223
Strokovni prispevek/Professional article
EPIDEMIOLOŠKE ZNAČILNOSTI STAFILOKOKNE
SEPSE (POVZROČITELJ STAPHYLOCOCCUS AUREUS)
V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MARIBOR
V LETIH 2001–2002
EPIDEMIOLOGY OF SEPSIS, CAUSED BY STAPHYLOCOCCUS AUREUS
(STAPHYLOCOCCAL SEPSIS) AT MARIBOR TEACHING HOSPITAL
IN THE YEARS 2001–2002
Božena Kotnik-Kevorkijan1, Slavica Lorenčič-Robnik2, Jelka Reberšek-Gorišek1
1 Oddelek za nalezljive bolezni in vročinska stanja, Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor
2 Center za mikrobiologijo, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1, 2000 Maribor
Prispelo 2003-08-04, sprejeto 2004-03-18; ZDRAV VESTN 2004; 73: 223–6
Key words: risk factors; localized foci; complications; anti-
biotic susceptibility; mortality
Abstract – Background. Staphylococcal sepsis represents a
serious disease carrying high mortality rates. Risk factors, com-
plications and preventive measures are known. At Maribor
Teaching Hospital, patients with staphylococcal sepsis are
treated at the same department at which the sepsis was
diagnosed. Therefore some differences in treatment are
observed at our hospital.
Methods. Retrospective analysis of data of all patients with
staphylococcal sepsis treated at Maribor Teaching Hospital.
Results. Comparing our patients and the data published, no
significant differences in epidemiology of staphylococcal
sepsis were recognized. The factors predisposing to infection
remain the same, the patients are mostly from higher age
groups. Half of the patients had hospital-acquired staphylo-
coccal sepsis. Primary localized infection was recognized in
only 50% of patients. Susceptibility of Staphylococcus aureus
to antibiotics is high, the percentage of MRSA is under 10%.
Despite the existing recommendations for treatment with
antistaphylococcal penicillins, our patients were treated with
various antibiotics, decreasing the mortality rate to 23%.
Conclusions. In view of the collected results, infectologists
should be engaged in the diagnostic and treatment process
in septic patients at all departments of Maribor Teaching
Hospital. Moreover, a further decrease in morbidity, compli-
cations and mortality of staphylococcal sepsis could be
achieved by correct antibiotic treatment and preventive in-
fection-control measures.
Ključne besede: dejavniki tveganja; izvor okužbe; kom-
plikacije; občutljivost za antibiotike; smrtnost
Izvleček – Izhodišča. Stafilokokna sepsa je huda bolezen z
visoko smrtnostjo. Dejavniki tveganja so poznani, prav tako
možnosti zdravljenja, zapleti in ukrepi za preprečevanje sta-
filokokne sepse. V Splošni bolnišnici Maribor (SBM) zdravi-
mo bolnike s stafilokokno sepso na oddelkih, kamor so bili
bolniki sprejeti zaradi osnovne bolezni, zaradi česar prihaja
do odstopanj v diagnostiki in zdravljenju.
Metode. V študiji smo z retrospektivno analizo pregledali po-
pise bolezni za vseh 70 septičnih epizod s pozitivnimi hemo-
kulturami dokazane stafilokokne sepse pri bolnikih, ki so se
zdravili v Splošni bolnišnici Maribor.
Rezultati. Epidemiološke značilnosti naših bolnikov s stafilo-
kokno sepso ne odstopajo od epidemioloških značilnosti sta-
filokokne sepse, objavljenih v literaturi. Obolevajo predvsem
bolniki iz višjih starostnih skupin s poznanimi dejavniki tve-
ganja. Vsak drugi bolnik je pridobil stafilokokno sepso v bolniš-
nici. Primarno stafilokokno žarišče je poznano le v polovici
primerov. Občutljivost za antibiotike je dobra, delež MRSA je
pod 10%. Bolniki so zdravljeni z različnimi antibiotiki, čeprav
so protistafilokokni penicilini antibiotiki izbora za stafilo-
kokne okužbe. Smrtnost naših bolnikov s stafilokokno sepso
je 23%.
Zaključki. Ob rednem vključevanju infektologov v diagnosti-
ko in zdravljenje bolnikov s stafilokokno sepso na vseh oddel-
kih Splošne bolnišnice Maribor, usmerjenem antibiotičnem
zdravljenju in upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje
bolnišničnih okužb, bi lahko obolevnost zaradi stafilokokne
sepse in razvoj septičnih zapletov zmanjšali, posledično bi
zmanjšali tudi smrtnost zaradi stafilokokne sepse.
ZDRAV VESTN 2004; 73: 223–6
224 ZDRAV VESTN 2004; 73
Uvod
Stafilokoki so med najpomembnejšimi in najpogostejšimi
povzročitelji okužb pri človeku (1). Nahajajo se na koži in
sluznicah človeka kot del normalne mikrobne populacije. Gle-
de na njihovo sposobnost, da koagulirajo krvno plazmo, jih
delimo na koagulazno pozitivne stafilokoke, med katerimi je
najbolj patogen Staphylococcus aureus. Koagulazno nega-
tivnih stafilokokov je vsaj 30 vrst in postajajo vse pomembnej-
ši povzročitelji okužb, povezanih z uporabo umetnih snovi.
Staphylococcus aureus predstavlja zaradi razvoja odpornosti
na številne antibiotike vse večji terapevtski in epidemiološki
problem. Človek se lahko kolonizira s Staphylococcus aureus
kmalu po rojstvu (nos, žrelo, koža, redkeje nožnica, črevo,
presredek). Od tu se stafilokoki razširijo na katerikoli del tele-
sa in tudi v okolico. V okolju lahko preživijo več mesecev. Če
stafilokoki, ki se nahajajo na sluznicah ali koži, premagajo
lokalne fagocitne mehanizme in vdrejo v limfalni sistem ali
kri, povzročijo stafilokokno bakteriemijo in sepso. Stafilokok-
na sepsa predstavlja najtežjo obliko stafilokoknih okužb, ki
ima zaradi težkega kliničnega poteka in pogostih zapletov še
zmeraj visoko smrtnost. Stafilokokna sepsa je lahko pridobl-
jena doma ali v bolnišnici (2).
Izhodišča
Stafilokokna sepsa ima še zmeraj visoko smrtnost, in sicer 11–
43% (3). Pred okužbo vedno pride do kolonizacije s S. aureu-
som, izvor pa so simptomatski ali asimptomatski nosilci. Epi-
demiološko je pomembno predvsem nosilstvo proti metici-
linu odpornega S. aureusa (MRSA) (4). Stafilokokna bakteri-
emija je najpogosteje posledica lokalne okužbe, iz katere pro-
drejo povzročitelji v kri. Stafilokokno žarišče je lahko zelo
majhno in na videz nepomembno in zato tudi spregledano,
lahko pa je klinično pomembno (2, 4). Le manjši del stafilo-
koknih bakteriemij se razvije v sepso. Med najpomembnejši-
mi dejavniki tveganja so visoka starost, huda osnovna bolezen,
zdravljenje z imunosupresivnimi zdravili, kemoterapija, umet-
ni pristopi v telo, vsadki, intravensko vbrizgavanje mamil, in-
vazivni posegi, slabo nadzorovana sladkorna bolezen z inzu-
linskim zdravljenjem, kronična ledvična insuficienca, kronič-
ni aktivni hepatitis, srčnožilne bolezni (3, 4). Potek stafilo-
kokne sepse je lahko hiter z razvojem šoka in odpovedjo raz-
ličnih organov ali pa počasen z nastajanjem septičnih zasev-
kov v drugih tkivih in organih. V tretjini primerov pride do
zapletov v smislu razsoja okužbe, prizadet pa je lahko kateri
koli organ. Stafilokokno sepso najpogosteje spremlja razvoj
endokarditisa, lahko pa se razvije osteomielitis, septični artri-
tis, meningitis, pljučnica, perikarditis, epididimitis, piogeni
zasevki po koži, v podkožju in na notranjih organih (5).
Diagnozo postavimo na osnovi klinične slike in dokaza S.
aureus iz hemokultur ali brisa kožnih sprememb oziroma
punktata septičnih žarišč v drugih prizadetih organih ob kli-
nični sliki sepse (6). Zdravljenje traja vsaj 14 dni, pogosto pa 4
ali 6 tednov, problem predstavlja razvoj odpornosti na anti-
biotike. Ne navsezadnje je zdravljenje drago (3–5).
Stafilokokno sepso je večkrat možno preprečiti z odkrivan-
jem in zdravljenjem primarnih stafilokoknih žarišč, z dekolo-
nizacijo nosilcev MRSA ter osamitvijo nosilcev stafilokokov
in bolnikov s stafilokoknimi okužbami. Zlasti je možno pre-
prečiti stafilokokno sepso kot bolnišnično okužbo (7–10).
V prispevku opisujemo epidemiološke lastnosti stafilokokne
sepse pri bolnikih, zdravljenih v Splošni bolnišnici Maribor
(SBM), občutljivost S. aureusa, osamljenih iz vzorcev kužnin
pri teh bolnikih, in dejavnike tveganja pri bolnikih za razvoj
stafilokokne sepse. Prikazujemo možnosti za preprečevanje
in zgodnejše odkrivanje stafilokokne sepse ter možnosti za
usmerjeno in racionalno zdravljenje bolnikov s stafilokokno
sepso.
Bolniki in metode
V retrospektivno analizo smo vključili vseh 67 bolnikov (38
moških in 27 žensk) s 70 epizodami mikrobiološko dokazane
stafilokokne sepse, ki so se zdravili v SBM v letih 2001–2002.
Podatke za analizo smo dobili iz popisov bolezni in podatkov
Centra za mikrobiologijo ZZV Maribor. Za vsakega bolnika
smo zajeli oddelek, kjer je bolnik ležal, starost, spol, občutlji-
vost S. aureusa na antibiotike, opredelili sepso kot bolnišnično
ali doma pridobljeno, poiskali primarna stafilokokna žarišča,
Razpr. 1. Delež bolnikov s stafilokokno sepso po oddelkih (sku-
paj 70 bolnikov).
Table 1. The percentage of patients with staphylococcal sepsis
according to hospital departments (a total of 70 patients).
Oddelek Število bolnikov
Department Number of patients
Oddelek za nalezljive bolezni in vročinska stanja
Department of Infectious Diseases
17 (24,3%)
Oddelek za intenzivno interno medicino
Department of Medical Intensive Care
3 (4,3%)
Oddelek za kardiologijo
Department of Cardiology
3 (4,3%)
Oddelek za hematologijo
Department of Hematology
5 (7,2%)
Oddelek za gastroenterologijo
Department of Gastroenterology
3 (4,3%)
Oddelek za pljučne bolezni
Department of Pulmonary Diseases
3 (4,3%)
Oddelek za revmatologijo
Department of Rheumatology
5 (7,2%)
Oddelek za endokrinologijo
Department of Endocrinology
2 (2,8%)
Oddelek za nefrologijo
Department of Nephrology
7 (10,0%)
Oddelek za dializo
Department of Hemodialysis
2 (2,8%)
Oddelek za intenzivno terapijo kirurških strok
Department of Surgical Intensive Care
2 (2,8%)
Oddelek za splošno kirurgijo
Department of General Surgery
1 (1,4%)
Oddelek za ortopedijo
Department of Orthopedics
4 (5,7%)
Oddelek za travmatologijo
Department of Traumatology
3 (4,3%)
Oddelek za kardiokirurgijo
Department of Cardiosurgery
1 (1,4%)
Oddelek za kožne in spolne bolezni
Department of Dermatology and Venerology
3 (4,3%)
Oddelek za nevrološke bolezni
Department of Neurology
6 (8,6%)
Razpr. 2. Izvor stafilokokne sepse – primarno žarišče (70 sep-
tičnih epizod).
Table 2. The origin of staphylococcal sepsis – primary site of
infection (70 septic episodes).
Primarno žarišče Število
Primary site Number
Kožni absces, razjeda / Skin abscess, ulcer 13 (18,6%)
Osteomielitis / Osteomyelitis 3 (4,3%)
Okužba operativne rane / Surgical wound infection 3 (4,3%)
Periferni i. v. pristop / Peripheral intravenous device 3 (4,3%)
Osrednji venski pristop / Central intravenous device 4 (5,7%)
Absces v medenici / Pelvic abscess 1 (1,4%)
Sečila / Urinary tract 5 (7,1%)
Pljučnica, pljučni absces / Lung, pulmonary abscess 2 (2,9%)
Ležišče srčnega spodbujevalnika / Pacemaker site 1 (1,4%)
Neznano / Unknown 35 (50,0%)
225
zaplete in razsoj sepse, dejavnike tveganja oziroma posege in
izhod zdravljenja. Zaradi neenotno vodenih in pomanjkljivo
vodenih popisov bolezni na nekaterih oddelkih SBM v ana-
lizo nismo mogli vključiti nekaterih kliničnih podatkov in
laboratorijskih kazalcev vnetja, značilnih za sepso.
Rezultati
Bolniki s stafilokokno sepso so bili hospitalizirani na različnih
oddelkih zaradi različnih napotnih diagnoz. Na teh oddelkih
so bili tudi zdravljeni (Razpr. 1). Povprečna starost bolnikov je
bila 59,3 leta (od 4 do 87 let), z znatno večjim deležem po 60.
letu starosti (Sl. 1). V 39 primerih je bila stafilokokna sepsa pri-
dobljena v domačem okolju, 31 je bilo bolnišničnih okužb (Raz-
pr. 2). Izvor stafilokokne sepse (primarna lokalna okužba) je
bil znan v polovici primerov (Razpr. 3). Pri 27 bolnikih (38,6%)
je bil opisan piogeni razsoj v različne organe (Razpr. 4). Dejav-
niki tveganja za razvoj stafilokokne sepse so bili znani v 44 prim-
erih (62,9%) (Razpr. 5). Glede občutljivosti za antibiotike smo
spremljali občutljivost proti penicilinu G, oksacilinu, klindam-
icinu in vankomicinu, vendar je bilo samo 27 bolnikov zdravl-
jenih s protistafilokoknimi penicilini (oksacilin), vsi ostali so
dobivali druge antibiotike, na katere je sicer S. aureus občutl-
jiv, vendar so širokospektralni, dražji in povzročajo več stran-
skih učinkov (Razpr. 6). 4 bolniki (5 septičnih epizod) so imeli
stafilokokno sepso, povzročeno z MRSA. Od vseh bolnikov, ki
so se zdravili zaradi stafilokokne sepse, jih je 16 umrlo, ostali
so bili odpuščeni domov ali premeščeni v druge zdravstvene
ustanove (Razpr. 7).
Razpravljanje
Iz prikazanih rezultatov je razvidno, da smo v letih 2001 in
2002 na različnih oddelkih SBM zdravili 70 epizod stafilokokne
sepse. Bolniki so se praviloma zdravili na oddelkih, na katere
so bili sprejeti, specialisti infektologi pa smo bili vključeni v
diagnostiko in zdravljenje teh bolnikov s konziliarnimi pre-
gledi, če so lečeči zdravniki to želeli. Vsak četrti bolnik se je
zdravil na Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja.
Bolniki s stafilokokno sepso so bili iz starejših starostnih sku-
pin, kar je v skladu s tem, da je starost eden najpomembnejših
dejavnikov tveganja za stafilokokno sepso (11)
Od ostalih dejavnikov tveganja sta bila najpomembnejša pris-
otnost osrednjega venskega katetra in predhodni operativni
poseg, kar se prav tako ujema s podatki iz literature (11). Delež
intravenskih narkomanov je bil nižji kot drugod, pri 37% bolni-
kov pa dejavnik tveganja iz popisa bolezni ni bil razviden (11).
Skoraj polovica stafilokoknih seps je bila pridobljena v bolniš-
nici, kar je značilno za stafilokokno sepso, hkrati pa kaže na
možnost, da bi bilo vsaj nekaj stafilokoknih seps možno pre-
prečiti z doslednim izvajanjem ukrepov za preprečevanje
bolnišničnih okužb (5). Od 5 stafilokoknih seps, ki so bile
povzročene z MRSA, je bila samo ena opredeljena kot bolniš-
nična. Iz popisov bolezni je bilo razvidno, da so bili vsi bolni-
ki z doma pridobljeno MRSA sepso bolniki z malignimi bolez-
nimi in vsi vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih hospitalizirani na
Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Izvora okužbe v polovici
primerov nismo uspeli ugotoviti, kar je več, kot navaja litera-
tura (30%) (4). Morda smo premalo pozorni na majhne kožne
spremembe (npr. žulji, manjši urezi, vbodi), saj so kožne spre-
membe glavno vstopno mesto za S. aureus. Pri naših bolnikih
so bila pomembna primarna žarišča okužbe še vnetja sečil in
vnetja ob osrednjem venskem katetru.
Razpr. 3. Piogeni razsoj pri bolnikih s stafilokokno sepso v raz-
lične organe (70 septičnih epizod).
Table 3. Metastatic foci of staphylococcval sepsis (70 septic epi-
sodes).
Metastatska okužba Število
Metastatic infections Number
Pljuča / Lung abscess 17 (24,3%)
Kosti, sklepi / Arthritis, osteomyelitis 2 (2,9%)
Koža in podkožje / Skin and subcutaneous tissue infection 1 (1,4%)
Endokard / Endocarditis 5 (7,1%)
Osrednji živčni sistem / Meningitis, brain abscess 1 (1,4%)
Ledvice / Kidney abscess 1 (1,4%)
Razpr. 4. Dejavniki tveganja za razvoj stafilokokne sepse (70
septičnih epizod).
Table 4. Risk factors associated with staphylococcal sepsis (70
septic episodes).
Dejavnik tveganja Število bolnikov
Risk factor Number of patients
Osrednji venski pristop / Central venous line 15 (21,4%)
Periferni venski pristop / Peripheral intravenous device 3 (4,3%)
Umetno predihavanje / Mechanical ventilation 5 (7,1%)
Urinski kateter / Urinary catheter 6 (8,6%)
Odprte preležanine / Decubitus ulcers 6 (8,6%)
Operativni poseg / Operative procedure 10 (14,3%)
Dializa / Hemodialysis fistulae 5 (7,1%)
Intravenski narkomani / Intravenous drug abuse 2 (2,9%)
Ni znano / Unknown 26 (37,1%)
Razpr. 5. Občutljivost za antibiotike penicilin G, oksacilin, klin-
damicin in vankomicin za 70 sevov S. aureus.
Table 5. Antibiotic susceptibility pattern for penicillin G, oxa-
cillin, clindamycin and vancomycin for 70 S. aureus strains.
Testirani antibiotik Število občutljivih sevov
Tested antibiotic Number of susceptible strains
Penicilin G / Penicillin G 5 (7,1%)
Oksacilin / Oxacillin 65 (92,8%)
Klindamicin / Clindamycin 64 (91,4%)
Vankomicin / Vancomycin 70 (100%)
Razpr. 6. Izid pri bolnikih z epizodo stafilokokne sepse (70
bolnikov).
Table 6. Outcome of staphylococcal sepsis (70 patients).
MSSA sepsa MRSA sepsa
MSSA sepsis MRSA sepsis
Ozdravitev, vrnitev domov
Discharged as cured
39 (60%) 2 (40%)
Premestitev
Transferred
12 (18,5%) 1 (20%)
Smrt
Died
14 (21,5%) 2 (40%)
Sl. 1. Bolniki s stafilokokno sepso po starosti.
Figure 1. Patients with staphylococcal infection according to
age.
KOTNIK-KEVORKIJAN B, LORENČIČ-ROBNIK S, REBERŠEK-GORIŠEK J. EPIDEMIOLOŠKE ZNAČILNOSTI STAFILOKOKNE SEPSE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MARIBOR
226 ZDRAV VESTN 2004; 73
Za stafilokokno sepso velja, da pride v približno tretjini pri-
merov do zapletov v smislu razsoja okužbe, kar smo ugotovili
tudi za naše bolnike, le da pri naših bolnikih ni bil najpogo-
stejši endokarditis, ampak razsoj v pljuča (5). Dopuščamo
možnost, da je bil kakšen endokarditis spregledan, saj pri nas
za razliko od tujih strokovnih priporočil ne opravimo ultra-
zvočne preiskave srca pri vsakem bolniku s stafilokokno sep-
so. Na Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja je ul-
trazvočni pregled srca obvezen pri vsakem bolniku s stafilo-
kokno sepso, opraviti ga morajo tudi bolniki, ki jih je kon-
ziliarno pregledal infektolog (5). Še zmeraj pa je v SBM veliko
bolnikov s stafilokokno sepso, pri katerih se lečeči zdravnik
ne odloči za posvet z infektologom in sam vodi takšnega bol-
nika.
Glede občutljivosti za antibiotike ugotavljamo, da je še zme-
raj dobra, delež MRSA je nizek (12). Kljub temu pa je bilo manj
kot polovica bolnikov zdravljenih z oksacilinom, čeprav so
po strokovni doktrini protistafilokokni penicilini še zmeraj
zdravilo izbire za stafilokokne okužbe (3, 4). Bolniki so bili
sicer zdravljeni z antibiotiki, za katere je S. aureus občutljiv,
vendar so bili to največkrat kinoloni tretje generacije, cefa-
losporini, klindamicin, celo imipenem in različne kombinacije
antibiotikov. Samo pri 12 bolnikih so bili v zdravljenje vklju-
čeni aminoglikozidi. Ponovno ugotavljamo, da je vzrok naj-
brž v tem, da lečeči zdravnik v postopek diagnostike in zdrav-
ljenja ni vključil specialista infektologa.
Smrtnost bolnikov s stafilokokno sepso je še zmeraj visoka,
kar velja tudi za naše bolnike (3, 5). Zaradi majhnega števila
bolnikov je primerjava smrtnosti pri sepsi, povzročeni z MRSA
in MSSA, le informativna. Tuje raziskave so pokazale, da smrt-
nost zaradi sepse MRSA ni višja od smrtnosti zaradi sepse
MSSA. Smrtnost je višja zaradi težjih osnovnih bolezni pri bolni-
kih, ki imajo sepso MRSA in morda tudi zaradi slabše učinko-
vitosti vankomicina v primerjavi s protistafilokoknimi peni-
cilini (13, 14). Smrtnost doma pridobljene stafilokokne sepse
je nekoliko višja kot pri bolnišnični stafilokokni sepsi, najbrž
zato, ker se v domačem okolju sepsa takoj ne prepozna in
bolniki pozno obiščejo zdravnika (5). Pri naših bolnikih pa ni
bilo pomembnejše razlike med smrtnostjo doma pridobljene
stafilokokne sepse (23,1%) in bolnišnične stafilokokne sepse
(22,6%).
Zaključki
Stafilokokna sepsa je še vedno resna bolezen, ki jo je potreb-
no prepoznati in ustrezno zdraviti z antibiotiki. V naši bolniš-
nici smo zdravili bolnike, ki po epidemioloških značilnostih
ne odstopajo od objavljenih podatkov v literaruri. Menimo
pa, da bi bili rezultati lahko boljši, če bi bil v zdravljenje vsake
stafilokokne sepse, ne glede na to, na katerem oddelku bolnik
leži, vključen infektolog (15). Pri vsakem bolniku bo potreb-
no opraviti ultrazvočno preiskavo srca, kar je v deželah z višjim
standardom že rutinska preiskava pri stafilokokni sepsi (5).
Infektologi se moramo znotraj SBM truditi, da bo bolnik zdrav-
ljen z najustreznejšim antibiotikom, kar bomo dosegli s stalnim
osveščanjem zdravnikov naše bolnišnice in pogostimi kon-
ziliarnimi pregledi bolnikov z okužbami, ne samo s stafilo-
kokno sepso (15). Z doslednim upoštevanjem ukrepov za ob-
vladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb vseh zdrav-
stvenih delavcev pa bi lahko še nekoliko znižali delež v bolniš-
nici pridobljene stafilokokne sepse.
Literatura
1. Lejko-Zupanc T. Epidemiologija in klinična slika stafilokoknih okužb. Med
Razgl 2001; 40: Suppl 2: 3–12.
2. Radšel-Medvešček A. Okužbe z zlatimi stafilokoki (Okužbe s Staphylococ-
cus aureus). In: Marolt-Gomišček M, Radšel-Medvešček A. Infekcijske bolez-
ni. Ljubljana: Tangram, 2002: 267–81.
3. Lowy FD. Staphylococcus aureus infections. N Engl J Med 1998; 339: 520–
32.
4. Waldvogel FA. Staphylococcus aureus (Including Staphylococcal Toxic
Shock). In: Mandell GL, Douglas RG, Benett JE, Dolin RV eds. Douglas and
Benett’s principles and practice of infectious diseases. Philadelphia: Churchill
Livingstone, 2000: 2069–92.
5. Petti A, Vance G, Fowler J. Staphylococcus aureus bacteremia and endocardi-
tis. Infect Dis Cli N Am 2002; 16: 413–35.
6. Khatib R, Schaffer C, Johnson LB. Staphylococcus aureus in a single positive
blood culture: causes and outcome. Scand J Infect Dis 2002; 34: 645–7.
7. Kluytmans J, van Belkum A, Verbrugh H. Nasal Carriage of Staphylococcus
aureus: Epidemiology, underlying mechanisms, and associated risks. Clin
Microbiol Rev 1997; 10: 505–20.
8. Jensen AG. Importance of focus identification in the treatment of Staphylo-
coccus aureus bacteraemia. Hosp Infect 2002; 52: 29–36.
9. Doebbeling BN, Breneman DL, Neu HC, Aly R et al. Elimination of Staphy-
lococcus aureus nasal carriage in health care workers. Analysis of six clinical
trials with calcium mupirocin ointment. Clin Infect Dis 1993; 17: 466–74.
10. Barlow G, Sachdev N, Nathwani D. The use of adult isolation facilities in a
UK infectious diseases unit. Hosp Infect 2002; 50: 127–32.
11. Gosden PE, Reeves BC, Osborne JRS, Turner A, Millar MR. Retrospective
study of outcome in patients treated for Staphylococcus aureus bacteremia.
Clin Microbiol Infect 1997; 3: 32–40.
12. Lorenčič-Robnik S, Kotnik-Kevorkijan B, Golle A. MRSA – rezultati sprem-
ljanja občutljivosti bakterije Staphylococcus aureus v učni bolnišnici Mari-
bor. In: Mikrobi in antibiotiki 2001. Zbornik predavanj. Ljubljana: Medicin-
ska fakulteta v Ljubljani, 2001: 199–208.
13. Cosgrove SE, Sakoulas G, Perencevich EN, Schwaber MJ, Karchmer AW,
Carmeli Y. Comparison of mortality associated with methicillin-resistant
and methicillin-susceptible Staphylococcus aureus bacteremia: A meta-ana-
lysis. Clin Infect Dis 2003; 36: 53–9.
14. Blot SI, Vandewoude KH, Hoste EA, Colardyn FA. Outcome and attributable
mortality in critically ill patients with bacteremia involving methicillin-sus-
ceptible and methicillin-resistant Staphylococcus aureus. Arch Intern Med
2002; 162: 2229–35.
15. Kotnik-Kevorkijan B, Golle A, Lorenčič-Robnik S, Novak D, Reberšek-Go-
rišek J. Pomen sodelovanja infektologa in kliničnega mikrobiologa v Sploš-
ni bolnišnici Maribor. In: Bolnišnične okužbe 2003. Zbornik predavanj. Ljub-
ljana: Medicinska fakulteta in Klinični center, 2003: 67–72.