Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—. celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25*52.
31.
kos.
V LJUBLJANI dne 16. aprila 11)38.
Letnik
IX.
191. Pravilnik o dolžnostih in pravicah izvršilnih organov.
192. Pravilnik o področju kontrolnih organov pri državnih narodnih gledališčih.
VSEBINA:
1915. Spremembe in dopolnitve občnih uzanc Ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z blagom.
Uredbe osrednje vlade.
191.
Na podstavi § 33. zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930. predpisujem tale
pravilnik
o dolžnostih in pravicah izvršilnih organov.* PRVI DEL.
Splošne določbe.
Izvršilni organi.
Člen 1.
Kot izvršilni organi postopajo ali posebni izvršilni uradniki ali sodni izvršitelji, postavljeni pri posameznih sodiščih, ali uradniki sodne pisarne ali sodni služitelji (g 26., odst. 2., ip.).
Kjer niso postavljeni posebni izvršilni uradniki, se sme poveriti opravljanje važnih ali težkih izvršilnih dejanj javnim notarjem (§ 26., odst. 3., ip., § 223., odst. 1., št. 3., 4. in 5., zakona o javnih notarjih). Če je oprava izvršilnih dejanj poverjena javnim notarjem, veljajo tudi zanje vsi predpisi, ki se nanašajo na izvršilne organe ,(§ 396. sp.).
Izključitev in odklonitev izvršilnih organov.
Člen 2.
Izvršilni organ je izključen od poslovanja v izvršbah:
1.	v katerih je sam stranka ali glede katerih je z eno izmed strank v razmerju soupravičenra, sozavezanea
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1937., št. 297/LXXXVlI/081.
ali regresnega zavezanca ali v katerih je eni stranki upnik ali dolžnik;
2. svoje žene, najsi je zakon razvezan ali ločen, ali v izvršbah svoje zaročenke;
3. vseh oseb, s katerimi je v sorodstvu po krvi v ravni vrsti do katere koli stopnje, v stranski vrsti do četrte, po svaštvu pa do druge stopnje, najsi zakona več ni;
4. v katerih je stranka njegov posvojitelj, posvojiteljica ali posvojenec, rednik ali rejenec;
5. v katerih je ena stranka izvršilnemu organu krstni boter, ali če je izvršilni organ otrokom katere stranke krstni boter ali če je katera stranka krstni boter otrokom izvršilnega organa;
6. v katerih je bil ali je še izvršilni organ pooblaščenec ali poslovodja ali varuh (skrbnik) ali varovanec (oskrbovanec);
7. v katerih je pooblaščenec oseba, s katero je izvršilni organ v sorodstvu po krvi v ravni vrsli do katere koli stopnje, v stranski vrsti ali po svaštvu pa do druge stopnje.
Člen 3.
Če obstoji kateri izmed razlogov, navedenih v členu 2., mora izvršilni organ to naznaniti starešini sodišča in zahtevati, naj ga sodišče izključi iz poslovanja, najsi bi ga stranka ne odklanjala. O tej zahtevi odloči starešina sodišča. Zoper odločbo starešine sodišča ni pravnega sredstva.
Člen 4.
Vsaka*stranka sme odkloniti izvršilnega organa od poslovanja iz vseh razlogov, navedenih v členu 2., kakor tudi tedaj, če je dovolj razlogov dvomiti o njegovi ne-pristranosti.
Stranka, ki odklanja izvršilnega organa iz razloga pristranosti, mora verjetno izkazali okolnosti, na katere opira odklonitev, če jim izvršilni organ oporeka.
O odklonitvi odloči starešina sodišča. Zoper odločbo starešine sodišča ni pravnega sredstva.
Izvršilni organ, ki se odklanja, sme opravljali, dokler se ne odloči o tem, samo take posle, ki se ne smejo odlagati, pa ni nikogar, ki bi ga nadomeščal.
Kako jo postopati izvršilnim organom.
Člen 5.
Pri opravljanju njim dahih nalogov se morajo držati izvršilni organi področja, ki ga jim zakon določa, in se natančno ravnati po navodilih, ki jim jih da sodnik za vsak posamezni primer.
Posebna navodila za opravo izvršbe, ki jih ni treba priobčiti zavezancu, daje sodnik ustno ali z dostavkom, napisanim na izvirniku sklepa (§ 392., odst. 1., sp.).
Izvršilni organ naj zaprosi sodnika ustno za navodila, potrebna za opravo njemu dodeljenih poslov, zlasti tedaj, ko si ni na jasnem, kako bi najbolje izvršil sodnikov nalog.
Nalog za opravo izvršbe.
Člen 6.
če naj po sodnikovem sklepu postopa izvršilni organ, se izroče spisi oddelku sodne pisarne, pristojnemu za posle oprave izvršbe (izvršilni oddelek, oddelek sodne pisarne izvršilnega sodnika). Oprava izvršbe po sklepih drugih sodišč se odreja z besedo: »V izvršitev«. V sami predaji spisov je že nalog za opravo vseh službenih dejanj, potrebnih za izvršitev sklepov, za katere je izvršilni organ upravičen (§ 392., odst. 1., sp.).
Uporaba sodnih služiteljev za opravljanje izvršb.
Člen 7.
Opravljanje vročitev in izvršilnih dejanj je treba urediti tako, da opravi sodni služitelj, kolikor zaradi nujnosti posla ni treba ravnati drugače, več poslov pri enem odhodu iz sodišča. Zlasti se morajo spajati vro-čitveni in izvršilni posli, ki se dajo opraviti na istem potu.
Člen 8.
Spise, ki se nanašajo na posle radi oprave izvršbe, Je treba predložiti sodišču najkasneje drugi dan, ko so bili ti posli opravljeni, če se pa sodni služitelj ne vrne na sedež sodišča istega dne, ko je posel opravil, najkasneje drugi dan po njegovem povratku. Sodni služitelj javi takoj po svojem povratku uradniku sodne pisarne, od katere je prejel nalog, če kakega naloga ni mogel izvršiti; prav tako mu naznani, če se mu je kaj posebnega pri izvrševanju naloga pripetilo.
Prevzemanje plačil in drugih dajatev.
Člen 9.
Izvršilni organi so upravičeni prevzemati plačila in 'druge dajatve, ki naj se izposlujejo z izvršbo^ in predati zavezancu, ki je s to dajatvijo spolnil svojo obveznost, na zahtevo listine o dolgu, katere mu je v ta namen dalo sodišče ali zahtevajoči upnik. Terjatev zahtevajočega upnika je treba natančno izračunati in v poročilu sodišču natančno navesti posamezne postavke, iz katerih je sestavljen skupni znesek, ki je bil predan upniku.
Člen 10.
Sodni izvršitelji in sodni služitelji niso upravičeni prevzemati zneske nad 10.000 dinarjev.
Predsedniki okrožnih sodišč odrede v mejah tega najvišjega zneska vsak za svoje območje tisti znesek, ki so ga upravičeni prevzemati izvršilni organi njih območja. To utesnitev je treba objaviti v vseh občinah v območju okrožnega sodišča po krajevnem običaju in z nabitkom na oglasno desko vseh sodišč v območju okrožnega sodišča in tudi navesti v poverilnici za izvršilne organe (obr. posl. št. 4).
Izvršilni organi, ki prevzamejo višji znesek od zneska, ki so ga upravičeni prevzemati, se kaznujejo disciplinsko.
Če hoče zavezanec predati znesek denarja, ki je višji od zneska, katerega sme izvršilni organ prevzeti, naj ga izvršilni organ pouči, da more poslati ta znesek svojemu upniku ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku ali pa Državni hipotekarni banki po poštni nakaznici ali položnici, na čekovni račun Državne hipotekarne banke. V takem primeru je treba na hrbtu odrezka poštne nakaznice ali na hrbtu položnice na čekovni račun navesti namen vplačila in poslovno številko izvršbe in sodišče, pri katerem se opravlja izvršba, izvršilnemu organu pa se preda poštna priznanica, da jo predloži sodišču.
Utesnitev, omenjena v prvem odstavku tega člena, ne velja za odvzem gotovine (člen 68.), če presega terjatev zahtevajočega upnika znesek 10.000 dinarjev.
Preiskava zavczančevega stanovanja in obleke, ki jo ima na sebi.
Člen 11.
Kolikor je to potrebno za opravo izvršbe, sme izvršilni organ preiskati ne samo poslovalnice, skladišča, gospodarska poslopja, marveč tudi zavezančevo stanovanje kakor tudi obleko, ki jo ima zavezanec na sebi, toda kolikor mogoče obzirno glede njegove osebe (§ 31., odst. 1., ip.).
Izvršilni organi so upravičeni odpreti zaklenjena vrata in zaklenjene ali zaprte zaboje in podobno. Da se izogne nepotrebna poškodba, naj se uporabi za to pripraven obrtnik.
Če ni navzoč ne zavezanec ne odrasla oseba, ki spada k njegovi rodbini ali ki jo je postavil zavezanec za nadziranje, morajo prisostvovati predstavnik občine ali dve zanesljivi odrasli osebi, da sta priči pri zgoraj navedenih izvršilnih dejanjih (§ 31., odst. 2., ip.). V zapisniku o izvršilnem dejanju je treba navesti imena prič, njih poklic in domovališče, in morajo tudi priče podpisati zapisnik.
Pomoč varnostnih organov in vojaških organov.
Člen 12.
Če se kdor koli upre kakšnemu izvršilnemu dejanju, sme izvršilni organ neposredno zahtevati pomoč varnostnega organa (§ 31., odst. 4., ip.). Če se upre aktivna vojaška oseba (pri vojski, mornarici, orožništvu) opravi izvršilnega dejanja ali se je bati, da se upre, mora izvršilni organ takoj zahtevati pomoč od neposredno nadrejenega vojaškega poveljstva, če pa to ni znano ali če se ne more do njega, od najbližjega krajevnega poveljstva; ti predpisi se smiselno uporabljajo tudi na osebe, ki službujejo pri finančni kontroli ali pri straži javne varnosti (§ 395., odst. 1., sp.).
.Ukrepi za vzdrževanje miru in reda pri opravljanju izvršb.
Člen 13.
Izvršilni organ je upravičen, izdati vse odredbe, ki so potrebne zato, da se vzdrži mir in red, zlasti da se preprečijo pri dražbi nedopustni dogovori, zastraševanje in vse druge ovire, in izvršiti te odredbe tudi sitoma, po potrebi s pripomočjo varnostnih organov (§ 138., odst. 2., ip.). Izvršilni organ sme odstraniti osebe, ki motijo izvršilno dejanje ali se nedostojno obnašajo, tudi tedaj, če so te osebe prizadete pri izvršilnem dejanju (§ 31., odst. 3., ip.).
Izvrševanje naloga za opravo izvršbo.
Člen 14.
Izvršilni organi opravljajo njim poverjene naloge brez odlašanja in kolikor le moči po vrsti, kakor se jim poverijo. Od tega sporeda je dopustno odstopiti samo ob nujnosti posameznih predmetov ali zaradi smotrnejše spojitve uradnih dejanj pri istem odhodu iz sodišča (§ 304., odst, 1., sp.).
Izvršilni organ ne sme zavezanca o službenem dejanju, ki naj ga opravi, obvestiti niti mu na drug način dati možnost, da zanje zve (§ 394., odst. 2., sp.).
Oprava, izvršbe po prijavi ali vpričo zahtevajočega upnika.
Člen 15.
Zahtevajoči upnik lahko zahteva v izvršilnem predlogu, da se z opravo počakaj, dokler se on ne javi sodišču, ali da se opravi izvršba vpričo njega. To se zaznami na spise s pečatilom in se naj upošteva ob izvršitvi naloga za opravo.
Z opravo izvršbe je počakati, dokler zahtevajoči Upnik v izvršilnem oddelku tega ne zahteva ustno ali pismeno (prijava). Če se ne poda prijava v treh mesecih od dne vročitve izvršilnega dovolila, se nalog sodniku vrne.
Zahtevajočemu upniku, ki želi prisostvovati opravi, se priobči, kateremu izvršilnemu organu je oprava poverjena, kakor tudi kraj in dan oprave; če zahtevajoči upnik ob določenem času ne pride, se izvršba vendarle opravi (§ 217. ip., § 393. sp.).
Poverilnice za izvršilne organe.
Člen 10.
Za dokaz svojega službenega položaja mora imeti vsak izvršilni organ na svoje ime poverilnico, opremljeno z njegovo fotografijo. To poverilnico mora pokazati pred začetkom uradnega poslovanja kakor tudi tedaj, ko zahteva za odstranitev odpora pomoč varnostnega organa ali zavezančevega vojaškega starešine (člen 12.).
Poverilnico izda starešina sodišča po obr. post. št. 4 jn jo opremi s sodnim pečatom.
Vsak izvršilni organ ima znak, ki ga mora nositi na vidnem mestu, ko opravlja izvršilno dejanje (§39. sp.).
Zavezančeve prostovoljne dajatve ali storitve.
v	Člen	17.
Izvršilni organ mora pred začetkom službenega dejanja pozvati zavezanca, če ga pa pri tem ne dobi, na-
vzoče osebe iz njegove rodbine ali njegove nameščence, naj se opravi dajatev ali storitev prostovoljno.
Izvršilni organ prevzame prostovoljne dajatve ali storitve radi spolnitve zahtevka, ki naj se z izvršbo izposluje, ali enega dela tega zahtevka, kolikor je upravičen za prevzem, od zavezanca ali od drugega, ki je pripravljen opraviti dajatev ali storitev.
Izvršilni organ je upravičen, predati plačani znesek proti prejemnemu potrdilu ali ga po pošti poslati zahtevajočemu upniku ali njegovemu zastopniku, če je ta izrečno pooblaščen tudi za prevzem spornega predmeta (denarja).
Če presega znesek, ki ga je zavezanec pripravljen dati, vsoto, ki jo sme izvršilni organ prevzeti, ni pa mogoče predati neposredno znesek zahtevajočemu upniku ali njegovemu zastopniku, je treba postopati po navodilu odstavka 4. člena 10. tega pravilnika.
člen 18.
če zavezanec ali kdo drug zanj plača, preden se začne oprava izvršilnega dejanja, prekine izvršilni organ opravo izvršilnega dejanja.
Če se je opravilo plačilo neposredno zahtevajočemu upniku ali njegovemu zastopniku ali je bil denar poslan po poštni nakaznici ali položnici na čekovni račun zahtevajočega upnika ali sodišču ali Državni hipotekarni banki, se ne spiše zapisnik, marveč se navede v poročilu sodišču, da je plačilo opravljeno, in se priloži pismeno potrdilo zahtevajočega upnika ali poštna prejemnica ali položnica na čekovni račun ali pa podpiše zahtevajoči upnik ali njegov zastopnik poročilo. Če je izvršilni organ, prevzel plačilo, se potrdi plačilo v zapisniku. Če se opravi samo delno plačilo, se potrdi to delno plačilo v zapisniku, ki se spiše o izvršilnem dejanju. Če se je opravilo plačilo izvršilnemu organu, ga vpiše le-ta po predpisu § 76. sp. v knjižico priznanic (obr. posl. št. 5) in izda potrdilo stranki, ki je plačala.
Če zavezanec spolni svojo obveznost, mu preda izvršilni organ listine, denarne zneske in druge predmete, ki mu jih je dal v ta namen zahtevajoči upnik (§ 394., odst. 2., sp.).
člen 19.
Izvršilni organ preda voditelju denarne knjige ne-utegoma ves denar, vrednostne papirje, dragocenosti in druge stvari, ki mu jih je bil izročil ob opravljanju izvršilnega dejanja zavezanec ali ki jih je sam zavezancu odvzel ali jih drugače prevzel (prejel), če so pripravne za sodno položbo in kolikor se niso neposredno predale zahtevajočemu upniku (člena 17. in 68.). Zapisniku o opravljenem izvršilnem dejanju se priloži priznanica naprave, pri kateri se hranijo sodni pologi, ali prizna-nice voditelja denarne knjige ali tudi poštna prejemnica (§ 398., odst. 1., sp., § 4. so.).
Če je predal (poslal) izvršilni organ prevzeli (prejeti) denar neposredno zahtevajočemu upniku, podpiše ta zapisnik ali pa priloži izvršilni organ zapisniku poštno priznanico (§ 398., odst. 2., sp.). Ko se preda zahtevajočemu upniku gotovina, je treba pridržati znesek, ki bo verjetno potreben za poravnavo neplačanih izvršilnih pristojbin, in se preda ta znesek po določbah prvega odstavka tega člena voditelju denarne knjige. Prav tako je ravnati, če se opravi plačilo pred opravo izvršilnega dejanja.
Pobiranje hran&rine in potnine.
Člen 20.
Vsak izvršilni organ je pri opravi službenega dejanja po uredbi o hranarini in potnini upravičen zahtevati in na priznanico sprejeti pripadajoče stroške ali jih z izrečno pooblastitvijo starešine sodišča, dano na dotičnem spisu, pridržati od denarnega zneska, ki se je prostovoljno položil ali se je našel ob rubežu ali dobil ob prodaji.
Če zavezanec denarni znesek položi, potrdi uslužbenec prejem s tem, da izpolni en list knjižice priznanic po obrazcu posl. št. 5 tako, da izpolni posamezne odstavke (rubrike), na katere se plačilo nanaša. Primerek priznanice, napisan z razmnoževalnim papirjem, se izda stranki, ki potrdi prejem s podpisom na primerku, ki ostane v knjižici.
Izvršilni organ mora navesti v svojem poročilu o službenem dejanju prejete zneske stroškov kakor tudi številko in stran knjižice priznanic, pri tem navesti posamezne zneske, iz katerih stroški sestoje, in oddaljenost (daljavo) v kilometrih (povračilo prevoznih stroškov). Če opravi izvršilni organ na enem službenem potovanju več službenih dejanj, na katera naj se potnina porazdeli, predloži obračun samo v enem spisu in označi ostale spise. K poročilu o izvršenem poslu je treba v vsakem spisu zaznamiti, v katerem spisu je obračun. Potnina se razdeli v razmerju zneskov terjatev, na katere se nanašajo službena dejanja, če pa v kakšnem primeru taka porazdelitev ni mogoča, na enake dele (§ 76. sp.).
Nasprotna dajatev ali storitev zahtevajočega upnika.
Člen 21.
Če je po izvršilnem naslovu izvršba dovoljena samo ob istočasni nasprotni dajatvi ali storitvi, sc sme opraviti izvršba samo, če je dokazano, da je nasprotna dajatev ali storitev že opravljena, ali če zahtevajoči upnik dolžno nasprotno dajatev ali storitev ob opravi izvršbe spolni ali jo zanj po predpisu naslednjega odstavka spolni izvršilni organ.
Upnik more med izvršilnim postopkom s posredovanjem izvršilnega organa pravnoveljavno predati zavezancu kako listino, kak denarni znesek ali druge stvari, ki jih je on dolžan dati kot nasprotno dajatev. V ta namen mora dati upnik na razpolago stvari, ki naj se predajo, ali pa jih imeti ob opravi izvršbe pripravljene ali jih neposredno predati izvršilnemu organu.
Obseg oprave izvršbe.
Člen 22.
Izvršba se ne sme opraviti v večjem obsegu, kot je treba za ostvaritev zahtevka, označenega v izvršilnem dovolilu.
Ob izvršbi za izterjavo denarnih terjatev je upoštevati tudi stroške, ki se verjetno nabero, dokler se upnik ne poplača (§ 28. ip.).
Izvršba zoper vojaške osebe ali zoper osebe, ki služijo pri tiiiančni kontroli ali straži javne varnosti, in v zgradbah, kjer je nastanjena vojska.
Člen 23.
Če se opravlja izvršilno dejanje zoper vojaško osebo ali osebo, ki služi pri finančni kontroli ali straži iavne
varnosti, dokler izvršuje službo, mora izvršilni organ pred začetkom službenega dejanja obvestiti neposredno nadrejeno poveljstvo o izvršilnem dovolilu.
Če naj se opravi izvršilno dejanje v vojaških ali od vojske (mornarice, orožništva) zasedenih zgradbah, mora obvestiti izvršilni organ pred začetkom dejanja o tem poveljnika zgradbe ali ob njegovi nenavzočnosti dežurnega častnika in opraviti dejanje vpričo vojaške osebe, ki mu jo ta dodeli (§ 30., odst. 2. in 3., ip., § 395; sp.).
To obvestilo se opravi tako, da se pokažeta izvršilni nalog in poverilnica.
Izvršba v zgradbah kraljevskega doma in v stanovanju
oseb, ki uživajo izdeželnost.
Člen 24.
V zgradbah kraljevskega dnina, v stanovanju člana kraljevskega doma in v stanovanju oseb, ki uživajo izdeželnost, ne smejo opravljati izvršilni organi nikakršna izvršilna dejanja.
Izvršba ob nedeljah in praznikih in ponoči.
Člen 25.
Ob nedeljah, ob državnih in ob dolžnikovih verskih praznikih kakor tudi ponoči se smejo opravljati izvršilna dejanja samo, če je izvršbo nevarno odlagati.
Upravičitev, da se sme opraviti izvršba na nedeljo ali praznik ali ponoči, mora izdati sodnik pismeno. Upravičilo se mora zavezancu na njegovo zahtevo pokazati (§ 29. ip.).
Če ni bilo to upravičilo izdano že obenem z nalogom za opravo izvršbe, zaprosi izvršilni organ za upravičitev ustno, če se drugače izvršba vobče ne bi dala opraviti ali se ne da pričakovati, da se izvršba uspešno opravi.
Za nočni čas se šteje od dne 1. oktobra do dne 1. maja čas od 19. do 7. ure, od dne 1. maja do dne 1. oktobra pa čas od 20. do 6. ure (§ 21. sp.).
Prisostvovanje prizadetih oseb pri opravi izvršbe.
Člen 26.
Vse osebe, ki so prizadete pri izvršilnem dejanju, smejo prisostvovati njegovi opravi; sme jih pa zastopati tudi pooblaščenec.
Kdaj sme izvršilni organ počakati z opravo izvršilnega dejanja.
Člen 27.
Brez poprejšnjega sodniškega naloga sme izvršilni organ počakati z opravo njemu naloženega izvršilnega dejanja samo tedaj, če se mu dokaže, da je bilo zahtevajočemu upniku potem, ko je izdalo izvršilno sodišče nalog, ki naj ga izvršilni organ izvrši, zadoščeno, da je dovolil odlog, odplačevanje v obrokih ali da je odstopil od nadaljevanja izvršbe.
Če mora dati zavezanec določeno vsoto denarja, zadošča, da predloži poštno prejemnico, iz katere se vidi, da je bila ta vsota potem, ko je bil izdan nalog za opravo, oddana na pošto v izplačilo zahtevajočemu upniku. V vseh ostalih primerih se morajo okolnosti, omenjene v prvem odstavku, dokazati z javnimi ali javno overjenimi listinami, predloženimi v izvirniku, n. pr. s potrdili javnega
oblastva o poplačilu izvršne terjatve, z overjenimi pri-znanicami in prejemnimi potrdili itd.
Posebnih listin pa ni treba, če zahtevajoči upnik izjavi, da mu je bilo potem, ko je bil izdan nalog za opravo, zadoščeno, da je dovolil odlog ali da odstopa od nadaljevanja izvršilnega postopka, in če potrdi to izjavo s svojim podpisom na poročilu izvršilnega organa.
Če pri opravi izvršbe zavezanec ali zanj kdo drug zadosti upniku ali upnik odstopi od nadaljevanja izvršilnega postopka ali dovoli zavezancu odlog, je treba to ugotoviti v zapisniku. Tudi v takem primeru se odrejeno izvršilno dejanje ne opravi. Če se opravi plačilo neposredno pred začetkom izvršilnega dejanja, se je ravnati po določbah člena 18.
Če zavezanec trdi, da je zavezan opraviti svojo dajatev ali storitev samo, ako zahtevajoči upnik istočasno opravi nasprotno dajatev ali storitev, ne počaka izvršilni organ zaradi tega z izvedbo izvršilnega naloga, marveč opozori zavezanca, da sme po določbi § 41., št. 4., ip. predlagati odložitev izvršbe. (Če je bila dovoljena izvršba samo proti istočasni nasprotni dajatvi ali storitvi, glej člen 21.)
Zavezančevi predlogi, naj se izvršba ustavi ali odloži, se vpišejo v zapisnik.
Člen 28.
Če je bilo zahtevajočemu upniku potem, ko je že nastal izvršilni naslov, toda preden je bil izdan nalog za opravo izvršbe, zadoščeno ali je zavezancu dovolil odlog ali je odstopil od nadaljevanja izvršilnega postopka, opravi izvršilni organ izvršilno dejanje, opozori pa hkrati zavezanca, da sme predlagati ustavitev izvršbe (§ 39. ip.) in dokler se o tem predlogu ne odloči, predlagati odložitev izvršbe (§ 41., št. 3, ip.). •
Zavezančev predlog, naj se izvršba ustavi ali odloži, Vpiše izvršilni organ v zapisnik.
Vpliv delnih odplačil na opravo izvršbe.
Člen 29.
Če zavezanec ob opravi izvršbe upnikov zahtevek samo deloma poplača, se upošteva to toliko, da se opravi izvršba samo v obsegu, potrebnem za poplačilo preostalega dela zahtevka. Izvršilni organ ni upravičen, odložiti zaradi zavezančevega delnega odplačila izvršbo glede preostalega dolga.
Neizvršljivost naloga.
Člen 30.
Če se izvršilni nalog ne da izvršiti, zaprosi izvršilni organ, ako more sodišče ali zahtevajoči upnik oviro odstraniti, ustno, naj izda sodišče potrebne odredbe in upravičitve; drugače vrne prejeti nalog s kratkim poročilom o vzrokih, zakaj se izvršba ni opravila.
Zavezančcva smrt.
Člen 31.
Če zavezanec pred dovolitvijo izvršbe umre, vrne izvršilni organ nalog za opravo izvršbe s poročilom o tem.
Če zavezanec umre, ko je bila izvršba že dovoljena, se sme začeti ali nadaljevati izvršba glede zapuščine brez ponovne dovolitve samo, če se predloži sodišču ali
izvršilnemu organu dokaz, da je bila podana in pri sodišču sprejeta dedna izjava (§ 95., odst. 2., np.) ali da je zapuščini postavljen skrbnik (§ 64. np.).
Sodni izvršitelji oziroma sodni služitelji, ki ob opravi izvršilnega dejanja zvedo, da je zavezanec umrl potem, ko je bil izdan izvršilni nalog, naj začasno opustijo opravo izvršilnega dejanja in zaprosijo za navodilo uradnika, ki jim je predal izvršilni nalog; obenem pa naj mu predlože sodne odločbe o dednih izjavah ali o imenovanju skrbnika, če so jim bile take odločbe predane.
Zapisnik.
Člen 32.
Izvršilni organ mora spisati o vsakem opravljenem izvršilnem dejanju kratek zapisnik.
V zapisniku mora označiti kraj, dan in uro izvršilnega dejanja, imena navzočih udeležencev, predmet dejanja kakor tudi ob kratkem popisati to, kar se je pripetilo ob opravljanju dejanja. Zapisnik podpišejo izvršilni organ in udeleženci (§ 59. ip.).
Če je prejel izvršilni organ kak znesek ali predmet, se mora navesti v zapisniku, ali in za kaj ga je uporabil, in navesti številka lista v knjižici priznanic (§ 394., odst. 5., sp.).
V zapisniku je treba navesti bistveno vsebino izjave drugih oseb, zlasti o posesti in lastnini glede predmetov, na katere se je opravila izvršba, prav tako tudi zavezan-čeve izjave, da so predmeti, na katere se je opravila izvršba, drugih oseb. Listine o pridržbi lastnine ali o prostovoljni zastavitvi se morajo v zapisniku tudi navesti.
Vročanje.
Člen 33.
Sklep, s katerim je rubež dovoljen, se vroči zavezancu šele takrat, ko začne izvršilni organ rubiti (S 213., odst. 4., ip.). Nalog za pripor se vroči zavezancu (§ 313., odst. 2., ip.) ali nasprotniku stranke, ki je v nevarnosti (§ 336. ip.), ko se jim odvzame svoboda.
Če se mora ob opravi izvršilnega dejanja opraviti vročitev, jo opravi izvršilni organ, dasi se sicer ne bavi z vročanjem. Opravljena vročitev se ugotovi v zapisniku (člen 32.).	•
Poročilo o opravi izvršilnih dejanj.
Člen 34.
Ko opravi službeno dejanje, poda izvršilni organ neutegoma ob kratkem pismeno poročilo o opravi ali pa o vzrokih, zakaj se je oprava opustila (n. pr. zato, ker so mu z javno listino dokazali, da je bilo zahtevajočemu upniku zadoščeno, da je dovolil odlog ali da je odstopil od izvršilnega postopka), kakor tudi o vsem drugem, kar se je pri opravljanju morebiti pripetilo. Poročilo ni potrebno, če se mora o službenem dejanju spisati zapisnik. Zapisnik pa je spisati, če se je izvršilno dejanje opravilo (§ 394., odst. 5., sp.).
Poročilu je treba priložiti ostale spise o opravi izvršbe, kakršni so vrocilnice, razni zapiski itd.
DRUGI DEL.
Delo izvršilnih organov v posameznih poslih.
A. Izvršba na nepremično imovino.
Prvi oddelek.
Osnova prisilne zastavne pravice.
Zastavni popis.
Člen 35.
Za opravo zastavnega popisa se sodni služitelji ne smejo uporabljati.
O odrejenem popisu se mora obvestiti zavezanec, ki se mu obenem naznanita kraj in čas popisovanja (§ 75., odst. 1., ip.).
Organ sodišča, kateremu je poverjen popis nepremičnine, ki ni vpisana v javni knjigi, odredi kraj in čas oprave službenega dejanja in izposluje, da pošlje oddelek sodne pisarne izvršilnega sodnika strankam vabila.
Predmet in vsebina zastavnega popisa.
Člen 36.
Zastavni popis se opravi na kraju samem tako, da vpiše izvršilni organ v zapisnik sestavne dele nepremičnine, na kateri se zahteva prisilna zastavna pravica; pri tem označi njih vrsto, velikost in meje kakor tudi številke katastrskih parcel, iz katerih je nepremičnina sestavljena (§ 75., odst. 2., ip.). Katastrski podatki se vzamejo iz katastrskega izpiska, ki ga mora po določbi § 73., odst. 2.,* ip. sodišču predložiti zahtevajoči upnik.
Izvršilni organ mora označiti v zapisniku posestnika ih soposestnike, če jih je kaj, kakor tudi upnike in njih zastopnike in navesti njih domovališče (§ 75., odst. 3., ip.).
Nadalje mora v zapisniku izrečno navesti, da je popisal nepremičnino ali delež nepremičnine, ki pripada zavezancu, v korist izvršni terjatvi upnika, ki ga mora označiti z imenom. Terjatev je navesti v zapisniku z označbo izvršilnega naslova kot izvršno tako glede glavnice kakor tudi glede pripadkov (§ 75., odst. 3., ip.).
Kako je postopati, če se posestno stanje ne sklada s podatki katastrskega izpiska.
Fritekiina.
Člen 37.
če se stanje nepremičnine ne sklada s podatki katastrskega izpiska (n. pr.: parcela je označena kot njiva, uporablja se pa kot travnik, ali posamezne parcele niso v zavezančevi posesti), bodisi zato, ker so bili katastrski podatki že od začetka netočni, ali zato, ker so postali netočni zaradi prodaje, menjave in pod., se vzame za osnovo popisu dejansko posestno stanje, v zapisniku pa se navede razlika med tem stanjem in podatki katastrskega izpiska.
Priteklina, ki je na nepremičnini, se zaradi osnove prisilne zastavne pravice ne popiše.
Zaznamek na listinah.
člen 38.
Če se pri popisovanju najde listina, na katero se opira zavezančeva lastninska pravica, ali listina, s katei'6
se ta pravica dokazuje (n. pr.: kupna pogodba, zapuščinsko prisojilo, sklep o domiku), zaznami izvršilni organ na listini, da je popis opravljen.
Za to je uporabiti tale obrazec:
»Na nepremičnini..................................
je bila osnovana prisilna zastavna pravica z zastavnim
popisom po zapisniku z dne ............................f pOSi,
št.  ........,	na podstavi sklepa ...............................................
sodišča v  ..................z dne....................., p0si,
št- -...............  v	izterjavo	terjatve	zahtevajočega
upnika  .................................v ;   ki ga zastopa
 ................ -	v -..■..............  ,	zoper	zavezanca
...................v	    ki	izvira	iz..
........., v znesku din ......... par.... s ............. :..x
Datum in podpis izvršilnega organa.
Zaznamba pozneje dovoljenega rubeža.
Člen 39.
Dokler se pravilnost in točnost že opravljenega zastavnega popisa uspešno ne izpodbijeta, se ne opravlja z novim popisom rubež iste nepremičnine v korist drugi terjatvi istega ali drugega upnika, za katero se zahteva pozneje osnova prisilne zastavne pravice na isti nepremičnini, marveč se ta poznejši rubež opravi samo z zaznambo v že obstoječem rubežnem zapisniku. V zaznambi se označi upnik, na čigar predlog se opravlja poznejši rubež, in se navede njegova izvršna terjatev tako, kakor je to predpisano v § 75. ip. (§ 76. ip.).
Zaznambo izvrši oddelek sodne pisarne izvršilnega sodnika (§ 403., odst. 2., sp.).
Drugi oddelek.
Prisilna uprava.
Zastavni popis nepremičnin, ne vpisanih v javno knjigo.
Člen 40.
Zastavni popis nepremičnine, glede katere je dovoljena prisilna uprava, se opravi po predpisih o zastavnem popisu za osnovo prisilne zastavne pravice (členi 35. do 39.).
Zastavni popis se opusti, če se zahteva prisilna uprava nepremičnine, ki je za zahtevek zahtevajočega upnika zastavno že popisana radi osnove prisilne zastavne pravice.
Dovoljena prisilna uprava se zaznami v zapisniku o zastavnem popisu, opravljenem ob dovolitvi prisilne uprave (§ 84., odst. 1., ip.*), v primeru drugega odstavka tega člena pa v zapisniku o prejšnjem zastavnem popisu nepremičnine.
Zaznambo v zapisniku o prejšnjem zastavnem popisu izvrši oddelek sodne pisarne izvršilnega sodnika (§ 403., odst. 2., sp.).
Vpeljava upravitelja.
Člen 41.
Nepremičnina se preda upravitelju na kraju, kjer nepremičnina leži, more se pa predati samo vpričo upravitelja. če naj se opravi zastavni popis (člen 40., prvi odstavek), se z opravo zastavnega popisa lahko združi predaja nepremičnine imenovanemu upravitelju.
* .V izvirniku pogrešuo: odit. 7. w Op. ur.
* X izvirniku pogrešile: sp.
Če je zaradi predaje to potrebno, se obhodi vsa nepremičnina in se pokažejo upravitelju meje. Zavezanca je treba pozvati, naj sodeluje, po potrebi se pa pozovejo tudi druge osebe (n. pr.: občinski predsednik, krajevni starešine, poljaki, zavezančevi nameščenci), ki utegnejo dati pojasnila o legi in kakovosti nepremičnine.
Ogledat' si je tudi treba stanovanjske prostore in gospodarska poslopja. Upravitelja je treba predstaviti zavezančevim nameščencem in najemnikom in jih opozoriti, da pristoji uprava nepremičnine in pobiranje dohodkov poslej upravitelju, do katerega se je treba obračati v vseh poslih, ki se nanašajo na gospodarstvo.
Popisati je treba zaloge, ki so rta nepremičnini, zlasti zaloge lesa, semenja, živalske hrane, stelje in goriva, dalje živino in priteklino, ki je na nepremičnini.
V kolikor je to mogoče, se ugotovi, ali so zavezančevi upniki že pred predajo zemljišča upravitelju zarubili odločene plodove ali dospele dohodke nepremičnine in kateri so ti plodovi in dohodki.
Knjige in pisma, ki se nanašajo na voditev gospodarstva, ključe in ostale pripomočke (zlasti davčne knjižice, listine, ki se nanašajo na zavarovanje itd.), je treba zavezancu odvzeti in jih izročiti upravitelju in to v zapisniku zaznamiti.
Če bi se ugotovilo, da je bila nepremičnina pred uvedbo prisilne uprave dana drugim osebam v zakup, je to treba zaznamiti in posebej označiti pogodbo, trajanje zakupa, ime zakupnikovo itd.
Zapisnik o vpeljavi upravitelja mora podpisati tudi upravitelj. Če se dosedanji upravitelj razreši in vpelje nov upravitelj, je treba po prejšnjem zapisniku o predaji ugotoviti in v zapisniku zaznamiti spremembe, nastale glede predanega zemljišča.
Poziv drugim osebam, naj opravljajo dajatve upravitelju.
Člen 42.
Pozivi, ki se morajo izdati drugim osebam, naj opravljajo dolžne dajatve upravitelju (§ 91. ip.), se smejo, če ni sodišče kaj drugega odredilo, opraviti tudi ustno tako, da ugotovi izvršilni organ vsebino poziva v zapisniku, ki ga spiše o vpeljavi prisilnega upravitelja, in da da ta zapisnik podpisati vsem osebam, katerim je ustno izdal poziv. Ta način pozivanja se izberi zlasti tedaj, ko se obveščajo najemniki v zavezančevih hišah ali druge večje skupine oseb, ki morajo opravljati zavezancu plačila in stanujejo v okolišu, dodeljenem istemu izvršilnemu organu.
Dajanje dohodkov v zakup z javno dražbo.
Člen 43.
Če naj se oddajo posamezni ali vsi dohodki nepremičnine v zakup z javno dražbo, je smiselno uporabljati določbe o dražbi zarubljenih premičnih stvari (členi 78. do 91.). Dražba se opravi lahko brez izklicatelja in ponudniki ne polagajo jamščine, razen če je to predpisano v zakupnih pogojih.
Ponudbe, ki ne dosegajo vsaj tretjine izklicne draž-bene cene, se ne smejo upoštevati. Če je določilo sodišče višji najmanjši sprejemljivi ponudek, je odločilen ta najmanjši sprejemljivi ponudek.
Kolikor ni s sodnim dovolilom odrejeno kaj drugega, se mora plačevati zakupnina za eno leto naprej in jo mora zakupnik za prvo leto položiti v gotovini.
Če so sodno odobreni zakupni pftgoji, so ti pogoji odločilni za oddajo v zakup.
Zavezančeve ali upraviteljeve ponudbe se ne sinejo
sprejemati.
T rez ji oddelek.
Prisilna dražba.
Zastavni popis nepremičnine.
Člen 44.
Zastavni popis nepremičnine, ki ni vpisana v javni knjigi in za katero je dovoljena prisilna dražba (§§ 109., odst. 3., 111., odst. 2., ip.), se opravi skladno z določbo
člena 40.
Če je treba opraviti zastavni popis, se opravi pri tej priliki tudi cenitev nepremičnine in pritekline (§ 113., odst. 7., ip.).
Cenitev nepremičnine.
Člen 45.
Dokler se ne izda uredba po odstavku 5. § 113. ip., velja po določbi člena 31. uip. za vso državo glede cenitve nepremičnin uredba o postavljanju in izbiranju izvedencev za cenitev nepremičnin, o njih nagrajevanju in o postopku pri cenitvah z dne 24. junija 1932. (»Službene novine« št. 153/LXX).*
Popis in cenitev priteklin, ki so na nepremičnini, s« morata v vseh primerili združiti s cenitvijo nepremičnine. Neodločeni plodovi se omenijo v zapisniku, se pa ne ocenijo.
Popis in cenitev priteklin se lahko opravita v posebnem zapisniku ali pa se uvrstita v zapisnik o cenitvi nepremičnin. Popisani predmeti se morajo izrečno označiti za priteklino določene nepremičnine. Hramba popisanih priteklin se ne sme odrediti.
Predmeti, omenjeni v členu 58., odst. 2., št. 3., tega pravilnika, so izvzeti od izvršbe, tudi če so del pritekline nepremičnine, na katero se opravlja izvršba (§ 211. ip.).
Oprava cenitve.
Člen 46.
Sodni organ, ki mu je poverjena oprava cenitve nepremičnine, ki naj se proda na dražbi, določi kraj in čas oprave službenega dejanja, izposluje, da pošlje oddelek sodne pisarne izvršilnega sodnika strankam (izvedencem) vabila in ukrene vse, česar je treba po uredbi, ki jo navaja člen 45. Vabila se pošljejo po možnosti obenem z izvršilnim dovolilom (§ 403., odst. 1., sp.).
Če ni priložil zahtevajoči upnik že predlogu za dovolitev izvršbe katastrskega izpiska in uradnega potrdila o letnem znesku rednih davkov, ki jih je treba plačevati za nepremičnino, mora zahtevati izvršilni organ, naj priskrbi te listine izvršilni oddelek ali oddelek sodne pisarne izvršilnega sodnika.
Če se zaradi kratkega časa ne da pričakovati, da bi lisline pravočasno dospele, sme izvršilni organ sam katastrske operate pregledati, napraviti iz njih potrebne zapiske in si tako priskrbeti podatke, ki so mu potrebni pri opravi cenitve.
Predaja nepremičnine zdražitelju.
Člen 47.
Če je treba po sodni odredbi nepremičnino obenem s prodano priteklino predati zdražitelju, postopa izvršilni
* »Službeni list* št. 179/28 iz 1. 1938»
organ po predpisih o predaji ali prisilni izpraznitvi nepremičnin (členi 111. do 113.).
A prijava zdražitelja ali drugega upravitelja v začasno
upravo.
Clen 48.
Vpeljava zdražitelja ali drugega upravitelja v začasno upravo nepremičnine, prodane na dražbi, se mora opraviti po predpisih o vpeljavi upravitelja v prisilno upravo (člen 41.).
Če izvršilno sodišče odredi, naj se začasna uprava odvzame zdražitelju in naj se vpelje drug upravitelj ali morebitni novi zdražitelj, se ugotovi po zapisniku o vpeljavi stanje, v katerem je nepremičnina, in se to navede v zapisniku.
V ostalem se je pri odvzemu uprave in vpeljavi novega upravitelja ravnati tako, kakor pri vpeljavi prvega upravitelja.
11.	Izvršba na premično imovino.
Prvi. oddelek.
Izvršba na telesne stvari.
Pregled rubežnega vpisnika pred opravo rubeža.
Člen 49.
Pred opravo rubeža pregleda izvršilni organ rubežni vpisnik in rubežne zapisnike, ki so v posameznih izvršilnih spisih, in ugotovi: 1. ali je kak stečajni postopek ali poravnalni postopek ovira za opravo rubeža; 2. ali so ustanovljene zoper istega zavezanca že zastavne pravice na premični imovini in ali je treba rubežni zapisnik nadaljevali.
Preračun izvršnega zahtevka pred opravo rubeža.
Člen 50.
Pred rubežem mora izvršilni organ na podstavi sklepa o dovolitvi rubeža preračunati znesek zahtevka, da bi si tako bil na jasnem, v katerem obsegu naj opravi rubež.
če ima zahtevajoči upnik pravico do obresti, a ni določen dan, ko prenehajo’ obresti teči, se izračunajo obresti do dne oprave rubeža oziroma do verjetnega dne izplačila.
Izvršilnemu zahtevku se dodajo še izvršilni stroški, kolikor se da njih znesek razbrati iz sodnih odločb.
Če si izvršilni organ ni na jasnem, kateri znesek pristoji zahtevajočemu upniku, zaprosi po potrebi pred rubežem, vsekakor pa pred izročitvijo denarja, o tem navodila od izvršilnega sodišča.
Če zahteva zahtevajoči upnik povračilo sodno še ne določenih izvršilnih stroškov, mora predati izvršilnemu organu hkrati tudi stroškovnik, če ni tega že prej storil. Znesek, ki je po trditvi zahtevajočega upnika potreben za poravnavo zahtevanih stroškov, mora izvršilni organ oh opravi rubeža upoštevati, ga od odvzete gotovine pridržati in položiti v sodni pisarni. Izvršilno sodišče odmeri ob prijavi izvršilnega organa nato te izvršilne stroške.
Knako je ravnati z zneskom, ki ga je pridržal izvršilni organ za stroške oprave izvršbe, ki v sodnem prisojilu stroškov še niso upoštevani.
Priteklina.
Člen 51.
Na priteklino nepremičnin in rudnikov, na opremo ladij, splavov, brodov in zrakoplovov ni dopustno, ločeno
od glavne stvari, posegati z izvršbo (§ 211. ip.). To velja tudi za opremo javnih skladišč (člen 13. uip.).
Od izvršbe so izvzeti predmeti, ki služijo neposredno za opravljanje poštne, telegrafske ali telefonske službe (§ 210., odst. 1, ip.).
Zavezančeva hranitev kot pogoj rubežu.
Člen 52.
Stvari, ki jih ni pri zavezancu ali pri upniku samem, marveč so pri drugi osebi, se smejo zarubiti samo tedaj, če jih je ta druga oseba voljna oddati (§ 212., odst. 1., ip.).
Hranitev stvari se ustanovi s tem, da se pridobi dejanska oblast nad to stvarjo.
Razen primera, ko more kdo izključno razpolagati s kako stvarjo, more tudi več oseb istočasno hraniti kako stvar, kakor navadno zakonci. Čo je hranitev vkupna, se opravi rubež lahko zoper vsakega imetnika.
V hranitvi oseb, ki jih zaradi popolne poslovne nesposobnosti ali zaradi preklica (omejitve njih poslovne sposobnosti) zastopa zakoniti zastopnik, n. pr. varuh ali skrbnik, so tiste stvari, ki jih te osebe same imajo v oblasti, kakor tudi tiste stvari, katere ima zanje njih zakoniti zastopnik ali uslužbenec, ki stanuje pri njih ali pri njih zakonitih zastopnikih v skupnem hišnem gospo^ darstvu.
Predmete, ki so dani v hrambo ali so zastavljeni pri drugi osebi ali ki so dani drugi osebi v popravo ali v opravo kakega drugega dejanja, hrani ta druga oseba.
Če si izvršilni organ ni na jasnem, ali je kaka stvar, ki jo hoče zarubiti, v zavezančevi hranitvi, zaprosi o tem pri izvršilnem sodniku za navodila.
Oprava rubeža ne glede na ugovore drugih oseb.
Člen 53.
Če so stvari, ki jih je zarubiti, v hranitvi zavezanca, zahtevajočega upnika ali kake druge osebe, ki je voljna stvar oddati, se rubež opravi, dasi se druge osebe upirajo opravi rubeža zato, ker se po njih trditvi z rubežem kršijo njih posestne, lastninske ali druge pravice (glej člen 60.).
Rubež stvari, ki niso v zavezančevi hranitvi.
Člen 54.
V tujo hranitev izvršilni organ zoper imetnikovo voljo ne sme posegati. Če so torej zavezančeve stvari v hranitvi druge osebe (n. pr. ker so tej dane v hrambo ali so ji posojene ali zastavljene), pa se ta oseba upira opravi rubeža, izvršilni organ te stvari ne sme zarubiti. Če izjavi imetnik, da dopušča rubež, je treba sprejeti to izjavo v zapisnik.
Če se brani imetnik oddati stvari ali če trdi, da on te stvari vobče nima, se omeji izvršilni organ na to, da to okolnost zapisniško ugotovi in prepusti upniku, da ima to nadalje sam na skrbi.
Obseg rubeža.
Člen 55.
Rubež se ne sme opraviti v večjem obsegu, kot je potrebno za poravnavo upnikovega zahtevka in izvršilnih stroškov.
V rubežnem zapisniku označi izvršilni organ s svinč* nikom približno vrednost posameznih zarubljenih stvari (§ 405., odst. 2., sp.).
Če je treba zarubiti.stvari, katerih vrednost izvršilni organ ne more presoditi (n. pr.: stroje, umetnine, izdelke iz zlata, platine, drago kamenje), si mora izvršilni organ prizadevali, da se zahtevajoči upnik, če je navzoč, ali njegov zastopnik in zavezanec glede obsega rubeža sporazumeta.
Če se sporazum med strankama ne da doseči, postopa izvršilni organ po predlogih zahtevajočega upnika, zaznami pa v zapisniku zavezančevo izjavo, da je treba rubež utesniti.
V dvomu je opraviti rubež v širšem obsegu, ker se pozneje rubež laglje utesni, kakor pa dopolni.
Izbira predmetov, ki naj sc zarubijo.
Člen 56.
Kolikor niso izvršilnemu organu že v sodnem sklepu dana obvezna navodila glede izbire predmetov, ki naj se zarubijo, mora izvršilni organ pri izbiri predmetov za rubež gledati na to, da jih izbere tako, da dobi zahtevajoči upnik kar najhitreje svoje plačilo.
Pri tem pa mora izvršilni organ, kolikor je to mogoče, vendarle upoštevati zavezančeve potrebe, zlasti potrebe njegovega gospodarstva.
Predvsem se zarubijo gotovina in vitdnoatni papirji. Če ni ne gotovine ne vrednostnih papirjev, se izberejo tiste stvari, ki so zavezancu najmanj potrebne, in je v tem >ogledu upoštevati zavezančevo izjavo. Nato so na vrsti stvari, ki se dajo lahko odpraviti ali ki se za gotove cene lahko dajo prodati pod roko, kakršni so predmeti iz zlata in srebra, perilo in podobno.
Stvari, katerih hramba, vzdrževanje ali odprava bi povzročale sorazmerno visoke stroške, ali stvari, ki bi se ta čas dale prodati samo z veliko zgubo, se naj zarubijo samo tedaj, če ni nikakih drugih predmetov, ki bi zadoščali za poplačilo zahtevajočega upnika.
Kaj naj stori izvršilni organ, če je uspeh rubeža nezadosten.
Člen 57.
Če po mnenju izvršilnega organa ni moči pričakovati, da bi se dobilo z nadaljevanjem ali z opravo izvršbe več, kot znašajo izvršilni stroški, naj izvršilni organ vendarle opravi rubež (razen če se zahtevajoči upnik, ako je po naključju navzoč, ali pa njegov zastopnik odpove opravi rubeža), toda naj zavezanca opozori, da sme predlagati ustavitev izvršbe po § 38., odst. 1., št. 9., ip.,
Zavezančev predlog se zaznami v zapisniku.
Stvari, izvzete od izvršbe.
Člen 58.
Pri opravi rubeža je treba gledati na zakonske predpise, po katerih so nekatere stvari vobče izvzete od prometa ali so glede odsvajanja in pridobivanja lastnine podložne omejitvam ali so izvzete od rubeža (glej člene 5.,
6.	in 7. uip. in § 20. ip.).
Po predpisu t? 209. ip. ne morejo biti predmet izvršbe:
1. obleka, posteljnina, perilo, pohištvo, posebne peči in štedilniki, kolikor je vse to neizogibno potrebno zavezancu, članom njegove rodbine in služabništvu, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu:
2. živež in kurivo, ki sta za štiri tedne potrebna zavezancu, članom njegove rodbine in služabništvu, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu;
3. če je zavezancu kmetijstvo glavni vir za vzdrževanje samega sebe in njegove rodbine (kmetovalec): en
plug, ena brana, en voz, ena motika, ena sekira, ena rov-nica, ena kosa, dva vola ali bivola ali dva vprežna .on'a ali dva osla, ena krava ali bivolica s teletom ali bivol-četom do enega leta, deset ovac ali pet svinj ali pet koz in toliko živeža, krme in stelje, kolikor je tega treba zanj, za njegovo rodbino in za živali, izvzete od izvršbe, do novega pridelka ali krme; to velja tudi za tiste kmetovalce, ki nimajo lastne zemlje za obdelovanje, marveč obdelujejo tujo zemljo;
4. če zavezanec ni kmetovalec: po njegovi izbiri ena molzna krava ali bivolica ali tri ovce ali tri koze, če so te živali potrebne za prehrano zavezancu in članom njegove rodbine, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu, kakor tudi krma, ki je do nove krme potrebna za vzdrževanje teh živali, in stelja, ki je potrebna za isti čas;
5. podpora v gotovini, živežu, obleki ali drugih stvareh, ki se dajo zavezancu, da se mu omili beda;
6. če je zavezanec javen uslužbenec, duhovnik, učitelj, odvetnik, zdravnik ali oseba, ki opravlja znanstven ali umetniški poklic, vsi predmeti, ki so taki osebi potrebni za opravljanje javne službe, zvanja ali znanstvenega ali umetniškega poklica, kakor tudi spodobna obleka, pri vojaških osebah ali orožnikih pa predmeri, ki so jim potrebni za opravljanje službe;
7. priprave, posode in blagovne zaloge, ki so neizogibno potrebne za poslovanje lekarn;
8. orodje in drugi predmeti, ki so zavezancu neizogibno potrebni za opravljanje njegovega rokodelstva, malega obrta ali kakšnega pridobivanja v obliki ročnega dela, brez katerih ne bi mogel pridobivati za najnujnejše vzdrževanje samega sebe in rodbine, živeče z njim v skupnem hišnem gospodarstvu; semkaj spadajo tudi ribiške ladje z opremo kakor tudi orodje, potrebno za ribolov; pri babicah pa predmeti, potrebni za osebno opravljanje tega poklica;
9. pri osebah, katerih denarni prejemki so po zakonu celoma ali deloma izvzeti od izvršbe, tisti delni znesek gotovine, najdene pri njih, ki ustreza dohodku za čas od rubeža do prvega plačilnega roka teh prejemkov;
10. seme, potrebno za obdelovanje zavezančevega zemljišča, po njegovi velikosti in vrsti knlture;
11. umetni udje (proteze), naočniki in drugi pripomočki, potrebni zaradi telesnih hib, kolikor jih je treba za osebno rabo zavezancu in članom njegove rodbine;
12. predmeti, ki služijo za opravljanje službe božje in za opravljanje verskih obredov pripoznanih ver, kakor tudi relikvije, nadalje stvari, ki so potrebne v prostorih, določenih za opravljanje verskih obredov;
13. zavezančev poročni prstan, dolžnikova osebna pisma in njegovi ostali osebni spisi kakor tudi rodbinske slike, razen okvirov;
14. predmeti, neposredno namenjeni za pogreb zavezančev in Članov njegove rodbine;
15. redi in drugi znaki odlikovanja.
Na pošiljke, oddane na pošto, in na denar, ki se pošilja po pošti ali brzojavno, ni dopustno posegati z izvršbo, preden se ne predado tistemu, ki je upravičen za sprejem (§ 210., odst. 2., ip.).
Izvršilni organ mora paziti na veterinarsko-policijsko predpise.
Člen 59.
<Je se ob opravi izvršbe živina, za katero je predpisan živinski potni list (člen 11. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928.,
»Službene novinec St. XLVII), goni ali odpravlja tako, da bi v prostem prometu bil potreben živinski potni list, se službeno dejanje (n. pr. hramba ali gonja na živinski sejem radi prodaje na dražbi ali pod roko) ne opravi prej, kot prinese zahtevajoči upnik živinski potni list.
Ugovori zavezanca ali drugih oseb zoper opravo rubeža.
Člen 60.
Če ob opravi rubeža zavezanec trdi, da stvari, ki so pri njem, niso njegove ali da so to neodsvojne stvari ali če druge osebe, pri katerih niso stvari, ki naj se zarubijo, zatrjujejo na teh stvareh pravice, kakor na primer lastninsko pravico, zaradi katerih bi izvršba ne bila dopustna, ali če trdijo druge osebe, da imajo na teh stvareh zastavne ali druge prednostne prdvice, izvršilni organ v vseh teh primerih ne sme opustiti opravo izvršbe, kolikor ni drugih zarubljivih stvari, ki bi zadoščale za poplačilo izvršne terjatve s pripadki vred.
Če izjavi upnik izvršilnemu organu, da noče poseči z izvršbo na stvari ali pravice, glede katerih se kdo upira, je ta upnikova izjava za izvršilnega organa odločilna.
Če se kljub uporu zavezanca ali druge osebe rubež opravi, je pri presoji vprašanja, v katerem obsegu naj se opravi rubež, upoštevati možnost, da je upor utemeljen in da bodo zato predmeti, na katere se nanaša upor, izločeni iz izvršbe.
Druge osebe, ki se upirajo rubežu, je treba opozoriti, da morajo v obrambo svojih pravic uveljavljati svoje zahtevke pri izvršilnem sodišču.
Zglašeni zahtevki se zaznamijo v rubežnem zapisniku.
Oprava rubeža.
Člen 61.
Rubež se opravi tako, da izvršilni organ v zapisniku ob kratkem zaznami in posamič popiše vse tiste telesne stvari, na katere se rubež nanaša (rubežni zapisnik — § 213., odst. 1., ip.). Za spisovanje zapisnika se uporabljajo predpisani obrazci. Zato mora izvršilni organ take tiskovine vselej pri sebi imeti.
Popis zarubljenih stvari mora biti kratek in tak, da omogoči ugotovitev istovetnosti zarubljenih predmetov. Zato je treba po možnosti v zapisniku navesti znake, po katerih se razlikuje zarubljena stvar od drugih podobnih stvari.
Izvršilni organ mora zapisati v zapisnik, da so popisane stvari zarubljene v korist izvršni terjatvi in navesti upnikovo ime. Terjatev mora označiti izvršilni organ po glavnici, pripadkih in izvršilnem naslovu. Rubež je dopusten samo za denarni znesek, določen po številkah. Zneska pripadkov ni treba označevati s številkami. V rubežnem zapisniku se mora navesti tudi domo-vališče zahtevajočega upnika in njegovega zastopnika. Poleg tega mora označiti izvršilni organ v zapisniku približno vrednost posameznih zarubljenih stvari (§ 213., odst. 2., ip.). Če naj se popišejo iste stvari zaradi zahtevka zoper različne zavezance (n. pr. zoper zakonce), se spiše samo en rubežni zapisnik.
Sklep, s katerim se dovoljuje rubež, se vroči zavezancu šele, ko začne izvršilni organ rubiti. Če izvršilni organ zavezanca pri tem ne dobi, je dopustna nadomestna vročitev.
Ponovni in priključni rubež.
Člen 62.
Dokler obstoje polnoveljavno zastavne pravice, ugotovljene z rubežnim zapisnikom, se opravi vnovični rubež
že kdaj zarubljenih stvari z zaznambo v tistem rubežnem zapisniku. V zaznambi je treba navesti ime novega zahtevajočega upnika in njegovega zastopnika, njiju domo-vališče in terjatev, ki se za nje izterjavo opravlja izvršba (§ 216. ip.). Zaznambo o vnovičnem rubežu že kdaj popisanih stvari opravi izvršilni organ (§ 405., odst. 3., sp.). Če se pa rubežna dovolitev ne nanaša izključno na že zarubljene predmete, je treba na kraju samem po prejšnjem rubežnem zapisniku ugotoviti, ali katerega prej popisanih predmetov ni več in ali je tam kaj drugih zarubljivih stvari. Rubež drugih stvari, ki so pri isti osebi, se opravi s popisom in opisom v dodatku k obstoječemu rubežnemu zapisniku (priključni rubež).
Stek sodnega rubeža s poprejšnjim administrativnim
rubežem.
Člen 63.
Če stvari, ki naj se zarubijo, sodno še niso bile za-, rubljene, pač pa administrativno, se opravi prvi sodni rubež tako, kakor da te stvari vobče še niso bile zarubljene; izvršilni organ pa mora brez nadaljnjega sodniškega naloga poskrbeti za to, da se zaznami sodna zastavna pravica v zapisniku o administrativnem rubežu. V sodnem rubemem zapisniku je treba navesti, katere izmed zarubljenih stvari so že administrativno zarubljene, za katero terjatev in po odredbi katerega oblastva.
Rubežni vpisnik.
Člen 64.
V dveh dneh po opravi rubeža, če pa je bil več dni odsoten, prvi dan po svojem povratku priobči izvršilni organ uradniku, ki vodi rubežni vpisnik, dotični spis zaradi vpisa v rubežni vpisnik (§ 304., odst. 1., sp.).
Hramba.
Člen 65.
Glede zarubljenega denarja, dragocenosti in vrednostnih papirjev velja predpis člena 19. tega pravilnika. Menice, čeki in drugi papirji, ki se prenašajo z indosa-mentom, trgovske nakaznice in obveznice, čeki, ki se ne prenašajo z indosamentom, kakor tudi vsi papirji, pri katerih je za ohranitev ali izvrševanje v njih obseženih pravic treba raznih dejanj (§ 257. ip.), se pokažejo, preden se dajo v polog, upravitelju izvršilnega oddelka (oddelka sodne pisarne izvršilnega sodnika), ta pa jih eventualno pokaže sodniku (§ 406., odst. 3., sp.).
Razen zarubljenega denarja, dragocenosti in vrednostnih papirjev preda izvršilni organ zarubljene stvari hranitelju, če je predlagal zahtevajoči upnik hfambo. Če so zarubljene stvari za to pripravne, se opravi predaja hranitelju tako, da se zanesejo stvari v kak zavezancev prostor, ki se da zaklepati, in se izroči ključ hranitelju.
Člen 66.
Hramba se vrši na nevarnost zahtevajočega upnika. Če je dovolilo sodišče hrambo, ni pa samo določilo hranitelja, marveč je upravičilo izvršilnega organa, da ga on postavi, naj upošteva izvršilni organ pri izbiri hranitelja predvsem sporazumne predloge zavezanca in zahtevajočega upnika. Če se ta dva ne sporazumeta, se postavi za hranitelja zanesljiva in plačila zmožna oseba, ki stanuje v kraju rubeža, po možnosti član občinskega zastopstva; nikdar pa se ne sme postaviti zavezanec, njegov zakonec ali domačin. Če zavezanec v to privoli, sme biti hranitelj zahtevajoči upnik sam, če pa jih je več.
eden izmed njih. V rubežnem zapisniku je treba hranitelja označiti in poleg tega zaznamiti, da je bila hramba odrejena (§ ‘214., odst. ‘2., ip.).
Hranitelj potrdi s podpisom rubežnega zapisnika ali s podpisom posebnega zapisnika o uvedbi hrambe, da je stvari v redu prejel, hranitelju pa se izroči, če to zahteva, spisek njemu poverjenih stvari.
Člen 67.
Predlog, naj se uvede hramba, napravljen ob opravi rubeža, kakor tudi uvedba hrambe z navedbo hraniteljevega imena, poklica in domovališča, njegov odškodninski zahtevek in potrdilo o pravilnem prevzemu se uvrste v rubežni zapisnik ali pa v dodatek k rubežnenm zapisniku.
Če se mora oprava dovoljene hrambe, ki se ne da opraviti z zaklepom zarubljenih stvari v zavezančevem prostoru, opustiti zato, ker zahtevajoči upnik izvršilnemu organu ni dal na razpolago potrebnih prevoznih sredstev ali ker se ni mogel najti pripraven hranitelj, ki bi bil voljan prevzeti zarubljene stvari, navede izvršilni organ v poročilu o opravi izvršbe (člen 34.) razloge, zaradi katerih se hramba ni mogla izvesti, če se je zahtevajoči upnik ali njegov zastopnik ob opravi izvršbe odpovedal hrambi, je treba tudi to v poročilu navesti.
Odvzem gotovine.
Člen 68.
Izvršilni organ odvzame denar, ki ga najde ob opravi izvršbe, in preda, če se opravlja rubež v korist samo enemu upniku, ta denar, kolikor pač znese izvršni zahtevek, upniku, ki mu prejem pismeno potrdi. Če pa druge osebe trde, da imajo na zarubljenem denarju lastninsko ali drugo pravico, ki bi zaradi nje izvršba ne bila dopustna, ali če zavezanec trdi, da ima druga oseba tako pravico, ne preda izvršilni organ zarubljenega denarja upniku, marveč se ravna po določbi poslednjega odstavka tega Člena, v rubežnem zapisniku pa zaznami prijavljene ali zglašene pravice. Izvršilni organ vpiše v knjižico pri-znanic (posl. obr. št. 5) znesek odvzetega denarja in izda zavezancu uradno priznanico (§ 40., odst. 3., sp.). Če dvomi izvršilni organ o tem, koliko gre zahtevajočemu upniku kot glavnica in pripadki, ali če ne ve natančno, katere zadolžnice mora ob predaji denarja zahtevati od zahtevajočega upnika, ali če je v dvomu glede odpisov, ki naj jih opravi na zadolžnicah, zaprosi v vseh teh primerih, preden izda denar, navodilo od izvršilnega sodnika.
Če se opravi rubež istočasno v korist več upnikom, preda izvršilni organ zarubljeni denar sodišču ali ga položi pri Državni hipotekarni banki s položnico na njen čekovni račun.
Vidna označba rubeža.
Člen 69.
Če ni potrebna hramba, je rubež na vsaki zarubljeni stvari označiti vidno tako, da vsakdo lahko to opazi. V ta namen se prilepi na zarubljeno stvar rubežna znamka po obrazcu posl. št. 109. Kjer to ni mogoče ali ne bi zadoščalo, se pritrdijo na pripravno mesto listki iz papirja, na katere se prilepijo rubežne znamke, in se zaznami to, kar je zarubljeno (§ 405., odst. 1., sp.).
Izvršilni organ mora zavezanca ali osebe, na katere naleti namesto njega, opozoriti, da se zarubljene stvari ne smejo odstraniti, poškodovati, uničiti, neporabne napraviti, odsvojiti in tudi ne rubežne znamke sneti ali poškodovati, ker bi se sicer krivci kaznovali po predpisih kazenskega zakonika (§§ 366., št, 3., in 134, kz.).
Prodaja.
Člen 70.
Zarubljene premične stvari se prodajo ali pod roko ali pa, če to ni dopustno ali se ne da opraviti, na javni dražbi.
Vrsto prodaje odredi izvršilno sodišče.
Stvari, ki naj se prodajo na javni dražbi ali pod roko, ne sme izvršilni organ kupiti niti sam niti po drugih osebah ali za druge osebe in tudi ne sme dovoliti, da kupijo te stvari osebe, ki so z njim v razmerju, navedenem v členu 2., št. 2., 3., 4. in 5., tega pravilnika.
Preden se začne prodaja, je treba ugotoviti, ali je dovolitev rubeža postala pravnomočna (§ 221. ip.).
Zlasti ne smejo podajati na javni dražbi ponudbe ne izvršilni organ ne izvedenec, ki je poklican na dražbo radi cenitve, in ne izklicatelj, in to ne sami ne po drugih osebah.
Predaja hranjenih stvari radi prodaje.
Člen 71.
Stvari, ki so dane v hrambo, mora predati, če naj se prodajo pod roko, hranitelj izvršilnemu organu, ki jih je upravičen prevzeti. Upravičilo se da z izjavo pristojnega uradnika izvršilnega oddelka, napisano na odpravku sklepa, s katerim se dovoljuje prodaja.
Prodaja pod roko.
Člen 72.
Prisilno prodajo vrednostnih papirjev opravi oddelek, ki te papirje hrani (§ 38., odst. 3., sp.).
Če se izvršilnemu organu odredi, naj opravi prodajo zarubljenih stvari, ki imajo borzno ali tržno ceno, s posredovanjem trgovinskega posrednika, preda izvršilni organ radi prodaje te stvari ali preda, če mu je to naloženo ali če zadošča za opravo prodaje, vzorce teli stvari trgovinskemu posredniku, ki ga označi sodišče ali izbere izvršilni organ, z nalogom, naj prodajo opravi. Pi i tem sporoči trgovinskemu posredniku rok, do katerega mora opraviti prodajo, kakor tudi ceno, ki jo je sodišče določilo in pod katero ne sme prodati.
Če je odrejena prodaja po borzni ali tržni ceni, priloži izvršilni organ svojemu zapisniku uradno dokazilo o tej ceni in o eventualno plačani posredniški (mešetar-ski) nagradi (§ 408., odst. 3., sp.).
§ 73.
Če naj se prodajo stvari, s katerimi trgujejo na sejmih (semanje blago), se opravi prodaja na prvem sejmu po prejetem nalogu.
Če se pri prvem prodajnem poskusu ne da doseči primerna cena, se sme prodaja odložiti za kak poznejši sejem, po potrebi pa tudi večkrat poskusiti. Pri prodaji pod roko priloži izvršilni organ svojemu zapisniku pismeno kupčevo potrdilo o pogojeni kupnini (§ 408., odst. 3., sp.).
Člen 74.
Zarubljeni vrednostni papirji, ki imajo borzno ceno, se prodajo pod roko s posredovanjem borznega posrednika (mešetarja), kjer pa ga ni ali bi bila prodaja na borzi iz katerega koli vzroka nemogoča, se prodajo s posredovanjem kakšne zanesljive banke, pri čemer se je treba po možnosti držati obstoječih borznih cen (§ 223., odst. 1., ip.).
Če je bil izvršilni organ s sklepom, s katerim se dovoljuje prodaja, za to upravičen, sme izposlovati prepis
vrednostnega papirja, ki se glasi na ime, na kupčevo ime in sme podati pravnoveljavno vse potrebne izjave namesto zavezanca (§ 223., odst. 5., ip.).
Če naj se menica ali drug vrednostni papir, ki je v prostem prometu in je prenosen s samim indosamen-tom, odsvoji s prodajo iz proste roke, napiše izvršilni organ, preden preda papir borznemu posredniku ali banki, ki naj opravi prodajo, na hrbtu papirja tole izjavo:
»Po sklepu okrajnega sodišča v  ..........................
'l- d,ie ......-........... 19..., posl. št   z izvršbo
iz proste roke prodano in izročeno.«
Datum in podpis izvršilnega organa.
Tej izjavi, ki ima isti pravni učinek kakor zavezancev indosament, doda kupec ali na njegovo zahtevo izvršilni organ ali posrednik kupčevo ime.
Če se vrednostni papir sodišču vrne, ker ni bil prodan, se prenosna izjava prečrta.
Člen 75.
Če naj se prodajo stvari, o katerih je bil izdan skladiščni list, se opremi priznanica namesto zavezančevega indosamenta s pristavkom, navedenim v členu 74., in se preda kupcu.
Če je, kakor pri skladiščnih listih ali delnicah na ime, prepis papirja na kupčevo ime v skladiščni ali delniški knjigi dopusten ali potreben, je prepuščeno kupcu, naj on prijavi prehod lastnine in izposluje prepis (§ 44. zakona o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930., »Služ-bene novine« št. 200/LXXI).
Člen 76.
Če se prodaja pod roko ne da opravili v roku, ki ga je določilo sodišče, je o tem sodišču poročati in s poročilom vrniti prodajni nalog.
Uporaba kupnine.
Člen 77.
S kupnino, ki se dobi s prodajo pod roko, mora ravnati izvršilni organ po predpisih, ki veljajo za uporabo kupnine, dobljene s prodajo na dražbi (glej člena 93. in 94.).
Dražba.
Člen 78.
Zarubljene stvari, ki ne spadajo med vrste, ki se prodajajo pod roko, je prodati na javni dražbi (§ 224., odst. 1., ip.). Dražbo mora opraviti izvršilni organ (§ 229., odst. 1., ip.). Izvršilni organ določi kraj, dan in uro dražbe, če ni že tega določilo sodišče (§ 225., odst. 1., ip.). Zaradi naprave dražbenega oklica naj se obrne izvršilni organ do izvršilnega oddelka sodne pisarne z navedbo kraja, dneva in ure dražbe.
Kuku naj se določi družbeni narok.
Člen 79.
Pri določitvi dražbenega naroka mora paziti izvršilni organ na to, da se prodaja ne sme opraviti, preden ni postala rubežna dovolitev pravnomočna, razen če je odredil sodnik po § 221. ip. kaj drugega.
Med rubežem in dražbo mora biti presledek najmanj treh tednov.
Ta presledek se sme skrajšati, to pa samo po odredbi sodišča:
1. če sta se zahtevajoči upnik in zavezanec sporazumela, da se opravi prodaja prej;
2. če je to potrebno zato, ker se utegnejo zarubljene stvari po svoji kakovosti ob daljši hrambi pokvariti;
3. če preti nevarnost, da bi stvari znatno zgubile v vrednosti, ko bi se prodaja odložila, in
4. Če bi nastali z daljšo hrambo zarubljenih stvari nerazmerni stroški (§§ 226. in 221. ip.).
Izvršilni organ sc inora uveriti, ali je bil družbeni narok v redu objavljen.
Člen 80.
Izvršilni organ, ki mu je poverjeno opraviti dražbo, se mora o pravem času uveriti, ali je bil sklep o dražbi vročen udeležencem in ali je bila dražba redno razglašena; če opazi v tem pogledu kak nedostatek, mora to naznaniti izvršilnemu sodišču (§ 227. ip.).
Če naj se prodajo na javni dražbi izdelki iz zlata, srebra ali platine, se mora izvršilni organ uveriti, ali je bilo obveščeno občno upravno oblastvo prve stopnje osem ali (če je to oblastvo na kraju prodaje) tri dni pred draž-benim narokom, in sicer zaradi preizkusa čistine teh izdelkov (členi 53. in 54. uredbe za izvrševanje zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine z dne 30. maja 1933., »Službene novine« št. 131/XXXVII). Če opazi izvršilni organ kak nedostatek, naznani to izvršilnemu sodišču.
Prijave izvršilnemu sodišču, omenjene v tem členu, se opravljajo ustno.
Kraj dražbe.
Člen 81.
Če ni odredilo sodišče prodaje v posebnih javnih prostorih (§ 228., odst. 3., ip.), se opravi dražba v kraju, kjer so zarubljene stvari, razen če sta se zahtevajoči upnik in zavezanec sporazumela o drugem kraju ali če odredi izvršilno sodišče na predlog zahtevajočega upnika ali zavezanca, da je poslati te stvari na dražbo v drug kraj, da se doseže večja kupnina. To velja storiti zlasti takrat, kadar se prodajajo stvari iz platine, zlata ali srebra ali druge dragocenosti ali umetniški izdelki, zbirke in temu podobno (§ 228., odst. 1., ip.).
Cenitev.
Člen 82.
Dragocenosti mora oceniti pred dražbo izvedenec. Tudi za druge stvari, katerih cenitev se da težko opraviti na dražbenem naroku samem, odredi sodišče, da jih oceni pred dražbo izvedenec.
V vseh drugih primerih se odredi predhodna cenitev samo na zahtevo in ob stroških upnika.
Ko se cenijo stvari iz platine, zlata ali srebra, mora označiti izvedenec tudi kovinsko vrednost.
Če stvari, ki jih je treba prodati, niso bile že ocenjene po prednjih določbah, je pozvati na dražbo zaradi cenitve izvedenca, po potrebi pa tudi več izvedencev. Izvršilno sodišče odloči, ali naj se glede na različnost predmetov, ki jih je treba prodali in ki jih en sam izvedenec po svoji strokovni izobrazbi ne bi mogel oceniti, kakor tudi glede na večjo količino ali večjo vrednost pozovejo za posamezne skupine predmetov različni izvedenci (§§ 224., odst. 3. in 4., in 229., odst. 2., ip.).
Če ne odredi sodnik v posameznem primeru kaj drugega, se vzamejo izvedenci iz spiskov izvedencev, ki so
pri sodišču, po razporedu in vrsti, stalno določeni od starešine sodišča (§ 406.-, odst. 5., sp.). Če je izvedenec katerega je sodišče odredilo, nenadoma zadržan ali kolikor se iz drugih razlogov mora odstopiti v posameznem primeru od odrejenega razporeda in vrste, pozove izvršilni organ izvedenca proti naknadni odobritvi sodišča, če mu ni bilo mogoče, da bi takoj izposloval odločitev sodišča, ne da bi s tem preprečil dražbo.
Priprave za dražbo.
Člen 83.
Pred začetkom dražbenega naroka je treba zarubljene stvari pripraviti in jih z rubežnim zapisnikom primerjati. Stvari, ki jih ni več, ali poškodovane stvari je treba navesti v začetku zapisnika, ki naj se spiše o dražbi (člen 91.).
Če so bile stvari izročene hranitelju, je navesti stvari, ki jih ni več ali ki so poškodovane, v posebnem zapisniku, ki se spiše o vrnitvi zarubljenih stvari, ali pa uvodoma v dražbenem zapisniku.
Če naj se na dražbi prodajo živila, ki se po svoji kakovosti rada pokvarijo, se mora izvršilni organ uveriti, ali se še niso pokvarila. Če je videti, da so se že pokvarila, obvesti o tem takoj upravno oblastvo, ki ima nadzor nad prodajo živil.
Oprava dražbe.
Člen 84.
Dražbeni narok je javen. Narok in dražbo vodi izvršilni organ.
V katerem redu se dražijo predmeti.
Člen 85.
Pred začetkom dražbe mora izvršilni organ objaviti, da ponudniki ne polagajo jamščine (§ 229., odst. 7., ip.) in da se prodajo stvari sam6, če zdražitelj takoj položi kupnino v gotovini in stvar takoj prevzame (§ 230., odst. 6.,.ip.).
Izvršilni organ določi red, po katerem se posamezni predmeti dražijo. Pri tem naj po možnosti upošteva želje zahtevajočega upnika in zavezanca. Če je bil spored draženja objavljen v dražbenem oklicu, ne sme odstopiti od tega sporeda. Od sporeda draženja, objavljenega na začetku dražbenega naroka, je dopustno odstopiti samo, če privolita v to zahtevajoči, upnik in zavezanec.
Stvari, ki jih je treba prodati na dražbi, se prodajajo posamezno; če pa je treba prodati večjo količino istovetnih stvari, se smejo prodajati tudi v skupinah (§ 229., odst. 3., ip.).
Oddajanje ponudb.
Člen 86.
Dražba se začne natančno ob določenem času. Izvršilni organ začetka draženja ne sme odlagati.
Zavezancu ni dopuščeno ne v svojem ne v tujem imenu podajati ponudbe. Tudi zavezančevi zastopniki ne smejo podajati ponudbe. Zahtevajoči upnik sme podajati ponudbe. Vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo, dokler se ne poda večja ponudba (§§ 230., odst. 5., in 140., odst. 1. in 3., ip.).
Izklicatelj sodeluje pri dražbi samo, če je to glede na število in kakovost predmetov, ki naj se prodajo na dražbi, potrebno (prodaja zaloge blaga in tenm podobno).
Pri dražbi ne sodeluje zapisnikar, marveč piše izvršilni organ zapisnik sam.
Najmanjši sprejemljivi ponudek.
Člen 87.
Vrednost, ugotovljeno s cenitvijo, je označiti kot izklicno dražbeno ceno (§ 229., odst. 4., ip.).
Če nihče ne ponudi izklicne dražbene cene, se sprejmejo tudi manjše ponudbe; vendar pa ni sprejemati ponudb, ki ne dosežejo niti tretjine cenilne vrednosti (§239., odst. 2., ip.). Če je določilo izvršilno sodišče za najmanjši sprejemljivi ponudek znesek, ki presega tretjino cenilne vrednosti (§ 230., odst. 3., ip.), je ta znesek odločilen.
Stvari iz platine, zlata ali srebra se ne smejo prodajati pod kovinsko vrednostjo (§ 230., odst. 4., ip.).
Izvršilni organ, ki vodi dražbo, mora najprej označiti izklicno dražbeno ceno in potem najmanjši dopustni ponudek, glede stvari iz platine, zlata ali srebra pa tudi kovinsko vrednost (§ 229., odst. 5., ip.).
Dornik.
Člen 88.
Dražba se nadaljuje, dokler se podajajo večje ponudbe. Če to zahteva eden ali več ponudnikov, sme dovoliti izvršilni organ kratek čas za premislek (§§ 230., odst. 5., in 141., odst. 2., ip.).
Stvari se domaknejo najboljšemu ponudniku, če tudi po drugem pozivu za ponudbo ni bila podana večja ponudba (§ 230., odst. 1., ip.).
Pred koncem dražbe mora izvršilni organ še enkrat razločno naznaniti poslednjo ponudbo, nato pa izreči dražbo za končano (§§ 230., odst. 5., in 141., odst. 4., ip.).
Če kupec ne položi kupnine.
Člen 89.
Če kupec ne položi kupnine do konca dražbe, se mora ta stvar takoj iznova prodajati. Prvemu kupcu se ne sme dopustiti, da bi bil ponudnik na ponovni dražbi. Odgovoren je za razliko v ceni, ki bi nastala, in za stroške ponovljene dražbe; nima pa pravice do prebitka, ki bi se dosegel s ponovno dražbo (§ 230., odst. 7., ip.). Mudni kupec se pod pretnjo izvršbe pozove, naj to razliko takoj položi.
Sklep dražbe.
Člen 90.
Če je predmet dražbe več stvari, se dražba sklene, brž ko se doseže zadosten znesek za poplačilo terjatev, zaradi katerih se opravlja izvršba s prodajo, in vseh pri-padkov kakor tudi izvršilnih stroškov (§231., odst. 1., ip.).
Če je doseženi znesek zadosten za poravnavo zahtevkov, omenjenih v prvem odstavku, se dajo zarubljene stvari, ki se niso prodale, zavezancu ali drugi osebi, upravičeni za prevzem, na razpolago, razen če so stvari obremenjene z zastavno pravico še v korist kakega drugega zahtevajočega upnika, ki ni zahteval izvršbč s prodajo (§ 215., odst. 2., ip.).
Če se z dražbo ni doseglo poplačilo Izvršnih terjatev in pripadkov, se predajo neprodane stvari, če je bila poprej uvedena hramba, zopet hranitelju ali pa se polože pri sodišču.
Dražbeni zapisnik.
Člen 91.
Izvršilni organ spiše o dražbi zapisnik.
V ta zapisnik se sprejmejo:
1.	ime in službeni položaj izvršilnega organa, ime in domovališče izvedenca in izklicatelja, če pri dražbi sodeluje j
2. kraj in čas dražbe;
3. označba sklepa izvršilnega sodišča, s katerim je bila dovoljena prodaja;
4. kdo je prišel za zahtevajočega upnika in kdo za zavezanca;
5. čas, ko se je začel narok, dalje čas, ko je pozval izvršilni organ navzoče, naj podajajo ponudbe, kakor tudi čas, ko je bila dražba sklenjena;
6. kateri predmeti so bili draženi, z navedbo zaporedne številke rubežnega zapisnika;
7. izklicna dražbena cena draženih predmetov, najmanjši sprejemljivi ponudek (pri stvareh iz platine, zlata ali srebra kovinska vrednost);
8. doseženi najvišji ponudki in imena zdražiteljev;-
9. pripomba o tem, katere izmed draženih stvari niso bile prodane in kaj se je glede teh stvari odredilo;
10. kako in komu je izvršilni organ položil kupnino.
Ce se izvršilnemu organu priobči, da se terja najemnina, v katere prid se uveljavlja zakonita zastavna pravica (člen 3. uredbe ministrskega sveta št. 410 z dne
4.	junija 1937. o spremembah in dopolnitvah v izvršilnem postopniku, ^Službene novinec št. 131/XXXIX z dne 14. junija 1937., str. 932), se zaznami to in prav tako tudi ime in naslov hišnega lastnika v zapisniku.
Posamezne ponudbe se ne zaznamujejo v zapisniku; zdražiteljev podpis ni potreben.
Kdaj izvršilni organ ne opravi dražbe.
Clen 92.
Odrejena dražba se ne opravi:
1. če odstopi zahtevajoči upnik pred začetkom dražbe od nadaljevanja dražbenega postopka (§§ 234., odst. 1., in 1G5., odst. 3., ip.);
2. če ponudi zavezanec pred začetkom dražbe vsem zahtevajočim upnikom popolno poplačilo njih izvršnih terjatev s pripadla vred kakor tudi dosedanjih stroškov dražbenega postopka in preda potrebne zneske izvršilnemu organu, ki vodi dražben; narok, ali pa jih položi pri sodišču in predlaga ustavitev izvršbe; če stroški dražbenega postopka še niso odmerjeni, mora položiti zavezanec za njih kritje kot varščino znesek, ki ga izvršilni organ določi (§§ 234., odst. 1., in 165., št. 4., ip.) in izroči sodišču.
Izvršilni organ zaznami te izjave in predloge v zapisniku, potrdi predajo denarnih zneskov in objavi ustavitev dražbenega naroka.
Uporaba kupnine.
Clen 93.
Kupnino, doseženo na dražbi, z razliko vred, omenjeno v členu 89., če jo je mudni ponudnik takoj plačal na dražbenem naroku, položi izvršilni organ pri sodišču, kolikor pa presega znesek 500 dinarjev, s položnico na čekovni račun Državne hipotekarne banke. Na hrbtu položnice je treba navesti namen vplačila, poslovno številko izvršbe in sodišče, pri katerem se izvršba opravlja.
Člen 94.
Ce zahteva zahtevajoči upnik povračilo izvršilnih stroškov, ki še niso sodno odmerjeni, mora predati stroškovnik izvršilnemu organu najkasneje pred koncem dražbenega naroka, ker sicer preneha pravica do povračila teh stroškov. V zapisniku o dražbenem naroku se zaznami, da je bil stroškovnik izročen (§ 235., odst. 3., ip.).
Izvršilni organ pridrži in položi pri sodišču znesek, ki je po upnikovih navedbah potreben za kritje stroškov.
Prav tako je treba ravnati z zneskom, ki ga pridrži izvršilni organ za kritje dražbenih stroškov, vštevši pristojbine, ki jih je treba plačati izvedencu za cenitev draženih predmetov.
Drugi oddelek.
Izvršba na denarne terjatve.
Rubež terjatev iz menic in podobnih papirjev.
Člen 95.
Če naj se zarubijo terjatve iz vrednostnih papirjev, ki se glase na prinosnika, kakor n. pr. državne obveznice, delne zadolžnice, zastavnice, loterijske srečke, delnice na prinosnika, se je ravnati po predpisih o rubežu telesnih premičnih stvari.
Terjatve iz menic ali iz čekov, razen tistih, ki se glase na prinosnika, ali iz drugih papirjev, ki se prenašajo z indosamentom, potem iz trgovinskih nakaznic in trgovinskih obveznic ali vložnih knjižic bank, hranilnic in hranilnih zadrug kakor tudi terjatve iz polic o življenjskem zavarovanju, ki se glase na imetnika ali prinosnika, se zarubijo tako, da odvzame izvršilni organ zavezancu dotiČni papir in ga preda sodišču. Tudi o tem rubežu spiše izvršilni organ zapisnik.
Rubež take terjatve v korist drugim upnikom, ki zahtevajo to pozneje, se opravi z zaznambo v prejšnjem rnbežnem zapisniku (§§ 256., odst. 1. in 2., in 216. ip.).
Pri opravi rubeža se je ravnati po predpisih členov 61. in 62. tega pravilnika.
Hramba zastavljalniških zastavnih listov se opravi samo, če to sodišče dovoli. Če se opravi hramba, se navzoče stranke izrečno opozore, da se po službeni dolžnosti ne bo skrbelo za podaljšava zarubljenih zastavljalniških zastavnih listov, ki so prevzeti v hrambo.
Dejanja, potrebna za ohranitev pravic iz zarubljenega
papirja.
Člen 96.
Prezentacije, protestiranja, notifikacije in druga dejanja, kar jih je treba za ohranitev ali izvrševanje pravic iz papirjev, omenjenih v drugem odstavku člena 95., opravlja, dokler je papir pri sodišču, namesto zavezanca izvršilni organ po upravičitvi izvršilnega sodišča (§ 257., odst. 1., ip.).
Izvršilni organ ne vzdiguje protestov, marveč samo zahteva, naj vzdigne protest javni notar ali okrajno sodišče. Okrajno sodišče vzdiguje menične proteste v krajih, kjer ni javnega notarja; če pa je v območju njegove krajevne pristojnosti javni notar, sme okrajno sodišče vzdigovati proteste samo takrat, kadar je javni notar po zakonu izključen (§ 70. inz.).
Ce je nevarno odlagati, sme upravičiti izvršilno sodišče izvršilnega organa, da izterja dospelo terjatev iz takega papirja, ki je pri sodišču (§ 257., odst. 2., ip.).
Če si izvršilni organ ni povsem na jasnem, kako naj postopa pri opravi spredaj navedenih dejanj, zaprosi, preden začne dejanje, izvršilnega sodnika, da ga pouči.
Hramba ročne zastave, dane za zarubljeno terjatev.
Člen 97.
Ročna zastava, dana za zarubljeno terjatev, se vzame na predlog zahtevajočega upnika v hrambo (§ 258. ip.). Za hrambo veljajo predpisi členov 65. do 67. tega pravilnika.
Prenos zarubljene terjatve.
Člen 98.
Prenos terjatev, ki se prenašajo z indosamentom ali katerih uveljavljanje je sicer vezano na posest tega papirja, se zgodi tako, da se preda papir, opremljen s potrebno pismeno izjavo o prenosu, zahtevajočemu upniku, na katerega je terjatev prenesena. Prenosno izjavo poda izvršilno sodišče ali pa po njegovem nalogu izvršilni organ (§ 266., odst. 1., ip.).
Prenosna izjava se glasi takole: »Preneseno na
...........................v	izterjavo — namesto plačila —
s sklepom okrajnega sodišča v....................................................................
z dne...................   19..., posl. št.........<
Datum in podpis.
Če da prenosno izjavo po nalogu izvršilnega sodišča izvršilni organ, navede to pred svojim podpisom z besedami: »Po nalogu sodišča«.
Kakršen je pač prenos, se črtata besedi »v izterjavo« ali »namesto plačila«.
Prodaja zarubljene terjatve.
Člen 99.
Pri prodaji zarubljene denarne terjatve, ki naj jo izvršilni organ opravi po nalogu sodišča, se smiselno uporabljajo določbe o prodaji telesnih premičnih stvari (členi 70. do 92.).
Pri prodaji na javni dražbi se zarubljena terjatev ne oceni, marveč se vzame imenska vrednost terjatve za izklicno dražbeno ceno.
Izvršilni organ izroči kupcu, ko položi kupnino, listine o prodani terjatvi. Potrebno prenosno izjavo napiše na listino izvršilno sodišče ali po njegovem nalogu izvršilni organ. Ta izjava se glasi:
»Po sklepu okrajnega sodišča v...................................................
z dne  ....................19........ posl. št , prodano in
izročeno.«
Datum in podpis.
Če da.prenosno izjavo po nalogu izvršilnega sodišča izvršilni organ, navede to pred svojim podpisom z besedami »Po nalogu sodišča«.
Tretji oddelek.
Izvršba na zahtevke, da bi se izročile ali dale telesne stvari.
Rubež.
Člen 100.
Rubež zahtevka, na čigar podstavi sme zahtevati zavezanec od svojega dolžnika, naj mu izroči ali da telesne stvari, se zgodi po določbah o rubežu denarnih terjatev.
Prenos v izterjavo.
Člen 101.
Če je zahtevek, na čigar podstavi sme zahtevati zavezanec od svojega dolžnika, naj mu izroči ali d d premične telesne stvari, prenesen na zahtevajočega upnika radi svoje ostvaritve, mora izročiti zavezancev dolžnik, ko zahtevek dospe, dotične stvari izvršilnemu organu, ki mu ga označi izvršilno sodišče (§ 285., odst. 1., ip.).
Izvršilni organ pozove zavezančevega dolžnika, naj stvari izroči. Če jih zavezančev dolžnik noče izročiti, ni izvršilni organ upravičen, odrediti prisilne ukrepe zoper zavezančevega dolžnika, marveč se omeji na to, da ugotovi. v zapisniku poziv, in odklonitev.
Če izjavi zavezančev dolžnik, da je voljan stvari izročiti, jih izvršilni organ prevzame in zapjosi zaradi nadaljnjega postopka sodnika za navodila.
Če je potrebna hramba, sme to hrambo odrediti proti naknadni odobritvi sodišča tudi izvršilni organ sam, če ne more takoj dobiti sodni sklep.
Izročene stvari se vnovčijo po določbah o prodaji zarubljenih premičnih telesnih stvari (§ 285., odst. 2., ip.).
Četrti oddelek.
Izvršbe na druge imovinske pravice.
Rubež.
Člen 102.
Rubež zavezančevih imovinskih pravic, ki ne spadajo ne med denarne terjatve ne med zahtevke, naj se izroče ali dajo premične telesne stvari, n. pr. obrtnih pravic ali industrijskih privilegijev, lovskih ali ribolovnih pravic, rudoslednih pravic in podobnih pravic, se zgodi tako, da se prepove zavezancu vsako razpolaganje s temi pravicami; če je pa na podstavi take pravice, ki naj se zarubi, kakšna druga oseba zavezana opraviti kakšne dajatve ali storitve, s prepovedjo, ki se vroči tej drugi osebi, da ne sme opraviti dajatve ali storitve zavezancu.
Če odredi sodišče razen tega zastavni popis pravice, na katero se posega z izvršbo, se opravi popis ob smiselni uporabi določb o rubežu premičnih telesnih stvari (člen 61.); pravica, ki naj se zarubi, se natančno popiše po svoji vsebini in obsegu, upoštevaje listine, če jih je kaj o tej pravici; pri lem je natančno navesti, kaj je dolžan zavezanec za izvrševanje pravice kot nasprotno dajatev ali storitev dajati ali storiti.
Vnovčevanje.
Člen 103.
Prodaja se opravi po določbah, ki veljajo za prodajo zarubljenih telesnih premičnih stvari (§290., odst. 2., ip.).
Prisilna uprava.
Člen 104.	.
Če gre za pravice, katerim je predmet, da se dajejo zavezancu občasno plodovi, ali ki dopuščajo kakšno drugo ukoriščanje premičnih ali nepremičnih stvari in se dd to ukoriščanje vnovčiti v korist zahtevajočemu upniku, potem če gre za obrtne pravice ali industrijske privilegije, lovske ali ribolovne pravice, rudosledne ali podobne pravice, sme dovoliti izvršilno sodišče na predlog zah. -vajočega upnika prisilno upravo take pravice (§ 292., odst. 1., ip.).
Kolikor naj pri prisilni upravi sodeluje izvršilni organ, se mora ravnati po določbah o prisilni upravi nepremičnin (člena 41. in 42.), ki se smiselno uporabljajo.
Upravitelju se izroče ob njegovi vpeljavi tiste telesne premične alti nepremične stvari, katerih uporabljanje ali ukoriščanje je potrebno za izvrševanje zarubljene pravice.
•
Oddajanje v zakup.
Člen 105.
\
Namesto prisilne uprave sme odrediti sodišče na predlog vnovčitev z oddajo v zakup.
Zarubljena pravica se sme oddati v zakup na dražbi najboljšemu ponudniku. Dražbo opravi izvršilni organ. Pri tem ravna smiselno po določbah o dražbi zarubljenih premičnih telesnih stvari (§ 295., odst. 2., ip.).
Dražba se opravlja na naroku, praviloma v sodnem poslopju. ,
Ce ni sodišče določilo izklicne dražbene cene, ugotovi izvedenec vrednost zakupa za eno leto pred dražbo in se označi ta vrednost kot izklicna dražbena cena.
Ponudbe, ki ne dosežejo niti tretjine izklicne dražbene cene, se ne smejo upoštevati; če je določilo sodišče večji najmanjši sprejemljivi ponudek, je ta ponudek odločilen.
Ce so po sodišču odobreni pogoji, rabijo ti pogoji za osnovo dddajanja v zakup.
Peti oddelek.
Izvršbe v ostvaritev nedenarnih zahtevkov.
Izročitev ali dajatev premičnih telesnih stvari.
Clen 106.
Ce je zavezanec po izvršilnem naslovu dolžan izročiti ali dati določene premične telesne stvari, n. pr. sliko, stroj, ali premične telesne stvari določene vrste, n. pr. 2 hi ljutomerskega vina »Murski biser« 1020., in so te stvari pri njem (člen 52.), mu mora izvršilni organ po nalogu izvršilnega sodišča te stvari odvzeli in jih proti prejemnemu potrdilu izročiti zahtevajočemu upniku (§ 301. ip.).
Da bo mogel zahtevajoči upnik stvari takoj prevzeti, naj praviloma zahteva, naj se opravi izvršba vpričo njega, in se pred opravo izvršbe sporazume z izvršilnim organom. Ce pa zahtevajoči upnik v to privoli, se mu smejo poslati odvzete stvari po špediterju.
Ce se stvari ne dajo takoj izročiti in tudi ne poslati in zahtevajoči upnik ni ničesar odredil, se uvede hramba po predpisih, ki veljajo za zarubljene stvari (členi 65. do 67.).
Izvršilni organ se uveri na primeren način, po potrebi s pomočjo izvedenca, ali je odvzeta stvar zares tista stvar, ki naj se po izvršilnem naslovu izroči.
Člen 107.
V zapisnik, ki se spiše o izvršilnem dejanju, je treba zlasti sprejeti:
1. označbo stvari, odvzete zavezancu, če pa je več stvari, natančen spisek odvzetih stvari; če se odvzema neka količina, je treba navesti število, mero ali težo,-če se odvzemajo vrednostni papirji, je treba navesti imensko vrednost, serijo, črko, število in poslednje kupone;
2. da so bile stvari izročene upniku ali da so mu bile poslane ali iz katerega vzroka mu stvari niso bile takoj izročene in kaj je bilo odrejeno radi začasne hrambe stvari;
3. upnikovo prejemno potrdilo, če so mu bile stvari takoj izročene.
Oprava zahtevka, naj se dajo nadomestne stvari.
Clen 108.
Predpisi členov 106. in 107. tega pravilnika se uporabljajo tudi tedaj, kadar je zavezanec dolžan dati zahtevajočemu upniku vrednostne papirje ali določeno količino nadomestnih stvari, t. j. kadar je dolžan to priskrbeti zahtevajočemu upniku ne glede na svojo zalogo in ali jih ima. .
Nadomestne so tiste premične stvari, ki se v prometu običajno določajo po številu, meri ali teži.
Predpisi člena 106. tega pravilnika pa se ne morejo uporabljati, če takih zavezančevili stvari ni bilo ne pri
zavezancu in ne pri drugi osebi, ki bi jih bila voljna izročiti.
Člen 109.
Če so stvari, ki naj se izroče (člena 106. in 108.), pri drugi osebi, ki jih je voljna izročiti, se je ravnati tako, kakor da so to stvari pri zavezancu.
Če druga oseba te stvari noče izročili, se to zaznami v zapisniku in se ji stvari ne odvzamejo.
Drugo osebo je pozvati, naj izjavi, iz katerega pravnega razloga so stvari pri njej. Izjava druge osebe so zaznami v zapisniku.
Izročitev z znamenji.
Clen 110.
Pri takih premičnih stvareh, pri katerih se zaradi njih kakovosti ne dh opraviti telesna izročitev, kakor n. pr. pri zalogi blaga ali večjem delu take zaloge, knjižnici, večji količini posekanega lesa v gozdu, zadošča za izročitev izročitev z znamenji s tem, da se izroče prevzemniku listine, s katerimi se izkazuje lastninska pravica, ali orodje, s katerim se prevzemniku omogoči, da vzame samb on stvari v posest, ali s tem, da se stvar oznamenuje tako, da lahko vsakdo razločno spozna, da se je stvar prepustila drugemu.
Izvršilni organ odvzame zavezancu listine in orodje, ki naj se’ izroče zahtevajočemu upniku, n. pr. ladijske konosemente, tovornice voznikov, ključe knjižnice, zaloge blaga, kleti, in se izroče te listine in orodje po predpisih prvega odstavka zahtevajočemu upniku. Na listinah zaznami izvršilni organ, da se izročajo v izvršbo zahtevka, ki ga je natančno označiti.
Ta zaznamba se glasi:
»Odvzeto :. v izvršbo zahtevka -
 .........,	da	se	mu izroče (dajo) ........................................
., in zastran izročitve stvari izročeno
Datum in podpis izvršilnega organa.
Prodaja ali izpraznitev nepremičnin, predmetov rudniške lastnine ali ladij.
Clen 111.
Ce naj se na podstavi pravnomočne odpovedi ali naloga, da se predaj rabokupni predmet, ali na podstavi odredbe izvršilnega sodišča, da se vpelji zdražitelj v posest kupljenega zemljišča (člen 47.), ali pravnomočne sodbe, ki obsoja v predajo ali izpraznitev, preda ali . izprazni kaka nepremičnina ali kak njen del ali kak predmet rudniške lastnine ali kaka ladja, odstrani izvršilni organ z njih osebe in premične stvari, kolikor je to potrebno, nato pa preda izvršilni predmet zahtevajočemu upniku (zdražitelju) v posest (§ 303., odst. 1., ip.). Ce se pri vpeljavi zdražitelja v posest druge osebe nočejo odstraniti z nepremičnine, zaprosi izvršilni organ sodišče za navodila.
Ce se naj hkrati z nepremičnino preda tudi njena priteklina (n. pr. priteklina nepremičnine, prodane na dražbi), se uporabljajo smiselno določbe členov 106., 107. in 110. tega pravilnika.
Vpeljava v posest se opravi lahko samč, če je navzoč zahtevajoči upnik (zdražitelj) ali njegov zastopnik. Ta je dolžan dati na razpolago delovno moč in prevozna sredstva, potrebna, da se odpro prostori in odstranijo premične stvari (§ 409. sp.).
Ge se zahtevajoči upnik ne zglasi pri izvršilnem organu v mesecu dni, vrne izvršilni organ nalog sodišču in navede vzrok, zakaj ga vrača. -............................
Kako naj ravna izvršilni organ s premičnimi stvarmi, ki jih jo troha odstraniti z nepremičnin.
Člen 112.
Premične stvari, ki jih je treba odstraniti (n. pr. pri prisilni izselitvi pohištvo), ki pa same niso predmet izvršbe in tndi ne pritektina, ki naj se preda z nepremičnino, preda izvršilni organ zavezancu, če pa zavezanec ni navzoč, njegovemu pooblaščencu ali odrasli osebi, ki spada k njegovi rodbini ali služi pri rijem.
Če ni nobene izmed oseb, upravičenih za prevzem stvari, in kolikor oblastva, ki so poklicana odrejati ukrepe za osebe brez stanovanja, za zavarovanje lastnine in za odstranjevanje ovir v prometu, ne poskrbe za odstranitev stvari in njih začasno hrambo, preda izvršilni organ stvari ob zavezančevih stroških komu drugemu v hrambo (§ 303., odst. 1., ip. in § 409., odst. 1., sp.).
Izvršilni organ zaznami v zapisniku o opravi službenega dejanja, kje je ostavil odstranjene stvari in komu jih je predal, označi osebe, ki imajo na prisilno odstranjenih stvareh zastavne ali druge pravice, in navede, ali so te osebe o odstranitvi že obveščene ali pa jih je treba šele pismeno obvestiti. V ta namen pregleda izvršilni orga pred opravo izpraznitve rubežni vpisnik (§ 409., odst. 2., sp.).
Člen 113.
Oblastvom, omenjenim v odstavku 2. člena 112., se opravi vročitev odpravka dovolila izpraznitve v 24 urah pred začetkom službenega dejanja (§ 409., odst. 1., sp.).
Izvršilni organ se uveri pred začetkom službenega dejanja, ali je bila vročitev opravljena, zlasti če se je bati, da bi po izpraznitvi kdo ostal brez strehe. Če opazi izvršilni organ v tem pogledu kak nedostatek, javi to sodniku in si izposluje njegovo odločitev.
Odstranitev zavezančovega odpora zoper dejanje, ki ga mora dopustiti.
Člen 114.
Če se zavezanec protivi kakšnemu dejanju, ki ga mora po sklepu izvršilnega sodišča dopustiti, pridoda sodišče zahtevajočemu upniku na njegov predlog v pomoč izvršilnega organa, da odstrani odpor in zaščiti delo, ki ga je treba izvršiti (§ 311. ip.).
Izvršilni organ se mora iz sklepa izvršilnega sodišča natančno poučiti o tem, katero dejanje mora zavezanec dopustiti. Na to je zavezanca primorati brezpogojno in z uporabo določb členov 11. do 13. tega pravilnika, po potrebi šiloma.
Pripiranje kot izvršilno sredstvo.
Člen 115.
Pripor izvrši izvršilni organ po nalogu izvršilnega sodišča, v katerem mora biti naveden razlog za odvzem prostosti. Ta nalog se vroči zavezancu, ko se mu odvzame prostost (§ 313., odst. 2., ip.).
Če se odredi zapor zoper koga, ki je v javni službi, ali zoper nameščenca podjetja, ki služi javnemu prometu (železnica, tramvaj, avtobus, paroplovno podjetje ipd.), se mora to takoj, ko se tej osebi odvzame prostost, naznaniti njegovemu neposrednemu starešini (§ 314., odst. 1., ip.).
Če se hiora radi vzdrževanja javne varnosti ali varovanja drugih javnih koristi postaviti zavezancu namestnik, se sme odvzeti zavezancu prostost šele, ko se postavi namestnik. Brž ko je zavezancev starešina obveščen o odrejenem priporu, mora nemudoma odrediti, česar ,je treba (§ 314., odst. 2., ip.).
Obvestilo, omenjeno v prednjih odstavkih, si' opravi z vročitvijo odpravka sklepa.
Izvršilni organ ue sme pripirati vojaške osebe in tudi
ne organe javne varnosti ali finančne kontrole.
Člen 11(5.
Oprava pripora zavezanca, ki služi pri vojski, vojni mornarici ali orožništvu, in zavezanca, ki je organ javne varnosti, obmejne straže ali finančne kontrole, se ne sme odredili izvršilnemu organu (§ 315. ip.).
Kdaj se sme opraviti pripor mornarja.
Člen 117.
Zoper mornarja ali drugega nameščenca pomorske ladje se ne sme izvršiti pripor, če je ladja že pripravljena odpluti in ni moči takoj najti sposobnega namestnika osebi, ki jo je treba pripreti (§ 316., odst. 1., ip.).
.Mobiliziranec se ne sme pripirati.
Člen 118.
Zoper osebo, ki je mobilizirana, se ne sme izvršiti odrejeni pripor (§ 316., odst. 2., ip.).
Oziri na zavezančevo zdravje.
Člen 119.
Pripor se ne sme izvršiti, dokler bi bilo z njim zavezančevo zdravje izpostavljeno bližnji in znatni nevarnosti (§ 317. ip.).
Kako je treba postopati pri pripiranju.
Člen 120.
Ko izvršilni organ zavezanca pripira, mora kolikor le mogoče* varovati zavezančevo osebo in čast in se pri tem ogibati vsake nepotrebne strogosti.
V mestih in večjih krajih se privede zavezanec v pripor z vozom, če to zahteva in plača stroške.
Izvršilni organ ne sme zavezanca zvezati. Če se zavezanec službenemu dejanju upre, naj zahteva izvršilni organ pomoč varnostnega organa (člen 12.).
Če izvršilnemu organu oseba, ki naj jo pripre, ni znana, se mora na primeren način, po potrebi s podporo verodostojnega pojasnili)ika, prepričati o istovetnosti osebe, ki naj jo da v pripor.
Če izvršilni organ naloga ne more izvršiti zato, ker zavezanca ne more najti, poroča o tem izvršilnemu sodišču, skrbi pa še nadalje za to, da zve, kje je zavezanec, in ga pripre, brž ko naleti nanj.
C. Zavarovanje.
Prvi oddelek.
Izvršba v zavarovanje.
Člen 121.
Izvršilna dejanja, ki jih odredi sodišče v zavarovanje denarnih terjatev, opravi izvršilni organ enako kakor izvršilna sredstva, dovoljena v izterjavo denarnih terjatev.
Gotovino, ki jo da zavezanec prostovoljno, kakor tudi gotovino, ki se mu z rubežem v zavarovanje odvzame, položi izvršilni organ pri sodišču in jo nikakor ne sme predati upniku.
Drugi oddelek.
Začasne odredbe.
Zavarovanje denarnih terjatev.
Člen 122.
V zavarovanje denarnih terjatev sme odrediti sodišče poleg drugega tudi hrambo in upravo premičnih telesnih stvari, ki pripadajo predlagateljevemu nasprotniku, kakor tudi položbo gotovine pri sodišču (§ 331., točka 1., ip.).
Odredbe, dovoljene v zavarovanje, se ne smejo opraviti v večjem obsegu, kot je to potrebno, da se predlagatelj zavaruje (§ 348., odst. 1., točka 1., ip.).
Oprava se poveri izvršilnemu organu, ki postopa pri tem, upoštevaje predpise o rubežu in hrambi premičnih telesnih stvari in o odvzemu gotovine, ki se smiselno uporabljajo (členi 49. do 69.).
Stvari, pripravne za sodno položbo, in gotovino položi izvršilni organ pri sodišču, druge stvari pa preda, ravnaje se po predpisih, ki veljajo za hrambo zarubljenih stvari, hranitelju ali upravitelju.
Oprava položbo, hrambe in uprave.
Člen 123.
Če odredi sodišče v zavarovanje nedenarnih terjatev hrambo premičnih telesnih stvari, ki so pri predlagateljevem nasprotniku, pozove izvršilni organ predlagateljevega nasprotnika, naj mu izroči predmete, navedene v sodni odredbi. Če jih predlagateljev nasprotnik noče izročiti, odvzame izvršilni organ te predmete predlagateljevemu nasprotniku, ravnaje se po predpisih členov 106. in 107., in jih položi po odredbi sodišča pri sodišču ali pa preda hranitelju po predpisih členov 65. do 67. tega pravilnika.
Z začasno odredbo dovoljeno upravo je izvesti glede nepremičnin po določbah o prisilni upravi nepremičnin. Premične telesne stvari, ki jih je treba upravljati, odvzame izvršilni organ predlagateljevemu nasprotniku in jih preda upravitelju (§ 334., odst. 1., ip.).
Izvršitev zapovedi ali prepovedi.
Člen 124.
Če se predlagateljevemu nasprotniku naloži, naj opravi ali opusti določena dejanja ali spremembe, se opravijo te sodne odredbe po predpisih o izvršbi, kako se izposlujejo dejanja ali opustitve (člena 114. in 115.).
Pripor kot sredstvo za zavarovanje.
Člen 125.
O dopustnosti pridrževanja v priporu in o izvrševanju pripora veljajo predpisi členov 115. do 120. tega pravilnika, le da se sme pripor zaradi begosumnosti na prošnjo priprte osebe, kolikor se ne bi s tem obrezuspešil ali spravil v nevarnost namen začasne odredbe, izvršiti tudi s pridrževanjem priprte osebe v njenem stanovanju ali y drugem nejavnem prostoru (§ 336., odst. 2., točka 2., ip.).
Rok za opravo začasne odredbo.
Člen 126.
Če sodišče naloži, da naj se polože pri njem določene Utvari ali opravijo določena dejanja, mora določiti rok2
v katerem mora predlagateljev nasprotnik izvršiti to, kar mu je naloženo (§ 340., odst. 1., ip.). Preden ne predeče ta rok, se sodna odredba ne sme začeti izvajati.
Izvršitev začasne odredbe, kolikor se ne odloži zato, ker je vložen rekurz, ni dopustna, če je minilo nad mesec dni, odkar je bil sklep o dovolitvi začasne odredbe na naroku razglašen ali predlagatelju vročen (§ 345. ip.).
TRETJI DEL.
Izvršba v izterjavo stroškov (pristojbin, denarnih kazni in povračil).
Člen 127.
Izvršilni organ odvzame zavezancu stvari, ki »o pri njem in ki se lahko dajo odpraviti In vnovčiti, na katerih pa ni nikakršne zastavne pravice v korist oblastvom, in to toliko, kolikor je treba za kritje zneska, ki naj se izterja, s stroški vred, na kar preda te stvari sodišču (voditelju denarne knjige) ali pa jih, če njih hramba pri sodišču ni možna, preda drugi osebi v hrambo. Odvzeti predmeti, kolikor niso denar ali javne obveznice, se prodajo, če treba po opravljeni službeni cenitvi, toda brez oklica pri naslednji sodni dražbi (javni prodaji), in to, če je nujno, tudi pod cenilno vrednostjo. Iz kupnine se poravna neplačani znesek s stroški postopka za izterjavo vred, ostanek pa se vrne zavezancu.
Če se pri zavezancu ne najdejo stvari, ki bi se dale lahko odpraviti in vnovčiti, opravi izvršilni organ rubež premičnih stvari, kamor se štejejo tudi vrednostni papirji in vložne knjižice bank, hranilnic in hranilnih zadrug (§ 214., odst. 1. in 2., sp.).
Člen 128.
Če bi bila z izterjavo denarne kazni ali povračila stroškov kazenskega postopka ogrožena prehrana zavezanca ali vzdrževanje njegove rodbine ali sorodnikov, ki jih je on dolžan vzdrževati, ali ogrožena spolnitev zave-zančeve dolžnosti, da povrne oškodovancu škodo, počaka izvršilni organ z opravo in poda o tem poročilo.
Člen 129.
Odvzeti denar in doseženo kupnino preda izvršilni organ voditelju denarne knjige.
Prehodne in končne določbo.
Člen 130.
Dokler ne predpiše minister za pravosodje po od^ stavku 5. § 39. sodnega poslovnika oblike znaka za izvršilne organe, veljajo v tem pogledu dosedanji predpisi, če jih je kaj.
Člen 131.
Ta pravilnik dobi za posamezna območja obvezno moč na dan, ko zadobi za ta območja obvezno moč zakon o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930.
V Beogradu dne 25. decembra 1937.; št. 114.330.
Minister za pravosodje Milan Simonovič s. r.
11)2.
Pravilnik
o področju kontrolnih organov pri državnih narodnih gledališčih, predpisan po členu 3. uredbe P. št. 2(1.721 z dne 25. junija 1936. o ukrepih za sanacijo finančnih 'razmer pri državnih narodnih gledališčih in na podstavi točke 5. § 98. finančnega zakona za leto 1937./38., s katerim se je izrekel soglasnega minister za finance pod P. št. 7020/1 z dne 7. marca 1938.*
Člen 1.
Z'upravami državnih narodnih gledališč sodelujejo kot kontrolni organi, in sicer pri upravi državnega narodnega gledališča v Beogradu en uradnik ministrstva za prosveto, ki ga odredi minister za prosveto, in en uradnik ministrstva za finance, ki ga odredi minister za finance, pri upravi državnega narodnega gledališča v Zagrebu oz. državnega narodnega gledališča v Ljubljani pa načelnik prosvetnega oddelka in načelnik finančnega oddelka kraljevske banske uprave v Zagrebu oz. Ljubljani.
Člen 2.
Kontrolnim organom je dolžnost, skrbeti z upravo gledališča in šefom računovodstva za materialno stanje gledališča.
Kontrolni organi morajo stalno opazovati gibanje dohodkov in razhodkov in če je dohodkov manj, morajo zahtevati, naj se v istem razmerju zmanjša ali ustavi angažiranje izdatkov.
Kontrolni organi morajo zahtevati od gledališke uprave, da se izločijo iz dohodkov posebnega proračuna v mesecih popolne sezone določene vsote, ki naj služijo za kritje izdatkov v pasivnih mesecih in v mesecih, ko gledališče ne deluje. Višino teh kvot določi sporazumno s kontrolnimi organi gledališka uprava vnaprej.
Kontrolni organi morajo pregledati predlog posebnega proračuna v tej smeri, ali so dohodki in razhodki, ki se predvidevajo, realni glede na gibanje dohodkov in razhodkov v poslednjih treh letih.
Člen 3.
Vsi osebni izdatki in materialne potrebščine se poravnavajo v mejah odobrenih kreditov po državnem in posebnem proračunu in s 30 % iz sklada gledališkega dinarja, kolikor je le-la posameznim gledališčem odobren. Za poravnavo teh izdatkov služijo dohodki, predvideni po posebnem proračunu, državna podpora in 30 %ni ostvarjeni dohodek od gledališkega dinarja, kolikor je ta posameznim gledališčem odobren.
Člen 4.
Upravnik gledališča ne sine angažirati noben izdatek, oseben ali materialen, če nima dovolj kredita in denarnega kritja.
Člen 5.
Šef računovodstva ne sme izreči, da je kaj kredita, dokler predhodno ne ugotovi, da je denarno kritje za izplačilo.
Člen 6.
Pogodbe, ki jih sklepa gledališka uprava z igralskim in ostalim osebjem, se morajo izročiti pred podpisom kontrolnim organom v kontrolo višine angažiranih izdatkov in možnosti izplačila iz sredstev, ki bodo na
* »Službene noyine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. marca 1938., št. 67/XXIIjl56,.
razpolago. To velja tudi za dnevničarsko in honorarno osebje.
Člen 7.
Enkrat na mesec, in sicer praviloma v začetku vsakega meseca morajo imeti kontrolni organi z gledališkim upravnikom sejo, pri kateri se obravnava finančno stanje gledališča. V ta namen mora dati gledališka uprava kontrolnim organom na razpolago vse potrebne knjige in listine in vobče vse podatke, ki se zahtevajo. Gledališka uprava mora pripraviti za vsako sejo pismeno poročilo o gibanju dohodkov in razhodkov za minuli mesec. Pri sejah se sklepa tudi, kako bi se dale finančne razmere gledališča zboljšati,
Izredno sejo sme zahtevati tudi gledališka uprava, pa tudi kontrolni organi, če se jim zdi to glede na finančne razmere gledališča potrebno.
O vsaki seji se napravi zapisnik in se predlože prepisi zapisnika redno ministrstvu za prosveto, občnemu oddelku, in ministrstvu za finance, občnemu oddelku.
•
Člen 8.
Minister za prosveto in minister za finance smela določiti kontrolnim organom, gledališkemu upravniku in šefu računovodstva kot delovodji nagrado po 100‘— dinarjev za vsako sejo. Izplačilo teh nagrad obremenja partijo honorarjev v posebnem proračunu dotičnega narodnega gledališča.
Člen 9.
Vsa pojasnila po tem pravilniku izdaja ministrstvo
za prosveto, občni oddelek.
Člen 10.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«; tega dne preneha veljati pravilnik o področju posvetovalnih organov pri državnih narodnih gledališčih P. št. 20.721 z dne 25. junija 1936*
P. št. 21.168/37.
Minister za prosveto l)ini. Magaraševič s, r.
—«— " —
193.
Razne občeveljavne odredbe.
\   .
194.
Spremembe in dopolnitve
»Občih uzanc
Ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z blagom«.**
V § 3. bi bilo pred zadnjim stavkom vstaviti: »To klavzulo sinejo stranke dogovoriti do obojestransko popolnoma izvedenega posla.«
* »Službeni list« št. 776/96 iz 1. 1936.
** Prvotno objavo uzanc glej 26. kos. »Uradnega lista ljublj. in mar. oblasti« z dne 12. marca 1925., št. 81.
V § 1. bi bilo k I. odstavku dodati: »Pooblaščenec za sklenitev posla sme brez nadaljnjega pooblastila dogovoriti tudi klavzulo o pristojnosti borznega razsodišča.«
V § 7. (prav tako v §§ 44., 71. in 76.) se vstavi za besedo »kraljevine« novi naziv »Jugoslavije«.
V S 13. bi bilo na koncu I. stavka I. odstavka dodati: »,Okoli* gotovega dne pomeni dva dni pred in dva dni po gotovem roku, n. pr. okoli 12. je čas od 10. do vštetega
14.	dne v mesecu.« Naslovna beseda »Odpoved« se spremeni v »Odpoklic«.
K § 16., odst. I., bi bilo dodati: »Na kupca naslovljeni poziv, da d& dispozicijo, se ne smatra kot odpoklic.«
K § 16., odst. II., bi bilo dodati: »Odpoklic se lahko izvrši že pred začetkom dobavnega roka, vendar tako, da se ne odpokliče prej ko prvi delovni dan dobavnega roka.«
Za § 18. bi bilo dodati nov § 18. a: »Ako se je v smislu dogovora pridržalo kupcu, da ima prodajalcu izročiti (dati) pred izpolnitvijo v gotovem roku še specifikacijo ali drugačno dispozicijo o blagu ali njegovi od-pošiljatvi, je prodajalec upravičen kupca v upoštevanju odpovednih določb §§ 16., 17. in 18. pozvati, da da specifikacijo ali dispozicijo. Ta poziv je izvršiti s priporočenim pismom ali brzojavno. Če kupec temu pozivu ne ustreže v dveh dneh po njegovi dostavitvi, se smatra, da je kupec v zamudi in prodajalec sme postopati v smislu § 77. in sl.«
Na koncu § 26. bi bilo dodati: »med 8. in 12. uro dopoldne oziroma«.
Kot zadnji odstavek § 46. se doda: »Splošna ali normalna tarifa je ona tarifa, ki velja za gotovo vrsto blaga v trenutku zaključitve posla za vse postaje v notranjem prometu.«
K § 51. bi bilo dodati nov odstavek: »Pogodbi zvesta stranka pa mora v teh primerih postopati v smislu § 59. in sl. Pri dobavi povsem drugačnega blaga (aliud) odpade sicer dolžnost graje, treba pa je protesta zaradi nedobave v smislu § 77. in sl., ker naročeno blago sploh ni bilo dobavljeno.«
V § 57. se spremeni prva beseda »izmena« v »zamena ...«.
K § 59., točki b), bi bilo dodati: »Obvestilo se lahko izvrši tudi telefonično, vendar je takšno obvestilo ponoviti s priporočenim pismom.«
K § 59., zadnji odstavek, bi bilo dodati: »v kolikor ne gre za hibe, ki jih ni mogoče takoj spoznati (notranje hibe). Ugovor zaradi notranjih hib pri onih vrstah blaga, kjer se te hibe ne dajo že pri prejemu ugotoviti, mora kupec naznaniti v smislu točke b tega paragrafa, čim jih opazi, vendar najpozneje v osmih dneh po prevzemu blaga.«
§ 67. naj se odslej alasi: »Uzance glede graje blaga , jie veljajo, ako je med strankama drugače' dogovorjeno,
n. pr. daljši grajalni (reklamacijski) rok, način ugotavljanja itd.«
K § 77. bi bilo dostaviti kot zadnji odstavek: »Pri čvrstih (fiksnih) poslih je izbiro točk a do f opraviti sočasno z ugotovitvijo neizpolnitve pogodbe (v protestu). Da se varujejo pravice § 77. ne zadostuje vrnitev blaga, treba je priglasiti protest, sicer ostane pogodba v veljavi.«
V § 81. bi bilo v I. odstavku za besedama »se smatra« vstaviti: »v kolikor ne gre za fiksni posel«.
Kot zadnja odstavka § 81. je dostaviti: »Vendar mora deveti dan priglasiti pogodbi zvesta stranka protest in naznaniti izbiro. Če tudi deveti dan ni od nobene stranke protesta, se smatra, da je pogodba sporazumno razveljavljena. V takem primeru se lahko zahteva le vrnitev tega, kar je kakšna stranka za izpolnitev pogodbe vnaprej izvršila.
Ako pri čvrstih poslih ni od nobene stranke priglašen protest, se pogodba molče ne podaljša, temveč se smatra, da je pogodba sporazumno razveljavljena.«
Novi »§ 81.a. Ako postane pravočasna izpolnitev nemogoča zaradi višje sile (vis maior), se podaljša izpol-nitveni rok za dobo po višji sili nastale zapreke. Kdor namerava uveljavljati podaljšanje izpolnitvenega roka zaradi višje sile, mora to sopogodniku naznaniti najpozneje takrat, ko je mogel spoznati vpliv primera višje sile na izpolnitev posla (sklepa). Ako to opusti, se ne more več sklicevati na višjo silo.«
V § 82. bi bilo v prvi vrsti II. odstavka reči: »Zahteve po določilih § 77. v točkah b do f ter § 83. v točkah a do e ...«.
Na koncu § 82. je dodati: »Roki po § 82. so pre-kluzivni, ki jih je treba uradoma upoštevati.
Tožbe v smislu § 82. je treba vložiti v 30 oziroma 90 dneh po preteku dogovorjenega roka ali molče podaljšanega roka tako, da so že zadnji dan pri razsodišču (ne samo na pošto oddane).«
§u 87. bi bilo dostaviti: »Stranka ima pravico izbire samo ene izmed točk v §§ 77., 83., 84. in 85.«
V § 88. bi bilo dodati nov stavek: »Vrniti je navadno, ne dvojno kaparo (aro).«
Na podstavi čl. 1. zakona o razširitvi zakona o javnih borzah z dne 3. novembra 1886. na vse območje kraljevine Jugoslavije
o d o b r u j o m
in potrjujem gornje spremembe in dopolnitve v uzancah za trgovanje z blagom na Ljubljanski borzi za blago in vrednote.
V Beogradu dne 31. marca 1938.; II. št. 8997/K. Minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 31. kosu IX. letnika z dne 16. aprila 11)38.
Razglasi kraljevske banske uprave
JI. Štev. 12.371/1,	1095—3—1
Razglas.
Gorjanc Franc, trgovec v Kranju, prosi za podelitev dovolitve za zgraditev vodne naprave za pogon žage ob potoku Kupušci na parceli st. 140 k. o. Rupa (last prosilca). Naprava bi izkoriščala vodno moč potoka do devetmesečne vode. Gibljiv jez iz plohov med železnimi traverzami skupne dolžine 13‘50m bo uvezan na levem bregu v parcelo št. 1094 k. o. Kokrica (last Čolnar Mine iz Kokrice št. 14), na desnem bregu v gori označeno parcelo št. 140. Dovodni jarek in hidrocentrala bi se zgradila na isti prednji parceli. Francis spiralna turbina maksimalne požiralne možnosti Q - 480 1/sek., katera vodna množina odgovarja razpoložljivi srednji devetmesečni vodi potoka, bi izrabljala pri tej vodi pri padcu h = 8'75 m bruto silo E bruto = 56 IIP ali na osi turbine E neto — 44 IIP, pri nizki vodi Q = 280 1/sek. pri padcu h = 8'80 m bruto silo E bruto = 82’8 HP (E neto == 25IIP).
O tem odreja kraljevska banska uprava na podstavi predpisa § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil, Službeni list štev. 333/52/1931, in v smislu odredi) §§ 11., 37. in 38. istega zakona krajevni oglctl in razpravo na mestu samem za torek dne 3. maja 1938., s sestankom komisije ob 9. uri na mestu samem.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku greskega načelstva v Kranju od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno 2. maja 1938.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in ugovore glede1 vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno ali pismeno na razpravi, sicer se bo smatralo, da soglašajo z izvršitvijo naprave in z odstopom ozir. obremenitvijo za napravo potrebne zemljiške lastnine ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, ter razlastila tuja imovina, oziroma se bo odredilo po veljavnih zakonitih predpisih, kar bi zahtevale javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe,, predložene kraljevski banski upravi dravske banovine, upravni oddelek, v Ljubljani do 29. aprila 1938. ali vodji razprave do njenega pričetka.
Kralj, banska uprava, dravsko banovino v Ljubljani, dne 11. aprila 1938,
I. št. 8229/1.	3067-3-2 Razpis ustne licitacije za
nabavo papirja in drugih pisarniških potrebščin.
Razpis
ustne licitacije za nabavo papirja
in drugih pisarniških potrebščin.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 86. do 105. zakona o državnem računovodstvu I. javno ustno licitacijo, ki sc bo vršila v skrajšanem roku, in sicer;
dne 2. maja 1938. za nabavo papirja in kuvert,
dne 3. maja 1938. za nabavo cyklostiI papirja, matric in drugih pisarniških potrebščin.
Licitacija so bo vršila oba dneva ob
II. uri v sobi štev. 21 v II. nadstropju kraljevske banske uprave, Bleivveisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5% oziroma 10% od vsote ponudene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka.
Ponudniki morajo na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o dražitelj-ski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanieo o položeni kavciji.
Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekono-matu kraljevske banske uprave, soba štev. 33.
Iz pisarne kraljevske banske uprave.
V Ljubljani dne 9. aprila 1938.
II.	št. 1074/2.	993 3—3
Razglas.
Kossiir Julij, lastnik tovarne za lesno volno v Sv. Petru v Savinjski dolini ter tvrdka Ogriseg & ThemcI — savinjska tkalnica v Sv. Petru v Savinjski dolini, nameravata svoji vodni napravi, ki ležita na Podvin-Žalskem kanalu v občini Sv. Peter v Savinjski dolini, preurediti tako, da bi poglobila obstoječi kanal ter izrabila razpoložljivi padec bivše vodne naprave Ušena Franca. S tem bi pridobila 1*47 m padca, od katerega bi odpadlo na Kossarja Julija 3.1 cm, na tvrdko Ogriseg & Themel pa 1'36 m. Kossiir Julij bi povečal .izrabo vodne sile od E br. = 29-6 na E br. = 33-3 k. s., tvrdka Ogriseg & Themel pa od E br. = — 67 na E br. — 112-5 k. s. Za tvrdko Ogriseg & Themel predvideva projekt ob poznejši preureditvi Podvin-Žalskega kanala pretok vodne množine Q = 3-0 nr1 in največjo izrabo vodne sile bruto 132 k. s.
Kanal bi se preuredil od km O-j-481 (pričenši 75 m pod prejšnjo Ušenovo vodno napravo) do km 1 -f- 433 (do vodne naprave tvrdke Ogriseg & Themel) s poglobitvijo dna do 1 ‘85 m in z razširitvijo pretočnega profila od 7 na 11 m. Za odlaganje materiala pri čiščenju ka-
nala ,je predviden pas širine l-5 m na obeh bregovih.
V zvezi z zaprošeno preureditvijo kanala so nadalje predvidena sledeča dela:
a) zavarovanje temeljev porušenega Ušenovega mlina, če se bo izkazalo za potrebno;
b) na mestu obstoječe vozne gazi v profilu XVI, km 0 —{— 851*5, se zgradi lesen most nosilnosti 3200kg;
c) traverzni most v profilu XIX se zaradi poglobitve kanala podbetonira z dodatnimi temelji;
č) perišče ob tem mostu se na istem mestu prenovi.
Kossiir Julij ter tvrdka Ogriseg & Themel sta zaprosila za podelitev dovolitve za opisane preureditve in sta hkrati predlagala razlastitev ozkih pasov prizadetih parcel za razširitev kanala ter priznanje služnostne pravice za odlaganje materiala pri čiščenju kanala na pasu 1*5 m na obeh bregovih razširjenega kanala.
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi odredb § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil, Službeni liste st. 333/52/1931, v smislu odredb §§ 5., 9., II., 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 26. iu 27. aprila 1938. s sestankom komisije dne 26. aprila 1938. oh 8.30 uri pri vodni napravi tvrdke Ogriseg & Themel.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju od dne I. razglasa v Službenem iišfu kraljevske banske uprave dravske banovine do vključno 22. aprila 19.38.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz* javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih kar zahtevajo javne koristi, lstotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 22. aprila
1938.	ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. aprila 1938.
*
V. No. 3205/1.	"	991	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem zemeljskih del in objektov na preložitvi banovinske ceste 1/30 Celje— Zidani most—Radeče v odseku šmnr-jeta—Rimsko toplice
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. maja 1938. ob 11. uri dop. pri okrajpeni cestnejp odboru v Laškem.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 635.825-—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Ponudnik mora tudi podpisati izjavo, da je vzel na znanje, da se mu bosta a/3 zaslužka plačali v teku leta 1938., '/a pa v 1. polovici leta
1939.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani.
dne 4. aprila 1938.
*
11.	Št. 2965/2.	999	3-3
Razglas.
Vlach Fridolin, lastnik tovarne »Ruška tekstilna industrija« v Rušah, prosi za naknadno dovolitev že izvršene preureditve svoje vodne naprave na potoku Lobnici d. o. Smolnik občina Ruše, srez Maribor-desni breg. Preureditev obstoji v zamenjavi podlivnega in nadlivnega vodnega kolesa s Francis turbino, katero izpremembo so izvršili že njegovi predniki v posesti te vodne naprave, ter v napravi novega dovodnega in odvodnega jarka, katero spremembo je izvršil sam prosilec. Turbina največje požiralne možnosti Q — 860 1/sek da pri padcu h = 3'67 m pri devetmesečni vodi E bruto 42 k. s. in na osi turbine E neto 31*5. k. s. Ta sila se porablja za pogon dinamostroja za pridobivanje električne energije, ki služi za pogon tekstilnih strojev in za razsvetljavo.
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi odredb § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil »Službeni list« 333/52/1931. v smislu odredb §§ 5., 9., 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za torek in sredo dne 8. in 4. maja 1938. s sestankom komisije dne 3. maja 1938. ob 14. uri pri vodni napravi Vlacha Fridolina v Rušah.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru-levi breg od dne 1. razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno 29. aprila 1938.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo naprav ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljavnih zakonitih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Istotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, odd. II., v Ljubljani do 29. aprila 1938. ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, rine 4. aprila 1938,
III/5 No. 3089/1.	1127
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 10. aprila 1938.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Šustavec:
Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter pod Sv. gorami (Polje 1 dv.).
Vranični prisad:
Krško: Mokronog (Bruna vas 1 dv.).
Steklina:
Brežice: Podgračena (Vel. Dolina 1 primer).
Mehurčasti izpuščaj: Gornji grad: Šmartno ob Paki (Paška vas 1 dv., Podgora 2 dv., Rečica 1 dv.).
Garje:
Kamnik: Domžale (študljanska cesta
1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice: Brežice - okolica (Brežina 1 dvorec).
Črnomelj: Gradac (Cerkvišče 2 dv., Gradac 1 dv.), Metlika-okoliea (Krašnji vrh 1 dv.), Stari trg (Brezovica 1 dv.).
Dravograd: Črna (Črna 1 dv.), Dravograd (Ojstrica 1 dv.), Prevalje (Farna vas 1 dv.).
Krško: št. Jernej (Šmalčja vas 2 dv.), Št. Rupert (Škrljevo 1 dv.).
Lendava: Beltinci (Ižakovci 3 dv.). Ljubljana: Grosuplje (Bervace 1 dv., Grosuplje 1 dv.), Preserje (Goričica 1 dvrec).
Maribor-desni breg: Fram (Loka 1 dvorec).
Maribor-levi breg: Št. Ilj v Slov. gor. (Cirknica 1 dv., Strihovec 1 dvorec), Sv. Marjeta ob Pesnici (Ložane 1 dv., Vukovje 1 dv.).
Ptuj: Sv. Janž na Dr. polju (Starši
2 dvorca).
Slovenj Gradec: Stari trg (Grajska vas 1 dv.), Šmartno (Šmartno 1 d v.).
Svinjska rdečica: Brežice: Brežice (Brežina 1 dv). Celje: Teharje (Prožinska vas 1 dv.). Črnomelj: Vinica (Golek 1 dv.), Gradac (Cerkvišče 2 dv.).
Krško: Leskovec (Loke -1 dv.).
Litija: Šmartno (Vel. Kostrevnica 1 dvorec), Višnja gora (Sp. Brezovo 1 dv., Male vrhe 1 dv.).	‘
Ljubljana: Brezovica (Brezovica 1 dv.). Maribor-desni breg: Limbuš (Pekre 1 dv.), Pobrežje (Dev. Marija v Brezju 1 dv.), Podvelka (Lehen 1 dv.), Ruše (Ruše 1 dv.).
Maribor-levi breg: Zg. Sv. Kungota (Vrtiče 1 dv.).
Novo mesto: Trebnje (Gornje Medvedje selo 1 dv., Kamni potok 1 dv.).
Kralj, banska upravn dravske banovine v Ljubljani, dne 10. aprila 1938,
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 24/38-3.	.	1118
Amortizacija.
Na prošnjo Filharmonične družbe, podružnice Glasbene Matice v Ljubljani, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosiika baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo:
Hranilne knjižice bivše Kranjske hranilnice v Ljubljani
a) štev. stara prečrtana 331.241, nova rdeča 873, z vlogo din 51634, glaseča se na Philharmonische Gesellschaft in La i bacli;
b) štev. 326.840 z vlogo din 1.953'58, glaseča se na Stiftung Dr. Emil Bock, in
c) štev. 276.535 z vlogo din lt.486'60, glaseča se na Lehrer-Pensions-Fond der Philharmonischen Gesellschaft in Lai-bach.
Okrožno sedišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 13. aprila 1938.
Og IS 38—4.	‘	1117
Amortizacija.
Na prošnjo Janca Ignacija, posestnika v Sv. Luciji štev. 1, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v »Službenem listu« svoie pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo:
Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Radovljici štev. 16.578, glaseča se na ime Janc Ivan, Sv. Lucija, z vlogo din 13.881 '60.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 13. aprila 1938.
•i.
Og 15/38-4.	1119
Amortizacija.
Na prošnjo Sekol Pavle iz Doberle vasi se uvaja postopek za amortizacijo ' vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v "Službenem listu« svoje pravice, sicer hi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo:
Hranilna knjižica Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani, štev. 344, glaseča se na ime Sekol Jože, z vlogo din 5187'—.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 14. aprila 1938.
Og 6/38—4.	1099
Amortizacija.
Na prošnjo Sočiča Franceta, posestnika v Petanjcih št. 42, se uvaja pošto-
pek za amortizacijo hranilne knjižice Hranilnice in posojilnice r. z. z n. z. na Tišini, štev. 10, glaseče se na ime Grah Štefan iz Petanjcev, z vlogo din 2295'—, ki jo je prosilec baje izgubil ter se njen imetnik poziva, da uveljavi svoje pravice v teku šestih mesecev, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 21. marca 1938.
-j-
1R 117/38-2.	1109
Amortizacija.
Na prošnjo Pokeržnika Štefana, jeki. delavca v Farni vasi št. 101, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Hranilnice in posojilnice pri D. M. na Jez. v Prevaljah št. 2765 z vlogo din 2.991'—, glaseče se na ime Marije Stopar, ki jo je prosilec baje izgubil, in se imetnik pozivlje, da v teku 6 mesecev po razglasu v »Službenem listu« uveljavlja svoje pravice, sicer se bo po preteku tega roka proglasilo, da je ta vrednostni papir brez moči.
Okrajno sodišče v Prevaljah, odd. I., dne 12. aprila 1938.
&
P 36/38-1.	1112
Oklic.
Rupar Alojzij od Sv. Vida je vložil zoper Žnidaršiča Antona od Sv. Vida št 11 tožbo P 36/38 zaradi terjatve din 4.880'25 s pripadki.
listna razprava je določena na dne
22.	aprila 1938. o poli devetih pri tem sodišču, soba št. 1.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja za skrbnika Srimšek Ivan, upokojenec v Cerknici, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II., dne 21. marca 1938.
I R 188/38-2.	1116
Oklic.
Na prošnjo Korošca. Rafaela, posestnika v Stenici št. 25, zastopanega po Jerebu Radu, javnem notarju v Slov. Konjicah, se uvaja postopek za amortizacijo pri zemljiščih vi. št. 20 in 52 k. o. Stenica ter event. pri vseh sozastavlje-nih zemljiščih vknjiženih terjatev, in sicer:
1. Teppej Elizabete v Stenici iz zadolžnice z dne 6. III. 1852. in prisojila z dne 29. IV. 1854., št. 2481, po 150 gl s prip.;
2. Kovača Gregorja od ondi iz istih listin po 54 gl 15 kr s prip.;
3. Jaklina Jurija od ondi iz zadolžnice z dne 13. II. 1856. in prisojila z dne 28. III. 1859., št. 540, po 50 gl s prip.;
4. Wogina Marije od ondi iz zadolžnice z dne 15. II. 1857. in prisojila z dne
12.	IX. 1858., št. 3694, po 97'gl 39 kr in 10 gl 32 kr s frrip.;
5. Pšeničnika Jerneja Od ondi iz zadolžnice z dne 3. VI. 1862. in odstopnice-z dne 17. III. 1866. po 44 gl 05 kr s prip.;
6. Skutnika Josipa od ondi iz zadolž» nice z dne 13. II. 1856. in odstopnice z dne 9. V. 1860. po 50 gl s prip.;
7. Slatinšek Ane od ondi iz prisoji! z dne 29. IV. 1854., št. 2.481 in z dne 9. X. 1861., št. 3.475, po 92 gl 44 kr s prip.;
8. Teppei Elizabete od ondi iz istih listin po 65 gl 06 kr s prip.;
9. Krančana Pongraca od ondi iz zadolžnice z dne 7. III. 1865. po 1.000 gl s prip.;
10. Steinauerja Josipa od ondi iz kup. pogodbe z dne 3. IX. 1868. po 50 gl s prip.;
11. Krančana Pongraca iz zadolžnice z dne 25. X. 1872. po 600 gl s prip.
Vsi, ki imajo zahtevke glede teh terjatev, sc pozivajo, naj jih prijavijo v roku enega leta, najkasneje pa do
1.	maja 1939.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. I., dne 7. aprila 1938.
4?
IR 293/38-2.	1111
Oklic.
Prostovoljna javna dražba posestva
Kollmanove ustanove ob Večni poti.
Po smislu oporoke pokojnega veletrgovca Roberta Kollmana v Ljubljani in na podstavi dovolitve ministrstva za prosveto št. 5412 z dne 23. X. 1937. se bo vršila prostovoljna javna dražba vseh Kollmanovih za ustanovo določenih nepremičnin ob Večni poti, in sicer:
1.	pare.	št. 1348/4	k.	o. Vič,	travnik,
2.	pare.	št. 1366 k.	o.	Vič, vrt	pri	vili,
3.	pare.	št. 1367 k.	o.	Vič, vrt	pri	vili,
4.	pare.	št. 88 k. o. Vič, vila,
5. pare. št. 89/1 k. o. Vič, hiša, re-miza, skladišče, dvorišče, vrt.
6. pare. št. 89/3 k. o. Vič, vrtna lopa, v skupni izmeri 32.084 m2.
Prodajo se hiša in vsa gospodarska poslopja skupno z navedenimi parcelami kot gos[Mxlarska enota ali pa posamezne parcele po parcelacijskem načrtu. Prodaja se izvrši najprej po parcelah, nato pa celota.
Izklicna cena za vse zemljišče s stavbo vred je din 1,952.967'— oziroma za posamezne parcele po cenah, ki so določene po dražbenih pogojih za posamezne parcele, kar je razvidno iz dražbenih pogojev na sodni deski.
Dražba se bo vršila dne 16. maja 1938. ob devetih dopoldne pri Kollmanovi vili ob Večni poti.
Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo sprejete.
Vsi plačilni in drugi pogoji so razvidni iz dražbenih pogojev, ki so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubljani na sodni deski.
Na navedenih zemljiščih ni nikakih bremen.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 5. aprila 1938.
0 133/36-16.	1035-3-3
Oglas.
Dne 20'. oktobra 1936. je na svojem domu umrla Strmec Marija, posestnica v Škofijah štev. 10, ne da bi zapustila kako izjavo poslednje volje in ne da bi bili njeni zakoniti dediči znani.
Vsakdo, ki ima iz katerega koli naslova do te zapuščine dedno pravico, se poziva, da v teku leta dni prijavi svoje pravice podpisanemu sodišču in doprinese tudi dokaze o svoji pravici. Zapuščina se bo po preteku razglasnega roka razpravljala z onimi, ki bodo podali svojo dedno prijavo in se bo prisodila onim, ki bodo dokazali svojo dedno pra* vico, morebiti ne nastopljeni del zapuščine bo pa pripadel državi. Zapuščini je medtem postavljen za skrbnika Prpar Jožef, posestnik na Pokojnici št. 4, p. Št. Vid pri Stični.
Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I.,
dne 6. aprila 1938.
1 22/38.	824
Dražbeni oklic.
Dne 20. maja 1938. ob desetih ko pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Krašnja vi. št. 132.
Cenilna vrednost: din 63.797'70.
Najmanjši ponudek: din 46.531'80.
Varščina: din 6.379'77.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu,
dne 15. marca 1938.
I 18/38-10.	1086
Dražbeni oklic.
Dne 17. maja 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
S.vetina vi. št. 52.
Cenilna vrednost: din 77.500'—.
Vrednost pritekline: din 2730'—, vštetih zgoraj.
Najmanjši ponudek: din 51.666'66.
Varščina: din 7750'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred zadetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 31. marca 1938.
I 4209/37—8.	922
Dražbeni oklic.
Dne 19. m a j a 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zem-Ijiška knjiga Vojnik-okolica vi. štev. 2U
Cenilna vrednost: din 22.020'—.
Vrednost pritekline: din 200'—.
Najmanjši ponudek: din 14.080'—.
Varščina: din 2.202 —,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opo/.anja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 9. marca 1938.
»J.
I 4216/37—8.	923
Dražbeni oklic.
Dne 24. m a j a 1938. dopoldne ob d e-vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba 'A nepremičnin zemljiška knjjga Sv. Lovrenc nad Prožinom vi. štev. 1.
Cenilna vrednost: din 37.673'62.
Vrednost pritekline: din 1.779'—.
Najmanjši ponudek: din 25.11574.
Varščina: din 3.767'36.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beriem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 9. marca 1938.
1 822/37.	(r)03
Dražbeni oklic.
Dne 23. maja 1938. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kraljevci vi. štev. 83, Cogetinci vi št. 84.
Cenilna vrednost: din 15.290'95.
Vrednost pritekline: din 760'—.
Najmanjši ponudek: din 10.198'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	.
Okrajno sodišče v Gornji Kadgoni, odd. 1[., dne 15. marca 1938.
1 53/38—6.	855
Dražbeni oklic.
Dne 21. maja 1938. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kozje vi. št. 290.
Cenilna vrednost: din 131.440*25.
Vrednost pritekline: din 56.750'—.
Najmanjši ponudek: din 87.627'—.
Varščina: din 13.145'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 22. marca 1938.
*
i 616/37—9.	854
Dražbeni oklic.
Dne 21. maja 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Križe vi. št. 150 in 290.
Cenilna vrednost: din 27.665'—.
Najmanjši ponudek: din 18.444'—.
Varščina: din 2767'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 22. marca 1938.
*
I 700/37-16.	822
Dražbeni oklic.
Dne 19. maja 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču, soba štev. 22, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorje vi. št. 344.
Cenilna vrednost: din 143.500'—.
Najmanjši ponudek: din 95.666'66.
Varščina: din 14.350'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
1698	I.	pare. St.	3383/1, njiva
	II.	pare. št.	2621/2, travnik
1509	III.	pare. št.	3116, njiva
901	IV.	pare. št.	3414, travnik
411	V.	pare. št.	3266, njiva
	• VI.	pare. št.	2797/9, gozd
	VII.	pare. št.	2797, gozd
	VI IT.	pare. št.	2718, travnik
	IX.	pare. št.	2717, njiva
	X.	pare. št.	2901, travnik
	XI.	pare. št.	2417, njiva
	xir.	stavbena	pare. št. 2627, hiša
		Notranje	gorice št. 27, gosp.
		poslopja,	pare. št. 2626, vrt
		in pritekline	
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit .na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 17. marca 1938.
*
IX I 2057/36—45.	'	956
Dražbeni oklic.
Dne’23. maja 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ložane vi. št. 30.
Cenilna vrednost: din 36.159'20.
Vrednost priteklin: din 1.110'—.
.Najmanjši ponudek: din 24.10614.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sod išča
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 17. marca 1938.
IX I 4734/37-10.	955
Dražbeni oklic.
Dne 23. maja 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga mesto Maribor vi. št. a) 124 in b) Vi vi. št. 125.
Cenilna vrednost: a) din 607.026'—,
b)	din 16.800'—.
Najmanjši ponudek: ad a) 303.513'— din, ad b) din 8.400'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
na vrednost	najmanjši	varščina
din	ponudek din	din
5.079'—	3.386'-	508'-
36.945'—	24.630'—	3.695*—
6.942'—	4.628'—	695'—
24.996'25	16.665'-	2.500'-
3.075'—	2.050'—	308'—
8.715'—	5.810'—	872'—
5.870'-	3.912'—	587'—
8.79875	5.866'—	880'—
7.506'—	5.004'—	750'—
31.025'—	20.684'—	3.103'—
19.680'-	13.120'-	1.968'—
179.690'—	119.792'-	17.970'-
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 21. marca 1938.
V 1 3597/37.	,J88
Dražbeni oklic.
Dne 24. m a j a 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba spodaj navedenih nepremičnin po skupinah kot sledi: zemljiška knjiga k. o. Brezovica:
vi. št. označba nepremičnin in skupin
Varščina za vse vložke t. j. 411, 901, 1509 in 1698 k. o. Brezovica znaša din 33.642'—, najmanjši ponudek 224.274'— dinarjev.
Zdražitelju oz. zdražiteljem posameznih skupin se podeli domik in se na predlog ali uradoma preneha nadaljevanje dražbe, brž ko so z najvišjim ponud-kom ene ali več skupin v celoti krite terjatvfe vknjiženih upnikov in vključno do dražbenega naroka priglašene terjatve, ki uživajo zakonito zastavno pravico ali prednostno pravico.
Vse skupine skupno se okličejo šele po oklicanju vseh skupin posamezno.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 24. marca 1938.
*
I 16/37-39.	1006
Dražbeni oklic.
Dne 24. maja 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 1 ponovna dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Plat vi. št. 2, 3 in 126.
Cenilna vrednost: din 16.95970.
Najmanjši ponudek: din 8.480'—.
Varščina: din 1.695'97.
Pritekline: din 320'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II.,
dne 4. aprila 1938.
*
I 84/38.	1064
Dražbeni oklic.
Dne 24. m a j a 1938. dopoldne ob d e-vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Selci vi. št. 126.
Cenilna vrednost: din 16.299‘80.
Najmanjši ponudek: din 12.867'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-bermm naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 5. aprila 1938.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
374.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 5. aprila 1938.
Besedilo: Nardin A. in drug, parna pekarna.
Obratni predmet: Izvrševanje pekovske obrti.
Besedilo firme se odslej glasi: Parna pekarna »Ada«, A. Nardin in drug. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 5. aprila 1938.
Rg A III 213/6.
*
375.
Sedež: Krško.
Dan vpisa: 5 aprila 1938.
Besedilo: A. Šušteršič.
Izbriše se dosedanji imetnik Šušteršič Anton.
Vpiše se novi imetnik: Šušteršiča Antona dediči.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 5. aprila 1938.
Pos I 145/3.
Izbrisale »o se nastopne firme:
376.
Sedež: Gornja Radgona.
Dan izbrisa: 10. februarja 1938. Besedilo: Rozmanič Peter, trgovina z mešanim blagom.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 10. februarja 1938.
R A III 122/5.
*
377.
Sedež: Jesenice.
Dan izbrisa: 14. marca 1938.
Besedilo: Tršan.
Obratni predmet: Izdelovanje, nakup ter prodaja kovinskih izdelkov in strojev in nabava v to potrebnih surovin. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. marca 1938.
Rg A V 205/2.
*
378.
Sedež: Kostanjevica pri Krškem.
Dan izbrisa: 30. marca 1938.
Besedilo: Trgovina z vinom na debelo in drobno.
Imetnik: Bučar Lavoslav.
Zaradi opustitve oorata.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 30. marca 1938.
Reg II A 5/2.
*
379.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 21. februarja 1938. Besedilo: Arčon & Zobec.
ObraJni predmet: Trgovina z morski-
mi in domačimi ribami ter sadjem na drobno in debelo.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 1IL, dne 19. februarja 1938.
Rg A VI 47/6.
*
380.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 1. marca 1938.
Besedilo: »Fortuna« trgovska družba Bizjak & Comp.
Obratni predmet: Trgovska agentura in komisijska trgovina.
Zaradi opustitve oorata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1938.
Rg A V 166/8.
*
381.
Sedež: Ljubljana.
Dan izurisa: 1. marca 1938.
Besedilo:	M.	Jankole,	komanditna
družba.
Obratni predmet: Trgovinski obrt velikega obsega [§ 140. (3) obrt. zakona.]. Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. februarja 1938.
Rg A VII 94/3
*
382.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 24. marca 1938.
Besedilo: P. Krečič.
Obratni predmet: Tovarna tiskarskih barv in kemičnih izdelkov.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. marca 1938.
Rg A V 243/5.
*
383.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 21. februarja 1938. Besedilo: Valentin Lučin.
Obratni predmet: Trgovina z galanterijskim blagom.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. februarja 1938.
Rg A IV 17/4.
*
384.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 21. februarja 1933. Besedilo: Maschke & Komp.
Obratni predmet: Trgovina z usnjem. Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. februarja 1938.
Rg A V 155/4.
*
385.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 24. marca 1938.
Besedilo: Mlakar & Kranjc.
Obratni predmet: Trgovina s špecerijskim, galanterijskim in kolonialnim
blagom na drobno in prodaja sadja, zelenjave, piva in pokalic.
Okrožno kot trg, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. marca 1938.
Rg A IV 196/3.
Konkurzni razglasi
886. 1122 Potrditev poravnave.
Konkurzna stvar Žilica Bogdana, trg. v Ljubljani.
Potrja se poravnava, sklenjena na poravnalnem naroku dne 81. marca t. 1. pri podpisanem sodišču med prezadol-ženeem in njegovimi upniki.
Okrožno sodišče r Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1938.
St. 6/37—211.
387.	1124
Potrditev poravnave.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Ljubljani je v poravnalni stvari dolžnice ležeče zapuščine po pok. Binderju Karolu, tovarnarju v Ljubljani, Slomškova ulica 10, odobrilo poravnavo, sklenjeno med dolžnico in njenimi upniki na poravnalnih narokih dne 16. januarja in
9.	marca t. 1.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. aprila 1938.
Por 3/38-35.
388.	1120
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnice Repše Leopoldine v Ljubljani, lastnice nepro-tokolirane tvrdke Ignac Repše, mizarstvo in trgovina s pohištvom v Ljubljani, Igriška ulica, je končano.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. aprila 1938.
Por 30/37—79.
389.	1121
Potrditev poravnave.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Ljubljani potrjuje v poravnalnem postopanju dolžnika Kemperleta Frana, pos. na Češnjici št. 32 nad Škofjo Loko, na poravnalnem naroku dne 10. decembra 1937. med dolžnikom in njegovimi upniki sklenjeno poravnavo.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1938.
Por 26/37—53.
390.	1123
Potrditev poravnave.
Poravnalna stvar Pušavca Franca, posestnika in trgovca v Lahovčah št. 39, p. Komenda.
Potrja se poravnava, sklenjena na poravnalnem naroku pri okrajnem sodišču v Kamniku dne 5. januarja t. 1. med dolžnikom in njegovimi upniki.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1938.
Por 29/37-36.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 1093 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. aprila 1938.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . 1.784,868.189-31 (+ 2,746.993-44) Devize, ki niso v podlogi 403,782.668-90 (+23,192.031-85) Kovani novec 406,933.936’50(+ 1,442.470-—) Posojila . . . 1.595,453.080 09 (—17,508.579-25) Vrednostni
papirji ... 197,306.941-45 (— 125.000-—) Prejšnji pred je ml
državi ... 1.640,008.230-07 (+	20.357-28)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda 196,866.105-74 V rednosti ostalih fondov ........... 35,376.946'-
Nepremični-
ne	 162,661.036-25	(+	507 157	33)
Razna aktiva 2.268.993.652-17 i+	6,665.843	48)
9.292.250.786-48
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . .	180,000.000-—
Rezervni fond ....	201,785.608-90
Ostali fondi	36,404.702-21
Novčanice v
obtoku . . 5.867,465.200--(- 7,057.900--) Obveze na
pokaz	2.627,232.631'84(+ 20,065.592'31)
Obveze z rokom ....	60,000.000—
Razna pasiva 340,362.643-53(+ 3,933.581"82)
9.292.250.786-48
Obtok in obveze . . .	8.484,697.831-84
Celotnokritje .... z7*03 Vo Kritje v zlatu .... 26'91c/.
Obrestna mera:
po eskomptu ,.•••«•••• 5%
po zastavah: na zlato in varante ••••••• 6%
na vrednostne papirjel • ••••• 6?£
*
VI — št. 20.860/38.
1106
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo za mestni vodovod:
I. 4.000	m litoželeznih	cevi 0	80	mm,
500	m litoželeznih	cevi 0	100	mm,
1.000	m litoželeznih	cevi 0	150	mm.
II. 30	komadov kompletnih	zasun-
kov 0 80 in 0 100 nun,
61 komadov fasonskih kosov.
III. 200 kom. vodomerov mokroteka-čev 0 20 nun za pretok do 3 m"/h,
50 komadov vodomerov mokrotekačev 0 25 mm,
3 komade vodomerov mokrotekačev 0 80 mm kombiniranih,
50 komadov vodomerov mokrotekačev 0 30 nun.
Ponudbe je vložiti pri mestnem teh-
ničnem oddelku — odsek za vodovod, Krekov trg 10/11 v Ljubljani.
Licitacija sc bo vršila istotam dno
11.	maja 1938. ob 11. uri. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami pri tehničnem oddelku — odsek za vodovod, Ljubljarid, Krekov trg 10/11. Ponudniki predlože svoje ponudbe lahko tudi posamezno za skupino razpisanih dobav.	.1)
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 12. aprila 1938.
Predsednik:
Dr. Adlešič Juro s. r.
*
III/2 No. 20.727/38.
1107
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku 14 dni za mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici št. 2 in mestna dnevna otroška zavetišča. za proračunsko leto 1938./39. ponovno dobavo
špecerijskega blaga.
Vsi tozadevni dobavni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami pri mestnem socialno-političnem uradu v Mestnem domu, II. nadstropje, soba št. 2.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložili v zapečateni kuverti do 30. aprila 1938. do 11. ure dopoldne v mestnem socialno političnem uradu v Mestipim domu
II.	nadstropje, soba št. 2.
Kavcijo v izmeri 5% ponudbene vsote je vložiti pri mestni blagajni najkasneje do 30. aprila 1938. do 10. ure dopoldne.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 12. aprila 1938.
Predsednik:
Dr. Adlešič Juro s. r.
*
0.	štev. 853/1.
1104 2-1
Razglas.
Tvrdka Bergman Josip in drug v Ljubljani, Malenškova ulica št. 1, namerava postaviti na parceli št. 226. k. o. Zg. Kašelj v občini Polje, srez Ljubljana, izde-lovalnico za loj, trgovske obratne prostore za trgovino s črevi ter pripadajoča gospodarska poslopja. Podjetje je predložilo predpisane načrte in prosilo za izdajo stavbene .dovolitve.
Pristojno po § 121. in v zvezi s §§ 107., 108. in 109. zakona o obrtih ter na podstavi §§ 84. in 89. gradbenega zakona in končno ustreznih določil zakona o občem upravnem postopku — razpisuje sresko načelstvo komisijski ogled in razpravo za četrtek dne 28. aprila 1938. ob 16.
Komisija se sestane na mestu samem.
Vabijo se vsi interesenti, da prijavijo ev. ugovore in pomisleke najkasneje ob razpravi ustno ali pismeno, ker bi se | poznejši ugovori mogli upoštevati le y I toliko, kolikor bi se tikali javnih koristi.
Načrti naprave so do dneva razprave vsakomur na vpogled pri sreskem načelstvu v Ljubljani, Hrenova ulica št. U med običajnimi uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Ljubljani, due 13. aprila 1938.
J. No. 51/110-1938.	1013 3-2
Razglas
o drugi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 38—43 državne ceste št. 50.
Ker prva. z razglasom z dne 23. februarja 1938., T. No. 51/72, razpisana licitacija za oddajo dobave gramoza na progi km 38—43 državne ceste št. 50 ni uspela, razpisuje sresko načelstvo v Celju drugo javno ustno licitacijo na soboto dne 30. aprila 1038. oh 11. uri v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju.
Oddala se bode dobava 460 m* gramoza za znesek 24.840'— dinarjev. Kavcija znaša 3.000'— dinarjev.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v prilogi k 18. kosu »Službenega lista kralj, banske uprave dravske banovine« z dne
2.	marca 1938.
Sresko načelstvo v Celju, dne 6. aprila 1938.
•i*
V. No. 433/15.	1021	a	2—1
Razpis
druge ustne licitacije za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu, ki se zaradi neuspeha prve licitacije vrši
za 6 odsekov dne 7. maja t. 1. ob eni mri popoldne v občinski pisarni v Kostanjevici;
za vse ostale odseke pa dne 9. maja t. 1. ob desetih dopoldne v pisarni tehničnega razdelka.
Popolni razglas glej v prilogi k 16.kosu .»Služb, lista« z dne 23. februarja 1938. oz. prilogi k 30. kosu Služb, lista« z dne
13.	aprila 1938.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu, dne 9. aprila 1938.
*
T. No. 406/2—F.	996	3-3
Razglas.
Ker je I. ustna licitacija za dobavo gramoza za državni cesti št. 2 in 51 le delno uspela, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju
II.	ustno licitacijo na dan 27. aprila 1938. s pričetkom ob 9. uri v pisarni tehničnega razdelka.
Druga licitacija se bo nanašala na sledeče proge:
Na državni cesti žt. 2:
1. med km 663'5 do 674'0,
2. med km 674'0 do 678'0,
3. med km 678 0 do 687'0.
Na državui cesti št. 51:
4. med km 11*5 do 21'920.
Dražbeni pogoji so razvidni v razglasu o I. licitaciji gramoza v »Službenem listu« od 2. marca 1938., št. 18.
Tehničtii razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 1 aprila 1938,
Ad prez. št. 2771/37 in 193/38.	1126
Razpis.
Obča državna bolnica v Ljubljani razpisuje na podstavi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 14. decembra 1937., S. št. 33.334 ih z dne 3. februarja 1938., S. št. 2237, v skrajšanem roku 15 dni od prve objave v »Službenih novinah
1. mesto šefa nevrološkega oddelka;
2. mesto zdravnika-uradniškega pripravnika.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih in zakonu o bolnicah, za šefa nevrološkega oddelka pa morajo imeti položaj V. ali IV/2 položajne skupine in bili specialisti za nevrologijo.
Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti neposredno pri sanitetskem oddelku ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Iz upravne pisarne obče drž. bolnice v Ljubljani, dne 14. aprila 1938.
Štev. 945.	1094 3—1
Razpis
dobave drv za umobolnico Ljubljana-Studenec.
Uprava umobolnice razpisuje dobavo:
150 klim bukovih drv za Ljubljano,
100 kbm bukovih drv za Studenec.
Zanimanci naj predlože najkasneje do 30. aprila 1938. ob 12. uri svoje pismene, z din 10'— kolkovane, ponudbe upravi umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52, kjer dobe med uradnimi urami tudi dobavne pogoje.
Uprava umobolnice Ljuhljana-Studenec v Ljubljani,
dne 12. aprila 1938.
Sl- 336.	1053—3—2
Razpis dobav
za umobolnico Ljubljana-Studenoc.
Na podlagi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu razpisuje uprava bolnice v skrajšanem roku 20 dni
II.	pismeno dražbo za dobavo špecerijskega blaga in hišnih potrebščin za bolnico v Ljubljani in na Studencu v času od 1. aprila do 30. septembra 1938.
na dan 5. maja 1938. ob 11. uri v pisarni umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52.
Podrobni pogoji in ostala pojasnila se dobe pri upravi umobolnice med uradnimi urami.
Od uprave umobolnice Ljubljana-Stu-denec v Ljubljani, dne 8. aprila 1938.
Št. 955/1938.	990-3-3
Razpis
dobave mleka za umobolnico Ljubljana-Studenec.
Na podstavi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 25. marca 1938., O. št. 4780, se razpisuje za dobavo mleka za čas od 15. maja do 30. septembra 1938, v skrajšanem roku 10 dni
II.	ustna dražba na dan 22. aprila 1938. ob 11. uri v pisarni umobolnice v Ljubljani, Poljanski nasip 52.
Pogoji in ostala pojasnila se dobe v pisarni bolnice med uradnimi urami.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljuhljana-Studenec v Ljubljani,
dne 4. aprila 1938.
Štev. 2813-2817.	1098	3-1
Razpis licitacij.
Na podstavi čl. 82., 85.a, 86.a, 88., 89., 94. in nasl. zakona o državnem računovodstvu in v zvezi s pravilnikom o izvrševanju določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« istega zakona razpisuje uprava »lrž. zdravilišča v Topolščici sledeče licitacije za nabavo živil, gospodarskih in hišnih potrebščin, drv in premoga ter zdravil, kemikalij, filmov, sanitetnih in kirurgičnih potrebščin, in to za čas od dneva licitacije do 30. septembra 1938., in sicer bodo:
dne 9. maja 1938. druga javna pismena licitacija za nabavo mesa in druga javna pismena licitacija za nabavo mesnih izdelkov, jajc in perutnine;
dne 10. maja 1938. druga javna pismena licitacija za nabavo mleka in mlečnih izdelkov;
dne 12. maja 1938. druga javna pismena licitacija za nabavo moke in špecerijskega blaga;
dne 20. maja 1938. prva javna pismena licitacija za nabavo drv in premoga v času do 31. marca 1939.;
dne 23. maja 1938. prva javna pismena licitacija za nabavo zdravil, kemikalij, filmov, sanitetnega in zavojnega materiala ter kirurgičnih potrebščin.
Vse informacije glede licitacij in kavcije daje uprava pismeno proti pravilno kolkovani vlogi in plačilu stroškov z.a‘ dražbene in dobavne pogoje.
Uprava drž. zdravilišča v Topolščici, dne 11. aprila 1938.
}{;
81. 149/38.	1090
Objava dražbe.
Licitacija zastavljenih predmetov bo dne t>. in 12. maja t. I. ob 15. uri popoldne na Poljanski cesti št. 15.
Mestna zastavljalnica v Ljubljani,
dne 12. aprila 1938.
•j;
Broj 18.210/38.	1066—3—2
Otflas licitacije.
Središnji ured za osiguranje rudnika održače u prostorijama Okružnog nreda za osiguranje radnika u Osijeku na dan 30. aprila 1938. u 11 sati prvu javna pismenu ofertalnu licitacija za izdava-nje tapetarskih radova i polaganje podov« od linoleum.a na novogradnji ured-ske zgrade Okružnog ureda za osiguranje rudnika u Osijeku.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda za tapetarske radove na novogradnji Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku.
Kaucija imade se položiti prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne,
L
zakašnjele, nepropisno sastavljene ili nepotpiuie ponude ne če se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobili dnevno kod Tehničkog otseka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/IV., soba broj 41G, ili kod Gradjevne uprave Sre-dišnjeg ureda za osiguranje radnika u Osijeku, Nodilov trg 4, za vreme ure-dovnih sati uz naplatu od din 30'—.
Smlišnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, dana 7. aprila 1938.
Razne objave
1102
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela »Drava« lesna intl. d. d. v Mariboru
dno 30. aprila 1938. ob 15. uri v pisarniških prostorih družbo v Mariboru, Meljska cesta št. 91, z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v lfelu 1937. ter predložitev računskih zaključkov.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Sklepanje o poročilu upravnega sveta, o odobritvi računskih zaključkov in o razrešniei upravnemu svetu.
4. Volitev nadzorstvenega sveta.
5. Slučajnosti.
P r i p o m b a. Po § 9. družbinih pravil daje posest ene delnice pravico do enega glasu. Delnice, ki upravičujejo glasovanje, se morajo po § 14. pravil založiti vsaj štiri dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Mariboru, ali pisarni družbe v Mariboru, Meljska cesta št. 91.
Upravni svet.
*
1091.
Vabilo na občni zbor
I. slov. tovarne miner, voda, sodavice in brezalkoholnih pijač r. z. z o. z. v Ljubljani,
ki se bo vršil v ponedeljek 25. aprila 1938. oh 18. uri v Dvorakovi ulici štev. 8/1 v Ljubljani
s sledečim dnevnim redom:
1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo o poslovanju.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev računskega zaključka.
5. Volitev načelstva, namestnikov, nadzorstva in razsodišča.
6. Prememba pravil.
7. Raznoterosti.
Odbor.
1080
Vabilo na XVII. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Salus d. d. v Ljubljani
v družbeni pisarni v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 10, v petek dne 29. aprila 1938. ob 17. uri z naslednjim
dnevnim r e d o m:
1. Poročilo upravnega odbora.
2. Poročilo nadzorstvenega odbora.
3. Razdelitev čistega dobička iz 1. 1987.
4. Sklepanje o nakupu nepremičnine.
5. Sklepanje o dopolnitvi § 13. pravil glede uporabe rezervnega fonda.
6. Eventualnosti.
Pripombe: Občni zbor je po § 19. družbenih pravil sklepčen, če je zastopana po njegovem prvem sklicanju četrtina delniške glavnice.
Posest 10 delnic upravičuje do enega glasu.
Delnice je treba založiti vsaj do dne
23.	aprila 1938. pri družbeni blagajni.
Ljubljana dne 12. aprila 1938.
Upravni odbor.
❖
1108-2-1 Poziv upnikom.
Kmetijsko društvo za dekanijo Novo mesto in okolico r. z. z o. z. v Novein mestu je prešlo v likvidacijo in poziva
upnike, da se zglase pri zadrugi in naznanijo svoje terjatve.
Likvidatorji.
*
1128
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bicikel, reg. štev. 398, ki je bila izdana od sreskega načelstva v Črnomlju. Proglašam jo za neveljavno.
Karin Anton s r., Vinica.
$
1092
Objava.
Proglašam za neveljavne na moje ime se glaseče sledeče dokumente, ker so mi bili ukradeni v noči od 10. na 11. april t. L: šoferska legitimacija št. 141.; prometna knjižica za avto št. 13710; kolektivni potni list štev. 32146, izdan pod št. 3273/1 dne 30. marca 1937., veljaven za inozemstvo; planinska legitimacija št. 1392; triptik za Italijo št.. 198.820; triptik za Avstrijo št. 37.514.
Lužar Ciril, dehtist, Škofja Loka.
*	1089
Objava.
Izgubil sem orožni list R. Nr. 575, izdan od sreskega načelstva Maribor desni breg ter ga proglašam za ne* veljavnega.	<
Ing. Kurt Pachcr s. r., Pivola 10.	i
Aktiva:
Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d. v Škofji Loki Bilanca z dne 31. decembra 1937.
1070
Pasiva:
1. Blagajna	,	,	.
2. Dolžniki	,	,	.
3. Centrala	,	,	.
4. Stroji .	,	«	,
5. Omrežje	.	.	.
G. Transformatorji
7. števci	.	.	.	.
8. Orodje	.	.	.	»
9. Premičnine . •
10. Prodajalna , .
11. Blago	.	.	.	,
12. Olje in maža . .
13. Račun kapitala ,
dan 1.886-08 365.590.61 208.953-— 324.804-— 174.367-— 20G.948-— 149.534’— 12.177-— 25.491— 11.790— 92.715-39 15.133-25 243.449-26
1,892.833-59
Delniška glavnica Upniki . , ,
din 1,250.000 642.833-59
1,892.833-59
Zgnila;
Račun zgube in dobička.
Dobiček:
Obratovalni stroški .... Davki in pristojbine . . . Obresti		 . Inventarni odpisi .... Dobiček v letu 1937. . . .	din 634.584-54 18.354-95 43.780-50 147.829-85 7.593-90	Tok 	 Števil in.-i		 Instalacijsko delo .... Blago	din 701.343-19 55.824-75 17.815— 77.100-80
	852.143-74		852.143-74
			
Škofja Loka dne 31. decembra 1937,
Upravni svet.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga liakarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: Q> Mibalek v Ljubljani,