Izhaja vs za tri me vsak dar Posamez~/ TeJefon | se ne sp-' kolone 6 po &0 st«_
C. C. post.
Dr. H, ViaJe 24 Maggio 8
šr.______
Oglase sprejema tnseratni oddelek .Dela*.
'nca ‘abila
Komunizem ni nikakršno zboljšano krščanstvo. Slednjega so že dovolj skušali reformirati, pa niso z vsemi reformami izpremenili njegovega bistva, ki je nazadnjaško in despotično. Z reformami ne morem iz tigra napraviti ovce, iz ovce pa ne tigra.
V TRSTU, petek 21. januarja 1921.
GLASILO SOCIJALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
Leto II. - Štev. 9.
Mu A inliltint p fllntatn
itvM ifls. 0. Gustinčič, osrarni inženir fcmet. oddeHca Delavskih zadrug v Trstu)
ništva, to je veliko razcepljenje gospodarskih
Zadružništvo nosi vedno na sebi pečat po<jgf^lrih in političnih tendenc stranki ga organizirajo in vodijo. Priznajmo od*
 ono je v vsakem slučaju ne samo
ofci-ambno, temveč tudi močno bojno sred* Stvo. Delavstvo snuje sebi gospodarske za* drvge, da se z njimi ne samo brani pred izko* ifjSeovanjem, ampak bori tudi proti kapi ta* 'Szmu. Tako bi vsaj vedno moralo biti! m kapitalistične stranke — klerikalne m ime* ;~’’ne — organizarajo svoje zadružništvo, aa njim paralizirajo delavsko zadružništvo, se ž njim borijo proti delavstvu-, Nepolitičnih	[	im
kakor ne more biti nobene politične :z nepolitičnimi cilji. Res je, ^ zadruge di* Ifektno ne posegajo v pojemo žJ^benje. Za to imamo organizme političnih strank. Toda one služijo in morajo sluziti svojim stran* '.kam indirektno. Nepolitičnost gospodarskih organizacij ni torej nič vec, kakor prazna •beseda, s katero hočejo tisti pohticm agitatorji Jloviti svoje žrtve, ki se ne upajo pnznati te resnice ljudem odkrito v obraz.	.
Naše zadružništvo tu na Primorskem in v iSloveniji je bik) pred vojno po svoji ogrom* ni večini v rokah klerikalne kapitalistične
sil.
Druga velik a napaka našega kmečkega produktivnega zadružništva je, da imajo na splošno vse te zadruge za današnje čase do* s ti premajhne deleže. 10, 15 in 20 lir znašajoč delež ni za današnjo vrednost denarja nikak delež! Ako pomislimo, da štejejo naše naj* boljše podeželne produktivne zadruge po 200 do 300 članov, potem lahko izračunamo, da znaša njihov delniški kapital v najboljšem slučaju 4—6 tisoč lir in s tem se da danes na baviti komaj vagon superfosfata.
Delež Delavskih zadrug znaša 100 L in mi vidimo, da ta razmeroma visoki delež ne vpliva slabo na število članov. Glavno je, da je delež vplačljiv v taki obliki, ki jo člani lahko zmorejo. Deleži Delavskih zadrug so vplačljivi tekom dveh let, poleg tega pa se dopolnjujejo tudi z dividendami, ki bi se imele plačevati članom koncem leta. Zato priporočamo mi vsem novo snujočim se na* šim produktivnim zadrugam in onim našim članicam, ki poslujejo z nami, da ustanovijo, odnosno zvišajo svoj delež vsaj na 50 L, plačljivih v mesečnih obrokih.
Često pa je tudi zaveza zadrug preoskosr*
ljivo za vsako kmečko * delavsko produktiv* no zadrugo, ker si s tem same zavirajo pot in omejavajo svoje delavno polje. Da se niso dotične — nam celo nasprotne — po* sojilnice včlanile v onih produktivnih zadru* gah, bi bili njihovi posamezni člani prisiljeni včlaniti se sami in naše klijentke bi bile po* množile z novo izdanimi deleži svoj zadruz* niški kapital. Tako pa so izdale samo po en delež, kjer bi jih bile mogoče lahko sto m se
vec.
» nosi na sebi	m.	Ta	Ai^no.4
političnih tendenc. To je bila stranka, ki je pri nas pobliskov o napredovala ravno vsled svojega posebnega sistema v organiziranju. 'Glavni njen nameri je bil hitro prodiranje m zato je skušala v vsaki fari, da celo v vsalci vasi ustanoviti kako gospodarsko zadrugo. In to organizacijsko delo je ona vršila z ve* iliko lahkoto, zakaj v vsaki fari je imela svo* ijega kaplana in svojega učitelja, ta sta se iiahko in rada posvečala zadružniskemu gi-!banju. Ona je dobro razumela, da je kmečka gospodarska organizacija kmečkemu ljudstvu 1 njegova gospodarska, strokovna in politična organizacija in odtodi njeno krepko napredovanje. V neštetih slučajih klerikalni stran* ,ki ni bil glavni kriterij, ali bo imela kaka zadruga veliko ali majhno življenjsko sposob* nost, nego samo ta, da*li bo služila stranki. Mi dobimo lahko še sedaj pri nas zadruge, ki štejejo po 50—60 članov in ki imajo de* leže po 10 do 15 kron, ki so danes, tudi ce < denemo toliko Hr, skoro brez zadružmškega '.kapitala in torej brez gospodarske moči.
Tako zadružništvo je kolikortoliko vspe* valo, dokler se je lahko naslanjalo na svoje močne gospodarske in agitacijske centre, Ljubljano in Celje. Kakor hitro pa je bilo od* rezano od teh centrov, je popolnoma umrlo, ker je popolnoma nesposobno, da bi na da* našnjem trgu, ki zahteva uprezanje večjih kapitalov, še kaj kupovalo za svoje člane.
O liberalnem zadružništvu tu niti ne govo* rim: tu ni moglo biti sistema, ker to skoro ni šlo preko snovanj hranilnic in posojilnic. Mi vemo. da so naše liberalne (narodne) stranke politične organizacije naših trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov, a teh interes ni, snovati produktivne in konsumne zadruge, ki naj bi ravno niim konkurirale. Ti so sno* vali v svoje politične svrhe čitalnice in pev* sta društva, ki pa naravno niso mogla biti ljudstvu ono, kar so mu bile klerikalne go* spodarske organizacije in zato smo tudi vi* deli, da ie liberalizem pri nas v zadnjih dvaj* setih letih z veliko naglico propadal.
Svetovna vojna je porušila vse gospodar stvo, pa naravno tudi zadružništvo in še po* sebe ono. ki ie bilo organizovano izključno le iz vidikov kapitalističnih političnih strank, ki že po svojih svojstvih ne morejo biti od* krite irrijateliice zadružništva. V naši deželi so dobro preživele svetovno vojno samo De* lavske zadruge in to se imajo le*te zahva* liti predvsem svojemu posebnemu načinu or* ganrzovanja. Organizem Delavskih zadrug se ie pokazal tako zdrav, da se no vojni ni naslonilo nanj samo ostalo delavsko zadruž* nišfvo in one naše kmečke produktivne za* druge, ki so socijalistično navdahnjene, am* pak celo vse slovenske liberalne in klerikal* ne, v ko-ikor so te še delovale. Delavske za* druge so postale torej po vojni nekaka ma* tiča skoro vsega našega zadružništva, žali* bog, ne popolnoma brez.lastne škode!
Toda Delavske Zadruge nudijo danes na* šemu produktivnemu zadružništvu več, ka* kor samo to prvo pomoč. Delavske zadruge dajajo našemu produktivnemu zadružništvu predvsem nov načrt, nov sistem organizira* n ja in nove gospodarske vidike. Delavske zadruge vnašajo v naše zadružništvo duh go* spodarske koncentracije, ki je sposobna, da ga postavi na popolnoma novo solidno pod* lago. Kainada, bo tudi to veren odtisek na* ših političnih in gospodarskih načel, toda samo ta so tudi resnično prava in vspešna, da se naš kmet končno reši svojih izkorišče* valcev.
Mi smo največji nasprotniki razdrobljene* ga in jetkovega produktivnega zadružništva. Zato smo razdelili našo deželo v zadružniške okraje z njihovimi naravnimi centri. Po teh centrih hočem osnovati kmečko*delavske go* spodarske zadruge, ki bodo sicer popolnoma samostojne, toda v svojem tehničnem in tr* govskem poslovanju naslonjene ob naše mo* gočno delavsko zadružništvo. V teh gospo* darskih centrih naj bo včlanjen ves dotični okraj. Kjer pa so posamezne vasi, ali sku* pine vasi preoddaliene, da bi se posluževale njegovih zadružniških naprav, tam naj si zadruge postavijo svoje zaupništvo, ali svojo sekcijo.
Ti zadružniški gospodarski okraili naj bi bili vsaj toliki, da bi štela vsaka taka krneč* ko*delavska zadruga najmanj 1000 članov, ker Ie na ta način bodo naše produktivne za* druge finančno dovolj močne. S tem bomo odpravili eno glavnih napak našega zadruž*
100—'150 L. Zadruge, Id bodo rabile posebna poslopja za svoje obratovanje, ne bodo sha* jale s temi zavezami in to še posebno radi tega ne, ker se danes krediti sploh težko dobe in ker je pričakovati, da bo vrednost denarja tudi še nadalje padala.
Opazujemo pa še eno veliko napako v na* šem zadružništvu. V preteklem letu se je kmetijsko blago kakor n. pr. gnojila, modra galica itd. zelo težko dobivalo in to se pred* videva tudi za bodoče leto. Razmeroma do* bro preskrbljene so bile samo one produk* tivne zadruge, ki so bile članice Delavskih zadrug in ki jih je preskrbljeval naš Kme* tijski oddelek. To so kmalu začutile neka* tere nam nenaklonjene hranilnice in posojil* trice in da se tudi one preskrbe s kmetijskim blagom, so se začele včlanjevati pri naših klijentkah. Naše članice so jih z veseljem sprejemale in nekatere so bile na ta svoj vspeh še celo ponosne — toda po krivici! Tako včlanjevanje tujih zadrug je zelo škod*
Ven toraj s posojilnicami in drugimi za* drogami! Produktivne zadruge naj sprejem* ljajo samo člane, ki sami proizvajajo. Tuje zadruge so paraziti na manjših zadrugah, pa* raziti, ki glodajo na njihovih življenjskih močeh.
Kjer je v neposredni bližini več majhnih produktivnih zadrug, zlasti takih, ki imajo isto nalogo, isti cilj, tam je treba delati od* ločno na to, da se zedinijo v eno samo, ter da se osnujejo tam, kjer so bile prej manjše zadruge, sekcije te nove zadruge. Razumemo, da je to včasih težka operacija, ker so pri tem večkrat prizadete tudi .osebne ambicije in ko* risti, toda umno zadriKništvo, ki naj odgo* varja novemu Času, mora preko takih stvari. To velja posebno za vinorejske in živinorej* ske kraje, kjer si stavijo zadruge v nalogo, da si gradijo velike vinske kleti in pa mle* kame.'Danes stanejo take zgradbe težak de* nar, ki ga majhne zadruge ne zmorejo.
Industrijalno delavstvo v mestu je razu* melo svojo zgodovinsko nalogo. Ono ve, da, če je izkoriščan kmet, je izkoriščano tudi ono samo. Zato želi postati svojemu krneč* kemu sotrpinu učitelj v boju proti skupnim izkoriščevalcem trgovcem in verižnikom. V gospodarskih organizacijah ima delavstvo gotovo več izkušenj kakor pa kmet. ki je do sedaj sledil kapitalistični klerikalni in liberail* ni gospodi. Zato pa je predvsem potrebno, da kmet posluša pametne nasvete delavstva ter sprejme žuljavo roko, ki mu jo le*ta nudi iz tovarne. Ker, kaj je naravnejše, kakor zve za med tema dvema trpinoma? In kaj j( manj naravno, kakor da. onadva redita med seboj ljudi, ki izkoriščajo enega in drugega?
Industrijalno delavstvo nudi kmet« svojo krepko roko preko Kmeti jskega oddelka D* lavskih zadrug, ki je tehnično že precej do bro organiziran in kmet nai io stisne. M smo pripravljeni povsodi prihiteti mu z do brim nasvetom in naukom na pomoč, _ toda uvideti mora dosedanje svoje napake in pomagati tudi sam!
XVII KONGRES ITALIJANSKE SOCIJALISTJ.ČNE STRANKE
Komunisti vzdržujejo pslreSnos! r
X Četrti dan.
Popoldanska seja.
Seja prične že ob 14’30. Predseduje sodru* žica Altobelli. Najprej prečita veliko po* zdravnih brzojavk od vseh strani Italije^ in od dingih držav. Pozdrav francoske socijali* stične stranke, one namreč, ki noče v Komu* nistično internacijonalo, so kongresisti iz* žvižgali in vpili: preč z vojno! Po prečitanju pozdravnih telegramov poroča poslanec so* drug Cazzamali, da dela ogrska Horthyjeva' vlada na to, da dobi od italijanske vlade pra* vico do onih ogrskih komunistov, ki se na* hajajo v Italiji. Pri tem poročilu se dvigne ves kongres in vpije: nikdar, nikdar ne bo* mo tega dovolili; proč z Giolittijem, proč z buržuazijo itd.
Koj na to dobi besedo sodr. Vacirca, ki govori za najmanjšo frakcijo, za frakcijo re* volucijonarnih socijalistov, katero zastopa Lazzari.
On in njegova frakcija so mnenja, da n: s o še izvršili revo\icijonami socijalisti svoje dolžnosti. Zato delajo na to, da pridejo v stranki do večine in so zato, da ostane stran* ka edina. Je mnenja, da izvira sedanja kriza v stranki od tod, ker se je preveč govorilo o revoluciji, katere ni naredilo. Zato so prole* tarske mase razočarane. Kritizira sklepe kan* gresa v Bologni. Število strankinih pristašev je naraslo preveč in prehitro. Stranka ie ži* vela in delovala pod vplivom radikalizma
  	r,--— • - .	.	,1	teh novih članov. Zato se je od vsepovsod
bolj o strokovnih organizacijah, ne^o o t * j prj(-{ig<-,Vo!0 0 rabi sile, o rabi one sile, ki smo tiki stranke. Baldesi je centnst, odnosno re=ij0 sam| navalili proti sebi. formist in ni ga sram, da pripada tej siraniei. j pa jzjava jn dejstvo, da ie omenil sodrug
LIVORNO 18. Kongres socijalistične stranke v Italiji nadaljuje precej burno. Bur* no kljub temu, da so sklenile posamezne frakcije priporočati svo-jim pristašev, da naj ne motijo govornikov, ki pripadajo drugim frakcijam.
Kongres se je razširil po vsem mestu. Kljub temu, da traja kongres že četrti dan, priha* jajo vedno novi delegatje in prihajajo tudi še vedno zastopniki zunanjih komunističnih strank. Po vseh kavarnah, po vseh gostilnah je, zlasti opoldne, vse polno kongresistov. Diskusijam, ki se vrše med delegati, se ude* ležuje živo tudi domače prebivalstvo. Mesto Livorno je danes vse en sam kongres.
Razpoloženje med frakcijami je vedno enako; nič se ni še izpremenilo. Le eno je jasno, to namreč, da kljub temu,da se vsi ne strinjajo s sklepi in duhom Tretje interna* cijonale. že’e ostati člani te nove proletar* ske mednarodne organizacije. — Diskusija na kongresu glede strankinega imena in ^ tak* tike gre proti koncu. Nismo več daleč od glasovanja.
Predpopoldanska seja.
Sejo otvori in jo vodi sodrog Azimonti, ki poda takoj besedo zastopniku centristov (reformistov) sodr. Baldesi ju.
Baldesi je govoril precej obširno in sicer _ olj o strokovnih organizacijah, tiki stranke. Baldesi je centrist,
Kar pove novega in važnega, je to, da so | yacjrca tudi dogodke v Bologni in Ferrari namreč tudi centristi pripravljeni sprejeti 21.	so ^ povzročili komunisti, razdraži
točk moskovskega kongresa samo zato, da komuniste, ki prirede-proti Vacirci veliko ohranijo stranko edino, enotno, m da osta* j ]£ontrad‘emonstraciio, ki traja več nego četrt nejo v Tretji internacijonali. Ves njegov go* ure Unitarci vpijejo komunistom, da so fa* vor pa je bil tako nasproten duhu t retje m*j gjstj 'Pe besede povečajo še bolj hrup, ki se temacijonale, da človek res ne ve cemu ho* jZprerneni v pravo oravcato bitko besed in
čeio ostati ti sodrugi po vsej sili v Komuni* stični internacijonali.
V svojem govoru je tudi povdarjal, da ga veseli izjava, ki jo ie podal sodr. Terracini za komunistično frakcijo to namreč, da ni* majo komunisti namena delati razkola v stro* kovnih organizacijah. Za tem je podal zgodo* vino dela stranke ter strokovnih organizacij, ki so izvršile, po njegovem mnenju, ogrom* no delo v korist proletarijata.
Ko je Baldesi končal, so mu aplavdirali centristi in unitarci, dočim so kazali komu* nisti kaj jasno, da se ne strinjajo v ničemur s tem kar je centristični govornik povedal.
Govor sodr. Baldesija je okupiral celo do* noldansko sejo, ki je končala ravno opoldne. Predsednik Azimonti je imel le toliko časa, da je podali neka kratka poročila glede de* legacij in delegaciiskih izkaznic. — Na pred* log poslanca Cazzamali j a se je sklenilo, da se danes vrši tudi nočna seja in da sme na* dalje govoriti le od vsake frakcije po en za* stopnik, in sicer doli vsaka frakcija na raz* polago dve uri časa.
Po seji se opaža, da je nervoznost narastla in se vidi, da hoče vstrajati vsaka frakcija pri svojih starih sklepih. Bomo videli.
žaljivk, ko pokaže Bombacci Vacirci samo* kres. Unitarci in reformisti vpij el o proti Bombacciju. Komunisti vpijejo proti unitar* cem in reformistom. Po dolgem času se po* sreči predsedniku Robertu, da pojasni dogo* dek, ki se je izvršil tako: Vacirča ie rekel obrnjen proti Bombacciju, da je revolucijo* narec malega nožička in mu pokazal mal no* žiček. Bombacci na je odgovoril, da ni to res in mu ie pokazal samokres rekoč, da ga bo znal, ob potrebi, tudi rabiti v boju proti so* vražnikom proletarijata.
Po tem dogodku zamore Vacirca nadalje* vati svoj govor. Pojasni kako so se odigrali dogodki v Bologni in poroča kako so neka* tere organizacije v Ameriki, ki so se vedno posluževale terorističnih sredstev, na svojih zadnjih kongresih sklenile, da ne bodo rabile več nasilnih sredstev marveč, da se bodo po* služevale enakih sredstev kakor dosedaj de* lavske organizacije v Evropi. Zakaj prijatelji (nadaljuje) saj mi nismo prišli v socijalistič* ne organizacije samo zato, ker mi čutimo vso sramoto na sebi od sedanje kapitalistične družbe, marveč radi tega, ker vidimo, da je ta kapitalistična družba umazana, živalska, ki uniči in usužnjuje vsako misel vsako svo*
3odo, vsako resnično človeško življenje. On in njegovi se boje človeške krvi. So tudi mnenja, da v Italiji ni mogoča revolucija, marveč je mogoče nadaljevati z intransin* gentno socijalistično politiko kakor dosedaj. Zato pa moramo ostati vsi edini v eni sami stranki. Ako ni naredilo strankino vodstvo več nego je storilo v dobi od zadnjega stran* tinega zbora, je znamenje, da ni moglo in, da ni smelo niti storiti. Naša naloga je, da dvignemo do sebe še one proletarske mase, ci še niso v naših vrstah in ki, radi velike revščine gredo danes v vrste naših nasprotni* cov, v vrste redarjev.
Skoro vse strankine organizacije in zadruž* ne inštitucije se nahajajo v centralni in se* verni Italiji. V južnih pokrajinah ni še niče* sar. Tam moramo delati. Tam vlada beda, duševna in telesna.
Toda kljub temu, da ni naša stranka še taka kakoTŠna bi morala biti, je vendar izvr* šil italijanski proletarijat za Rusijo več nego ppoletarijat drugih dežel. Ako bi se bili bolje gibali proletarci drugih dežel, ali vsaj tako kakor italijanski, morda bi bili danes bolj na* prej nego smo danes. Ostanimo torej skupaj, ojačimo svoje organizacije in dvignimo pro* letarske mase do socijalistične ideje. Skrbi* mo, da pridejo občine v naše roke, da usta* novimo potom njih občinske 'narprave, da poobčinimo, kar je danes še v rokah privat* nega kapitala. To seveda ni socijalizem, ni j še komunizem, ampak to so vendarle temelj* ne priprave, ki bodo storile, da bo porod nove družbe manj težaven. Ako sprejme večina kongresa 21 točk moskovskega kongresa, te* daj jih sprejmejo tudi oni, hočejo pa imeti pravico in svobodo, da o teh točkah razprav* ljajo in da se jih, ako je le mogoče, izpreme* ni in naredi manj trde.
Drugi govornik je sodr. Schiavello, ki go* vori v imenu one male skupine, ki hoče enot* nost v stranki vseh komunistov. Oni so proti sektaristom ene in druge strani. Mesto, da bi bili prišli na kongres veseli in edini, smo prišli razjarjeni in ne delamo drugega, kakor da se eden drugega obtožujemo.
Vendar, ako hočemo biti odkritosrčni, mo* ramo priznati, da dozoreva razkol v stranki že dolgo časa. Toda ne razkol med komuni* sti, marveč razkol med komunisti in refor* misti. Glede dogodkov ko so kovinarji osvo* jili tovarne, je mnenja, da bi bilo strankino vodstvo lahko storilo velik korak naprej v 1 evolucij o, ako bi bilo hotelo. Je tega mnenja, ali priznava, da takrat ni imelo še strankino vodstvo, ni imel proletarijat, še svoje komu* nistične stranke. To si mora proletarijat šele sam ustanoviti. Komuniste imamo med ko* munistično in med unitarsko frakcijo. Kako naj bi bil neki mogoč razkol med temi komu* nisti, ki so bili do' včeraj skupaj? Je li mo* goče — pravi — da se razidemo mi, ki smo enih in istih idej. Ako se razdelimo je mne* nja, da bodo šli komunisti v frakciji unitar* cev, bolj in bolj na desno v strugo centristov, v strugo reformistov. Proti njihovi želji in volji, ampak prisiljeni od razmer. En del uni* tarcev bo pa vendarle šel in prišei kasneje k nam, h komunistom.
Čudi se namreč kako neki vsi, ali skoro vsi strokovni tajniki, ki vedno priporočajo delavstvu disciplino napram sklepom organi zacijskih odborov, nočejo priznati discipline naipram sklepom Tretje internacionale. .Te proti predlogu komunistične frakcije, ki noče, da ne smejo ostati v stranki oni, ki so glasovali v Reggiu Emilii za tam na sestan ku centristov glssovano resolucijo. V komu* nistični frakciji je mnogo takih, ki so prišli v stranko po vojni. Zakaj torej nočejo komu* nisti biti energični in strogi proti tem? Hoče, da ne bi bili sprejeti v stranko vsi oni, ki da* r>es na kongresu ne bi glasovali za sprejem 21. točk moskovskega kongresa. V tem smislu naj bi izpremenili komunisti svojo resolucijo.
Kdor gleda dobro v našo socijalistično stranka mora zapaziti takoj, da ni ta stranka nič pripravljena za revolucijonarno akcijo. Mnogo nas je in vendar je bilo treba le par tisoč fašistov razstresenih po raznih mestih, da so nas ne premagali, vendar nas natepli in nam prizadjali velike škode in izgube. Treba je torej to stranko močno izpremeniti in jo narediti organično, močno.
Oni hočejo to. Zato hočejo združiti vse komuniste in hočejo, da v bodočnosti bodo imeli čisto vest, da so izvršili svojo dolžnost v tem velevažnem trenotku italijanskega so* cijalističnega proletarijata. V slučaju pa, da ne bi bilo mogoče priti do nobenega kom* oromisa med unitarci in komunisti, bodo eni šli h komunistom in ž niimi bodo ustanovili novo komunistično stranko.
Za sodrugom Schiavellom nastopi kmečki poslanec Al)bo, ki govori za unitarce. Zeli, da ostane stranka edina zakaj ako je res da nas nekaj malega loči, je res, da nas veliko reči in velika ideja združuje. Ne ve čemu se toliko teoretizira med tem, ko bi morali vsi, kar jih je sposobnih, iti med kmečki prole* tarijat in tam vršiti socijalistično apostolsko delo. To je veliko važnejše. V stranki mora vladati stroga disciplina, disciplina, kateri se mora podvreči vsak prostovoljno in neprisi* Ijeno. Disciplina je največje in najmočnejše orožje v rokah proletarijata v boiu proti ljudskih pijavk. Samo združena in disciplini* rana armada, lahko zmaga. Drugače je po* raz. On se boji, da pride z razdelitvijo stran* ke tudi do razkola v proletarskih vrstah.
Sodrugu Abbu je bilo naloženo, da kot kmetski poslanec prepriča nedvomno, komu* niste. Ni prinesel nobenih novih idej in je smatral strankin zbor za ljudski shod.
Prvotni sklep, da bi se vršila seja tudi po* noči, ne more biti izvršen, ker konča popol* dansko zborovanje prekasno in ker imajo posamezne frakcije seje.
Sejo zaključi sodrug Bombacci ob osmih zvečer. Jutri zjutraj bomo imeli še nadaljne govore. Zvečer pride morda do glasovanja.
P@ft3 dan.
Predpoldanska seja.
LIVORNO, 19. Za današnjo sejo je vladala velika nestrpnost. Vedelo se je, da govorita dva odlična zastopnika.: Bordiga in Serrati. Prvi za komuniste, drugi za socijalistične komuniste*unitarce.
Predsedstvo prevzame Bacci. Proslavlja obletnico smrti enega prvih italijanskih so* cijalistov, Andrea Coste. Besede Baccija so bile sprejete z velikimi ovacijami v spomin pijonirja italijanskega socijalizma.
Nato sporoča predsednik razna pozdravna pisma in brzojavke; med njimi ono Toskan* ske anarhistične zveze,* ki vspodbuja komu* niste, da razpustijo stranko. Pozdrav toskan« skih anarhistov povzroči z ene strani ži* vahno aplavdiranje, z druge strani (unitarcev* reformistov) pa proteste in hrup.
GOVOR BORDIGE.
Socijalizem v zadnjem desetletju.
Ko stopi Bordiga na oder mu priredi kon* gres velike aplavze. Govori v imenu komu* nistične frakcije ter začne takoj pojašnjevati odnošaje čistih komunistov. Naše gledišče — pravi Bordiga — je dolgo znano celi stran* ki. Radi tega ni tu mesto, da bi na dolgo in široko pretresal problem, ki stoji pred kon* gresom. Omejil se bom na to, da pojasnim zgodovinski pomen tega kongresa.
Potem, ko je Bordiga omenil socijalistično degeneracijo zadnjega desetletja, razlaga, kako da II. internacij onala ni mogla posta* viti v tek svojega velikega stroja, ker je bila že izčrpana v kolaboraciji in v oportunizmu. Socšjalni demokratje — pravi Bordiga — po* stanejo tedaj najboljši agenti kapitalizma, da prepričajo proletarijat o potrebi obrambe domovine in ga tako dovedejo v vojno.
Levo krilo marxistov v Drugi internacijo* nali je vedno zagovarjalo temeljne nauke ve* likega proletarskega učitelja. Ti nauki nas uče, da si je ustvaril kapitalizem v svojih vrstah svoje konservativne in svoje razkolne organizme. Ustvaril si je proletarijat in parla* mentarizem, potom katerega je dal množicam iluzije demokracije. Dal je posameznim ka* tegorijam teh množic priložnost, da so sd za* čele braniti svoje partikularne interese in, da so pozabile na svoje glavne naloge, na boj proti kapitalizmu. Druga internacij onala je bila zastopnica in zagovornica tega siste* ma, ki je vzel proletarskim množicam vsak '•evolucijonarrm polet in resen pogled v po* ložaj, ki je bil vendarle jasen. Revizijonisti aji reformisti so pričakovali, da bodo napol* n/ili polagoma družbo s socijalističnimi ide* jami. Pozabili so, da zgodovino ne kujejo nosamezniki z dobro voljo, marveč dejstva, katerim posamezniki ne morejo ukrasti vseh njihovih sil, ki ustvarjajo zgodovino in ji določajo razvoj. Zato je prišlo do vojne, ker je moralo priti, ker je gnal v to voino kapi* talistični antagonizem. S staro taktiko, se je izkazalo, da se ne da storiti ničesar. Učiti lepe reči v družbi, ki ni sposobna, da bi jih spre* jela, je prazno delo. Proltetarijat se mora to* rej posluževati nove revolucij onarne taktike, ki mu nalaga, da skuša v svojem razvoju uničiti to družbo s tem ,da si osvoji politično moč in da dobi potom nje možnost, da pri* čne udejstvovati komunizem, da prepreči iz* koriščanie proictariiata po kapitalizmu. Pro* letarijat bo likvidiral volne in niihove zle po* sledice s tem. da prične v svoiih vrstah li* kvidirati reformizem. Ni dovolj govoriti rsroti vojnam, treba je izpremeniti sistem in ie treba izpremeniti boj med državami v me* ščansko vojno, v boi med proletarijatom in buržuazijo. Tega seveda reformisti nočejo, ker niso komunisti. Zato smo videli reformiste novsod ne na strani proletarijata marveč tam kamor jih je gnalo srce in kamor so jih gnali dogodki v vrstah kontraverevolucije.
Pomen ruske revolucije.
Govornik preide na rusko revolucijo. Raz* loži nasprotja med socijalnimii demokrati, ki so hoteli obdržati parlamentarni režim in med boliševiki, kt so hoteli vspostaviti diktaturo proletarijata. V Zimmervvalau so bili boljše* viki oni, ki so se postavili proti vojni. Ni zadostovalo, kar so delali socijalni demo* krati, t. j. preklinjati vojno, temveč je bilo treba med ljudsko množico vreči veliko be* sedo: da iz vojne mora ostati velika revolu* cija. (Te besede sprejme kongres s silnim, gorečim aplavzom.)
Socijaldemokratična metoda — nadaljuje Bordiga — se je izkazala nesposobna tudi tam, kjer so soc. demokratje bili v parlamen* tih v absolutni) večini. Mesto delati in braniti koristi proletarijata. so morali braniti kori* sti meščanstva. Tudi oni so prelivali kri in so uganiali terorizem, toda le proti proleta* rijatu. Vse to nam pove iasno, da v današnjih razmerah in potom parlamentarnih ustanov, ni mogoče udejstviti socijalističnih načel. Potrebno je, da se da profetari j atu nove or* ganizme, organizme njegove proletarske di* ktature, ki bo služila njemu in uvedbi komu* nizma. ”
Oportunistična nevarnost.
Karakteristika taktike reformistov in opor* tunistov je torej v tem, da slede malomeščan* stvu, da hočejo naprej potom malih prido* bitev, ki niso nobene pridobitve, v tem da govore proletarijatu samo prazne besede in ga ne uče teorije in da pripisujejo komuni* stom svoja malenkostna načela o revoluciji, ki je ne razumejo. Očitajo tudi komunistom češ, da so volontaristi: dočim so pravzaprav le reformisti pravi) volontaristi, v kolikor si domnevajo, da so res oni, ki delajo zgodovini pot. In kakor so uspavali proletarijat v svojih državah, so uspavali tudi resničen čut in ra* zumevanje mednarodnosti. Oni niso hoteli v letu 1914. sabotirati vojne v domovini, ker so rekli da nočejo koristiti buržuaziji drugih držav. Danes pravijo, da je res revolucija že na potu v Rusiji, da. pa pri nas niso še dani pogoja. V splošnem ostanejo vedno to kar so bili, četudi rabijo reformisti revolucijo* name fraze.
y Zl tačk zmoskovskem Kongresa
Danes so reformisti proti Tretji internacij jonali češ, da ne razume ta internacij on aia, da niso dani povsod enaki pogoji za enako taktiko. .Nočejo povedati, da Tretja hiter* nacijonala hoče disciplino le v zadevah, ki so res vsem in povsod enake in ki se tičejo le organizacije. 21 točk moskovskega kom grcsa so vendar sestavili mednarodni zastop* niki, proletarijat«. celega, sveta in ne samo ru* ski komunisti. Tudi trditev, da je te točke pač mogoče udejstviti na Ruskem ne pa drugod, ne drži, ker točke vendar niso bile določene za Rusko, kjer jih več ne rabijo, marveč za vse druge države. Veljajo tudi in morajo veljati za nas.
Kriza v italijanski sooi jalistični stranki, o kateri se je domnevalo, da bo šla nasproti revolucijo! z vso svojo organizacijo, bo večja in globokejša nego drugod. Naša socijali* stična stranka je bila pač, radi gotovih dogod* kov v državi, boljša nego drugje. Vendar ni bala sposobna, da bi bila znala izvršiti revo lucijo ako bi bilo slučajno prišlo do take pri ložnosti. Nismo imeli časa pripraviti se, ker ■ smo bili zapleteni v druge malenkostne zade ve. Navdušenje proletarskih mas za stranko, ki je bik proti vojni, je izrabila stranka sa* mo v volilne svrhe. Naša stranka je bila morda najboljša stranka Druge internacijo; nale, ali ni najboljša Tretje internacijonale Po vojni je ostala to, kar je bila pred vojno In bi bila še slabša ako niso prišli v stranko oni mladi elementi, ki so se vrnili iz me ščanskih bojnih front z veliko socijalistično idejo v duši.
Reformisti so danes v stranki bolj nevarni nego pred dvemi leti. Oni danes molče, zanje govore unitarci, ki ponavljajo na tem kon* gresu argomente reformistov bolbgnskega kongresa. Unitarci, mesto naprej, so šli vslec vpliva reformistov v stranki nazaj. Unitarci hočeio revolucijo z nerevolucijonarno stran* ko. Dajejo revokiciionamo- zastavo nerevolu* ciijonami armadi. Hočejo ime in ne dejstev. Unitarci hočeio izčistiti stranko kasneje ka* dar bo, po njihovem mnenju čas za to. Čas je sedaj! Sicer pa proletarijatu ni treba stran*
. ke, ki bo samo znala kakšne so razmere da* nos, marveč tud® in predvsem, ki bo znala marxistično razumevati razmere, ki lahko nastanejo, ki morajo nastati in pri katerih mora biti proletarijat že pripravljen.
Reformisti v Italiji so, vsled mnogih raz* mer, bolj na levi nego drugod. Komunisti v Italiji morajo radi tega urezati v stranki bolj na levo nego dnVgod. Oni hočejo, da grejo iz stranke vsi oni, ki so podpirali reformistične Jteze v Regin Emilih Drugače se lahko zgodi, kakor vse kaže, da bi hoteli sprejeti po svoje, vsi, tudi reformisti 21 točk Tretje internacijo* nale. Morda smo danes zadnjič skupaj. Ali mi, ki smo bili učenci prvih socijalistov, do; brili mož, ki jih spoštujemo in s katerimi nimamo danes več enih in istih misli, mi bomo 'odnesli seboj slavo stare socijalistične stran* ke. In zagotavljam vam, da mi, v bodočih tre* notkih, v bodočem boju bomo žrtvovali vse kar imamo na j draž i ega za to, da bo zma* gala velika proletarska revolucija.
Za Bordigo govori sodrug Serratl.
Serrati polemizira bolj s pismom, ki ga je nrečital zastopnik Tretje internacij onale sodr. Kabajčev. Pravi, da italijanska socijalistična stranka ni oportunistična in, da so bili ita* lijanski soc. vodje vedno na levi, ne zato, ker so bili v to prisiljeni od mas, marveč ker •so tako hoteli tudi proti želji mas. Oportuni* pna je morda nekoliko povsod, tudi v Tretji internacijonali. Po njegovem mnenju ga je v njej veliko in preveč. To je povedal za.to, ker se očita oportunizem njemu. On ve, da ga bo, pred glasovanjem skomuniziril za* stopnik Tretje internacij onale. Toda tudi iz* ven nje bodo oni vedno' delali v smislu načel Tretje internacijonale.
Tu pričenja sodr. Serrati čitati nekaj pi* senu iz katerih je razvidno — pravi — da ni izvrševalni odbor Tretje internacijonale tako strog proti socijalističnim strankam drugih držav kakor je in hoče biti strog proti naši Italijanski socij alistični stranki. Obžaluje pa, da ne bo smel ostati v Tretji intemaciionali. Sodr. Serrati nadaljuje čitanje dokumentov. Frdi, da so franc. soc. masoni (prostozidarji) in preide k mednarodnemu položaju, o ka* terem sodi, da ni ravno dober, da ga je pa treba premagati. Zaradi vsega, tega mora ostati stranka edina. Komunisti — pravi — hočejo imeti stranko homogeno (enotno). Jaz pa ne verjamem — pravi obrnjen proti komu* nistom — da je vaša skupina in, da bo vaša stranka homogena. Je mnenia, da že danes niso komunisti več edini in čita nekaj član* kov, ki naj bi, po njegovem mnenju, to do* kazali.
Konča rekoč, da bodo morali ostati refor* misti disciplinirani strankinemu vodstvu. Jih hvali ker so se sami skrili in ker puste dru* gim, da vrše to kar oni ne morejo. Ako sprejmejo 21 točk odkritosrčno smejo ostati tudi oni v stranki. Ako se hoče njega žrtvo* vati, naj se ga. Poglavitno je, da ostane stran* ka edina.
Seja se zaključi ob 13’30.
Popoldanska seja.
Seja se prične pod predsedstvom sodr. Altobillia.
Kot prvi govori Turati (reformist), ki z nje* mu lastno parlamentarno rutino brani refor* mizem v programu in taktiki. Moja usoda je —i pravi Turati — da se prikažem povsod kot obtoženec. Govornik zastopa načelo svo* bode mišljenja v stranki, toda princip disci* pline v akciji. Njegov ideal je še vedno raz* reden »ocijalizem. Komunistom pravi, da bodo za leto dni pojmovali, da je moč boljše* vizma v ruskem nacijonalizmu, tej veliki moč:, zrasli proti angleškemu imperijalizmu, toda zmeraj kot nacij on alizem.
Nino Mazzoni (tudi reformist), kritizira najstrožje agrarne teze, sprejete na drugem moskovskem kongresu, katere po njegovem mnenju so tudi reformistične. Agrarni pro* gram italijanskih s dalistov je bolji od me* skovskih tez. Svoj govor zaključuje: Kljub pridržkom glede agrarnih tez, smo v socij a* lizinu, od katerega nas ne odtrgata ne Lenin, ne bog!
Bonibacci obljublja, da izpodi iz Internacijo* nale oportuniste drugih držav.
Bombacei (komunist) pravi: Znamo, zakaj se moramo danes ločiti To ie naša dolžnost.
OfiliKoKnls Mov rdele onaade
MOSKVA, 19. Osrednji izvrže valni odbor je sklenil, da se podeli višjemu poveljniku Vseh vojnih enot ruske so. vjetske republike sodrugu Kamenevu in poveljniku prve konjeniške armade sodrugu Budjeniju najvišje odlikovanje, red rdeče zastave s častnim znakom. To odlikovanje
Ako sta bili. stranki, ki nastaneti, res socij ali* stični, se v bodočnosti zopet združiti. Deli* tev je potreben izhod iz položaja, ki nam ne dovoljuje več skupnega življenja. Sporni* nja se nasprotstev do kongresa 1917. leta, med vojno in za čas revolucijonamega sta*
•	,	,	-	i	,	,	.	,	i	•	,	nje,	rea raece zastave a casrnim znujtom. 10 oauKovanje
A A U" F jJ U. “ j (a ;	_ Y	se	utemelji	s tem, da je Kamcncv pri vodstvu vojnih ope-
racij, ki s.o dovedle na vseh frontah do neštevilnih zmag, •pokazal svojo izvanredno nadarjenost in nepopisno požrtvovalnost za koristi Sovjetske Rusije. Budjeni je z juna škim nastopom na jugezapadni in južni fronti izvojeval odločilno zmago nad sovražniki Rusije.
SOVJETSKA RUSUA POVDARJA SVOJO MIROLJUBNOST.
PARIZ, 19. Sovjetska vlada je priobčila v »Vestniku« uradno izjavo, v kateri naglasa, da nima nikakega namena začeti vojaške sovražnosti proti Georgiji. Potemtakem nima Francija nikakega povoda, da drži v Črnem morju bojne ladje.
Druge vesti, trdijo, da prihajajo neprenehoma na Gdansko pošiljatve orožja in streliva za Poljsko. Francoski oficirji organizirajo brez prestanka poljsko armado Število baterij pri posameznih polkih se je zvišalo za 50 odstotkov. Poljska vlada je naročila pri angleških tvrdkah, veliko množino vojaških čevljev in blaga za monture. Vse kaže, da hočejo Poljaki napasti Spvjetsko Rusijo spomladi
OGRSKA SE BOJI RUSIJE
BUDIMPEŠTA. 20. Minister zunanjih zadev Gratz je poslal »Ccrrespcdcnz Bureauju sledečo izjavo glede zunanje politike Ogrske: »Najvažnejša naloga zunanje politike Ogrske je ta, da pripravi vsa obrambna sredstva proti grozeči Sovjetski Rusiji. Ogrska mora torej dati razumeti vsem svojim sosedom, da je solidarnost potrebna v interesu vseh. Sovjetska Rusija se ima zahvaliti za svoje vspehe politiki, ki Leprestano seje nesolo in prepire med sosednimi državami in jih na ta način stori šibke. Sad te propagande s,o tudi v inozemstvu razširjene pretirane vesti o agresivnih namernih Ogrske. Ogrska se.noče spustiti v nikaka vojna podjetja; ona želi odkritosrčno vsiposfaviti redne in posebno gospodarske odmošaje z vsemi svojimi sosedi.
MASARYK PRIŠTEVA RUSIJO MED ZAVEZNIKE PRAGA, 19. Predsednik Masaryk je naslovil na legl-jonarski kongres, ki ima nalogo, da združi vse tri obstoječe legijonarske organizacije v enetno organizacijo, poslanico, v kateri se zahvaljuje zaveznikom, da so pospešili repatriacijo češkoslovaških čet iz Sibirije. Masaryk prišteva v tej poslanici tudi Rusijo med zaveznike in izjavlja, da Češkoslovaška ne bo nikdar intervenirala proti Rusiji
PRAŠKI DELAVCI ZA KOMUNISTE
PRAGA, 20. Glasom lista »Rude Pravo* je bilo pri volitvah na letnem občnem zboru centrale delavskega konsumnega društva za Prago in okolico oddanih za komuniste 163 glasov in za socijalne demokrate 46 glasov.
f-i OPih
i
vati dve duši. Delitev je zgodovinska potreba, in je nemogoče vzdržati edinost stranke, niti sklicevati se na ravnanje s francoskimi opor* tunisti. Obvezujemo se — pravi — da na pri* hodnjem kongresu storimo, da se izžene oportuniste*reformiste drugih držav, ki’ so ušli določbam 21dh točk.
Za Bombaccijem govorita Marabini (pri* staš okrožnice za ohranitev edinosti stranke) in Cavina.
GOVOR STRANKINEGA TAJNIKA.
Končno stopi na govorniški oder strankin tajnik Gennari, ki je burno aplavdiran. Go* vornik obrazloži razloge, iz katerih se je strankino vodstvo odločilo, da glasuje za razkol v stranki. Bolonjskega programa se ni nikakor pozabilo; že v več slučajih se je izkazala potreba po razkolu. Ožigosa spletke socijalnih demokratov in njihove izjave, ki so bile naperjene proti polastitvi državne oblasti. Ako bi bili po kobariškem porazu italijanske armade vsi socijalisti enotni z našo strujo, bi imeli že takrat veliko večino.
Proti reformistom.
Gennari pripomni, da se nahaja v stranki večje število reformistov, kakor bi mogel človek verjeti. To je vendar dokazal kongres, ki je odobril Turatijev protimaksimalističen program. Reformistična nevarnost obstoji v parlamentarni skupini in v Splošni delavski zvezi, ki sta lanskega leta nastopili proti pro gramu, katerega je predložilo strankino vod* stvo glede proletarske diktature in socij ali* zacije. Bolonjski kongres se je izjavil za ma* ksimalizem, a hitro nato so reformisti nada* ljevali svoje samostojno delovanje in pri vsa* ki priliki sabotirali maksimalistično strujo. Vodja tega protidelavskega gibanja refor* mistov je bil Turati.
Govornik predočuje kongresistom natančni potek ankonskih dogodkov, ki so stopnjevali revolucijonarni položaj do skrajnosti. Takrat je reformist Turati govoril v parlamentu, da se mora pomagati Italiji na noge s sodelova* njem nesocijalističnih elementov.
Mi komunisti moramo nastopati proti1 ta* kim delavskim škodljivcem najstrožje in najbrezobzirnejše. Socijalnodemokratična ne* varnost je v Italitji predstoječa. Govornik do* kazuje to z obnašanjem Cicottija in njego* vimi ministerijalističnimi članki.
Musatti: Zakaj ga niste izpodili iz stranke? (V dvorani nastane nemir.)
Gennari obsoja reformiste, ki so pri vsaki ptiliki branili' ruske pro ti revolucij onar j e, 5n zatrjuje, da hočejo ledi ostati v stranki z na* menom, da preprečijo delitev mas. Na tem kongresu se ne sme prezreti te nevarnosti in radi tega mora komunistična frakcija ukreniti vse potrebno, da stori reformiste in socijalne demokrate neškodljive.
Svoj govor konča takole:	ali	narodna ali
mednarodna edinost.
Govornik zapusti govorniško tribuno med viharnim ploskanjem. Zastopniki komuni* stičnih sekcij mu čestitajo k govoru.
;Nato govorijo še nekateri reformisti in branijo svoje delovanje. Seja se zaključi ob 22’15.
Sesti dan.
PREDPOLDANSKA SEJA.
LIVORNO, 20. Danes ob 8. uri se otvori šesta seja, Predseduje Bacci.
Humbert Droz pozdravlja kongreriste kot zastopnik švicarskih komunistov. Govornik oriše položaj, v katerem se nahajajo švicarski komunisti in povdarja potrebo razkola.
Policija išče Zinovjeva.
Miissiano prečita zborovalcem pozdrav ogrskih komunistov.
Bacci vpraša Missiana, zakaj ga spremljajo po mestu policijski agenti in zakaj se ne pusti spremljati raje od sodrugov, če misli, da mu preti nevarnost.
Missiano odgovori ironično, da mu je vlada nakazala to častno stražo, da ne dezertira iz komunističnih vrst. Aplavzi). (Komunist poslanec Missiano je dezertiral 1. 1915. iz ital. armade v Nemčijo, kjer se je boril kot Špartakovec na barikadi. Opom. ured.). Protestira proti policiji, ki je sinoči udrla v nekatera prenočišča kon-' grosistov v svrho preiskave.
(Ponoči so policijski agenti udrli v »Hotel France«, kjer prenočuje nekoliko kongresistov. Iskali so sodruga Zinovjeva; pred kratkem se je namreč raznesla po Livornu govorica, da se nahaja ta ruski sodrug tukaj. A-genti so natančno preiskali vse sobe, a zaman. Odšli so z dolgim nosom, odkoder s prišli. Proti temu policijskemu aktu je kongres, najostrejše protestiral. Opom. dopisnika).
Sodrug Kabajčev poda v imenu Tretje internacijonale poslednje izjave. Govori proti Serratiju, ki noče prelomiti zveze z reformisti. Na tem kongresu se je izkazala nujna potreba izključitve reformistov iz stranke.
Ako stranka ne stori tega, ne'bo smela ostati v Tretji intemacijonali. Govornik vspodbuja zborovalce, da o-stanejo zvesti Marxu.
Glasovi: Smo zvesti!
Konec izvajanj sodruga Kabajčeva pozdravijo komunisti s klici na komunizem in Internacijonalo.
Pismo Tretje internacijonale.
ZVEZA LEGIJONARJEV MESTO UDRUŽENJ BOJEVNIKOV.
RIM, 19. Zagotavlja se, da se vrši r februarju v Milanu državni kongres udruženj bojevnikov. Ob tej priliki se ustanovi »državna zveza legijonarjev«, kar je nedavno že omenil D'Aanunzio v enem svojih razgovorov. Ta zveza bo nadomeščala udrtrženja fašistov in bo imela sličen program kakor politične stranke. V Rimu se u-stanovi tajništvo za propagando, medtem ko se bo nahajal osrednji sedež v Trstu, ker hočejo vodilni člani imeti stalne zveze z Julijsko Benečijo in Dalmacijo. Natančnejše načrte se zariše, ko prispe D Annunzio v Italijo.
NEMČUA MORA RAZOROŽITI TRDNJAVE
BERLIN, 19. Neko poročilo agencije Wolf pravi: Kljub protestom nemške vlade je konferenca zavezniških poslanikov potrdila sklep kontrolne komisiije glode oddaje artilerijske opreme in streliva iz nekaterih nemških trdnjav. Kontrolna komisija je predložila zahtevo, da se odda omenjeni materijal že tekom 27. t. m.
Nemška vlada je poslala prvim ministrom antantnih držav spomenico, v kateri jih prosi, da ponovno proučujejo vprašanje razorožitve nekaterih nemških trdnjav na predsteječi medzavezniški konferenci v Parizu in da pošljejo nadzorovalni komisiji nalogo, da počaka na sklepe imenovane konference.
18 MILIJARD IN 5 MILIJONOV MARK V ZLATU.
BERLIN, 20. (T.) Nemška vlada peroča, da je do sedaj oddala antanti sledeče gospodarske vrednote: veliko množino železniškega materijala, večji del trgovske mornarice, poljske stroje, zdravila in surovine za barvo. Ti oddani predmeti predstavljajo vrednost 18 milijard in 5 milijonov mark v zlatu.
SPUFANA ANTANTA.
WASHINGTON, 20. Iz krogov ameriškega finančnega tajništva se je zvedelo, da sta Anglija in Francija obve stile vlado Združenih držav, da ne morete plačati obresti od ameriških posojil. Ameriška vlada ni s tem novoletnim obvestilom zadovoljna in je pričela pogajanja za ižplačamje obresti, ki znašajo letno 450 milijonov dolarjev.
SfoinStlBrlesgf pciisian SetnlKoo o ^ Maprssiii zipfih
proglasilo gladovno stavko
V zadnji številki smo naznanili, da so politični jetniki v Kopru proglasili v znak protesta proti nezaslišanemu postopanju gladovno stavko. Obenem smo priobčili v kratkih potezah vsebino spomenice katero so jetniki predložili ravnatelju zapora in kjer navajajo vzroke, ki so jih prisilili do tega nastopa.
Naj sledi na tem mestu poročilo o poteku stavke, katero smo prejeli včeraj iz Koprskih zapOTOv:	Vsebina
istega je tale:
Dragi sedrugi!
Gladovna stavka, katero smo proglasili v torek, se nadaljuje z največjim navdušenjem in sklenjeno. Dcsedaj ni zaznamovati nobenega stavkokaza. Vsi se zavedamo svojega nastopa in duh discipline in solidarnosti nas navdaja. V zaporih vlada grobna tišina.
‘ Ko nam jetniški strežniki prinesejo hrano in nam jo hočejo vsiliti, jim odgovorimo odločno: ne!
Predvčerajšnjem zjutraj je poklical ravnatelj zaporov Corrado Baaz naš cdbor, da se pogovori ž njim o nastalem položaju. Po obširnem razpravljanju se je ravnatelj obvezal, da ukrene pri vojaškem sodišča potrebne kora ke. Mi se ne uklonimo na noben načini Započefo borbo hočemo bojevati do konca, do zmage. Hočemo biti dosledni in če nas to stane življenje. Raje umremo, kakor da bi morali še nadalje prenašati to trpljenje v zaporu.
Naše matere, naše žene in naši otroci prenašajo največjo bedo, medtem ko nas kr. oblasti držijo nedogledno dobo v zaporih. Dovolj muk in trpljenja. Ali se stori potrebne korake, da pridemo pred sodišče in da nas osvobodijo, ali pa nadaljujemo borbo, če je treba, tudi do smrti, v prid vsem političnim žrtvam.
Morala vseh političnih jetnikov je neomajena. Živel komunistična kitcrnacijonala! V imenu vseh stavkajoči!.' jetnikov pošiljajo podpisani svojim sodrugom bratske in solidarne pozdrave.«
Koraki političnih in sindikalnih organizacij v prid političnim jetnikom. Zastopniki pokrajinskega izvrševalnega odbora, zastopniki Delavske zbornice, odbor Mladinske zveze in odbor za politične preganjance so se podali v sredo k namestniku generalnega civilnega komisarja, Crt-spu Moncadi, da mu orišejo nečloveško postopanje strani oblasti napram koprskim jetnikom in da protestirajo proti vojaški j us tiči, ki pusti ječati naše sodruge več mesecev v ognusnih celicah, tako da so isti v nesnosnem položaju proglasili gladno stavko.
Komisar Crispo Moocada je upošteval opravičene pritožbe gorinavedenih zastopnikov in se je obvezal, da bo storil potrebne korake pri vojaški sodniji, da pospeši ista zaslišanje jetnikov.
«&dar
Zločini režima
r
(»Rosfa-Wien«).
Ljudski blagor.
V teku leta 1920. se je vršilo v Moskvi približno 1000 predavanj o problemih ljudskega zdravja in razun teh 13 meetiagov. Predavanjem je prisostvovalo 100.000 poslušalcev.
Komisarijat za ljudsko zdravstvo razpolaga v zdraviliščih na Krimu s 700 posteljami za delavce in vojake. Mesta v teh zdraviliščih pcdeljttjejo sovjeti strokovnih ■organizacij Moskve, Petrograda, Harkova in Ivanova-Vosnesenska. Odposlana je bila iz Moskve na Krim posebna komisija, da preuredi vsa zdravilišča v navedene svrhe.
Kultura.
V Sovjetski Rusiji je ■sedaj 272 poljedelskih šol, od katerih je bilo otvorjenih lanskega leta 77. Poleg teh ima Rusija še 26 gozdarskih šoL
Sovjetska vlada je naročila v Berlinu, Lipskem, Pragi in Štokholmu za 30 milijonov mark učnih knjih. V Štok-holmu ®o bili otvorieni kurzi za stavce v svrfvp učenja ruskega jezika.
V Verhojansku, ki je najmrzlejša točka severne Sibirije, je bilo otvorjeno državno gledališče. Mesto je dobilo pred kratkem tudi ljudski dom.
Ameriškf parlament, imenovan kongres, ki štej zastopnikov, je po poklicih razdeljen tako-le:
Missiano čita zadnje pismo, ki ,je prišlo od Tretje*in-temacijonale. Pismo povdarja, da vodi Serrati s svojim obnašanjem napram komunistični frakciji proletarijat v pogube. V pismu se primerja D’Aragono z ogrskimi izdajalci, Serrati vodi proletarijat v imenu revolucije v kontrarevolucijo. Sklep tega pisma je sledeči: »Ali z Internacijonalo, ali pa z reformizmom; v Komunistični inter-nacijcnali ni prostora za sovražnike komunistov. (A-l plavži). Kdor. sprejme Tretjo internacijonalo, mora obr-|
niti meč proti reformistom. Živela Tretja internacijnala! marji 7 neznaai 7 skupaj Živela komunistična stranka!« (Komunisti aplavdirajo’ in zapojejo1 internacijonalo),
Malatesta naznanja, da sc vrši popolrdne glasovanje,
Ob 12 konča ta poslednja zgodovinska seja.
IZID GLASOVANJA.
LIVORNO, 21. ob 230 uri. Izid glaso* vanja na 17. kongresu Italijanske socijali* stične stranke je sledeči:
Čisti komunisti, frakcija TerracinisBordiga*
Bombacctr 58:763 1 glasov;
(Dopis iz Dekanov)
Znano vam bo, da imamo tukaj Ljudski oder, ki je u-niverza delavcev in kmetov. Kako potrebujejo naši proletarci izobrazbe in kulture, ni treba na široko razlagati, ajj vsake meščanske države je, da tlači in da pusti v nevednosti bedno ljudstvo; kajti kr. državni, hlapci znajo prav dobro, da je mogoče držati v suženjskih sponah le neizobražene, nevedne sužnje. Ali ne dokazujejo tega neštevilne pcrsekucije in obsodbe naših sodrugov, ki delujejo na proletarskem polju, ki se neustrašeno in požr-tovalno berijo za kmunistične ideale? Vlada Giolittijev in Emanuelov zna prav dobro, da smo le mi oni pijonirji, ki gradimo novo, delavsko in kmečko državno stavbo, pred katero se že sedaj tresejo rablji in ubijalci delavstva, izkoriščevalci in tlačitelji do mozga izsesanega ljudstva. Državni lakaji znajo prav dobro, da mi nismo nosilci one nacijonalistične ideje, ki konča pri umetno začrtanih mejah nacijonalistične države, pokroviteljice par vladajočih kapitalistov; znajo prav dobro, da naš ideal sega preko vseh dežel in da je na našem rdečem praporju napisano tole geslo: »Enakost in pravica za vseh.« Buržu-azija noče dati iz rok svojih predpravic, ki ji omogočajo j vladanje in tlačenje nad večino. — Naj ne
Ljudski oder v Sarkovijah priredi v nedeljo, 23. t. m.
v prest..rih gostilne Scheimcr ples. Za prijetno zabavo bo skrbela tudi šaljiva pošta. Ples prične ob 16. uri in ko-ča ob 24.
Ljudski oder sv. Jakob-Trst. Vabijo se vsi člani da sc getevo udeleže sestanka, ki bo v nedeljo 23, t. m. ob 10. v dverani »pri Tirolcu« sv. M. M. št. 97.	Odbor.
Ljudski oder v Šempolaju ima v nedeljo dne 23. L m. ob 10. uri v društvenih prostorih svoj drugi občni zber s sledečim dnevnim redom: 1.) Pcrcčilo tajnika o društvenem stanju; 2.) poročilo, blagajnika,- 3.) volitev novega odbera; 4.) poročilo tajnika osrednjega vedstva; 5.) slučajnosti in sprejemanje novih članov.
Vabljeni so vsi člani, da se občnega zbora gotovo in polnoštevilno udeleže.
Ljudski oder v Idriji V torek dne 2. februarja se vrši v Idriji ustanovni občni zbor Ljudskega odra. Dnevni red: 1.) nagovor in porečilo tajnika osrednjega vodstva; 2.) prečitanje in odobrenje društvenih pravil; 3.) volitev odbora; 4.) slučajne sli
Dramatični odsek'podružnice Ljudskega odra r Sežani uprizori v nedeljo dne 23. t, m. cb 2% uri popoludne v Šmucc-vi dverani v drugič Bkimenthal-Kadelburgovo tridejanko: »Pri belem konjičku«. — Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Štolfa.
Kongres prometni)! tei&vcev
V nedeljo, dne 23. t. m. ob 9.30 se vrši v Delavski zbornici splošni redni kongres prometnih uslužbencev. — Dnevni red bo sledeči:	1. Imenovanje pred-
sedništva; 2. moralno poročilo; 3. financijalno poročilo; 4. imenovanje volilnega codbora; 5. imenovanje novega zvezinega vodstva; 6. raznctcrostL Ysak član Zveze mora prinesti s seboj društveno izkaznico, s katero se mora. izkazati pri vhodu v zbcrovalno dvorano. Zaupniki morajo priti pol ure pred otvoritvijo kongresa, da lahko nadzorujejo izkaznice kongresistom. Zveza pričakuje, da se udeleže kongresa vsled velike važnosti vsi člani.
______________ Tajništvo.
Šolska prireditev, ki s« vrši v dvorani konsumnega društva v Lonjerju, dne 23. t. m., obsega sledeči spored: 1. Žirovnik: »Prišla bo pomlad zelena«, trogiasni dekliški zbor. 2. Zupančič: »Pripovedka o nosku«, prizorček. 3. Adamič: »Ločitev«, troglasni mešan zbor. 4. Zupančič: »Dve basni«, dvogovor. 5. Žirovnik:	»Venček nar, pesmi«, dvoglasni dekliški zbor. 6: Gregorčič:	»Rabeljsko
jezero«, _deklamacija. 7. a) Zupančič: »Ciciban, Cicifuj«, b) Utva: »Prvi krajec«, deklamaciji. 8. * »Kofe«, kuplet. 9. KomcL »Mak«, enoglasni dekliški zbor s spre mi j c vanje m glascvirja. 10. Ribičič: »Škrati«, veseloigra s petjem v 2 dejanjih; pevski del priredil Iran Grbec. 11. Volarič: »Domovina«, enoglasni zbor s epremljevanjem glasorirja. Pričetek ob 15 in pol. — Nastopajo otroci katinarske šele. — Čisti dobiček je namenjen domači šolski knjižnici. Glede na dobrodelen namen prireditve vabi k o-bilni udeležbi — katinarsko učiteljstvo.
»Ozbtijan razgovor«, prizorček, ki je bil priobčen v petkovi številki »Dela« (str. 3.) kot ponatis iz befgrajske »Budučnosti«, ni bolgarskega izvora, kakor je bilo pomotoma označeno. Omenjeni razgovor je namreč vzet iz Tolstojeve zbirke prizorov »Otroška modrost«. V tej zbirki obsoja Tolstoj v obliki kratkih razgovorov potom otroških ust ves obstoječi družabni red. Zbirka obsega 21 razgovorov pod sledečimi naslovi; Vera, vojne, domovina m država, davki, obrekovanje, dobrota, cena dela, pijanstvo, smrtna kazen, ječa, bogastvo, ljubite one, ki vas žalijo, časopisje, kes, umetnost, veda, sodišče, kriminalno sodišče, lastnina, deca, uk. »Ozbiljan razgovor« ima ▼ zbirki naslov »Vojne«.
Iz dežele
SV. BARBARA PRI MILJAH.
Ljudski oder pri Sv. Barbari priredi v nedeljo, 23. t. m, ob 14. uri redni letni zbor. Naj se udeležijo tega zborovanja vri sodrugi, ker bomo izvolili novo vodstvo. Vsak član mora prinesti s seboj društveno izkaznico lanskega
bemo še dolgo prenašali nečloveške krivice. Naš cilj je revolucija in vspestavitev proletarske diktature, ki jo bo izvajala večina nad buržuazno manjšino. Buržuazija zna, da se hitrim korakom bliža oni dan, ko se upremo, ko se otresemo tlačenja in izkoriščanja. Zato napenja vse moči da ovira naše revolucionarno delovanje, naš proletarski napredek.
Za nas ni v kr. državi nikakih zakonov, nikake pravice! Buržuazija ravna z nami kakor s psi!
Kaj rada se je spravila na naš Ljudski oder. Onemo-gočuje mu vsako delovanje med ljudstvom; njegove predstojnike zapostavlja ir. šikanira na najbolj ognusen način. Strankino vodstvo naj poskrbi, da naredi konec tem škandalom in da nauči par tukajšnjih javnih funkcijonar-jev manire in dostojnosti, kajti ako se le ganemo, slede aretacije in beline strani pristojnih vladnih organov. Brez vsakih kaznivih vzrokov in dokazov se drži sodruge nedogledno dobo v zaporih. Naj znajo, da se ne uklonimo! Naj znajo, da bomo še pravočasno obračunali z našimi rablji, obračunali bomo z bogatimi obrestil
Živel komunizem! Živela revolucija.
misli, da' l®*3' da se jo izmenja z novo!
O centralizaciji zadružništva. Saprament! »Večerni list«
se je preseli! v Trst! Da si je »Edinost« prištilala iz Ljubljane, naravnost iz uredništva »Večernega lista«, enega svojih sotrudnikov, smo že slišali, ali da se bo preselil kar
AJDOVŠČINA.
Občni zbor tekstilnih delavcev se vrši v nedeljo dne 38. L m. Dnevni red:	1.)	poročilo	predsednika;	2.)	poročilo
tajnika; 3.) poročilo blagajnika; 4.) volitev novega odbora. — Glavno sekcijo tržaško bo zastopal tajnik sodrug Zaccaria in sodrug Lovko kot poročevalec. Tekstilni delavci Ajdovščine so dolžni udeležiti se tega zbora vri do zadnjega v tovarni!
Ali naj zadostimo nalogi !e s tem, da smo organizirani?
(Dopis iz Brega.)
Razgovarjajoč se z delavci o našem brežanskem na-zadnjaštvu in nezavednosti sem opazil, da se naši delavci čestokrat opravičujejo & tem, da plačujejo organizacijo ter mislijo, da s plačevanjem prispevkov zadostijo svoji nalogi.
Uboga naša stranka, ako bi imela samo take člane. Taka organizacija bi zgledala kakor kaka agencija alk advokatursko podjetje, ki — gre le za tem, da poiei svoje žepe z delavskimi žulji.
Iz tega se razvidi, da naše nezavedno delavstvo nima
se je nam odkrilo šele v članku, ki ga je prinesla »Edinost« v svoji št. 16. t. 1. pod zgoraj navedenim naslovom. Ta članek naj bi bil iz peresa nekega komunista. Bravo! Take »komunistične* članke čitajo Ljubljančani kaj pogo-stoma v »Slovenčevem« mlajšem bratcu, ultraklerikalnem »Večernem listu«. Klerikalizem je v vsaki dobi skušal polastiti se vsake moderne pridobitve in vsakega modernega gibanja ter ga prikrojiti po svoje in tako skuša dane« tudi komunizem izrabiti v svoje politične svrhe. Čujemo, da se pojavija med našimi naprednimi klerikalci L zv. stmja »katoliških komunistov«, čijih duševni oče naj bi bil poznani Mahničev učenec, Rejc, župnik v Sv. Križu na Vipavskem. Toda da se bo vpeljala ta struja pri nas na tak smešen način, vendar — le nismo mislili! Podtak-
ves »Večerni Ust«’z vsemi svojci uzancami v Trst, - to	daleč pojma, kaj je organizacija in njen smoter.
~ Zakaj plačujejo brezanski delavci organizacijo? Morda iz svojega lastnega prepričanja?
O, kaj še! Uganka je čisto enostavna in lahka. Plačujejo namreč le zato. da morejo dobiti lažje posla, ker ako bi ne bili organizirani, bi ne dobili dela. Brezposelni se kaj radi zatekajo v Delavsko zbornico, nimajo pa niti pojma, kaj je to Delavska zbornica.
Nadalje plačujejo naši delavci organizacijo zato, ker jih, zaupniki kontrclirajo in bi jih delavci tovariši-sodrug: nej trpeli med sabo, ako bi se upirali plačevanju prispevkov.)
Naši tovariši italijanske narodnosti vedo da smo druge narodnosti in po programu stranke nas — tudi spoštujejo kot sveje to—ariše; ti tovariši pa ne znajo, da imajo med seboj ljudi, ki so po prepričanju — delavski miač-neži, morda narodnjaško pobarvam torej proti progra
98.024
Unitarci, str«!a Baratono*Serrati: glasov;
Reformisti: 14.965 glasov.
Iz teh podatkov razvadimo, da je od 216.387 v stranko vpisanih članov glasovalo za navedene tri struje le 171.482 članov. Manjkajoči glasovi pomenijo, da so nekateri
niti tak članek o zadružništvu kakemu — tudi najbolj
neumnemu — komunistu, je vendar-Ie nekoliko pr en e um- j ^“Ualustnega delavskega poklica.
no. čujmo, kako marnje ta-le Rejčev komunist! On piše: ■	nadaljujemo	,	to	mlačno	politiko,	se	bojim,	da	na*'
’	T	m-	,€ r T’Pa	S! , \ naši pošteni tovariši izključijo iz svojih vrst. In akc pri-‘
onega pohUcnega prepneanja; pošteno delovanje rižem.,	^	kam	delavci?	Primorani	bomo	obr-
za peštemm smotrom, k. mora tnb blagor m dobrekt;	- društvo »Edinost, ali - k jugoslovanske-
naroda Zadruge zasledujmo s svopm delovanjem ta smo-	^^^ku	Aleksandru	v Belgrad s prošnjo,
ter. na, bodo odbernda tega al. onega potočnega prepn-:	*	zapodijo.
531 čarna. (BravoJH}. Gospodarski m etični moment sta pri	’	r	.
zadružništvu, kaker nikjer drugje, združena ali vsaj spo-' Zato bi bilo potrebno, ako b; blagovoio s.r .muno Senatska zbornica: Odvetniki 60, zdravniki 2, trgovci1 rejena. Ublažiti to divjo gonjo za dobičkom, ki jo vršijo! vodstvo po£.et:ti enkrat naš	a	raziasn, našemu
5, žumalirii	3, bankirji 3, tovarnarji 2, učitelji 2, far-!	verižniki (vsi trgovci so verižniki!!!} vseh strank, ubla-;	delavnemu .jedstvu, v prvi vrsti	osarniš^emu cavs.vu,
žiti in uničili vsako izkeriščevanje, je ena prvih in ca:-;	kam ono spada :n keke dolžnost!	mora izpomjeva i	na-
Posl-.nska	zbornica: odvetniki 263, zdravniki 3, trgovci!	višjih idealnih r.alog, ki jo mora izpopolniti in jo bo iz-	Prarrl svoji delavski stranki,
39, žurnališti 20, bankirji 12, tovarnarji 15, učitelji 15,' polnilo zadružništvo« itd. Bravc. komuniste!!! — Komu-;' Kakor prej rečeno: mi ne zadostimo svoji nalogi le s farmarji 11,	prometni delavci 2. livarji 1, klobučarji 2,	nistu, ki tako mžafi o »uničenju« sakega izkoriščevanja,!	tem, da plačujemo prispevke organizaciji Mi z našim	dedek'vski organizatorji 2, železniški strojevodje 3, neznani	grstuliramc! Rejčev k. munist misli v kalnem ribarit	lom bolj Ikodafetno naši stranki,	nego koristimo.
47; skupaj 435.	j ekreg socialističnega zadružništva, toda naj on dovr ., Škodujemo naši dela ve1 stranki zato, ker čitamo »E-
V gcmjem seznamu vidimo, da imajo odvetniki v-č da mu povemo, da je nesramna laž, da bi b;' *	!'a aek	jn	nabiramo	za	u,an	sklad,	ker	s	tem	pomagamo
kot dvotretjinsko večino v kongresu; v obema zbornica-' napival kak komunist! Mi nismo primer«,ki i:	.Niko-	borjcaznesaB listu do sredstv* ds delavce podjarmi' in
ma jih je 323. Ako je ta reprezentacija pravična, tedr li ne bc nobena socijalističaa zadruga i	.eze	z na-
advokatje tvorijo dve tretjini	ameriških volilcev.	šimi Herikalo-liberalci. Nara je pra	:rikalo-!ibe-
to res? Kakšna nesmisel! Niti	eden odstotek vsega	ralni verižniki zberejo svoje zadrug ,	iti	jih uničila
j bivalstva jih ni. Ako je tako	in nič drugače, potr.n	sc	vojna posojila, v skupno zvezo; tako	bc	vsaj vedeli
moramo logično vprašati: Po kakšni pravici smejr advo-| pred komu nam se je boriti in kolik j*, naš sovražnik, katje zastopati dve tretjini ameriških državljanov? Kje! Tria zelo naiven je, kdor misli, da bo .. takimi smešnim: stoji zapisano, da so edinole odvetniki poklicani, da! članki begal naše zadruge! Mi se ne damo poklerikaliti smejo delati postave za vse ljudstvo? Končno ne smemo! .takor slovenski advokatje, verižniki n drugi magneeje na pozabiti, da so odvetniki v kongresu skoraj brez izjeme1 Primorskem. — Našim čitatcljem, ’ » bi ne vedeli, kd ji tal takezvani korporacijski odvetniki, to se pravi, dado v »Večerni list«, od katerega s' ,e »Edinost« sposodda lužbi velikih gospodarskih korporacij, bančnih institucij,! enega svojih urednikov, povem.*, da je to ljubljanski
zasuznji.
Nič marj ne škodujemo proletarski stvari s prireteva-njern veselic, ker se na njih goji narodnjaštvo in vspod-buia isto ter njihov — dobiček zapije, mesto, da bi sc te svote' uporabilo za nabavo proletarijatu potrebnega čtiva.
Mi se meramo idružiti 'm hiti po’!iii.no zreli, ako hočemo, da bode čimprej našita izk-: iščevalcem odbila ura dvanajst.
Prej pa nas mt-ra v stranko gnati lastno politično pre-
- U l/ V |	V V. .v«) «*<!■ fr »V J	!U	I	i	.	. a
trustov, skratka hlapci kapitalkrov. To je ameriško pred-! Goda del diavolo«, ki izh -a v Katoliški tiskarni. 'Samo pričanje in ne kaka »ldoba?na propaganda«, kaker to stavništvo! In to naj reši soci alna vprašanja v smislu malce nenmrejši kakor j tržaški!) Več o »Večernem li- delajo narodnjaški člani — pevskega društva »Zastava* potreb tlačenega delavstva? Smešno!	*	stu«	pove	itak	»Edinost«	sama.	v Lonjerju.	Delavec.
DELO STAVBMSKIH
Pred našim kongresom
Kakor že objavljeno, se vrši v dneh 30.—31. t. m, v Gorici redni kongres Sindikata stav? binskih delavcev za Julijsko Benečijo, kateri bo za razvoj organizacije stavbinskih delav* cev velike važnosti. Delo, ki smo ga izvršili v preteklem letu je ogromno, ali še ni vse, kar bi bilo treba. Uredili smo delovne in pl a; čilne razmere po ceH deželi, in skoro za vse stroke, ki pripadajo k stavbinski industriji. Potom deJovne in plačilne pogodbe smo spra* vili skoro vse stavbinske delavce v organi* zacijo, katera šteje danes nad 20.000 članov. Uredi K smo posredovalnice zadelo ’l'i CčftV
Goriško, kakor tudi v Trstu. Organizirali smo svoje brezposelne blagajne, katere bodo pri* čele plačevati takoj spomladi. Vse te blagajne bo treba medsebojno zvezati in urediti na način, da bodo odgovarjale tozadevnim za* konom, ki bodo v najkrajšem času razširjeni tudi na našo deželo.
Tudi v agitatoričnem in organizatoričnem oziru se je precej izvršilo, vkljub vsem težko* čam in oviram in pomanjkanju sposobnega osobja.	...
Vse napake in pomanjkljivosti naše orga* nizacije in našega organizatoričnega dela bo bodoči kongres skušal odpraviti.
Pri drugi točki dnevnega reda se poda po* ročilo o dosedanjem dehi sindikata in o nje* ovih uspehih- Podalo se bo statistiko o de* .ovnih pogodbah, katere se je zaključilo. Iz teh se bo videlo plače, ki so jih imeli stav* binski delavci koncem leta 1919. in plače, ki jo jih imeli koncem leta 1920., kakor tudi vse druge moralne pridobitve.
Podano bode poročilo o dohodkih in izdat* kih sindikata, kakor tudi o gibanju članov.
Pri tretji točki se bo razpravljalo o reorga* nizaciji sindikata in njegovega dela.
Omenili smo že, da so danes organizirani skoro vsi stavbinski delavci, ki delajo, ali pri* znati treba takoj, da se vsi niso organizirali radevolje, temveč radi tega, ker je organiza* cija obvezna za vse. Veliko je tudi takih čla* nov, ki radevolje plačujejo organizacijo ali, ki nimajo še tiste sindikalne izobrazbe, ki je za nadaljne boje neobhodno potrebna.
Naša dolžnost je, da storimo vse, da se bo vsaj velika večina naših članov zavedala svo* je dolžnosti napram sindikalni organizaciji, da člani ne bodo plačevali svojih prispevkov iz golega egoizma in radi tega, ker so prisilje* ni, temveč zato, ker so prepričani, da je sin* dikalna organizacija neobhodno potrebna, ne samo za trenutno izboljšanje živi jenskih Taz* mer, temveč, da je organizacije dolžnost pri* pravljati delavstvo za dosego novega dru* žabnega sistema in da ga poduči c nalogah, ki jih bo ta organizacija imela v novem dru* žabnem sistemu. Da bo v tem oziru mogoče doseči uspehe, bo treba predvsem urediti za* upniški sistem, kateri je danes zelo pomanj* kljiv. Brez dobrih zaupnikov je nemogoče iz* vršiti tisto delo, ki je potrebno pri agitaciji in v borbi. Vsak član organizacije mora po* stati vojak, ki je pripravljen izvršiti vsako nakazano mu delo in vTŠiti v6ako fvnkcijo. Malomarnost in strahopetnost morate izginiti iz naših vrst.
Žalostno in sramotno je, da imamo celo vrsto stavb in obratov, pri katerih nimamo niti enega zaupnika, ki bi nadziral in branil pravice svojih tovarišev ter ob država! fctike med obratom in organizacijo. Je sramotno, da se danes, v takoimenovani revolucijonami dobi sliši delavce, ki odklanjajo mesto zaup* nika, ker se boje, da jih bo podjetnik odpu* stil od dela. Vsemu temu bo treba odpomoči in naš kongres bo v tem oziru moral skleniti nekaj določnega.
Pri četrti točki se bo razpravljalo tudi gle* de novih oblik naših bojev.
Kakor smo že svoj čas poročali, je naš Zve* zni zbor sklenil, da ustanovi stavbinsko za* drugo za celo državo. Namen te zadruge je pripraviti stavbinske delavce, da bodo »po« sobni sami prevzemati in voditi vsa dela in na ta način odpraviti vse privatne podjetnike. Člani te zadruge bodo morali postati vsi čla* ni našega sindikata, to se pravi, da vsi stro* kovno organizirani delavci bodo obenem tudi zadružniki. Težkoče, ki jih bo treba prema*
gati bodo precejšnje, zlasti v naših krajih, kjer sta egoizem in osebna zavist precej raz* širjena. Treba bo vstrajnosti in žrtvovanja; vspeh ne bo izostaL
Pri isti točki se bo tudi razpravljalo, v ko* llko bi se dalo tudi v stavbni industriji uvesti »obratno kontrolo« (Controlo d’azienda). — Tudi to vprašanje bo za stavbinske delavce precej novo in bo treba o njem z vso resnostjo razpravljati; ker se stavbna industrija nahaja v precej drugih razmerah kakor kovinska, tekstilna, kemična itd. Korak naprej bo treba tudi v tem oziru napraviti.
Pri peti točki bo treba razpravljati o važ* nem vprašanju, ki se tiče akordnega dela in delavnega časa. Kar se tiče akordnega dela je stvar precej kočljiva, kar nam še enkrat dokazuje, kako razširjen je egoizem. Na vseh kongresih, shodih, v pogodbah se pobija akordno delo, delavci to odobrujejo, ali ta* koj, ko pride prilika, gredo in vzamejo delo na akord, brez ozira, da s tem vržejo veliko število delavcev na cesto in v največjo bedo Nelepo je, da v času, ko je veliko število de: lavcev brez dela, da se na drugi strani dela na akord in se z delom ubija. Kje st« tukaj solidarnost in razredna zavest? Isto je glede izrednih delovnih ur. Potom pogodbe smo si pridobili osemurni delavnik, na drugi strani pa opazujemo, da so delavci sami, ki gredo in prosijo delodajalce, da naj jim puste de* lati izredne ure, brez doplačila.
Na kongresu se bodo morali vsi delegati izjaviti v imenu svojih članov, ali naj se akord odpravi, ne samo na papirju, temveč tudi v dejanju, ali pa naj akord ostane in regulira. Radi tega so naprošene vse podružnice, da o teh vprašanjih debatirajo in dajo svojim de* legatom naročila, ker je v tem vprašanju tre* ba enkrat priti na jasno.
Razume se, da se bode na tem našem kon* gresu razpravljalo tudi o vprašanju brezpo* selnosti, obnove naših krajev, o javnih delih, kakor tudi o strokovni in tehnični izobrazbi stavbinskih delavcev.
Kakor se vidi, bo ta naš kongres razpravljal
o	vseh zadevah, ki se tičejo interesov stav* binskih delavcev — materijalnih, kakor tudi moralnih.
Dolžnost stavbinskih delavcev je, da v vseh teh vprašanjih razmišljajo in svoja mnenja potom svojih delegatov na kongresu izrazijo, da bo ta kongres pravi izraz volje stavbin* skih delavcev.
javni miložčini je dovolj ponižujoče za delavca, ki je sposoben za delo in si todi žeti delo. In vendar je nujna potreba olajšati bedo brezposelnosti.
Sklep stavbinskih delavcev.
Z ozirom nato, da noben mestnih organov ni v teh zadnjih časih pokazal zmožnosti rešiti vsaj deloma, obstoječo stavbinsko krizo, so stavbinske skupine sklenile sledeče:
Vpoštevajoč, da so oblastem predložene resolucije brezvspešne;
videč nujno potrebo lokalov za stanovanjske »vrhe;
konstatirajoč nemogočnost, da se olajša sedanja brezposelnost;
priznavajoč, da je delo rušenja lahko, delo zidanja pa težko;
povdarjaijo svojo plemenito voljo za delo, da si ohranijo dobrohotnost, ki jo uživa delavski razred Trsta in prepričani o. sindikalni metodi nasprotovanja protestnim stavkam;
„Jaz ne bom streljal"
Te besede je pisal Karl Liebknecht z bo* jišča svojim otrokom. Pisal jih je kot nava* den pijonir v strelskem jarku med grome* njem topov in prasketanjem strojnic. Zago* ta vi j a svoje sinove, da bo v imperij alistični vojni kapitalističnih držav izpolnU socijali* stično dolžnost »Jaz ne bom streljal!« Te besede Karla Liebknechta tvorijo brezdvom* no najjasnejši dokaz junaške veličine nem* škega revolucijonarja.
Pogumni korak brezposelnih
Zasedba zapuščenega
stanovanja
V pondeljek zjutraj so se stavbinski delavci, včlanjeni Italijanski zvezi stavbinskih delavcev, polastili poslopja, pol. štev. 126 v Čar boli zgornji v Trstu (Ponči jana). Poslopje je stalo zapuščeno že od leta 1914. De
lavci hočejo sedaj to poslopje j>opraviti, da bo služilo lahko kot stanovanje.
Predno natančnejše opišemo to mojstersko potezo stavbinskih delavcev, s katero so ti brezposelni delavci poiiazali, da	dobro razvit čut za samopomoč, ozre-
mo se malo nazaj na dosedanje boje teh največjih žrtev brezposelnosti — stavbinskih delavcev ter na njih zadnji sklep. — Ta sklep je bil delavcem sicer predlagan od tajništev organizacij, ki se ozirasjo danes še na vse mogoče okolščine, a vsebuje ravno proglasitev zasedbe poslopja v Poocijani, ki je odločno revolucijonarno dejanje, To šele daje sklepu njegvo pravo vrednost.
Izhod iz brezposelnosti — samopomoč.
V nedeljo, dne 19. oktobra 1919., so imeli stavbinski delavci v gledališču Fenice (Trst) prvi shod z dnevnim redom: 1. Javna dela; 2. posredovalnice za delo in brezposelne podpore; 3. podpora gradbeni zadrugi. Posredovanje pri lokalni oblasti v Testu in ooi vladni, v Rimu s predlaganjem raznih resolucij je bilo več kakor dovolj. Vete je ostalo le pri obljubi. Organizacije pa so nadaljevale svoje delovanje s trdnim sklepom, da rešijo vprašanja, katera so stavila na dnevni red od omenjenega shoda.
Brezposelnost v zimi 1919-1920 so stavbinski delavci prenašali z največjimi žrtvami. Letos pa število brezposelnih še narašča. Stavbinska kriza ostaja nadalje s svojimi težkimi posledicami. Četudi so delavci in delodajalci zbrali skupne podporne sklade, to gotovo ne bo rešilo bednih družin stavbinskih delavcev iz pomanjkanja. Delaven se ne sme svetovati, da se obme na razne dobrodelne zavode, niti ne da bi se izselil iskati si košček manj grenkega kruha, kakor ga dobi tukaj. Zatekati se k
Karl Liebknecht — vojak
(za časa svetovne vojne)
Ta antimilitarist, ta komunist je žrtvoval v svoji idealni revolucijonarnosti vso mla* dost, svoje življenje za osvobojen j e proleta* rij ata.
^ 1 ■
ne uprave po Sindikatu stavbinskih delavcev za Julijsko Benečijo.
S sredstvi, ki jih imajo stavbinske skupine v Trstu se bo nakupilo potreben materijal. Brezposelni stavbinski delavci, ki delajo v tedenskih turnusih, dobijo za delovne ure temu odgovarjajoči bone (plačilne izkaznice). Ko se dobi dovolj denarnih sredstev, se bo njim izplačalo delavnemu času odgovorno denarno svoto proti dvigaijenju bona.
Današnjemu lastniku poslopja se zagotavljajo njegove lastninske pravice.
Posojilo za upravne stroške.
Pozivljemo vsakega stavbinskega delavca, ki pripozna koristnost svoje finančne pomoči, ki more zboljšati higi-jenične razmere mesta in položaj njegovih brezposelnih tovarišev, da podpiše posojilo: 5ih lir za žene in vajence, lOdh lir za ročne podaijače, 15ih lir za profesijoniste. Podpihovalcem se bo dalo za vsak znesek pobotnico s tekočo številko. Strokovne zveze, sindikati in drugi člani Delavske zbornice, morejo poslati po pošti svoto, ki jo želijo podpisati. Ko dobijo stavbinske skupine povrnjene stroške za popravo poslopja, bodo povabile one, kateri podpišejo to posojilo, da dvignejo posojeno svoto
Stroški so proračunjeni na 128.000 lir. Ako 10.000 stavbinskih delavcev podpiše vsak po 10 lir, dajo 100.000 lir.
—	Gojimo terej upanje, da se nam ta prvi korak na poti samopomoči za olajšanje bede brezposelnosti in obenem bede, izvirajoče iz pomanjkanja stanovanj, popolnoma posreči.
Kako so se delavci polastili poslopja.
To ni bila nasilna polastitev, ni bilo treba vojne s karabinjerji, niti pretepati lastnika hiše. Stavbinski delavci so se podaE na lice mesta mirno in zadovoljni, da morejo končno delati.
Že prejšnji dan zvečer s bili stavbinski delavci poučeni, kako se imajo zadržati. Ena skupina je imela nalogo, da poskrbi orodje, druga da dvigne potrebno gradivo v skladiščih Sindikata stavbinskih dclavcev, slikarjem sc je poverilo, da napravijo tablo. Seveda; veliko tablo v ovalni obliki z napisom: Pod neposredno upravo Italijanska zveze stavbinskih delavcev, Deželni sindikat Julijske Benečije. (Gestione diretta »Fioe«, Sindicaio regio-j caie della Venezia Giulia.) Ta tabla je bila nabata na glavno fasado zapuščenega poslopja, v pondeljek zjutraj ob 7 uri — ko je prišle že kakih 20 delavcev na delo.
Kdor se je najbolj čudil početju stavbinskih delavcev, to je bila vratarica poslopja, stara in uboga ženska. Uboga ženica se je bala, da bi jo delavci vrgli iz hiše. Kaj še! Delavci so ji zagotovili, vse njene polne pravice na sobici in ji še obljubili, da bo njen stan popravljen na n»-čin, da ne bo ušel vanj več ne cestni prah, ne veter, ne dež.
Popravljalna dela so se pričela v ponedeljek ob 7. uri zjutraj in se vršijo naprej v najlepšcm redu.
• * *
Prvemu koraku mora slediti drugi.
To je resnično pogumna in pametna inicijativa stavbinskih dclavcev: Polastiti se vseh praznih stanovanj, a*, se jih popravi in da onim, ki že lota in leta iščejo dostojnega bivališča, kjer bi se po truda polnem delu odpočili ter da se brezposelnim da obenem zaslužka. Pri njihovem odločnem -koraku spremlja stavbinske delavce ves proie-tarijat Trsta in Julijske Benečije.'
Zasedba poslopja v Pcncijani je prvi korak stavbinskih delavcev. V Trstu so še druga prazna zapuščena sianr-
Stavbinski delavci!
Italijanski kovinarji so lansko leto zspnstili zasedene tovarne. AH hočete tudi vi zapustiti zasedeno poslopje. Kovinarji se kesajo, ker so tepeni za svojo neprevidnost. Ali hočete biti tndi vi tako neprevidni?
Ne! Vi morate držati, kar ste dosegli!
Mezdna gibanja
Trst. Pri reviziji plačilne pogodbe 'stvabrnskih delavcev v Trstu, za mesec januar-marc 1921. se je doseglo povišanje za vse delavce zidarje, tesarje in težake 45 vin. za vajence 20 in za ženske 30 vin. na uro.
S. Barbara (Milje). Za tukajšnje kamnolomce se je te dni sklenilo novo plačilno tarifo, potom katere se je doseglo 25% povišanje na tarifi, ki je bila sklenjena meseca maja 1920.
Preteklo nedeljo se je vršil sestanek na katerem so poročali ss. Petejan in Markandel o novi tarifi, katera je bila soglasno sprejeta.
*	* *
Pogajanja se vrše za revizijo plač za stavbne kovinarje in klesarje v Trstu, za stavbne kovinarje in slikarje na Goriškem. Prihodnje dni se pričnejo pogajanja ~a revizijo tarif za zidarje, težake in klesarje za celo Goriško. O vspehib teh pogajanj se bo delavcem poročalo v listu in potom zaupnikov.
Karl Liebknecht — govornik
V	neomajenem socijalističnem prepričanju povedal je v parlamentu preastaviteljem uradne Nemčije, ki se je valila v prahu pred Kaiserjem in se bahala s svojim militariz* mom, v obraz te le maščevalne besede:
»VI STE HOTELI VOJNO!«
proglašajo v imenu stavbinskih skupin in izvrševalne komisije Delavske zbornice v Trstu, da so se polastile poslopja v Čarboli zgornji štev. 126 in izjavljajo, da se bado z današnjim dnem začela dela potrebna, za popravo teh 18 stanovanj.
Tehnični in upravni ukrepi.
Dela se bodo vršila na podlagi načrta predloženega občinskemu tehničnemu zavedu, pod vodstvom neposred-
Dežeini kongres dodlktifl sMnsRili ffeloov za Julijsko Benečijo
Dne 30. in 31. januarja t. I. se bo vršil v prostorih Delavske zbornice v Gorici Via Mimicipio št. 4
reden deželni kongres
sindikata Zveze stavbinskih delavcev za. Julijsko Benečijo s sledečm dnevnim redom:
1. Volitev predsedstva in odseka za verificiranje mandatov.
2. Moralno in finančno poročilo sindikata od 1. januarja do 31. deccmbra 1920. (poroča sodr. Budini,
3. Deželna organizacija sindikata (poroča sodr. Bresatz).
4. Direktno poslovanje in obratni sveti (poroča sodr. Petejan).
5. a) Problem rekonstrukcije in brezposelnosti (poroča sodr. Giacometti).
b) Stanovanjsko vprašanje in javna dela (poroča sodr. prof. Inwinkl).
6. Osemurno in akordno delo (poroča sodr. Košane).
7. Tehnična in strokovna izobrazba (poroča sodr. prof. Oberdorfer).
8. Imenovanje novega deželnega vodstva sindikata. Vseli 46 sekcij našega sindikata poživljamo, da si na
svojih članskih zborovanjih izvolijo po enega delegata, katerega ime je sporočiti podpisanemu sindikatu.
Glasovanje na kongresu se bo vršilo na podlagi v preteklem letu 1920. prodanih znamk. To se pravi: vsak delegat bo glasoval le s številom znamk, katere je njegova sekcija cdračunala sindikatu.
Vodstvo sindikata se obveže preskrbeti hrano in prenočišče za vse delegate, ki bodo naznanjeni do 23. t. m. Sekcijam se da možnost, da lahko pošljejo na lastne stroške še po enega delegata (poleg oficijelnega, za ka-
.	t- ,	,	_ ;	terega plača	stroške sindikat), kateri bo pa imel	samo
vanja, katera	mora,o	zasesti stavb riski	delavci.	Ei&rat	se:	gks_
Vse 'sekcije	kakor tudi vsi člani so naprošeni, da	se za
mora začeti! Zaenkrat so zasedli eno stanovanje, v kateremu dobi v par mesecih zavetja 17 družin. Zatem zasedejo drugo, še večje, pozneje tretjo, četrto, peto itd. Zapuščenih stanovanj v Trstu je 10. In vseh 10 se mora zasesti in jih pripraviti sposobna za bivanje.
Posredovanje oblasti.
ta naš letošnji kongres zanimajo, da o njem debatirajo in da eventuelne predloge k posameznim točkam dnevnega reda odpošljejo najkasneje do 23. t. m, na vodstvo sindikata v Trst Via Madonnina 15.
Vse sekcije 'se še enkrat obvešča, da naj čimprej za-Kakor rečeno, se jo zasedba prvega poslopja za vršila' kljačijo račune za leto 1920., katerim je dostaviti tudi mimo, ne da bi ®e oblast temu protivila. Toda ona ne število članov, ki jih sekcije imajo kakor tudi kakšne spi, oblast čuje nad nedotakljivostjo zasebne lastnine. Saj stroke da so, ter vse skupaj odpošljejo sindikatu, kateri pravi vendar naš veliki učitelj komunizma Karl Marx, da mora pripraviti 'skupni obračun, da ga predloži deželne-'
vladna oblast ni drugega kot odbor za uporabljanje interesov meščanske družbe.
Predvčerajšnjim je komisarijat pri sv. Jakoou pozval k sebi delovodje pri zasedenem poslopju in ga natančno zaslišal o zgodovini tega pogumnega podjetja stavbinskih delavcev. Zaslišana sta bila obenem stara vratarica poslopja in lastnik slednjega. Izjave zaslišanih oseb so bile vzeto na zapisnik in kmalu zatem je imela oblast svoje roke vmes. Ona zahteva nič več in manj, kakor da delavci zapustijo poslopje, ali da se poravnajo po vseh pravilih meščanskega trgovskega prava z lastnikom poslopja nekim gospodom ter — naravno — tudi žn;jo, z visoko oblastjo,
*	* *
Stavbinske delavce, katerim je z zasedbo stanovanja poverjena tako važna in vzvišena naloga poživljamo, da stojijo m, mestu, kakor vojaki ter da čnjejc nad vsem in vsemi!
Ravno iz najnovejšega delavskega gibanja v Italiji poznamo dobro pogoje in vspehe, odnosno nevspehe, takega bojnega sredstva delavcev proti izkoriščanju in brezposelnosti.
Zasedba tovarn po kovinarjih, zasedba raznih delavnic in zavodov in tudi stanovanj, ki se je vršila lansko leto skoraj po celi Italiji nas uči, da se delavci ne smejo pogajati z vladnimi oblastmi in komisarji marveč, da morajo braniti — če treba tudi z orožjem v roki — zasedeno postojanko.
mu kongresu.
Sindikat zveze stavbinskih delavcev za Julijsko Benečijo.
SOVODNJE.
Odbor podružnice stavbinskih delavcev sklicuje zal v nedeljo dne 23. januarja ob 10. uri v prostorih gospoda! Kodermaca svoj abni zbor. Dnevni red:	1. poročilo bla«1
gajnika; 2, odobritev računov; 3. izvolitev novega odbora; 4. raznoterosti. Dolžnost člane v je, da se zbora številnd udeleže. - Po občnem zboru sestanek vseh mladeničev, iti prijato1ijev petja, kateri imajo veselje do petja, da ustanov vimo enkrat že dolgo zaželjeni pevski zbor.
Komunizem nima naloge uresničevati moralo meščanske družbe in iz njenih pojmov sestavljati »zvišano« moralo. Komunizem hoče novo družbo, na novih temeljih. Na novih temeljih se ne bodo izpremenile samo materi-jalne razmere, ampak tudi moralne, ki so le posledica prvih. Razvile se ne bodo po zakonih moralistov, ampak! po zakonih logike. Kjer ji bedo ozkosrčni paragrafi moralistov na poti, jih bo brez pomisleka vrgla v kot.
Junak je človek le tedaj, če izvrši veliko, pogumnd delo iz svoje volje, iz svojega prepričanja.
Junaki so bili tisti, ki so se bojevali za svobodo, ne pel tisti, ki se bojujejo za zatiranje.
• I
Beda delavstva in razredni boj
Dasiravno je že precej časa od tega, od kar so gospodje diplomatje sklenili s centralnimi zavezniki »mir«, je ljudska masa še vedno izročena najhujšemu pomanjkanju, ki se po* sebno čuti v nekaterih evropskih državah. Kakor je vojna posegla v razmere kapitali* stičnega razreda, tako se je s svojo železno roko dotaknila tudi delavskega razreda. Am* pak tega stiska in ga drži v objemu v celoti, kajti obljubljene prosperitete ni in je še dolgo ne bo. Vojna je povečala bedo delavstva. Materijalne žrtve in izgube je zvalila na nje* gov a pleča. Živi jenske potrebščine mu je po* dražila, ne le za vojno dobo, ampak tudi za bodočnost. Dasiravno je ameriško časopisje zadnje čase polno vesti o pocenitvah potreb* ščin, jih delavstvo še nič, ali pa prav malo opazi. Plače se znižujejo, da, in to koncem konca ne pomeni nič drugega, kakor da so potrebščine za delavske družine še dražje kot prej.
Zensko delo se je med vojno silno razširilo in kapitalizem je to izrabil za konkurenco med spoloma po vojni. Ker je tehnika silno izpopolnjena, je kapitalistom omogočeno na* jemati tudi polinvalide, ki so pri mnogih de* lih. jpolnoma porabni, a se morajo zado* voijiti z manjšo plačo, ker ne morejo skriti svojih telesnih »za domovino prinesenih« žrtev.
Koncentracija kapitala, ki jo je zadnja vojna še pospešila, povečava odvisnost delav* cev od podjetnikov*.
Čim manje je delodajalcev, tem bolj so
delavci navezani nanje in tem absolutne j e lahko diktirajo pogoje. Vse težje je tedaj de* lavcu reči: Pri tebi mi ne ugaja; pojdem dru* gam. Posebno za neizučene delavce, ki iščejo dela v svoji stroki, se poslabšajo razmere, kadar postajajo posamezni kapitalisti kralji celih industrij.
Povečana moč kapitalizma na eni, po* množena beda delavstva na drugi strani —1 to je posledica, ki jo porodi vojna.
Razmerje med razredoma se neizogibno poostri. Vsled tega se pa tudi nujno poostri razredni boj.
Pred vojno je bil razredni boj, med vojno se je nadaljeval, po vojni se je poostril.
To je največji, najobsežnejši, najnepopu* stljivejši in najneprizanesljivejši boj, kar jih pozna človeštvo.
Pijano ošabnosti po nezaslišanem pove* Čanju bogastva lahko podjetništvo za nekaj časa pritegne vajeti, da se zdi vsak odpor ne* mogoč. Vrženo v dotlej neznano bedo lahko izgubi delavstvo za nekaj časa upanje in po* gum, da se topo vda črnemu suženjstvu.
Ali za nekaj časa je to mogoče in le kratek mora biti ta čas.
Kakor iz gora tekoča voda, pred katero se nenadoma umaknejo jezovi, pa zabobni z vso silo v dolino in poplavi vso nižino, tako izrabi kapitalizem, če izginejo njegove ovire, brezobzirno, brez pomisleka in premisleka vso svojo moč in se posluži prilike izkoriščanja. Pritisk denarnega gospodstva v takih zanj ugodnih razmerah ne pozna meje. Nobena vest, nobeni obziri na človečnost, nobeni ver* ski zakoni mu jih ne pokažejo; še razum go* vori zaman, če mu pripovedujejo, da ugo* nabija delavske moči, ki so potrebne za nje* govo uspevanje.
Enrichisses vous! — Obogatite se! je naj* višji zakon, kadar se pokaže prilika za to; in na vse pomisleke o škodljivih posledicah od* govarja profitarstvo skomizgovaje: Apres vous le deluge! Naj pride za nami potop!
V	takem položaju pripravlja kapitalizem sam pogoje elementarnega upora.
Čim večja je potlačenost delavstva, čim bolj je v bedi otopelo, čim se je začasno po* greznilo v nemo, vdano, mučeniško prena* Sanje vsega gorja, tem večja je nevarnost, da pride neizogibni upor kakor divji, uniču* joči vihar, ki ruši in podira in pomandra stokrat več, nego bi bilo treba. .Največji pri* tisk ne more preprečiti protitlaka; doseči ne more nič druzega, kakor da odgodi boj za nekaj časa, ampak za to. ga odvme.ocL.ysaj razmeroma mirnega razvoja, pa spravi njegov tok v strugo, v kateri zašumi tem besneje in zdivja tem strašneje.
Vsa zgodovina je polna takih dokazov; tudi v preteklem stoletju, v katerem so se vpričo vstajajočega' kapitalizma razvili mo* derni razredni boji, se neprenehoma ponav* Ijajo.
Razredna zavest ne pride v delavskih mo* žganih hipoma, nenadoma na površje, ali čim začno razmere iz delavstva ustvarjati razred, se rodi ta zavest, tudi *e etrebuje kakor otrok do poroda svoj čas ua se z’ /udi v resnično življenje.
Že leta 1793., v začetkih francoske revo* lucije, so svarili pariški delavci v neki peti* ciji proti akordnim plačam, kaJere je odredil konvent za dela pri trdnjavskih s torbah, in so dejali: »V času resnične enakosti ne sme biti razburljivega nesorazmerja pri delavcih. Delavci so stebri naroda; oni so bili tisti, ki so se vzdignili dne 10. avgusta.
Deseti avgust je bil dan naskoka na Tuile* rije, na sijajno, tedaj kraljevsko palačo. Ako niso imeli delavci takrat, ko so j uriš ali, še žive, jasne razredne zavesti, so pa imeli vsaj tako slutnjo v svojih dušah; ko so spoznali, da jim revolucija ni prinesla^ materij alnega zboljšanja kot delavcem, so začeli razumevati razlike in nasprotja med razredi.
S tem, da se kali razredna zavest, se ne odpravi ne beda ne njeni vzroki. In kadar doseže beda stopnjo neznosnosti, tedaj iz* bruhne upor zoper pritisk v tistih oblikah, ki so v ta razmerah mogoče. Bes se združi z obupom, nezadovoljnost z maščevalnostjo; čimbolj je nasilništvo oviralo organizacijo potlačenih in njih jasno spoznavanje, tem bolj je upor sam neorganiziran, slep in divji, podoben orkanu.
Kapitalizem, ki izkorišča brezvestno, ki iz* rablja svojo moč brezobzirno, ki skuša delav* stvo vkovati v verige, pripravlja sam sebi največjo nevarnost in vodi boj na polje, ker se mora izvesti z največjo ogorčenostjo.
Mnoge blage duše v Amer iti so med vojno govorile, da ni nobc le potrebe več za raz* redni boj. Med voj e je pokazalo, da delo
in kapital lahke  .zumno rešujeta svoje
spore, potom :	iišč- potom razumevanja
dirug drugeg.s. f a razredni boj je divjal tudi med vojno, . orda ne toliko očitno ka* kor sedaj, po v«. -ni. Država je taki at potre* bovala delavcev za izdelovanje municije in drugega vojnega materijala in ni mogla do* voliti stavk v toliki meri, da bi resno ogro* Žale prodi k vijo. Danes so razmere drugačne in kapitP-izem je v ofenzivi v boju proti de* lavskf "iu razredu.
M'vd delavstvom je bilo že toliko razredne
zavesti, da je vojna ni mogla uničiti, niti ne povečani pritisk kapitalizma. Tudi v Ameriki, kjer se je kapitalizem ob krvavem človeškem klanju brezprimemo obogatili in kjer je ob nenormalni prosperiteti silno narasla njegova moč, ki jo ob vsaki ugodni priliki skuša izrab* ljati proti delavstvu, se ne more več zatreti razredna zavest.
Povsod je socijalizem že toliko živ, da ga ne more zadaviti nobena sila tega sveta. Dasi ni šla vojna niti mimo njegove organi* zacije brez škodljivih učinkov, se vendar ni izpolnila najsrčnejša želja mogotcev, ker se ni mogla. Vojna je povzročila zmedo povsod; povzročila jo je med meščanstvom, v indu* strijah, v glavah modrijanov in učenjakov, v cerkvah; organizirano delavstvo se ni moglo popolnoma izogniti splošni zmedi.
Vojna ni mogla uničiti socijalizma in nje* govih organičnih oblik. Danes prešinja mase nov duh, ki preprečuje, da bi delavske mase otopele in se slepo vdale nasilstvu reakcije.
Razredni boj se nadaljuje vsepovsod in naloga socijalizma je sedaj kakor poprej, da razšiija razredno zavest in utrjuje delavsko organizacijo.
Kakor vsaka ideja na tem svetu, pa mora tudi socijalizem živeti le v ljudeh. Materi* jalne razmere določajo razvoj in pohod zgo* dovine; ali živa sredstva razmer so ljudje. Socijalizem ne more napredovati in zmago* vati kot čista, akademična. teoretična ideja, ampak le kot zavedna akcija tistih, katerim je njega uresničenje potrebno. Napolniti mora srce in gl ^ve, zlasti glave delavstva: s porabo znania, ki ga daje socijalizem. se more delav* stvo organizirati, da si ustvari moč, ki je po* trebna za boj in za zmago. — (Iz am. Crolet.)
£
'■ •*'. ?>, <sv r
DELO
*s <f~- i'- /V. A. c-
Petek, 21. januarja 1921
liočini kot posledica gospodarskih razmer
% • (Piše Jakob Panken, socljallstlčnl mirovni sodnik v Zjedlnjenib državah)
f Kriminologi (ljudje, ki se pečajo z vedo o 'zločinih) stare šole so trdili, da je nagnjenost :do zločina dedna. Zločin je bil kaznovan. Da zločince ni kaznovati, temveč jih poboljše* Vati, je primeroma nova teorija.
Kakor čarovništvo ali slaboumnost, se je smatralo v prejšnjih časih tudi zločinstvo za ob sedenje od hudiča, in kakor tiste, ki so bili 'obdolženi čarovništva, se je iskalo tudi hu* do delce, da se izžene hudiča, ki se je bil na? staniil v njih.
Sele v zadnjih časih se je uspešno dognalo, da izvira tendenca do zločinov največ vsled ^pomanjkanja razumevanja do družabne od? govornosti, včasih radi pomanjkanja dušev* nega zapopadenja, včasih vsled dednih za? kanov in percetualno največkrat vsled dru* žabrah razmer.
Zločinska dejanja se lahko v veliki meri odpravijo, če se odpravijo razmere, ki pov* zročajo zfočine.
! Dedni instinkti (čuti aH znaki, ki se pora? |jajo vsled podedovahnosti prednikov in od* kri vajo semtertje povratek ativizma (to je primitivnej šo človeško dobo, ko ni bilo civi* lizacije), se dajo odpraviti, če se vpoštevajo v luč razmer, ki povzročajo vzroke. Morda vzame trebljenje teh instinktov, ki se pre* naša j o iz generacij v generacije dalj časa, toda doseglo se bo.
To je resnica tudi z ozirom na duševno pomanjkljivost in pomanjkanje odgovornosti do družbe.
Nauk o zboljšanju rodu, »poredno s pra* vibiimi življenskimi razmerami (in fizično zdrave poroke so mogoče le v pravilnih raz* merah) povzdigne v posamezniku duševno stanje in odgovornost do družbe.
V tem članku se hočem pečati le z gospo* (tarskimi vplivi napram obsegu zločinov in zločincev. Medtem ko so gospodarske raz* mere neločljive, ker odsevajo na prvo, to je ha zliočine, je vendar glavno, da dobe čita* tel ji pred oči neovrgljiva dejstva, ki so na roki.
V državi New York je poboljševalni zavod, kamor pošiljajo dečke od 16 let in odrastle do 30 let, ki so prekršili zakon. Namenjeno je bilo, da pridejo v ta zavod le taki, ki so prvič prekršili zakon. Podlaga tej teoriji je bila, da bo poboljševalnica s svojimi učnimi, glasbenimi in drugimi pripravami' popravila Večino takih, ki so se v svoji mladosti spo*
l	gabili in prekršili zakon. Toda v praksi je v • tem zavodu tudi mnogo takih, ki so prekršili zakon po petkrat do šestkrat, in razumjlivo je, da ima ta element na dotičnike, ki so pri? š!H ir zavod s prvim prestopkom, velikanski vpliv.
Zakaj prihajajo v ta zavod elementi, ki so že večkrat prekršili zakon vzlic temu, da je zavod namenjen le za prvokratne kaznjence, ni lahko razumljivo; k večjemu bi se dalo sklepati, da v tem zavodu ni tako stroga di* sciplina, kakor je v drugih kaznilnicah, in zftočinci, ki imajo za seboj politični vpliv, lahko dosežejo z nastanjenjem v tem zavodu brezskrben dom. Naravno je, da se pri tem mnogokrat dogodi, da ima priznati zločinec, ki se napoti v ta zavod vsled humanitarnega ravnanja, velike ugodnosti. Toda škoda, ki jo povzroče ti elementi v zavodu napram prvokratnim kaznjencem, gotovo ni majhna.
Pred kratkem sem obiskal ta zavod in sem ga natančno preštudiral. V raznih oddelkih tn razredih — izvzemši sivih sten in pa omre* Benih okenj — bi človek komaj mislil, da se nahaja v ječi. Videl sem mlade dečke in može ? inteligentnimi obrazi, in njih duše so kri* čale iz. njihovih oči, ko so se uprle vate. Med 700 nastanjenci sem videl manj trdih in topih obrazov, kod jih more kdovideti v petih mi* nutah ob vogalu kakšne obljudene ulice.
Značilno je, da ko sem pripomnil, naj bi šli jetniki po večerji na sprehod (večerja je med peto in šesto uro), je dejal ravnatelj, ze* lo prijazen in zmožen človek, da s tem so* glaša, obžaloval je pa, ker ne more izpolniti moje sugestije, ker nima dovolj potrebnega osobja, ki bi mu pri tem pomagali. Deset več uradnih nastaviiencev bi omogočilo, da bi 6Ii 16 let stari dečki in drugi po večerji na zrak, namesto v svoje celice, kar se mora zgoditi ob šestih zvečer.
Država New York bi bila lahko poskrbela za tak fond, ki bi tako osebno pomoč orno* gočil, toda tega ni storila.
Kakor divjim živalim je tem mladim lju* dem odrečena vsa možnost do tega, ker manjka za to par tisoč dolarjev na leto.
Dr. Christian, ravnatellj tega zavoda, je pri* pravil posebno knjižico z naslovom »značaj* nosti nastanjencev poboljševalnice Elmira 1920«, ki se peča direktno z vzroki zločinov.
Na strani 10 te knjižice stoji sledeče:	»V
letih, ko je bilo povpraševanje za delavci in iso Vladale visoke plače, pokazujejo zapiski naj nižje število došlecev v kaznilni zavod, in naobratno, kadar so industrijalne razmere slabe, pridejo brezposelni največkrat v nav* skrižje z zakoni. Prebivalstvo tega zavoda tvorijo taki, ki so v času brezposelnosti naj* manj zaželjeni.«
Nato zbu ja dr. Christian pozornost na zelo važne številke. Pravi, da takoj po veliki fi* nančni in industrijalni krizi, ki je bila leta 1907—S, je imel zavod 1500 nastanjencev, to je bilo toliko, kolikor jih je mogel zavod sprejeti. Medtem ko jih je bilo med leti 1916** 1919, ko je bilo dovolj dela in se je potrebo* valo ljudi vsepovsod, največje število 700.
To pove mnogo. To je argument, ki ga ni mogoče spodbiti; je obsodba proti današnje* mu gospodarskemu in industrijalnemu siste* mu. En tak zavod dobi 800 zločincev več na leto, če vladajo slabe industrijalne razmere, kot pa v letu, ko so industrijalne razmere ugodne. V tem slučaju se je bilo število zlo* čincev vsled brezskrbnosti glede na nepre* slednost industrijalne aktivnosti in njenih izprememb pomnožilo za več kot 100 odstot* kov.
Dr. Christian pravi dalje: »Jasno je, da je obseg v poboljševalnici nastanjenih vedno odvisen od industrij alnih in gospodarskih razmer. V poboljševalnico dobivamo elemen te, ki stoje v družbi na najnižji stopinji — tiste, ki se z enih ali drugih vzrokov ne mo*
rejo prilagoditi družabnim razmeram; v iz* rednih časih kot so bili v zadnjih par letih, je poravnava te črte lažja. Črta tega proble* ma gre torej nizdol — in vse je treba razpo* rej ati s temi vpoštevanji, sicer zapademo iah* ko zmoti, da presojamo vse s stališča stalne* ga značaja, ki izhaja iz vojnih razmer.«
Iz tega bi se dalo sklepati, da je svetovna vojna znižala število običajnih zločinov, ker se je poživela v tem času industrija.
Skoraj nobenega vzroka ni mogoče najti, zakaj naj bi bila občutnost gospodarskih in industrij alnih razmer, ki imajo toliko vpliva na mladino, da jo pehajo v zločine, dovolje* na v mirnem času.
Seveda je izobrazba za človeško življenje odločujoč faktor. Statistika, prirejena na pod* lagi te poboljševalnice, odkriva zelo važne podatke. Poprečna starost v zavodu nastanje* nih je 20 let. Izmed 20.000 zaporedoma do* šlih v ta zavod, je obiskovalo višjo šolo le 12. In dr. Christian pripominja, da se v za* vodu nastanjenih kaže ignoranca celo o pred* metih, ki so najnavadnejši v javni šoli.
Industrijalno — pravi dr. Christian —- je te nastanjence skoraj brez izjeme prištevati med neizurjene delavce; več kot 60 odstot* kov je navadnih delavcev, strežajev ali pa postopačev, medtem ko je strokovno izurje* nih manj kot 20 odstotkov. Ti tvorijo torej od nezaposljenih na j večje število.
To pomeni, da so naše ječe napolnjene z elementi, ki se jih najmanje zaposluje, in ki so naj prej e odslovljeni iz službe.
Kar se izobrazbe tiče, se je umestno obrniti na statistiko, ki jo je priredil dušesAovec tega zavoda dr. Harding. Ta tabela, prirejena na podlagi izpraševanj povrsti došlih 1000, ka* že sledeče: višjo šolo je obiskovalo 65 od tisoč; nižjo šolo je obiskovalo 252; navadno šolo je obiskovalo 322; pripravljalno šolo je obiskovalo 318; brez vsake šolske izobrazbe 43.
Ko sem z dr. Hardingom razpravljal o fazi te statistike, mi je dejal, da poprečna izo* brazba v zavodu nastanjenih kaznjencev ne presega četrtega razreda ljudske šole.
Z ozirom na vprašanje strokovne in indu* strijalne izurjenosti, ki omogoča posamezni* ku, da se more podati v svet za eksistenco, odkriva statistika sledeča dejstva:
Izmed tisoč jih je bilo 384, ki so sami našli eksistenco; na pol odvisnih — to je takih, ki se jim je moralo pomagati do eksistence 419; povsem odvisnih pa 197.
Z ozirom na zdravje odkriva statistika, da je najmanje 75 odstotkov nastanjencev te* lesno nesposobnih; na pljučnih boleznih pa trpi 4 odstotkov.
Statistika telesnega stanja nastanjencev je sledeča: zdravih 151 ali 15 odstotkov; primerno zdravih 415 ali 42 odstotkov; slabih 434 ali 43 odstotkov.
Otroci revnih starišev, ki imajo nizke pla* če in velike družine, so redkokdaj v stanu izdelati izpit javnih šol. Otroci teh starišev morajo v tovarne, mline in delavnice v svoji nežni mladosti, in mnogokrat s spričevali, ki glede njihove starosti ne odgovarjajo resni* ci. Pa tudi v času njihovega pohajanja v šolo nimajo dovolj tečne hrane, pravega stanova* nja ali zadostne obleke, in to povzroča ab* normalno fizično stanje otrok, kar se pozna tudi na njihovem telesnem in duševnem raz* voju.
Industrijalne in gospodarske razmere niso le delno odgovorne za ta dejstva, ampak so soodgovorne tudi za zločine in zločince, ki izhajajo iz teh razmer.
Pametna gospodarska uredba, s pripomoč* ki, ki jih je ustvaril in pripravil človeški že* nij, bodo jamčili mladini naše dežele Hberall* no izobrazbo in gospodarsko neodvisnost Zločini in zločinci so otroci neznanja in za* tiranja.	___________
Rod i nlešoTproiziiod
Spilsao: A. Bogdanov.
Kako se mjeri količina, rada u proizvodnji?
— Brajem radnih sila, duljinom radnog vremena, nape tošču rada. Red je trošenje snage radnika; razumije se, da če biti rada tim više, što je veči broj ljudi, koji troše svo-ju snagu i što dulej oni rade. No svaki radnik može, na primjer, za jedan sat rada utrošiti više ili manje snage, raditi življe ili aporije. Troši li on više snage, to če za jedan sat i učiniti više; radi li aporije i troši .manje snage, učinit če manje. U prvom slučaju je njegov rad intenziv-niji (napregnutiji), a u drugom — sporiji. Obično radnici rade intenzivnije u zemljama, koje su gos po dar stv eno razvijene, nego li radnici u drugim zemljama. Na primjer, engleški radnik može jednim te istim orudjem učiniti za sat dva i pol puta više, nego li ruski, a ruski — više, nego kineski radnik.
Što je »kakvoča« rada?
— Cilj ljudskog rada je različan, on stvara svakovršne proizvode, kod čega i sam, raizumije se, ima različno obi-lježje. Rad kovača prestavlja sasma drugačiji sastav sila, nego li rad seljaka ili postolara. A to znači, da rad ima različnu kakvoču. U savrememom društvu ima na tisuče različnih »specijalnosti«, a stvaki rad ima drugačija svoj-stva (kakvoču).
Što je »produktivnost rada«?
— To je stupamj njegove uspjesnosti. Što se više proizvoda stvara jednom te istam količinom rada, tim je veča produktivnost rada.
O	čemu ovisi produktivnost rada?
— O nauči i vještini radnika, orudju, a isto tako i organizaciji rada. Vještak može stanovitom snagom i u stano-vito vrijeme učiniti daleko više od neiskusnog radnika, jest, on može raditi »produktivnije«. No još je veča razlika, koja nastaje usljed raznolikosti orudja. Valja samo isporediti, što je mogao učiniti prvobitni divljak sa kame-nom sjekirom, a što može danas učiniti radnik sa željez-nom sjekirom. Dapače i najiskusniji tkalac, koji radi kod kuče na ručnom stanu, proizvadja deset puta manje platna, nego li prosječni radnik pomoču usavršenog meha-ničkog stana u tvomici. Tu se pak opaža i djelovanje organizacije rada: čovjek može raditi orudjem, dapače strojem, samo to, štosu drugi ljudi načmili to orudje i taj stroj. No i pored toga suradnja povečava produktivnost rada. Več u kakvom prvohitnom lovu moglo je deset divljaka postiči ne samo deset, nego i pedeset puta više u&pjeha, nego li pojedini divljak sam; on se 'bez pomoči drugih ne bi mogao boriti sa najjačim zvijerima, ne bi mogao dostiči najbrže i najlukavie životine itd. Podjela rada ili »specija-liziranje« radnika stalno povečava produktivnost rada; na tom se je osnivala ekonomska moč prijasnjih manufaktura, koje su se služile ručnim radom, ali su ga drjelile do najmanjih sitnica. Kad je, n. pr., izradjivanje oštrica za noževe podij oljeno izmed ju različnih specijalista— ljevara,
kovača, gladioca, brusioca itd., to na sva koga otpada ; dnevno daleko više noževa, nego li na zanatliju, koji sam : radi cijeli nož od početka do kraja.
Višina produktivnosti rada je najtočnije mjerilo razvoja društva,
Što je »radna vrijednost« proizvoda?
— Radna vrij edn osi, proizvoda, ili, bolje rečeno, nje- | gova društveno-ra dna vrijednost, jeste upravo ono, što proizvod stoji društvo, koliko košta on društvo. On stoji stanovitu količinu rada, utjelovljuje atanovitu društvenu energiju (snagu). Jednaki proizvodi u jednom te ustom društvu ima ju jednaku radnu vrijednost. Naravno, kot različnih poduzeča nije rad jednako produktivan, dapače medju radnici ma jednog te istog poduzeča ima razlika, tako da u dva jednaka .proizvoda može i ne biti jedna te ista količina inddvidualnog, oscbnog rada. No politička ekonomija raizmatra proizvodju sa društvenog gledišta; za nju je radna vrijednost — abična ili .prosječna količina rada, potrebnog u stanovitom društvu za stvara nje proizvoda, drugim riječima — društvenog rada.
Čime se mjeri vrijednost rada?
— Radnim vremenom, koja se cbično treba za stva-ranje proizvoda, a takodjer i napomošču rada. Na pri-mjer, ako stanoviti proizvod stoji 5 sati rada prosječne intenzivnosti (napomosti), a drugi — deset sati rada dvo-jako veče intenzivnosti (jačine), onda ovaj drugi proizvod ima 4 puta veču vrijednost, koja je manje ili više veča od prosječne jačine rada, ljudi je svode na prosječnu intenzivnost, pak vele, da vrijednost drugog proizvoda nije 10, nego 20 sati društvenog rada.
No kako se isporedjuje vrijednost raznih proizvoda, kad je rad, kojim su oni proizvedeni, različne kakvoče, na primjer, rad seljaka, postolara, mehaničara itd.?
— Rad različne kakvoče jeste kompliciraniji ili jedmo-stavniji. Rad je, primjerice, tokara kompliciraniji od rada seljaka (rtara), dok je rad urara još zamršeniji. Ako je rad zamršen, u njega se ulaže više snage, kao da je to intenzivnrji rad. I zato je za takav rad potrebna posebna priprema, koja često puta traje dugo vremena. Najnekcun-pliciraniji proizvodni rad, koji postoji u današnjem društvu, nazivat čemo jednostavnim radom. U takvom slučaju svaki zamršeni rad se mora svesti na jednostavm putean množenja. Na primjer: 1 sat rada tokara jest jed-nak možda 2 sata jednostavnog rada, a 1 sat rada urara
  3 sa jednostavnog rada. Društvenu vrijednost običnog
proizvoda možemo na taj način izraziti u satima jednostavnog rada; onda se vrij edn osti mogu isporedjivati u veličini, prem je u njih uložen rad različne kakvoče.
Kakva je veza izmedju produktivnog rada i radne vri-jednosti proizvoda?
  Što je veča produktivnost rada, tim je niža radna
proizvoda, i obratno; u matematici se takva veza nazivlje »obratno proporcijanalna«. Na primjer: ako jedan aršin platna sadrži dva sata jednostavnog rada (to jest rada raznih radnika, svedenog računanjem na jednostavm rad), i ako je osim toga produktivnost rada poskočila dva puta
  bilo usljed kakvog poboljšan)a, ili pak novog stroja
to znači, da če se od sada za isti broj radnih sati proez vadjati dva puta veči broj aršina platna, nego pri j e, a svaki aršin če imati radnu vrijednst samo jednog, niposto od dva sata rada.
Što je »upotrebna vrijednost« proizvoda?
  To je njegova korisnost, prikladnost za uporabu.
Proizvod služi za udovoljavanje stanovitim potrebam društva; u prctivnom slučaju ga društvo ne bi ni proiz-vadjalo. Kod toga se pak ne radi jedino o osobnim potrebama društvenih č anova, potrebama, kojima se udovo-Ijava, primjerice, kruhom, mesom, cdječcm itd.,^ no isto tako i o potrebama proizvodnje. Ulje za mazanje, željezo,
cigle,  to nisu »predmeti za uporabu« u običncm smislu
riječi; ali oni su potrebniji za prcrizvodnju od mnogih drugih predmeta, koji su društvu potrebni jedinu za oscbnu korist njegovih članova ili pak kod proizvodnje predmeta za osobnu uprabu. Zat svi ti predmeti imaju »upotrebnu vrijednost«, to jest društvenu korisnost.
Kako treba shvačati odnašaj izmedju radne vrijedaosti
i upotrebne vrijednosti?	_	.
  To su dva društvena svojstva proizvoda, koja su u
jedno te isto vrijeme naraznješivo vezana u njemu i uza-jamno protuslovna. Radna vrijednost je ono, što proizvod stoji društvo, upotrebna vrijednost je ono, što proizvod daje društvu. Za svaki pr izvod se troši društvena snaga: to je njegova vrijednost. Zatim proizvod udovoljava dru-štvenoj potrebi, to jest podržaje i povečava životnu snagu društva, nadoknadjuje njene gubitke: to je upotrebna vrijednost. Svaki život, ne samo društva, nego i obicnog organizma — životinje i biljke — ima dvojako obiljezje: živo biče troši svoju snagu u okolnom svijetu na pnmjer, u obliku rada ili u obliku trošenja svojih mišica, te u obli-ku trošenja svojih mišica, te u obliku gubitka topline; a u zamjenu ono dobiva snagu iz vana, primjerice, u obliku hrane. Isto i čovjek, i društvo: u proizvodnji gubi snagu, kod uporabe je dobiva; i ako dobiva više, nego što troši, društvo raste, razvija se, pvečava svoju snagu. Iz te dvi)e strane društvenog života proizlaze dva društvarnsvojstva njegovog proizvoda. __________________________________ °*"
Brezbrižni delnucl
Važnejše od nazorov drugih krogov je za socijaliste mišljenje delavstva. Kajti ena te* melj nih resnic je ta, da ne more osvoboditve delavstva izvršiti nihče drugi kakor delavstvo samo. Ali na prvi pogled mora biti vsakemu razumnemu človeku jasno, da je osvoboditev najštevilnejšega razreda človeške družbe, o*
i	1?A____________________________________ OSVODOCutCV
profita, pa jo enostavno ustavi in njegove »dobrote« napram delavcem je hipoma ko* nec.
Namesto nauka z besedami prihaja tedaj brezposlenost. Tupatam odpre kateremu s svojo bedo oči; ali takih uspehov je malo. Kdor se noče zanimati za svoj položaj, dokler mu materij alne razmere vsaj deloma dovo* ljujejo misliti, je nesposoben zato, kadar pla* ne nanj skrb z vso svojo silo.
Rdeča vojašnica
Sovjetska Rusija je odbila dosedaj vse sovražne napade, porazila je vse po antanti vzdrževane kontrarevolucij oname generale, toda ruski kmetje in delavci ne smejo še odložiti svojih pušk. Kakor prej, tako mora biti rdeča armada tudi nadalje pripravljena, da porazi, uniči proletarske sovražnike. Na* ša vzajemna naloga obstoji v tem, da skrbimo vsestransko v svrho utrjevanja rdeče ar* made. To je danes tembolj mogoče, ker pri* ha j a naša vojska v mirovno stanje. Na teh poljih tvori eno izmed najvažnejših nalog izboljšanje življenskih in stanovanjskih raz* mer rdeče armade, v vojašnicah in bolniš* nicah. Rdeče vojašnice morajo postati za vsakega oboroženega delavca in kmeta do* bro urejena stanovanja, postati morajo vo* jaška, politična in kulturna središča. Osred* nji izvrševalni odbor Komunistične stranke je sklenil, da poveri vsem krajevnim odbo* rom nalogo za prirejevanje »dneva rdeče vo* jašnice« na določeno nedeljo; to se mora zgoditi najkasneje v drugi polovici meseca decembra.
K delu se mora v prvi vrsti pritegniti zdravstveno osobje, čigar sodelovanje pa se ne sme omejiti le na en dan. Agitacijske na* loge »dneva rdeče vojašnice« so sledeče:
1. Vojaštvo se mora podučiti, kako si mo* ra urediti življenje v vojašnicah.
2. V delavnih masah se mora zbuditi za* vest, da je delo in podpora za rdeče vojake velikanske komunistične važnosti.
3. Vsi upravni organi, ki imajo nalogo, da skrbijo za stanovanjske — zdravstvene in prehranjevalne razmere rdeče vojske, mo* rajo vse vojake in oficirje vspodbujevati k energičnemu delu.
Bodoče naloge so sledeče:
1. Popravljanje vojašnic in bolnišnic.
2. Preskrbo vanj e s perilom.
3. Izbojšanje prehranjevalnih razmer.
4. Pospeševanje politično*kulturnega dela v rdeči vojski. Pospeševanje vojaških klu* bov in športnih društev.
5. V krajih, kjer se sedaj ne nahajajo rdeči vojaki, se mora na »dan rdeče vojašnice« agi* tirati za prehranjevanje družin rdečih vo* jakov.
N. KRESTINSKU,
tajnik Osred. izvrš. odb. Ruske kom. stranke.
Raznoterosži
Komunistično gibanje ▼ Solona. Iz Soluna javljajo, da se komunistično gibanje tamkaj vedno bolj širi. Vzrok nezadovoljnosti delavskih mas je iskati v težki gospodarski in politični krizi
Češki kronski arhiv zopet v Pragi Češkoslovaški podanik na Dunaju dr. Fiedler je pripeljal z nekaterimi uradniki reparacijske komisije češki kronski arhiv z Dunaja v Prago. Po 170 letih so se vrnila dokazila češke preteklosti v Prago. Kronski arhiv obsega gradivo starih čeških kraljev od 1. 1157. ter je bil prvotno shranjen na Karlovem Tynu, pozneje pa v kapeli sv. Vaclava na Hradčanih. L. 1751. ga je pustila Marija Terezija prenesti na Dunaj, kjer se je kazal kot znak starodavne tradicije v posebni razstavi potentatom in tujcem.
Francoska slavistična iola ▼ Pariza se hoče preoano-vati v središče slavistike v inozemstvu. Radi tega bo slavistični institut v Parizu pričel z novim letom izdajati filološki časopis »Reveu Slave«, ki ga bosta urejevala profesor »Colegea de France« Mayet in ravnatelj šole za orijentaine jezike Blaye. Francosko pisani rokopisi ae pošiljajo urednikoma ali pa tajniku slavistične sekcije.
Grške tragedije bodo igrali v arakuškem antičnem gledišču.'Prihodnje leto začno s prvimi predstavami zlasti mnogih Aischylovih del v prevodih, ki jih je priredil Ettore Romagnoli, kojemu je tudi poverjeno umetniško vodstvo gledišča. V Syrakuzah bodo najbrž začeli s trajnim izvajanjem starogrških dramatičnih del in pri tem ne bodo pazili le na stilistična izvajanja, ampak tudi na u-metniško brezhibne prevede starogrških dram.
Ostanki prazgodovinskega človeka, starega 80.008 let,
aajdeai na Moravskem. Iz Brna poročajo, da so arheologi odkrili veliko votlino pri Preravi na Moravskem, v kateri je bival prazgodovinski človek pred 80000 leti, to je med tretjo in četrto ledeno dobo. V votlim so našli dvajset človeških kostenjakov, veliko množino kamnitega o-rodja in kosti najmanj tisoč mamotov (velikih slonov, ki so živeli v častit ledene dobe).
Iz uredništva.
B. M., Dekani: Hvala za pozornost, U jo posvečate listu.
Izdaja za Sod), zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trsta.
ka umb mu Mm
v Dobravljah na Goriškem
Ima a zadružni Kleti več sto ML najboljšega naravnega
VINA
po zmernih vsakdanjih cenah.
Daje od 56 IIL naprej.
RA2PR0DAJALCEH „DELA“!
Ali ste že obračunal! z uprnonlštvom?
■•tovI I III v
I U\m m Is ztalnt tet delavnica	B
5 ALOJZIJ POVH	1
I
sodni izvedenec
Trst Piazza (L Garibaldi 3 (ex Barrfera)
i
Okrajna bolniška Mešalna u Sorici
svoboditev neštetih miljonov, ogromne večine človeštva velikansko delo, ki se torej ne da izvršiti z malenkostnimi sredstvi ne z malenkostnim znanjem, ne z malenkostnim načrtom ali pa celo brez na*
irtNa žalost je tudi med delavstvom še veliko
zmot.	.	,	...
Tudi med delavci je večma se brezbrižna. Bila bi največja neumnost, ako bi to tajili, kajti to bi bila pogubonosna politika ptiča noja. Precenjevanje svoje moči se vedno ma* ščuje. Socijalistična stranka gre za tem, da organizira vse delavce po svetu, da jih nauči samostojnega mišljenja in da jih prepoji s socijalističnim duhom.
Ali sami sebe ne smemo varati, in zato si ne moremo domišljati, da smo že na cilju.
Na milj one je še delavcev, ki nimajo o svo* jem položaju, o vzrokih svoje bede, o dru* žabnem ustroju in o družabnih razmerah nobenega jasnega pojma. Sami o sebi ne vedo nič drugega, kakor da morajo delati, če hor čejo živeti, in tistega, ki jim da dela, srna* trajo za svojega dobrotnika. Kajti od njego* ve volje je odvisno, če jih najame ali pa spo* di. In če. jih ne spodi, mu morajo biti hva* ležni.
Ker je v njegovi moči, da jim pokaže vra* ta kadarkoli hoče, morajo paziti, da se mu ne zamerijo. Kajti on jih lahko obsodi na la* koto. »Opravljaj svoje delo, pa molči«, je za* nje vrhovni zakon.
Težko je poučiti take ljudi o resničnih raz* merah, ker jim ie pouk sumljiv. Če pa še slu tijo vmes kaj socijaKzma, se ga naravnost ustrašijo; ne da bi sami verjeli v kakšne po* sebne strahote socijalizma — ampak boje se ga, kjer bi se z njim zamerili svojim predpo* stavljenim in gospodarjem.
Oni vidijo današnji dan. Kaj bo jutri ali pojutršnjem, to je predaleč njihovim mislim Danes imajo svoj trdi kruh, bogdaj da bi ga še jutri imeli; zato ostanejo pridni, da ga ne bi izgubili.
Kljub temu pride lahko dan, ko vsa prid* nost in vdanost nič ne pomaga. Kapitalistu ne obljubuje produkcija navadnega visokega
Štev. 3/R/1921.
Razglas
Delegati članov blagajne in zastopniki delodajalcev so vabljeni glasom sklepa tuk. načelstva z dne 14. januarja t. 1. na
IEDHI OBČNI ZBOR
ki se bo vršil v nedeljo, 23. januarja 1921 ob 10. uri zjutraj
v Gorici v veliki dvorani blagajne (ulica G. Leopardi 6) da razpravlja o sledečem
DNEVNEM REDU:
1. Citanje in odobritev zapisnika izvenrednega občnega zbora z dne 18./3./20;
2. Poročila ;
3. Predložitev finančnega in statističnega poročila za leto 1919;
4. Prememba blagajniških pravil s posebnim ozirom na zak, novelo iz 1. 1917 ;
5. Prememba službene pragmatike in notranjega reda za blagajniške funkcijonarje :
6. Nadomestna volitev s veh članov upravnega sveta blagajne od strani delodajalcev (§ 25 opravilnika);
7. Volitev nadzorovalnega odbora blagajne (4 člane od strani zavarovancev in 2 od strani gospodarjev):
8. Volitev razsodišča blagajne (3 člane od strani zavarovancev in 2 člana od strani skupnega občnega zbora);
9. Raznoterosti
GORICA, dne 15. januarja 1921. 4	.
Za načelstvo ohrajne bolniške Mjne v Girici
Predsednik: G. POVODNICH i
, r.
NB. Delodajalci se lahko dajo zastopati na občnem zboru po svojih obratnih uradnikih, kateri morajo izrečno v to pooblaščeni (§ 18. zak. 30/3/1888 štev. 33). — Vsi delegati (tolike delavci kot gospodarji) se morajo izkazati na občnem zboru s svoje časno izdano jim izkaznic