Časopis „NAPREJ' izhaja dvakrat mesečno in sicer 4. in 18. Uredništvo, administracija in ekspedicija : Idrija; št. 75. Vse denarne pošiljatve na naslov : Upravništvo „Naprej". Vse d.opise in spise na uredništvo. 1 Lasrnik lista: „ Idrij ska okrajna organizacija.' Naročnina za celo leto: v Idriji (brez donašanja na dom): K 1 ‘92, (z donaša-njem na dom); K 2'40, po pošti K 2'50; v Nemčijo 3 krone. Posamezne številke 8 vin. Naše zadružno delo. 11. m. m. se je vršil pni občni zbor «Prve idrijske čipkarske zadruge v Idriji». Računski zaključek, ki se je izdal o delovanju njenem, kaže prav ugodno sliko razvoja zadruge, kateri niso pri krstu kumovali bogati strici . . . 102 čipkarici sle do konec 1. 1905. pristopili ter delali za zadiugo. Za 5517 K 53 vin. se je napravilo blaga, za 4087 K pa poslalo med svet; denarnega promela pa je imela zadruga 21.963 K 63 v. Premoženjsko stanje je nastopno: aktiva znašajo 6001 K 75 vin., pasiva pa 5420 K 70 vin. Čistega dobička pa je bilo 581 K 5 vinarjev. «Prvo idrijsko čipkarsko zadrugo» so ustanovile čipkarice, katere jo upravljajo in katere edino zamorejo biti zadružnice. Misel ustanoviti: Prvo idrijsko čipkarsko zadrugo se je porodila v ženskem društvu «Vtda», ki je dalo tudi svoje prihranke v znesku 357 K 1 vin. kot brezobrestni temeljni kapital. Ustanovila se je meseca aprila 1. 1905., delovanje pa pričela julija meseca istega leta. Sprva se je razvijala skromno, sedaj pa že precej mogočno razprostira svoje peruti, kar dokazuje dejstvo,, da je mesec januarij 1. 1906. presegel sam celotni promet prejšnih šestil) mesecev. Danes dela za zadiugo nad 300 čipkaric — in danes je še-le začetek velikega dela. Da pa je bilo «Prvi idrijski čipkarski zadrugi» mogoče tako razvijati se, je zasluga v prvi vrsti marljivih voditeljic-odbornic ter vodstva «Občnega kon-sumnega društva», ki je podprlo svojo se-strico-zadrugo najkolegialnejše ter ji še vedno z dejanjem in svetom stoji v krepko pomoč. «Prva idrijska čipkarska zadruga» ima svoje odjemalce v vseh avstrijskih mestih ter je šla tudi že v Nemčijo in Francijo. Vsi upi in vse nade so tu, da se je s «Prvo idrijsko čipkarsko zadrugo» započela nova, svetla doba slovenskim čipkaricam na Kranjskem in na Goriškem. In ako se to izvrši in izpolni, bo to zasluga organiziranega proletariata v našem okraju. 18. m. m. pa se je vršil redni občni zbor «Občnega konzumnega društva», te stare našo zadruge, ki ponosno jadra med razburkanimi valovi konkurence in nasprotstva do zmage. Računski zaključek za J. 1905. kaže 438.325 K 12 vin. denarnega prometa. Samega blaga se je prodalo za 176.000 K. Žita pa smeljejo 80 vagonov. Prodajalne in notranji promet, valjčni mlin in prodana moka izkazujejo 8703 K 73 vin. čistega dobička. Aktiva «Občnega kousumnega društva« pa znašajo 14 6.528 K 67 vin. Med aktivi so glavne točke vrednosti-posestev in hiš: Posestvo «Podroteja», obšegajoče hišo, gospodarsko poslopje s stanovanji, valjčni mlin, dva travnika in gozd, fungira v bilanci z vrednostjo 62.649 K 52 vin , hiša v Spodnji Idriji s 7304 K; hiši 446 in 507 v Idriji z vsem inventarjem pašo cenjene na 21.451 K 9 vin. 635 članov se zbira okrog «Občnega konsumnega društva», ki trosi blagodejni vpliv svoj po celem idrijskem okraju. Rezervni fond se od leta do leta bolj krepi — sedaj znaša 9 8 58 K 25 vin., društveni sklad znaša 21.0 0 9 K 3 vin., obligacijski sklad pa tvori s\oto 7 9(31 K 49 vin. Vsako leto se «Občno koosumno društvo» bolj okrepi — vsako leto se fondi povečajo, vrednost realitet dejanstveno pomnoži in okrepi . . . Kljub temu pa se da še vsako leto primerna dividenda. V 1. 1904. smo razdelili po 4%i v 1- 1905. pa po 47,%. Rezervni sklad se dotira z 20%, dispozicijski pa s 5%. Odp:si realitet so znašali v J. 1905. — 4688 K 82 vin.! Zadovoljni smo z uspehi «Občnega kon-sumnega društva», zadovoljni z uspehi «Prve idrij-ke čipkarske zadruge». S ponosom gledamo na izvršeno delo v minolem letu in z velikimi upi delujemo nato, da bode naše zadružno delo v tekočem letu doseglo še veliko večje in lepše uspehe. Da bi dala bodočnost nam še to, da bi poleg obstoječih obeh zadrug vscvetela še nova — Delavski dom imenovana, v katerem bo osrednje zatočišče organiziranega proletarjata našega okraja. Potem bomo še ponosnejši na naše zadružno delo! Zato pa: proletarci in proletarke, združite se! Doneski k organizaciji čip-karstva na Kranjskem in Goriškem. m. Ne bo napačno, ako ponatisnemo notico v «Slov. Narodu», ki je izšla kmalu po oni, v kateri se napada idrijska čipkarska šola. Zdi se nam, da je napisana po inicijativi vodij «Osrednjega čipkarskega tečaja», kajti njeni namen je bil edino ta, da čeli napadom v prejšnjih noticah. Autor Š. je najbrže ravnatelj c. kr. obrtne šole g. Šubic. Notica se doslovno glasi tako-le : «Državna akcija za pospeševanje čipkarske domače industrije na Kranjskem in. Primorskem. Središče Kranjske in deloma tu li Primorske čipkarske domače industrije je starodavna Idrija. Idrijski čipkarski okoliš obsega nad 300 km2 in se nahaja v okrajnih glavarstvih Logatec, Kranj, Ljubljanska okolica, Kamnik, Radovljica, Gorica, Tolmin in Koper. Kar se tiče kvalitete izdelanih č:pk, so odlikujejo v prvi vrsti one, ki so izdelane v Idriji, Žireh, Gorenji vasi in v Cerknem, vendar pa ima blago še razne hibe v tehnič-nom ozTU ; v drugih krajih je pa čipkarska j tehnika še bolj pomanjkljiva in zategadelj težko konkurira na čipkarskem trgu. Za slabše izdelke se seveda plačujejo nižje cene in ker so cene potlačene, vpliva to zopet na kakovost blaga. Povprečno zasluži izvežbana čipkarica samo 6 do 8 h na uro, torej pri deseturnem delu na dan komaj 60 do 80 h. Te neugodne razmere so v nekaterih kiajih posebno občutljive, namreč tam, kjer je razvita kupči,a na ta način, da so odjemalci čipk obenem tudi prodajalci sukanca in živil. Čipkarica mora vzeti pri odjemalcu izdelanega blaga sukanec na račun in plača se ji deloma z živili; tako ima odjemaltc trojen dobiček: pri čipki, pri surovem blagu in pri špecerijski trgovini. Da se odpravijo omenjeni tehnični in kupčijski nedostatki, ki tarejo našo čipkarsko industrijo, je pričela vlada z veliko akcijo, ki obsega obenem mnogo prevažnih humanitarnih in splošno kulturelnih naredb, s katerimi namerava temeljito poseči v odnošaje naše čipkarske domače industrije ter pomagati prebivalstvu v gmotnem in duševnem oziru. To akcijo je poverila vlada ravnateljstvu c. kr. centralnega čipkarskega kurza na Dunaju, ki je začelo snovati posebne potovalne kurze za čipkarsko industrijo. Po raznih deželah je danes otvorjenih že kakih 30 takih kurzov, ki imajo značaj pridobitnih šol in bodo ostali mnogo let v enem in istem kraju, da z vsemi silami v zgoraj navedenem smislu vplivajo na povzdigo čipkarske industrije, oziroma na zboljšanje gmotnega položaja naših čipkaric. Prvi tak kurz v idrijskem čipkarskem ozemlju je vlada ustanovila s 1. januarjnm 1906 v Žireh, kjer so prizadeti lokalni faktorji po možnosti podpirali namene naučne naprave. Nujno je želeti, da se prebivalstvo čim preje tesno oklene novega zavoda in se v najšiiši meri poslužuje udobnosti, katere jim bode nudila ustanovljena šola. Treba se je oprijeti dane prilike in merodajni krogi store ljudstvu veliko uriugo, če ga pri vsaki priliki opozarjajo na nove čipkarske kurze ter gladijo pot akciji, ki je v istini velikega gospodarskega pomena za naše ljudstvo. Š. Mislimo, da je v ti notici precej jasno osvetljeno bistvo in namen c. kr. vlade in ravnateljstva c. kr. osrednjega čipkarskega tečaja na Dunaju. * * * Par dni po objavi gorenjo notice, j-* prinesel «Slov. Narod» zopet eno notico pod naslovom «Cipkarstvo», o kateri je napisal naslednji uvod: «Zadnjič smo priobčili od strokovnjakov nam doposiano notico o idrijskem čipkarstvu. Na to notico smo dob li naslednji odgovor.» Mi, ki smo priobčili gorenjo n tico. moramo tudi to, zlasti ker je nad vse interesantna. Prvič, ker jo je spisal bivši župan idrijski, trgovec s čipkami Dragotin Lapanje (sedaj suplent za 1'rancoščino na mestni realki naši), ki je la-dnik firme «Štefana Lapajneta vdova» — drugič, ker je to direktni glas v obrambo čipkarskih trgovcev. Notica se glasi: Cipkarstvo. V štev. 38. «Slav. Naroda» je neznan dopisnik poročal o idrijskem čipkarstvu, ne da bi bil o stvari informiran več kot enostramko. Med vrstami se bero skrita očitanja idrijskim odjemalcem produciranega blaga, kateri baje izkoriščajo s prodajo surovega blaga, t. j. potrebnega sukanca, uboge izmučene delavke in jim plačujejo izdelano blago deloma le z živili. Naj mi bo torej dovoljeno v pojasmlo popisati razvoj čipkarske industrije v Idriji od nje početka. Pred dobro tridesetimi leli se je v Idr ji večina delavsk-h žen in hčera pečalo z izvajanjem čipk, ne da bi inule za svoje blago kakega ralnega odjemalca in mogle računati na fissni postranski zaslužek kake r sedaj. Primorane so bile uboge reve svoje blago dajati na upauje kramaricam, ki so ga po kranjski deželi raznašale na prodaj in delavkam šele po vrnitvi s polovanja denar za blago izplačavale, eventualno tudi neprodano blago vrnile Ob semnjih so prišli v Idrijo tudi hrvaški prekupci nabirat čipke, koje so jim delavke v gostilno prinašale malone zastonj. Leta 1872. je komite idrijskih dam po nasvetu občinskega urada prvič sestavil kolekcijo uzorcev in jo poslal na svetovno razstavo na Dunaju pod kupčijsko tirino «Št. Lapajne», kji r so bile tudi tamošnje čipke premirane z bronzovo kolajno. — Redno nakupovanje blaga, razpošiljanje uzorcev in po teh naročenih čipk. razstavljanje po svetovnih mestih, po celi Avstriji in po inozemstvu je sistematično organiziral umrli župan g. Št. Lapajne s pomočjo svoje soproge. Moralo se je v prvi vrsti skrbeti za proizvajanje ne-h i b n e g a, enakomernega blaga, kajti prve razpošiljatve so se druga za drugo zaradi tehničnih napak in slabega materijala vračale nazaj. Skrbeti je bilo za napravo izvrstnega sukanca, kateri se je delavkam pri prevzemanju dodelanih čipk razdaval v primerni debelosti za vsak uzorec. Odpraviti je bilo treba navalo kupovanja sukanca po različnih prodajalnah v zneskih po 20 vin., kar je povzročilo, da je vsakih par vatlov čipk enega uzorca imelo vsled l’azlične debelosti drugačen obraz. Delavke so bile prisiljene pri tvorni-čarju kupiti potrebni sukanec za celi bodoči kos čipk, kar se še danes izvaja in mora tudi v čipkarskih šolali izvajali v interesu dobrega blaga. To znaša približno za 10 kron produciranega blaga šestdeset vinarjev, kar da tvorničarju čistega dobička 6 vinarjev, delavki pa ne škoduje v nobenem oziru, kajti surovega blaga mora-za svoje čipke imeli in brezplačno ga nikjer ne dobi. O kaki čipkarski šoli ni bilo ne duha ne sluha, ko je idrijska industrija že davno cvetela, in ali je ta sploh ljudstvu ali prizadetim lokalnim faktorjem v poseben dobiček, naj ostane danes nerazmot-reno. Toliko je pribito, da je in bo glavni smoter sedanjih in bodočih čipkarskih šol le škodoval že tako z davki preobloženim čipkarskim kupcem, ki si ne pridobivajo bogve kakega premoženja z izkoriščanjem ubogega ljudstva. Celo podjetje je bilo iz početka na reelni bazi, na 5 °/o otvorjeno in ne nese več kakor vsak meščan potrebaje za pošteno odgojo svojih otrok in skromne življenske potrebe na stara leta. Primerjajo naj se le s skromnimi idrijskimi meščani podjetniki drugih dežela v različnih strokah, ki so si z manjšim naporom pridobili ogromne svote in potem naj se še komu očita oleruštvo. Da reagiram še na opombo, da bi bile delavke p ri si lj e ne kupovati pri tvorničarju čipk za prislužen denar špecerijskega blaga, je neresnica. Špecerijska prodajalna ni v nobeni zvezi s čipkarsko kupčijo in, ako jo ima kdo, je dokaz več, da ga čipke same zadosti ne živijo. Špecerijska prodajalna je ločena in vsakdo tam kupi, koiikor se mu poljubi za stalno ceno, kakor je v vsaki prodajalni. Da si delavka z lastnoročno pridobljenim zaslužkom nakupi živil in obleke za svojo rodbino, je umevno, kajti pri slabih gmotnih delavskih razmerah je prisiljena pomagati možu, očetu pri vzdrževanju rodbine in pač ne ena ne bo v za-vidneui položaju denar naložiti na obresti. Ker pa tudi špecerijska konkurenca v Idriji za to skrbi, da v nizkih cenah prodajalec nadkriljuje prodajalca, si vsaka delavka prodajalno in blago lahko izbere in se nadalje tudi pri sedanji čipkarski konkurenci sam čipkarski kupec vsakršnega tlaka v svojem interesu zdržuje. Toliko v obrambo. L. O enem slovenskem uradniku . . . Imenuje se Josip Koršič; službuje v Idriji pri c. kr. montanskem erarju v činu c. kr. svetnika. Med montanskimi uradniki je on edini rojen Slovenec, menda nekje z Vipavskega. Od nekdaj je ponos slovenskih narodnjakov idrijskih, ki so vsi srečni, da je v c. kr. službi c. kr. montanskega erarja za svetnika on, Slovenec ... Je tudi občinski odbornik, izvoljen na program pol. društva «Jednakopravnost>. Je predsednik šolskega sveta, kateremu je podrejena tukajšna k. k. Werksvolksschule. Skratka: Slovenec je, rodni naš brat, sin majke Slave . . . In skoro ni zameriti narodnjakom, da so nanj ponosni . . . Delavci c. kr. montanskega erarja pa niso narodnjaki — ; narodnih čuvstev ni njihovo srce polno, skrb in briga za bedni obstanek na ti zemlji jih tareta ter sta provzročila celo, da so kar izgubili vso vnemo za tako slovensko-narodno pridobitev kot je slovenski uradnik v c. kr. službi ... Ti ljudje so se navadili gledali na vst c. kr. uradnike z istim merilom, pa naj zapadajo katerikoli narodnosti. O Nemcu Tchemerniggu so govorili, da ni prenapačen, o Cehu Kratkyju so bile razne pritožbe, o Cehu Svobodi se ne govori preslabo, o Nemcu Schmidtu niso bile laskave sodbe itd. O Slovencu Josipu Koršiču pa se ni nihče še izrekel pohvalno, ampak skoro vsakdo zaškriplje z zobmi, kadar se o njem govori ... Ja, je že tako! Internacionalna socialna demokracija je ubila v ljudeh zmisel za slovenske c. kr. uradnike ter yzbudila zmisel za pošteni obstoj v človeški družbi ter za trdovratni boj za delavčeve pravice. In ni ga uradnika pri našem rudniku, ki bi hujše ravnal s slovenskim delavcem, kot ravna Slovenec Koršič. Pri njem je vsak delavec lenuh, za nikar n ež, postopač. «Pa bi delali in bi zaslužili» — zakriči nad delavcem, ki pride k njemu pritožit se nad slabim zaslužkom. Rudar, zbit, zmatran, umazan od polu, kolne na tihem in škriplje z zobmi — Koršič mu pokaže zadnjo plat telesa, s čimur je povedano, da je pritožba vzeta «na znanje». V jami mu je vsak rob mehak kot ilovica. Pride, potolče po kamenu in oitrga že določeni akord — Slovenci rudarji pa umejo pri slovenskem uradniku Koršiču to prednost, da smejo robantiti po slovenski . . . Pri bratovski skladnici ima uboga slovenska sirota v Slovencu Koršiču najboljšega zagovornika za nič dobiti . . . Neprestano se pritožujejo vsi, ki imajo opraviti s Koršičem, da je preveč uljuđen . . Učitelji c. kr. rudniške šole, rudarji vdove, sirote — slednji je ves navdušen, da je pri c. kr. montanskem erarju uslužben kot Slovenec g- Koršič. Drastičen slučaj se je zgodil minule dni. Več voznikom je odtrgal po 5 K; plačal jih je po manjšem gosposkem šihtu kot bi jih imel. Plačilni pravilnik pravi jasno : plačati je vse delavce po najvišjem gosposkem šihtu. Na pritožbo delavcev je g. Koršič po svoji navadi «uljudno» pripovedoval, da naj zahvalijo njega, da imajo še toliko . . . Vse je le njegova milost. Njega in boga naj idrijski rudarji zahvalijo, da se imajo tako dobro. V Afriki je vse drugo, tam še po «seksarju» na dan ne dobé itd. Ustanovite si podporno društvo, kjer bodete vkladali po 5 vin., in imeli bo- dete denar. No, kaj so storili delavci ? Veseli so bili, da imajo za uradnika in predstojnika slovenskega rojaka Josipa Koršiča . . . Gospod nadsvetnik Bilek, pohvalite Kor- šiča ter preskrbite, da kmalu avanzira kam ven iz Idrije. Morebiti bo med Nemci boljši. V Kitzbuchel naj gre — Tschemernigg pa naj pride nazaj! ZMES. Volilna reforma v zmlslu splošne in enake volilne pravice je bila v petek 23. svečana predložena pnrlamenlu. Zgodil se je zgodovinski trenotek, kateri je z napetostjo pričakovalo vse zavedno avstrijsko delavstvo. Min. predsednik Gautsch je upošteval delavsko mnenje ter pod tlakom velikanskih manifestacij 28. novembra 1. 1. obljubil sestaviti volilno reformo v zmislu splošne in enake volilne pravice. Obljubo je držal in izpolnil ne ozirajoč se na vsemogoče intrige privilegirancev. Volilna reforma je tu. Vprašanje nastaja, kakšna je ta reforma? Eno bodi pribito: naperjena je proti socialni demokraciji. Ako bi katera stranka imela glavno pravico pritožiti ter upirati se ti volilni reformi, imela bi to socialna i demokracija. Volilna reforma je res splošna, j ali enaka ni v zmislu popolne enakosti, kajti v sestavi volilnih okrajev se enakost prebivalstva ni upoštevala. Najdrastičnejše se to vidi na flunaju. Okraj Wieden ima komaj 50.000 prebivalcev in ki dozdaj pri volitvah v državni zbor niti samostojni okraj ni bil, dobi dva poslanca, okraj Favoriten, ki šteje 130.000 prebivalcev, dobi le enega! Kako to! V okraju Wieden stanuje sama bogata kasta, na čelu seveda Rot šil d in brata Gutmana, v okraju Favoriten pa sami delavci — socialni demokratje! Na Kranjskem n. pr. se vidi tudi prav jasno, da je volilna reforma napravljena prav po receptu dr. Šušteršiča . . . Ljubljana tvori res samostojni volilni okraj — druga mesta in drugi industrijski kraji pa so zmešani s kmečkimi vasmi! Volilna reforma je izvršena proti socialni demokraciji in v korist klerikalcem. Ali vse to nas ne ovira, da konstatiramo svoje veselje nad dejstvom, da se je predložila. Ge je tudi danes v prid klerikalizmu — vendar gotova stvar je, da bo tudi sedaj še nezavedno ljudstvo izpregledalo klerikalne nakane ter postalo zavedno, socialistično. Glavna reč, da dobi ljudstvo one pravice, ki mu gredo. Volilna reforma seveda pa s tem še ni zagotovljena — če je predložona. Njeni nasprotniki — veleposestniki, nemški liberalci, narodni radikalci, narodni «delavci» in po-dobui elementi — so že par mesecev na delu, kako bi si ohranili svoje dosedanje privilegije. Z volilno reformo so takorekoč vse stranke «nezadovoljne» — in bati se je, da je ne pokopljejo. Delavci bomo na straži — in gorje ljudskim sleparjem. Sklepi naših zborov so v veljavi ! Volilni okraji na Kranjskem so v načrtu takole razdeljeni: 1) mesto Ljubljana; 2) okolica ljubljanska; 3) sodni okraji Radovljica, Kranjska gora in Tržič; 4) okraja Kamnik in Brdo; 5) okraji Vrhnika, Idrija, Logatec in Cerknica; 6) okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica. Vipava in Lož; 7) okraji Litija, Višnja gora in Radeče; 8) okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog in Trebnje; 9) Kočevje, Ribnica, Velike Lašče in Žužemberk ; 10) okraji Novo mesto, Črnomelj, Metlika; 11) okraja Kranj in Škofja Loka. Kdor pozna Kranjsko, ta ve, da za klerikalce te dežele bolj razdeliti niso mogli. Idrija je združena z Logatcom, Cerknico in Vihniko — torej tak industrijalni kraj kot je naš — so djali skupaj s kmetskimi vasmi ! Čisto jasno, zakaj? Idrija je socialistična, en tisoč volilcev bi dala socialnim demokratom, zato je ji postavi za pretežje kmečke klerikalne volilce. Ali pa Litija, Višnja gora in Radeče! V litijskem sodnem okraju je Zagorje z dobro socialistično organizacijo, ki da precej glasov soc. domokraciji, v Višnji gori pa so sami kmetje, nad katerimi vlada klerikalni bič . . . Ali, bodi kakorkoli! Tndi na Kranjsko pride luč zavednosti in izgine črni klerikalizem. Delati bomo morali še intenzivnejše ko doslej! V celoti pa hoče dati načrt Avstriji 455 poslancev, in sicer: Češka dobi 118 poslancev, Dalmacija 11. Galicija 88, Nižje Avstrijska 55, Gornje Avstrijska 20, Salcburško 6, Štajersko 28. Koroško 10, Kranjsko 11, Moravsko 44, Šlezija 13, Tirolska 21. Vorarl-berška 4, Istra 5, Goriška in Gradiščanska 5, Trst z okolico 5. Po narodnosti bi bil uspeh volitev na podlagi te volilne rotor ne tak-le: Nemci bi dobili 205; doslej imeli 205 Cehi », 99 », 87 Poljaki », 64 ■ » 72 Rusini » » 31 » » 10 Slovenci » » 23 » » 15 Hrvatje » » 13 » » 12 Italijani » • 16 , » 19 Rumimi > » 4 » > 5 Vidi se, da bi Slovani precej pridobili. Delavci pa največ. Za socialne demokrate se računa 60—80 mandatov. Predigra bodočih bojev. Klerikalci besné proti socialni demokraciji ter napovedujejo v «Slovencu»: «odločen boj izdajalski, hinavski, judovski, mednarodni podrepinci liberalnega pustolovstva — socialni demokraciji». Zakaj? Zato, ker socialna demokracija odkriva brezobzirno sleparske nakane klerikalizma. V Ljubljani so imeli soc, demokratje javni shod, kjer so razkiinkali slovenske klerikalce tako, kot je bilo potreba — klerikalci so imeli tudi shod, na katerem so «delavci» dr. Krek in dr. Lampe farbali navzoče glede ne-razdružnega zakona, kakor bi ta dva tonzu-riranca vedela: kaj je zakon; svojo kuharico menja lahko dr. Krek vsak teden, isto stori lahko tudi dr. Lampe — in taki celibatorji propagirajo potem nerazdružnost. Oženite se n e r a z d rit ž n o najpoprej — potem pa govorite! Smešno je pač, ako govori katoliški duhovnik o zakonskem stanu, kateri ne pozna prav nič. V Avstriji so se namreč začeli napredni elementi poganjati zato, da izmed zakonskih postavnih določb črtajo barbarske točke o nerazdmžnosti. Gre se zato, da se dvema človekoma, ki nista bila v skupmm življenju srečna, da prosta pot izbrati si srečo. V današnji zakon se hoče dati moralo, današnji zakon se hoče posvetiti ter ga povzdigniti iz sedanjega blata. Ali kaj mar to klerikalcem? Ti vidijo le svojo korist in svoje interese. Socialni demokrat je so za vsako koristno reformo, tako tudi za to! Vs'ed tega besnenje klerikalcev. Prav je tako ! Odkrit boj naj se prične na celi črti — kajti bliža se uresničitev volilne reforme v zmislu splošne in enake volilne reforme; — odtod tudi (e predigre bodočih bojev med svetovnima reform orna med socializmom in klerikalizmom. Ogrski parlament so 19. svečana z bajoneti razgnali ter ga zapečatili. Konflikt, kateri se že dalje časa napenja med večino ogrskega parlamenta in kialjem ogrskim, je dosegel vrhunec in počil . . . Večina ni hotela sprejeti vlade pod kraljevimi pogoji, vsa pogajanja so bila zaman — krona se je naposled odločila za odločilni moment . . . Imenovala je generala Nyirija za kraljevskega komisarja s ph nipolenciarno polnomočjo ter razpustila zbornico. Militarizem se jo porabil proti večini in poslancem, ki so vedno dovoljevali potrebe militarizma . . . Ogrska koalicija je okusila na sebi plodove svojega dela. Zdaj vlada absolutizem — konca ni videli, razvoja ne prerokovali. Najbrže pa pridemo do popolne ločitve Avstrije in Ogrske, kar bo edino pravilno. Revolucija na Ruskem. Vlada divja. Na sto in sto, na tisoče in tisoče delavskega ljudstva se postrelja, pošlje v rudnike v Sibirijo •— hoče se izpodbiti v ljudeh vsako nado na boljše življenje. — V Petersburgu samem je nad 30 000 delavcev brez dela. — Ječe so povsod prenapolnjene. Iz strokovnega gibanja. V letu 1905. je izbuknilo v avstrijski državi 660 mezdnih prepirov, in sicer: 641 stavk (štrajkov) in 19 izprtij. 2620 podjetij je bilo zaseženo s stavkami, stavkalo je med 136.503 delavcev 89.185 oseb. 425 stavk je bilo napadajočih, 100 obrambenih; 11(5 stavk pa je bilo nedoločenih namenov. Kdo plača davke? Zemljiškega davka se je 1. 1904. vplačalo 32,854.132 K, direktnega davka od žganje, vina pa je bilo 140 milijonov kron, davka od mesa, cukra itd. 254 milijonov — indirektni davki so znašali 440 milijonov kron. Vse plača delavec, kateremu se zato noče dati najmanjših pravic! Lz idrijskega, okraja. Žrtev hujskačev proli «Občnemu kons. društvu» in njega ravnatelju sodr. A. Kristanu je postal bivši podpredsednik Obč. kons. društva Anton Treven. Moža so spravili gotovi krogi na led, obetajoč mu zlate .gradove. Vbili so mu fiksno idejo, da se gode v «Obč. kons. društvu» nepravilnosti — vspeh te fiksne ideje je bil, da je v neki seji govoril vse mogoče neresnične reči. Predsednik nadzorstva sodr. A. Štraus ga je opozarjal, da mora govorjeno dokazati, inače se ga smatra za lažnjivca. Temu se je pridružil tudi sodr. A. Kristan, ki je podpisal protokol, v katerem je zapisnikar sodr. T. Filipič napisal, da se je seja izrekla, «da je konstatirano, da je Anton Treven lagal». Anton Treven je šel nato sadr. A. Kristana, Iv. Štrausa in T. Filipiča tožit, radi razž-djenja časti, češ, on ni laž-njivec. Toženci so nastopili dokaz resnice ter dokazali tudi, da je v teh zadevah Treven lagal. Sodnik dr. Ogoreutz je pr pozna), da je dokaz resnice doprinešen ter da je Treven res lagal. Obtoženci so bili oproščeni, Treven pa ja moral plačati troške. Treven pa ni imel še dosti. V svoji zaslepljenosti je ovadil celo sodruga A. Kristana, da je kot ravnatelj «