnja TRGOVINA: PROIZVODNI PROGRAM Kotli - trda goriva - olje - plin Bojlerji Toplotne črpalke Solarni koloktorji Klimatsko naprave Bojlerji - po naročilu -od 100 do 1000 litrov - INOX Grclniki vode Cisterne INOX ograje Dimne cevi KAM V PETEK, 28.01.05, OB 18. URI? Trgovina Na predavanje z diapoziti-vi v dvorano Marjance Ručigaj, katerega organizira DU »Žerjavčki« Trzin. Naš znanec in sovaščan g. Tomaž Erman nas bo po-peljal skozi narodne par-ke Južne Afrike, Zim-babweja in Botswaně, nam představil ruševine starega velikega Zirnbab-weja, Viktorijine slapove, raft po divji reki Zambezi, řečni safari po reki Chobe. obisk s kanuji svojevrstnega sistema delte reke Okawango ... Vabljeni v našo družbo! Odbor DU »Žerjavčki« NA GMAJNI 22 1 234 LOKA PRI MENGŠU TEL.: Ol 723-OQ-40. FAX. Ol 723-CQ-45 PE: TRGOVINA LAGOJA SLOVENSKA (J. fc>7, 1 234 MfcNGtS TEL." Ol 729-1 1-56, FAX: Ol 729-11-57 e-mail: lagoja.doo@volja.net STBCLSKC NSYiee 9. Prehodna skirca Borisa Paternosta Ponovno je za nami uspešna organizacija mednarodnega strels-kega tekmovanja, ki se gaje udeležilo 162 strelcev iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Italije. Letošnje tekmovanje je bilo prvič loćeno v disciplinah žensk in moških, kar seje izkazalo za zade-tek v polno. Prevsem finalne serije deklet so bile izredno zanimi-ve, saj je v disciplini s pištolo pred finalno serijo vodila domaći nka Andreja Blažič, ki pa seje v finalu morala za zmago boriti vse do zadnjega střela in na koncu uspela zadržati prvo mesto, Špela Mušič in Urška Berlič pa sta zasedli tretje in četrto mesto. V finalu deklet s puško sta za dramatičen razplet poskrbeli Zdenka Stolnik iz Ljubljane in Sanja Drakulić iz Rijeke, ki sta bili po koncu finalne serije povsem izenaćeni, zato je bil za zmago pot-reben dodatni střel. Tudi po dodatnem strelu še ni prišlo do spremembe, saj sta obe ustřelili zadetek, ocenjen z 10,3, zato je bil potreben še drugi dodatni střel. V drugo je bolje opravila Zdenka Stolnik, ki je z minimalno razliko 0,2 kroga prehitela Sanjo Drakulić iz Rijeke. V moškem finalu s pištolo so se po petih strelih na vrhu izmenjali kar trije střelci, na koncu paje slavil Boštjan Simonič iz Kidričevega. S puško je slavil Rajmond Debevec, ki je že sedmič postal zmagovalec Prehodne skirce. Posebnost našega tekmovanja je disciplina kombinacije, v kateri se več let bori za zmago Dean Vignjević iz Malinske na Krku; letos mu je to uspelo z novim rekordom te discipline. Tekmovanje vsekakor pridobiva na mednarodni veljavi, saj so se letos uradno opravičili střelci Zagreba in Splita, v izvidnico paje přišel střelec Cok Aleksander iz Trsta, ki je bil z organiziranostjo zelo zadovoljen in za prihodnje leto obljubil vsaj 5 novih strelcev iz soscdnje Italije. Največji problem ob organizaciji tekmovanja je ponovno prostor, saj lahko v telovadnico osnovne šole Trzin postavimo le 27 strělskih mest, že v naslednjem letu pa bi jih potřebovali vsaj 50. Strelska zveza Slovenije nam v tem terminu ponuja organizacijo kontrolnega tekmovanja za izbor strelcev v slovensko reprezen-tanco, zato v naslednjih letih na našem tekmovanju pričakujemo prcko 400 tekmovalcev, ki se bodo poměřili na dvodnevnem tekmovanju. Trenutno je edina rešitev šotor Taubi centra, ki pa za střelce predstavlja specifične probleme, predvsem razsvetlja-va in ohranjanje enotne temperature, ki bi jo bilo potrebno dvig-niti vsaj na 19 stopinj. Le-to paje strošek, ki ga za organizacijo tekmovanja ne nameni niti Občina Trzin. Naj se prvič dotaknem tudi finančnega proračuna tekmovanja, ki je letos presegel vrednost 1.300.000 SÍT. Poleg prijavnin pa so glavni vir prihodkov reklamiranje podjetij. Zato se tudi letos zahvaljujemo vsem podjetnikom, ki so v kakršnikoli obliki finančno pomagali izpeljati tekmovanje, saj brez njih tekmovanja v Trzinu ni moč izpeljati. Zahvaljujem se za odziv častnega občana občine Trzin g. Toneta Ipavca, ki je zadnji dan podělil priznanja in nagrade, zahvaljujem se Strelski zvezi Zagreba za odobritev najema elektronskih tarč, Romanu Špirelji za odlično vođenje le teh, Osnovni šoli za odobritev najema telovadnice in nekaterih drugih prostorov, predvsem pa članom Strelskega društva Trzin, ki so pripravljeni na 3-dnevno delovno akcijo v prid promocije Trzina. Zahvaljujem se tudi Občini Trzin, ki je odobrila sicer skromna íi-nančna sredstva za izvedbo tekmovanja »Memorial Paternoster«, predvidevamo, daje to naše tekmovanje, vsekakor pa si želimo nekoliko večjega spoštovanja do mednarodnega tekmovanja v Trzinu, nenazadnje tudi s prisotnostjo na tekmovanju. Tudi letos so si tekmovanje ogledali nekateri ugledni gostje. Lep strelski pozdrav, Damijan Klopčič ^ÍCem^í/ca c. 69, 1Z36 ^fcxùi Vabimo samostojne podjetnike, kulturne delavce in druge osebe, ki ste zavezanci finanční obravnavi, da preložite skrb za vođenje finančnega poslovanja na naše podjetje in sicer od knjiženja (tudi izplačilne liste, obračun DDV-ja itd.), do sestavljanja bilanc ter strokovne pomočí pri plasiranju vaših sredstev, zaposlovanja delavcev, upokojitvah ... Dosegljivi smo ves dan na telefonski številki: 041/606-530 in 031/855-059 TJA, KJER IMA DEZ «TA M VA DE « Hja, mesec je spet naokoli in čas je, da se podamo na nekoliko umirjeni zimski izlet. Čeprav starka zima to sezono še ni bila preveč radodarna s sněžními kristalčki, je nekatera smučišča in vrhove gora že obdarila s snežno preprogo. Kdaj paje bomo deležni tu, v dolini? Starka zima, si mogoče pozabila na nas? Prav gotovo ne. Vendar se vsi rnočno nadejamo, da nas boš kmalu obiskala, kajti tokratni izlet ne bo uspel brez debele snežne odeje. Jaja, zopet se odpravljamo s sanmi na bele poljane... Kam nas bo tokrat zanesla pot? Pokukali bomo, kaj se pozimi dogaja v bo-hinjskem koncu. Pa da ne boste mislili podobno kot pesnik Valentin Vodnik, kije hudomušno pravil, daje Bohinj dobil ime od bolh. Le-te so našega vrlega rojaka popikale v eni od planinskih koč na Goreljku. Ljubša razlaga mije tista, ki pravi, daje Bohinj dobil ime od »Boginj« - prebivališče bogov. Kakopak ne, saj so »nebesa pod Triglavom« resnično kot iz raja vzeta. Torej, če svojih sani še niste preizkusili ne na Ljubelju in ne kje drugje, je tokrat skrajni čas, dajih debelo podmažete, obrišete stare pajčevine in hop! proti turističnemu biseru, ki pozimi bolj sameva kot ne. Pojdite pogledat, kdo so štirje srčni možje, ki so prvi pristopili na vrh naše najvišje gore. Glejte, kako ponosno zrejo na goro, ki so jo osvojili že leta 1778! Precej let prej kot Švicarji njihovo goro -sloviti Matterhorn. Južni del bohinjskega lonca se duši v množi-cah smukeželjnih turistov, njegov severni del pa uživa v svoji neokrnjeni tihoti. Tam, pod vznožjem očaka Triglava, ki se kopa v zimskem soncu, nas pričakuje planina Vogar. To predverje Fu-žinskih planin lahko osvojimo v eni urici, če se peš odpravimo iz Stare Fužine (kako slikovito ime za idilično vasico!). Pozimi je hoja prav tako lepa in udobna samo s planinskimi čevlji na stopa-lih, vendar ne bomo prav nič zgrešili, če bomo s seboj vzeli tudi dereze. Saj veste, za vsak slučaj... Preden se odpravimo proti Bo-hinju, prcverimo, če nas bo na naši sankaški užitkariji spremljalo sonce. Ni ga lepšega kot po enourni hoji posedeti pred Kosijevim domom na Vogarju in v prelepem razgledu na dolino srebati pravi, planinski čaj! Pozimi se ob sončnem vremenu na tej planini gnetejo planinci in drugi zanesenjaki. Morda bomo srečali sanka-če, morda turné smučarje. Kdo bi vedel? A pustimo se preseneti-ti... Od Kosijevega doma na Vogarju nas po petih kilometrih sani znova pripeljejo v dolino. Ponavadi je ta cesta pozimi zaprta, tako da se lahko brez skrbi odsankamo nazaj dol. Vendar se velja o zapori ceste prej prepričati. Ce pa ste že nekoliko v letih (dasiravno za sankače ni starostne omejitve), pa se namesto na Vogar odpravite na prijeten sprehod okoli Bohinjskega jezera. Ste že bili? Nič hudega, v vsakem let-nem časuje to popolnoma drugačno doživetje in vedno lahko odkrijete kaj novega. Če boste začeli pri cerkvici sv. Janeza, se boste na izhodišče vrnili po treh urah. Lahko pa prosite prijatelja, da vas pride iskat v Ukane, kamor boste přispěli po urici in pol hoje. Pot resnično tehnično ni težavna, je pa nekoliko dolga za tište, ki tega niso vajeni. Ker pa je jezero srce celotne bohinjske doline, ga spoštujmo in varujmo! Dovolj je, če ga tiho občudujemo. Prenekateri pesnik je ob občudovanju njegove krhke lepote, v kateri se kopajo podobe mogočnih skalnih vršacev, izpod peresa izlil svoja čustva na papir. Le komu na daje navdihujočega upa? Tako vas, ki se boste v želji po čim daljšem sankaškem spustu podali na Vogar, in tudi vas, ki se boste podali okrogjezera, bohinjski konec ne bo pustil ravnodušnih. Čudovit je v vsakem ietnem času. Odkrijte tisto, kar je očem skrito, in pojdite INFO Iz Stare Fužine sledimo oznakam za dolino Voje. Tam na označe-nem parkirišču nad vasjo pustimo avtomobil in se po slabem kilometru hoje pa asfaltu odcepimo levo (glej kažipot). Po uri hoje pridemo do Kosijevega doma na Vogarju. Kosijev dom na Vogarju (1054m) Oskrbuje ga PD Železničář Ljubljana. Dom jc odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. • Dodatne informacije: oskrbnik doma Janežič Jože, tel: 050 613 367 • Ostale informacije: Informacijski center LTO Bohinj, Triglavska cesta 30, 4264 Bohinjska Bistrica, tel: 04 574 75 90 http://www.bohinj.si preverit, zakaj prebivalci tistega delà naše deželice pravijo: »Mi, Bohinjci, sredi raja«! Nataša Prah Planinsko društvo Onger Trzin vas je 16. 1. povabilo na sankaški izlet na Ljubelj. Precej se vas je prijavilo - a žal se je odvil najslabši možni scenarij. Proga je bila dan pred našim napovedanim obiskom preveč poledenela, da bi lahko varno izpeljali spust - zato je izlet prestavljen. Izlet bo seveda izveden brž ko bo to mogoče. Zainteresirane zato vabimo, da spremlja-jo informacije na naši spletni strani http://onger.org/. Vir: http ://www. boh i nj. s i/ ČISTILNI SERVIS! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! * ČIŠĆENJE STEKLA * TALNIH OBLOG • OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOU,JOGIJI...) ' GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL * STROJNO ČIŠĆENJE. IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA • STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! • LAM. ZAVĚS IN ŽALUZIJ • ROLOJEV * ZATEMNITVENE TERMOREELEKT1VNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE SLIKOPLESKARSKE STORITVE! clean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671 e-mail: samo.music@>siol.net Pred novoletnimi prazniki, ki so v Azijo přinesli neizmerno žalost in uničenje, seje od tam srečno vrnila naša sodelavka Mirjam Štih. V naslednjih številkah bomo objovijali nekaj nadaljevanj njenih vtisov s potovanja po JV Aziji. Tajska: Azija, Azija, Azija, ne vem, zakaj meje lako pritegnila, ne vem, zakaj meje tako silno klicala v svoj objem. Čudne, pisane in neotiplji-ve predstave, ki so se izobiikovale v moji zavesti, so me z neko čudno silo vlekle na tišti konec sveta. In ko so se mi v glavi neprestano podile tovrstne zamisli, mi res ni preostalo drugega, kot da poletim tja in se na lastne oči prepričam o tej, zame tako zaželeni Aziji, Aziji, Aziji... Tako sem nekega dne s sestrično Katjo res odšla - na , Tajsko. ......to»»» Kraljevina Tajska (Joj, prejoj, če „„^fe* te kakšen domaćin zaloti pri obre- kovanju ali preklinjanju članov kraljeve družine!) je za potovanje prav gotovo ena izmed prijaznejših dežel, saj bi brez večjih prob-lemov po njej vandral tudi največji bukselj. Noja, le malceje potrebno biti pozoren glede denarja oz. da ti ga po nepotrebnem ne poberejo prevelike količine, saj ga drugače lahko koristneje porabiš npr. za kakšno urico odlične tajske masaže ali pa si pri-voščiš dober sadni frape. In če imaš vsaj malo izdelan načrt, seje po najinih izkušnjah sodeč, dobro izogibati tudi t.i. T.A.T. urada. Le-ta naj bi sicer služil kot vladna informacijska svetovalnica turistom, toda kot sva izkusili na lastni koži, znajo biti tudi nadvse vsiljivi in neprijetno zoprni. Takoj prvi dan, ko sva se iz letališča z letališkim avtobusom pripeljali do bangkoške železniške posta- NORTH THAILAND with Siam Sun Myanmar .....Laos i I í / -i I tir. ) \ / r;.J 4/ Í U^t • ^ 1 •-. / - Sfc \ \ / __L mai) \ -A { 7 j ) / x . oanm^ -\ ^ \ y-y u rw/A -v-^r ^ ) V je, češ da se bova še isti dan odpeljali do kakega mesteca malce bolj severno, že naju je »pohopsalo« neko dekle ter naju napotilo v njihov urad. Tam sva prišli pod poveljstvo ene od uslužbenk, ki je bila sprva, ko nama je vsiljevala svoj načrt potovanja, neverjet-no, skoraj slinasto prijazna, ko paje ugotovila, da imava svoje náčrte in da si želiva kupiti le karti za vlak, seje nemudoma pre-levila v strupeno kačo, ki je kar sikala proti nama. Drugače pa, sploh kar se tiče prevozov z vlakom ali avtobusom, ni nobenih težav. Na vlakih na primer ni nikoli dolgčas, saj se po vagonih gor in dol neprenehoma, kot četa mravelj, sprehajajo kričeči pro-dajalci hrane, pijače in še marsičesa. Seveda zna biti to zelo neprijetno, čeje vlak tako poln, da moraš stati in se jim nenehno umikati ter se prerivati z njimi. Prav tako je enostavno z avtobusi. Povezave so dobre, ceste prav tako, da pa bi se v popotniški zme-denosti ponesreči vkrcal npr. na napaćen avtobus, pa skoraj ni verjetno, kajti takoj ko te sprevodnik zazna kot tujca, že z velikim nasmeškom in neizmerno ra-dovednostjo prihiti k tebi, naslednji trenu-tek že drži v ro-kah tvojo karto in kaže, na kateri avtobus se moraš povzpeti. Ponavadi jih takole pride kar nekaj. Kar pa se tiče iskanja prenočišč.je v većini primerov še mnogo lažje, saj seje dosti-krat zgodilo, da sva komaj stopili iz prevoz-nega sredstva, ko so naju že oblegali s po-nudbami. Tajska se zdi na prvi pogled idealna dežela, kjer možgane lahko spustiš na oddih, toda včasih jih je Ie dobro malo poklicati nazaj in premisliti, preden se za kaj odločiš. V mislih imam predvsem organizirane izlete. Res paje, da gre pri teh bolj za igro na srečo kot pa za preudarno izbiro. Nama seje slabo obnesel prvi tak, hvala bogu samo enodnevni izlet, kjer so naju še s štirimi zdolgo-časenimi turisti s fency kombijem, z norim voznikom in važno vodičko na čelu poslali na ogled okolice Chiang Raia in t.i. Zla-tega trikotnika. To je točka, kjer se stikajo meje treh držav: Myanmara, Tajske in Laosa. To področje je znano predvsem po gojenju opija, vendar paje polj za pridelovanje te substance zaradi preganjanja s strani vlade čedalje manj.). Pa ni bilo neprijetno samo to, da sva izlet drago plaćali, daje bilo v kombiju zaradi klime tako mraz, da nisi vedel, ali si na severnem tečaju ali pa morda v deželi s tropskim podnebjem, tudi ogledi so bili nekam ekspresno opravljeni. Preden smo prišli do slavnega trikotnika, smo se sicer res kar nekajkrat ustavili za ogled različnih znamenitosti, toda le za deset ali petnajst minut. Pri Zlatem trikotniku paje sledilo razočaranje za razočaranjem. Prvič smo morali dodatno plaćati za hiter čoln, na katerem smo tako poskakovali, da so se nam na zadnjicah pojavili modri lišaji, ki nas je zapeljal čez reko do Laosa. Tam bi morali plaćati takso za desetminutni ogled Chlang-Mal tamkajšnje tržnice, toda nama s Katjo je bilo že vsega dovolj, in sva protestno čakali na ostale iz naj ine skupine na obrežnem ca-rinskem pasu. Edino kar je bilo vsaj malo vredno, je bilo kosilo in pa obisk gorske plemenske vasice, kjer živi manjšina z imenom Anga. To pleme izvira iz Tibeta, zanimivo pa je predvsem po tem, da so ženske vodje in s prodajo domaćih izdelkov skrbi-jo za finančno preživetje družine. Videti jih je predvsem, kako v svojih pisanih nošah, s pipo ali smotko, zvito iz koruznih listov, v ustih, nasmejane, daje videti od žvečenja betela krvave dlesni, stojijo vsaka pred svojim »štantom« in energično ponujajo svoje izdelke, moški pa so zadolženi za domaća, hišna opravila ter za otroke. Zanimivo je tudi to, da morata pred poroko, tako ženin kot nevesta, najprej spati s t.i. učiteljem/-ico. Po poroki imata seveda lahko spolne odnose, toda nikakor ne v hiši (njuni postelji sta ločeni), ampak zunaj, v gošćavi npr. ali pa za sosedovim skednjem. Bolje od tega ponesrečenega izleta seje obnesel tridnevni tre-king v okolici Chiang Maia. Tudi tam sva bili v družbi parih turistov, a k sreći le dan in pol, naslednjo polovico pa sva ostali sami z vodičem. Ogledali smo si nekaj vasic gorskih plemenskih manjšin, ki živijo v majhnih lesenih hišicah na kolih, pokritih z listjem in slamo, naokoli pa tekajo otroci, ženske v pisanih obla-čilih, kokoši in domaći prašiči z mladiči. V takšnih vasicah sva s Katjo přespali dvakrat. Izmed vsega se mije najbolj vtisnila v spomin čudovita, na trenutke čarobna narava, ki nas je obdajala z vsem svojim zelenjem, predvsem z drevesi džungle in prostra-nimi riževimi polji. Neprestano je bilo slišati šumenje reke, pa žuželke so se oglašale, kot da bi šio za filharmonični orkester. Naj povem, da jih nisva samo poslušali, ampak sva jih spoznali tudi po kulinarični plati, seveda pečene. Izmed čričkov in bambusovih črvov so nama bili najbolj po godu slednji, le zares dobro pečeni in pa posoljeni morajo biti!). Ko sva ravno takole uživali tamkajšnjo idilo (tudi na slonih sva jahali), se na mojem mobilnem telefonu izpiše naslednje sporo-čilo, ki mi gaje poslala mami: »Pazili na higieno, izogibali se tržnicam in mesu, ker pri vas razsaja ptičja gripa! Kako pa kaj drugaće? Poročajta!« Vedeti je treba, da so bile tržnice na tem potovanju naj ina velika strast. Poimenovala sem jih kar srce mesta. Pa sva prasnili v smeh, se spogledali, pogledali še po okolici in zaključili, da drugačc tukaj pač ne gre! Drugaće pa je Tajska dokaj bogata in razvita država, z mnogimi, po strukturi zelo podobnimi mesti, katerih glavna značilnost so poleg bogato založenih in pisanih tržnic vsekakor budistični templji, ki so posejani povsod, kamor usmeriš pogled. Budizem je većinska religija v tem delu Azije, ki te zaradi velike pobožnosti tamkajšnjega prebivalstva spremlja prav povsod, pa naj si gre za templje ali budistične oltarčke pred vsako hišo in celo v avtobusu. Menih (bikhu) pa naj bi tako ali tako postal vsak predstavnik moškega spola. Seveda meniško življenje budistov ne Iraja nujno celo življenje, kot npr. v kršćanstvu, ampak se fantje lahko sami odločijo, koliko časa želijo preživeti v vihari oz. samostanu. Tam tako lahko prebijejo dva tedna, pet let... celo življenje. Je pa to zelo cenjena in občudovanja vredna funkcija, s strani staršev kot s strani ostalih ljudi, ki menihe zalagajo s hrano in denarnimi prispevki. Drugaće pa se piše bikhunkam, torej nunam, ki niso tako cenjene kot moški, kar se npr. kaže v zelo šibki podpori le-teh s strani ljudstva in jih je zato pogosto videti, kako vse shujšane v belih bluzicah in z obritimi glavicami R "a UlÍCÍ' SiGer paje bil do njih skePtičen tudi sam Buddha, ki žensk sprva ni hotel sprejeti v meniško Sangho, ko Pa seje svoji teti le dal prepričati, je dejal, da bo to pomenilo za Polovico krajše obdobje trajanja budistične meniške skupnosti. v tujini je člověku od vsega najljubša domovina. Spoštovani, zaposlen sem v firmi Sinfonika (prcj ECS) in se dnevno vozim iz mesta v IOC Trzin. Pri zavijanju v levo je dolgo časa zastiral pogled napačno postavljen stebriček s puščico, ki opozarja tište, ki iz lOC zavijajo v levo. Na to sem na začetku leta 2003 z e-pošto opozoril župana gospoda Peršaka. Přiložil sem tudi sliko, ki je jasno kazala, da vozila sredi križišča, ki čakajo na prosto pot na levo, nc vidijo vozil, ki se pri-bližujejo iz domžalskc strani, inje kar nekajkrat (trikrat v tem času) prišlo do prometne nesreće z veliko gmotno škodo. Županova intervencija pri pristojnih je bila uspešna, saj so pred dvema mesecema stebriček přestavili za dober meter na desno, kar kažejo tudi gornje slike, ter s tem bistveno izboljšali preglednost. Ker gre za prispevek k boljši prometni varnosti, mislim, da bi bilo prav, da to v Odsevu objavite. V tem primera lahko posredujem tudi sliko, ki kaže prvotno nepregledno stanje. Odseve spremljam in so zanimiva slika dogajanj v občini. Lep pozdrav Telefonske številke Občine Trzin so: 564 45 44,564 45 43,564 45 50 in 564 45 49 Fax: 564 17 72 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Spletna stran: http://www.obcina-trzin.si/ Ćas kuje sreio in nesrećo ZAHVALA 22. dccembra seje za vedno poslovil od nas Marjan Mušič zidar v pokoju iz Trzina Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter pospremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebej hvala g. župniku Krtu iz Trzina za opravljeni pogrebni obred, dr. Kovačevi in njenemu osebju za izkazano zdravstveno pomoč, GD Trzin za zadnji pozdrav, upokojenskemu društvu Žer-javčki za podarjene sveče, lovski družini Mengeš za venec, pevcem skupine Rožmarin za lepo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njegovi vroča stran KAJ SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU Ke, v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pnpravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek. zato se s svojimi podatki obračajte nanjo (tel.št. 564 18 13) Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!______ 21.1.05 18.00 TD Trzin 22.1.05 18.00 ŠD Trzin 23. 1. 05 VO PD Onger Trzin 24. 1. 05 19:00 Občina Trzin 26 1.05 19:00 Občina Trzin 28.1.05 18.00 DU Žerjavčki 29. 1. 05 VO PD Onger Trzin 1. 2. 05 18.00 Mladinski klub 3. 2. 05 OO ZB Trzin 4.2.05 18.00 4.2.05 19.00 Občina Trzin in Mengeš, KUD F. Kotarja Trzin in Zveza kulturnih društev občine Mengeš 5.2.05 11.00 TD+DPM 5.2.05 19.00 TD+DPM 5. 2. 05 MO PD Onger Trzin 10.2.05 18.00 TD Trzin 12.2.05 VO PD Onger Trzin 15.2.05 18.00 Mladinski klub 16.2.05 19. 2. 05 VO PD Onger Trzin 19.2.05 ŠD(MND) 23. 2. 05 VO PD Onger Trzin 25.2.05 16.00 DU Žerjavčki predvidoma DU Žerjavčki 12.3.05 "Z lepim vedenjem v lepše čase", predavanje prof. Dušice Kunaver košarka, 3.SKL: Utrip Trzin:Cerknica (mladi) / v telovadnici OŠ Trzin Trebnji vrh (primerno za družině!) Zbor mladih občanov v dvorani Marjance Ručigaj Zbor občanov v dvorani Marjance Ručigaj predavanje o Afriki (predava g. Tomaž Erman) Viševnik (za smučarje in pešce) srečanje s pogovorom o dilemah staršev z odraščajočo mladino (v prostorih Miad. kluba) Občni zbor - Zveza borcev Otvoritev likovne razstave trzinskega akad. slikarja Simona Jugovica Finka (avla CIH) Proslava ob kulturnem prazniku na gradu Jable pustni karneval Pustovanje pustni izlet v Režijo ("Studijski izlet", samo za vodnike MO) Predstavitev projekta "Po poteh dediščine", video predavanje g. Marko Kapus Zimski tečaj - uporabe zimske planinske opreme (brezplačni tečaj za vse, ki jih zanima zimsko gorništvo) srečanje s pogovorom o dilemah staršev z odraščajočo mladino (v prostorih Mlad. kluba) Kulturni večer Sv. Ana nad Ribnico Valentinov malonogometni turnir Nočno prečenje Velike planine (še ni zagotovo!) volilni občni zbor GLEDALIŠKA PREDSTAVA Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin tudi v Občinskem informativnem središču, Ljubljanska c. 12 / f, tel. 564 47 30. Informacije o izletih PD na spletni strani: http://onger.org/ Ste se danes že nasmejali? Ballantines Policist je zaustavil voznika osebnega avta, ki je vijugal po cesti. Ze koje voznik odprl okno vozila, je zasmrdelo po pijači. Policist je od voznika zahteval naj mu pokaže vozniško in prometno dovoljenje, nato pa ga je preizkusil z alkotestom. Rezultat je bil porazen: 3,1 promile alkohola v izdihanem zraku. "Kaj ste pa pili?" je bil radoveden policist. "Whiskey, toda vi kar napišite, da sem pil vino!" "Zakaj pa naj napišem vino?" seje začudil policist. "Zato ker Whiskey ali Ballantines tako in tako ne znate napisati!" Barve Pride policaj v trgovino, pa pravi: " Ali imate barvne televizorje?" Prodajalec pravi: "Da." Policaj: "No, potem mi pa dajte modrega." Ali ura teče? Kako policaj preveri, če ura teče? Vrže jo ob tla, in če zbeži...