Zbornik za umetnostno zgodovino Archives d’histoire de l’art Art History Journal Izhaja od / Publié depuis / Published Since 1921 Nova vrsta / Nouvelle série / New Series LIX Ljubljana 2023 ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO N.S. LIX/2023 Izdalo in založilo / Published by SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, LJUBLJANA C/O FILOZOFSKA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI ODDELEK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO, AŠKERČEVA 2 SI – 1101 LJUBLJANA, SLOVENIJA Uredniški odbor / Editorial Board KATRA MEKE, glavna in odgovorna urednica / Editor in Chief KATARINA ŠMID, urednica tekoče številke / Editor of the Current Volume NEŽA ČEBRON LIPOVEC, NATAŠA IVANOVIĆ, MATEJ KLEMENČIČ, FRANCI LAZARINI, HELENA SERAŽIN, KATARINA ŠMID, SAMO ŠTEFANAC Mednarodni svetovalni odbor / International Advisory Board LINDA BOREAN, FRANCESCO CAGLIOTI, NINA KUDIŠ, VLADIMIR MARKOVIĆ, INGEBORG SCHEMPER SPARHOLZ, CARL BRANDON STREHLKE Tehnična urednica / Production Editor SARA TURK Lektoriranje / Language Editing KATJA KRIŽNIK JERAJ (SLOVENŠČINA), JOSH ROCCHIO (ANGLEŠČINA), ANA VIDRIH GREGORIČ (ITALIJANŠČINA) Oblikovanje in postavitev / Design and Typesetting STUDIOBOTAS Tisk / Printing TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA Naklada / Number of Copies Printed 300 IZVODOV Indeksirano v / Indexed by BHA, FRANCIS, SCOPUS © SLOVENSKO UMETNOSTNOZGODOVINSKO DRUŠTVO, 2023 ZA AVTORSKE PRAVICE REPRODUKCIJ ODGOVARJAJO AVTORJI OBJAVLJENIH PRISPEVKOV. ISSN 0351-224X ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO JE DEL PROGRAMA SLOVENSKEGA UMETNOSTNOZGODOVINSKEGA DRUŠTVA, KI GA SOFINANCIRA MINISTRSTVO ZA KULTURO REPUBLIKE SLOVENIJE. IZHAJA OB FINANČNI PODPORI JAVNE AGENCIJE ZA RAZISKOVALNO DEJAVNOST REPUBLIKE SLOVENIJE. Kazalo / Contents RAZPRAVE IN ČLANKI / ESSAYS AND ARTICLES tomislav vignjević Od spomina na ustoličenje koroških vojvod do »kraljestva Sklavanije«. O nekaterih grbih slovenskih dežel v umetninah, povezanih z Maksimilijanom I. From the Commemoration of the Carinthian Dukes’ Enthronement to the „Kingdom of Sclavania“. On Some Coats of Arms from the Slovene Lands in Artworks Related to Maximilian I matevž remškar Grafične predloge v delavnici Mojstra Trbojske Marije Graphic Sources in the Workshop of the Master of the Trboje Madonna ivana tomas , predrag marković New Insights about the Gothic Chapel of St Jacob (Virgin Mary) on Očura Nov razmislek o gotski (Marijini) kapeli sv. Jakoba na Očuri tim mavrič Poskus opredelitve arhitekturnega razvoja palače Barbabianca v Kopru An Attempt to Define the Architectural Development of the Barbabianca Palace in Koper stanko kokole Herodotove zgodbe in zagonetno »Venerino slavje« Franca Kavčiča The Histories of Herodotus and the Enigmatic “Feast of Venus” by Franc Kavčič (Francesco/Franz Caucig) 9 25 47 79 103 miha valant Four “Sensationsbilder” in Ljubljana Štiri “Sensationsbilder” v Ljubljani mateja breščak Nagrobnik Janu Legu kiparja Svetoslava Peruzzija v Pragi The Headstone for Jan Lego‘s Grave in Prague by Sculptor Svetoslav Peruzzi brigita jenko Pripravljalna slika za spomenik Nazariu Sauru v Kopru. Neznano delo Uga Flumianija Dipinto preparatorio per il monumento a Nazario Sauro a Capodistria. Opera sconosciuta di Ugo Flumiani franci lazarini Načrt Eda Mihevca za prenovo Ljubljanskega gradu Edo Mihevc’s Plan for the Renovation of Ljubljana Castle 119 145 163 191 25 ZUZ – LIX – 2023 Dobro profiliranega mojstra, ki mu, verjetno zaradi poljudnejše kakovosti njegove produkcije, umetnostna historiografija ni posvečala veliko pozornosti, 1 je v Loških razgledih leta 1954 Emilijan Cevc, kakor je sam kasneje večkrat zapisal, prenagljeno povezal s »Schnitzerjem« Jakobom iz Loke. 2 Kasneje je zanj predlagal danes uvelja- vljeno zasilno poimenovanje Mojster Trbojske Marije. 3 V seriji Ars Sloveniae je Cevc, sicer brez posebnih argumentov, namignil, da bi se bil utegnil naš mojster obrti učiti pri kiparju sv. Nikolaja iz Kranjske Gore in Ane Samotretje iz Kranja. 4 Deloval je v 1 Po Cevčevi objavi, posvečeni kiparju, iz leta 1947 (Emilijan Cevc, Ob našem srednjeveškem ki- parstvu. Odlomek, Koledar družbe sv. Mohorja za prestopno leto 1948, 1947, pp. 133–136) in nje- govih kasnejših omembah v okviru širših razprav o poznogotskem kiparstvu, se je v dveh razpravah mojstru posvetil še Gašper Cerkovnik (Gašper Cerkovnik , Oltar sv. Andreja iz Gosteč in delavnica Mojstra trbojske Marije, Umetnostna kronika, XI, 2006, pp. 2–7; Gašper Cerkovnik , Križani v ka- peli sv. Križa na Svetini, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. XLIV, 2008, pp. 184–206). V raz- pravi o filiaciji rezbarskih delavnic pri nas je Vesna Velkovrh Bukilica kot enega od primerov navedla dela Mojstra Trbojske Marije (Vesna Velkovrh Bukilica , Prispevek k problemu filiacije slovenskih rezbarskih delavnic v pozni gotiki: Dva študijska primera in nekaj opažanj o metodologiji primerjav, Gotika v Sloveniji. Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom. Akti med- narodnega simpozija / Gotik in Slowenien. Vom Werden des Kulturraums zwischen Alpen, Pannoni- en und Adria. Vorträge des internationalen Symposiums / Il gotico in Slovenia. La formazione dello spazio culturale tra le Alpi, la Pannonia e l‘Adriatico. Atti del convegno internazionale di studi [Lju- bljana, Narodna galerija, 20.–22. 10. 1994, ed. Janez Höfler], Ljubljana 1995 [1996], pp. 183–200), na Oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske univerze pa je nastalo tudi diplomsko delo na temo sloga obravnavanega rezbarja, ki pa ne prinaša novih pogledov ali zaključkov. Nejc Perko , Mojster Trbojske Marije. Slogovna izhodišča, Ljubljana 2005 (diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, tipkopis). 2 Mojstra je z Jakobom iz Loke prvič povezal v Loških razgledih leta 1954 (Emilijan Cevc , Ume- tnostni pomen škofjeloškega okoliša, Loški razgledi, 1, 1954, pp. 65–76). To tezo pa je prvič ovrgel v dobro znanem, drobnem, splošnem pregledu slovenske umetnosti iz leta 1966 (Emilijan Cevc , Slo- venska umetnost, Ljubljana 1966, p. 48) in kasneje še v letih 1967 (Emilijan Cevc , Gotsko kiparstvo, Ljubljana 1967 [Ars Sloveniae], p. 32), 1970 (Emilijan Cevc , Poznogotska plastika na Slovenskem, Ljubljana 1970, p. 154) in 1973 (Emilijan Cevc , Gotska plastika na Slovenskem [Ljubljana, Narodna galerija, 9. 10.−30. 12. 1973], Ljubljana 1973, p. 131). 3 Leta 1970 je prvič uporabil to zasilno ime, s katerim se je naslonil na mojstrovo najkvalitetnejše delo. Cevc 1970, cit. n. 2, p. 172. 4 Cevc 1967, cit. n. 2, p. 32. Grafične predloge v delavnici Mojstra Trbojske Marije matevž remškar 26 desetletjih okrog leta 1500, obvladoval okolico Ljubljane z Gorenjsko ter segel tudi do Kojskega v Brdih in bil, glede na ohranjen opus, nedvomno uspešen podjetnik. Njegove figure pa se izgubljajo pod draperijo, za katero se zdi, da z vsakim kipom postaja bolj ploska in ne pozna pravih svetlobnih kontrastov. Obrazi ne izražajo po- sebne lepote, delujejo kar nekoliko preširoko, malodane zabuhlo ter niso prav nič in- dividualizirani: imajo nerodno poudarjene oči, mesnate nosove in nabrekle ustnice. Kljub skorajda obrtniški kakovosti bi se veljalo s kanonom mojstra še pomuditi, prisotnost njegovih kiparskih del oz. povpraševanje po tej produkciji na lokalnem poznosrednjeveškem umetnostnem trgu vendarle ni bila zanemarljiva, pričujoči prispevek pa bo upošteval v literaturi sprejeti opus in se omejil na problematiko figuralnih tipov in grafičnih predlog zanje. 5 Da je delavnica mojstra, solidnega rezbarja, ne pa tudi ustvarjalnega umetnika, 6 več svojih del zasnovala po grafičnih predlogah (kar je sicer v tem času bila pogo- sta in razširjena praksa), 7 je Cevc nakazal že v svojem prvem prispevku o srednje- veškem kiparstvu, v katerem se je posvetil prav skupini plastik, ki jih danes pripi- sujemo temu mojstru. 8 »Prav pri izdelkih gorenjske delavnice se ne morem otresti misli, da so jim pogosto kumovali številni grafični listi, bakrorezi ali lesorezi, ki so tedaj krožili po naših deželah,« je bil jasen. 9 Leta 1970 je v svoji Poznogotski plastiki na Slovenskem zapisal, da so tokovi srednjeevropske umetnosti prihajali v njego- vo delavnico predvsem s posredništvom grafičnih listov, s tistimi Mojstra E. S., 10 pri opisovanju posameznih rezbarij pa je opozoril na konkretne grafične zglede. 11 Med doslej že ugotovljenimi predlogami v obravnavanem kiparskem opusu je z največjo zanesljivostjo Cevc povezal sedeči Mariji z Detetom iz Matene pri 5 Za pregled vzajemnih vplivov grafike Mojstra E. S. in predvsem srednje- in severnoevropskega poznogotskega kiparstva v lesu gl. Janez Höfler , Der Meister E. S. Ein Kapitel europäischer Kunst des 15. Jahrhunderts. Regensburg 2007, pp. 121–132. 6 Cevc 1970, cit. n. 2, p. 169. 7 E. g. Justus Bier , Riemenschneider’s use of Graphic Sources, Gazettes des Beaux-Arts, XCIX, 1957, pp. 203–222. 8 Cevc 1947, cit. n. 1, p. 135. V tem prispevku je Cevc v opus ene delavnice povezal sedem del, a takrat jasno razločil med deli mojstra in delavniških sodelavcev; Trbojsko stoječo Marijo z Detetom, Sv. Tilna z Bleda, Sv. Barbaro iz okolice Zaloga pri Kamniku, Sv. Gregorja in Sv. Roka iz Zakala je pripisal mojstrovi roki, Krilni oltar sv. Andreja iz Gosteč, reliefa svetnikov iz Srednje vasi pri Šen- čurju in Pietà iz Bistrice pri Tržiču pa delavniškim pomočnikom. Cevc 1947, cit. n. 1, p. 134. 9 O vplivu grafike Mojstra E. S. na kiparstvo je sicer že četrt stoletja pred Cevcem razmišljal Wil - helm Pinder , Zur Vermittler-Rolle des Meisters E. S. in der deutschen Plastik, Zeitschrift für bil- dende Kunst, n. s. XXXII, 1921, pp. 129–132. 10 Cevc 1970, cit. n. 2, p. 172. Za Mojstra E. S. gl. predvsem Höfler 2007, cit. n. 5. 11 Cevc 1970, cit. n. 2, pp. 154–172. MATEVŽ REMŠKAR 27 ZUZ – LIX – 2023 1. Mojster Trbojske Marije, Stoječa Marija z Detetom iz Trboj. Ljubljana, Narodna galerija 28 MATEVŽ REMŠKAR Igu in z Jesenic z bakrorezom Madone iz Einsiedelna iz leta 1466, »ki so ga tudi na jugovzhodu rezbarji radi prenašali v plastično formo.« 12 Sicer sta posebej za jeseniško Marijo bolj prepričljivi primerjavi z Marijo z Detetom in šestimi ange- li (L. 76) in Malo Madono z Detetom iz Einsiedelna (L. 72), še zlasti slednja. Ka- sneje je Vesna Velkovrh Bukilica za Marijo z Jesenic pokazala na primerjavo s kipom stoječe Marije iz Hellikona in zapisala, da sta oba kipa videti posneta po isti predlogi, »verjetno kakšnem grafičnem listu Mojstra E. S.« 13 Da bi bila oba kipa navdahnila ista predloga je sicer, glede na popolnoma drugačen figuralni tip, le malo verjetno. Z zanesljivostjo je Cevc navedel tudi bakrorez z motivom sv. Barbare (L. 164) kot predlogo za stoječo Marijo z Detetom v stranskem oltarju cerkve v Zgornjih Pir- ničah, ki je bila menda nekoč v Sori. 14 Pri Reliefih sv. Ahaca in Sv. Jurija iz Srednje vasi pri Šenčurju je Cevc opozoril na morebitno zgledovanje pri E. S.-ovih listih 12 Cevc 1970, cit. n. 2, p. 158. Cevc tezo ponovi leta 1973: Cevc 1973, cit. n. 2, p. 136. 13 Velkovrh Bukilica 1995 [1996], cit. n. 1, p. 189. 14 Cevc 1970, cit. n. 2, p. 161. 2. Mojster E. S., Marija s šmarnicami (L. 79) 29 ZUZ – LIX – 2023 210 in 212. 15 Edina grafična predloga, ki ni nastala v delavnici Mojstra E. S. in jo je Cevc prepoznal v opusu Mojstra Trbojske Marije pa je Marija s kačo Mojstra igral- nih kart, ki naj bi navdihnila klečečo Marijo, najdeno v Sv. Duhu pri Škofji Loki. 16 Z grafikami Mojstra E. S. je Cevc povezal tudi Križanega iz Svetine pri Celju, 17 katerega atribucijo Mojstru Trbojske Marije je kasneje zadosti prepri- čljivo zavrnil Gašper Cerkovnik in Križanega povezal s krogom Mojstra Bolfgan- ga. 18 Za figure na krilih oltarja sv. Andreja iz Gosteč je Cevc predlagal zgled pri svetniku iz grafike Madone iz Einsiedelna, 19 Cerkovnik pa je kasneje oltarček 15 Cevc 1970, cit. n. 2, p. 166. Kasneje izpostavi zgolj L. 212. Cevc 1973, cit. n. 2, p. 135. 16 Cevc 1970, cit. n. 2, p. 58. 17 Na primer lista 44 ali 32, »le da imamo pred seboj njun zrcalno obrnjeni posnetek«. Cevc 1970, cit. n. 2, p. 158. 18 Naslon kiparja svetinskega Križanega na grafiko Mojstra E. S. sicer Cerkovnik označi za »enega od pomembnejših argumentov, ki ga povezuje z delavnico Mojstra Bolfganga« (Cerkovnik 2008, cit. n. 1, p. 193). Poleg naslona na grafiko Križanja iz pasijonske serije in samostojnega Križanja z Marijo in Janezom Evangelistom (L. 44 in L. 32) pa kot prepričljivejšo navede grafiko Križanja z dve- ma angeloma (L. 31). Cerkovnik 2008, cit. n. 1., p. 195. 19 Cevc 1970, cit. n. 2, p. 160. 3. Mojster E. S., Marija z Detetom prejema vrtnico (L. 80) 30 MATEVŽ REMŠKAR 4. Mojster Trbojske Marije, Stoječa Marija z Detetom iz Srednje vasi pri Šenčurju. Ljubljana, Narodna galerija 31 ZUZ – LIX – 2023 5. Mojster Trbojske Marije, Stoječa Marija z Detetom iz Suhe pri Predosljah. Suha pri Predosljah, c. sv. Štefana 32 MATEVŽ REMŠKAR zanesljivo povezal z lesoreznima ilustracijama Hansa Baldunga Griena v Hor- tulus animae iz 1511. 20 V opusu Mojstra Trbojske Marije pa poleg že naštetih najdemo tudi več drugih del, ki jim lahko s precejšno zanesljivostjo pripišemo grafične predloge, uporablje- ne (vsaj) pri iskanju figuralnih tipov – o grafiki kot slogovni spodbudi bi za razliko od slikarske produkcije druge polovice 15. stoletja težko govorili. 21 Nemalokrat se je mojster tudi izognil bolj zapletenim, virtuoznejšim rešitvam, ki so jih ponudili grafiki, 22 hkrati pa je večkrat ponovil kakšno duhovito podrobnost, ki nas dodatno prepriča, da ga je navdihnila ta ali ona podoba. Zdi se, da si je za nek figuralni tip ka- 20 Cerkovnik 2006, cit. n. 1. 21 Cf. Janez Höfler , Grafika kot predloga ter motivična in slogovna spodbuda v gotskem stenskem slikarstvu, Gotika v Sloveniji. Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom. Akti mednarodnega simpozija / Gotik in Slowenien. Vom Werden des Kulturraums zwischen Alpen, Pannonien und Adria. Vorträge des internationalen Symposiums / Il gotico in Slovenia. La forma- zione dello spazio culturale tra le Alpi, la Pannonia e l‘Adriatico. Atti del convegno internaziona- le di studi (Ljubljana, Narodna galerija, 20.–22. 10. 1994, ed. Janez Höfler), Ljubljana 1995 [1996], pp. 331–346. 22 Na to je opozoril že Cerkovnik 2006, cit. n. 1, p. 5. 6. Mojster E. S., Sv. Janez Evangelist na Patmosu (L. 150) 33 ZUZ – LIX – 2023 7. Mojster Trbojske Marije, Klečeča Marija iz okolice Škofje Loke. Ljubljana, Nadškofija 34 MATEVŽ REMŠKAR kšno podrobnost izposodil tudi pri drugi, sorodni upodobitvi, zato včasih težje do- ločimo, katera od grafik je bila odločilna, kar pa tudi sicer ni bistvo našega početja. Za stoječo Marijo iz Trboj (sl. 1), ki jo razumemo kot kvalitativni vrh mojstro- vega opusa, Cevc zapiše, da je školjkasti motiv »morda darilo od nürnberške, stos- sovske smeri, lahko pa ga je pobudila tudi kakšna E. S.-ova grafika,« 23 predlaga na primer lista 220 ali 4. Da lahko nemalo vzporednic s Trbojsko Marijo potegnemo z rezbarijami Veita Stossa, je Cevc zapisal večkrat. Seveda pri tem ni šlo za nepo- sreden prenos po kiparski poti ali še manj za osebno poznanstvo, lahko pa bi pri Trbojski Mariji šlo, čeprav manj verjetno, za grafično predlogo z motivom stoječe Marije samega Stossa, 24 ki v določenih detajlih – na primer školjkasto vihrava dra- 23 Cevc 1970, cit. n. 2, p. 164. Na naslov na E. S.-ovo grafiko opozori tudi v katalogu Gotska pla- stika na Slovenskem. Cevc 1973, cit. n. 2, p. 134. 24 Bakrorez Marije z Detetom in granatnim jabolkom, datiran med 1500 in 1505. München, Staat- liche Graphische Sammlung. 8. Mojster E. S., Jezusovo rojstvo (L. 20) 35 ZUZ – LIX – 2023 9. Mojster Trbojske Marije, Pietà iz Bistrice pri Tržiču. Kranj, Gorenjski muzej 36 MATEVŽ REMŠKAR perija, ki sega čez Marijino roko, ali Dete, ki se steguje k sadežu – poudarja prav enake momente kot naš Marijin kip iz Trboj (sl. 1). Poleg Stossovega in drugih gra- fičnih zgledov, ki jih je navedel že Cevc, bi med grafikami Mojstra E. S. in Trbojsko Marijo lahko vzporednice potegnili še z dvema, in sicer Marijo s šmarnico (L. 79, sl. 2) in Marijo, ki prejema vrtnico (L. 80, sl. 3). Nekakšno redukcijo plašča slednje, ki se bogato guba preko sedeža, s katerega je vstala Marija, lahko vidimo v drape- riji, ki pada in se viha preko desnice Marije iz Trboj. Stoječa Marija z Detetom iz Srednje vasi pri Šenčurju (sl. 4), ki verjetno izha- ja iz istega oltarja, kot že omenjena Sv. Ahac in Sv. Jurij, je najverjetneje posneta po E. S.-ovi Mariji s šmarnico (L. 79, sl. 2). Mojster Trbojske Marije je v primerja- vi z grafično predlogo določene dele figure obrnil zrcalno; tako Marija glavo na - giba desno, k Detetu, in tako poudarja iz tradicije lepih Madon podedovano t. i. S linijo, a kiparju hkrati ni uspelo poudariti čustvenega momenta med materjo in otrokom; tudi polmesec pri Marijinih nogah je postavil na drugo stran. Prav tako kot Mojster E. S., pa je tudi Mojster Trbojske Marije z majhnim koncem draperi- je, ki sega čez polmesec pokazal, da ta stoji prav pred Marijinimi nogami. Roglje krone, ki so na grafiki poudarjeni in izrazito razvejani, je zamenjal za oglavnico, ki sega preko Marijinega levega ramena in zakriva otrokove boke. Izpod oglavni- ce po Marijinem hrbtu valovijo kodri las, kakor to vidimo tudi na E. S.-ovi grafiki. Jabolko, ki ga na grafiki Marija ravno ljubeznivo podaja otroku, pa je na rezbariji že v njegovih ročicah. Na obeh upodobitvah pod Marijinim plaščem vidimo, kako 10. Mojster E. S., Pietà (L. 33) 37 ZUZ – LIX – 2023 11. Mojster Trbojske Marije, Sv. Tilen. Ljubljana, Narodna galerija 38 MATEVŽ REMŠKAR se je obleka, ki jo je stisnila visoko v pasu, skoraj pod prsmi, enakomerno naguba- la in valovi pod plaščem. Mariji z Detetom iz Suhe pri Predosljah (sl. 5) najbližjo sorodnico v grafiki naj- demo na listu s sv. Janezom Evangelistom na Patmosu (L. 150, sl. 6), ki ima zgoraj upodobljeno Marijo z Detetom. Drža Marije in Deteta, enak ritem gubanja in dra- perija, ki se zlije preko polmeseca, nas prepričajo, da je Mojster Trbojske Marije pri tej rezbariji - ki bi prav tako, kakor je na grafiki upodobljena v drugem planu, utegnila stati na tronu morda ambiciozneje zasnovanega oltarja - utegnil upora- biti E. S.-ovo predlogo. Klečeča Marija iz Sv. Duha pri Škofji Loki (sl. 7) z rokami, sklenjenimi v moli- tev, bi lahko bila iz skupine Kronanja, Kristusovega rojstva ali Oznanjenja. Čeprav pri Mojstru E. S. podobne figuralne tipe najdemo na več grafičnih listih (roke k molitvi sklepa tudi sv. Barbara na prizorih obglavljanja, L. 161, L. 162 in L. 163), je skoraj gotovo na rezbarijo najbolj odločilno vplivala Marija na prizoru Kristusove- ga rojstva (L. 20, sl. 8). Ker je kip spodaj odrezan, ne moremo vedeti, ali so se tako prepričljivo, kot v spredaj v odločnih vertikalnih gubah padajoča halja, ki je zgoraj 12. Mojster E. S., Sv. Hubert (L. 147) 39 ZUZ – LIX – 2023 13. Mojster Trbojske Marije, Sv. Jakob. Hraše pri Smledniku, zasebna last 40 MATEVŽ REMŠKAR speta s spono in preko katere padajo dolgi Marijini lasje, ponovile tudi v spodnjem delu energično razvite gube. Tudi figuralni tip Pietà iz Bistrice pri Tržiču (sl. 9) je Mojster Trbojske Marije verjetno našel pri Mojstru E. S. (L. 33, sl. 10), v kar nas prepriča oblikovanje Kri- stusove krone in Marijine močno poudarjene oglavnice. Drugače pa kipar zasnu- je prav tiste podrobnosti, ki bi mu utegnile pri zahtevnem plastičnem oblikovanju predstavljati prevelik izziv. Tako namesto rok, ki jih Marija nad Kristusom s pre- pletenimi prsti sklepa v molitev, njeno dlan raje položi na sinovo podlaket. Nekaj vzporednic z grafikami lahko potegnemo tudi pri svetniških likih Trboj- skega mojstra. Sv. Egidij z Bleda (sl. 11) je verjetno nastal na podlagi nekaterih gra- fik iz serije E. S.-ovih svetnikov. Tako si je morda plašč s kapuco, ki mu pada čez prsi, in pričesko sposodil pri Sv. Filipu (L. 106), košuto, ki jo hrani in ima značilno poudarjene zadnje noge, pa pri Sv. Hubertu (L. 147, sl. 12). 14. Mojster E. S., Sv. Jakob in Janez Evangelist (L. 95) 41 ZUZ – LIX – 2023 15. Mojster Trbojske Marije, Krilni oltar sv. Gregorja z Visokega pod Kureščkom. Visoko pod Kureščkom, c. sv. Nikolaja 42 MATEVŽ REMŠKAR Tudi Sv. Jakob (sl. 13), pripisan Mojstru Trbojske Marije, je upodobljen sorodno, kot ga upodablja Mojster E. S. 25 Najbolj prepričljive podobnosti najdemo na upo- dobitvi sv. Jakoba z Janezom Evangelistom (L. 95, sl. 14), kjer ima Jakob za razliko od stalih E. S.-ovih upodobitev pri sebi knjigo. Med naštetimi so morda najmanj prepričljive, pa vendar zaslutimo podobnosti tudi med rezbarijo Sv. Gregorja (sl. 15) iz krilnega oltarja z Visokega pod Kureščk- om in grafiko Sv. Eligija (L. 142, sl. 16). Obema trdno, a v rahlem kontrapostu sto- ječima svetnikoma se plašč značilno guba v obliki ponavljajoče se črke V, obleka pa se pri tleh drobneje naguba. Grafične predloge so, kot kažejo nanizani obravnavani primeri, torej botrova- le shemam in figuralnim tipom v kiparski produkciji delavnice Mojstra Trbojske 25 Glej L. 128 in L. 137. Cevc kot provenienco kipa sv. Jakoba sicer navaja Hruševje pri Smledniku, a gre najverjetneje za Hraše pri Smledniku, kjer nenazadnje stoji gotska cerkev sv. Jakoba. Za opo- zorilo se zahvaljujem kolegici Luciji Fabjančič. 16. Mojster E. S., Sv. Eligij (L. 142) 43 ZUZ – LIX – 2023 Marije še bolj, kot so to pokazali raziskovalci v preteklosti. Glede na že naznače- ne vzporednice med Ljubljansko kiparsko delavnico in Janezom Ljubljanskim, 26 Križanim iz Svetine in Mojstrom Bolfgangom 27 ter Mojstrom Vidom in koroško vplivano plastiko zgodnjega 16. stoletja 28 bi se nekoč veljalo podrobneje posvetiti odnosu med kiparskimi in slikarskimi deli tudi na primeru v tem prispevku obrav- navanega opusa. Viri ilustracij: © Narodna galerija (1, 4, 11); Fototeka UIFS, © ZRC SAZU, UIFS (5, 7, 9, 13); Höfler 2007 (2, 3, 6, 8, 10, 12, 14, 16); INDOK center Ministrstva za kulturo (15) 26 Jana Intihar Ferjan , Ljubljanska kiparska delavnica 15. stoletja, Gotika v Sloveniji (Ljubljana, Narodna galerija, 1. 6.–1. 10. 1995, ed. Janez Höfler), Ljubljana 1995, pp. 181–183. 27 Cerkovnik 2008, cit. n. 1. 28 Gašper Cerkovnik , Gotski relief sv. Pavla, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. XLVII, 2011, pp. 167–178; Matevž Remškar , Poslikave v cerkvi sv. Marjete na Gradišču pri Lukovici in Mojster Kranjskega oltarja, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. LII, 2017, pp. 37–55. 44 MATEVŽ REMŠKAR PRILOGA Doslej predpostavljene grafične predloge v delavnici Mojstra Trbojske Marije Kip Grafične predloge Objava Stoječa Marija z Detetom iz Trboj Mojster E. S.: L. 4, L. 220 (Cevc), L. 79, L. 80 Cevc 1970, cit. n. 2 Stoječa Marija z Detetom iz Suhe pri Predosljah Mojster E. S.: L. 150 Stoječa Marija z Detetom iz Srednje vasi pri Šenčurju Mojster E. S.: L. 79 Stoječa Marija z Detetom iz Zgornjih Pirnič Mojster E. S.: L. 164 Cevc 1970, cit. n. 2 Pieta iz Bistrice pri Tržiču Mojster E. S.: L. 33 Klečeča Marija iz Sv. Duha pri Škofji Loki Mojster igralnih kart: Marija s kačo (Cevc), Mojster E. S.: L. 20 Cevc 1970, cit. n. 2 Sedeča Marija z Detetom z Jesenic Mojster E. S.: L. 81 (Cevc), L. 72 Cevc 1970, cit. n. 2 Sedeča Marija z Detetom iz Matene pri Igu Mojster E. S.: L. 81 Cevc 1970, cit. n. 2 Reliefa sv. Ahaca in sv. Jurija iz Srednje vasi pri Šenčurju Mojster E. S: L. 210, L. 212 Cevc 1970, cit. n. 2 Sv. Tilen (Egidij) z Bleda Mojster E. S.: L. 106, L. 147 Sv. Jakob iz Hraš pri Smledniku Mojster E. S.: L. 95 Oltar sv. Andreja iz Gosteč Hans Baldung Grien: sv. Lenart in sv. Andrej iz Hortulus animae Cerkovnik 2006, cit. n. 1 Oltar sv. Gregorja z Visokega pod Kureščkom Mojster E. S.: L. 147 (svetnik) Križani iz Svetine (ni več pripisan Mojstru Trbojske Marije) Mojster E. S.: L. 31 (Cerkovnik), L. 32, L. 44 (Cevc) Cevc 1970, cit. n. 2 Cerkovnik 2008, cit. n. 1 45 ZUZ – LIX – 2023 Graphic Sources in the Workshop of the Master of the Trboje Madonna SUMMARY The Master of the Trboje Madonna is a well-profiled sculptor, to whom art history has not paid much attention in the past. He is considered a solid carver and was doubt- lessly also a quite successful late Gothic entrepreneur, but high artistic merit cannot be attributed to his production. Despite the fact that his work was not of the highest quality, the presence of his sculptural works on late medieval art market was not neg- ligible. In his first ever contribution on medieval sculpture, devoted to the group of sculptures that are today attributed to our master, Emilijan Cevc showed that his work- shop designed several of its works based on engravings. In his 1970 book, Poznogotska plastika na Slovenskem, Cevc wrote that artistic influences of Central European art mainly came to this workshop through prints, particularly those by the Master E. S., and when describing individual works of art, Cevc drew attention to particular engrav- ings with more or less convincing comparisons and resemblances. In addition to the printed templates already identified in existing literature, limited not only to the works of Master E. S., but also including engravings by the Master of the Playing Cards and Hans Baldung Grien, we can find many more parallels between the prints by the Master E. S. and the sculptural works of the Master of the Trboje Madonna, which are described in detail in this paper. Despite the fact that the master tended to avoid the more sophisticated, complex, and virtuosic solutions offered by the prints, it is his repeated employment of a particular witty detail that nonetheless convinces us of his use of printed templates. As the examples show, the engravings supported the schemes and figural types in the sculptural production of the Master of the Trboje Madonna’s workshop to an even greater extent than had already been shown in the past. ZUZ – LIX – 2023 [r emškar 1] Mojster Trbojske Marije, Stoječa Marija z Detetom iz Trboj. Ljubljana, Narodna galerija [r emškar 11] Mojster Trbojske Marije, Sv. Tilen. Ljubljana, Narodna galerija 208 DR. MATEJA BREŠČAK Narodna galerija Puharjeva ulica 9 SI-1000 Ljubljana mateja_brescak@ng-slo.si BRIGITA JENKO Tomšičeva 3 SI-6310 Izola brigita.jenko@guest.arnes.si DOC. DR. STANKO KOKOLE Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000, Ljubljana stanko.kokole@ff.uni-lj.si IZR. PROF. DR. FRANCI LAZARINI Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Koroška cesta 160 SI-2000 Maribor franci.lazarini@um.si Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU Novi trg 2 SI-1000 Ljubljana franci.lazarini@zrc-sazu.si RED. PROF. DR. PREDRAG MARKOVIĆ Odsjek za povijest umjetnosti Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu Ivana Lučića 3 HR-10000 Zagreb pmarkovi999@gmail.com TIM MAVRIČ, MAG. Oddelek za aplikativno naravoslovje Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Glagoljaška 8 SI-6000 Koper tim.mavric@famnit.upr.si Avtorji / Authors 209 ZUZ – LIX – 2023 MATEVŽ REMŠKAR Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Ljubljana Tržaška cesta 4 SI-1000 Ljubljana matevz.remskar@zvkds.si matevz.remskar@gmail.com DOC. DR. IVANA TOMAS Odsjek za povijest umjetnosti Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu Ivana Lučića 3 HR-10000 Zagreb itomas@ffzg.hr ASIST. DR. MIHA VALANT Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2 SI-1000, Ljubljana miha.valant@ff.uni-lj.si DR. TOMISLAV VIGNJEVIĆ Znanstveno-raziskovalno središče Koper Garibaldijeva 1 SI-6000 Koper 210 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Mateja BREŠČAK, Nagrobnik Janu Legu kiparja Svetoslava Peruzzija v Pragi Ključne besede: Jan Lego, Svetoslav Peruzzi, nagrobna plastika, Praga, kiparstvo 19. in 20. stoletja na Slovenskem Kipar Svetoslav Peruzzi (1881–1936) je izdelal nagrobnik Janu Legu (1833–1906), začetni- ku češko-slovenske vzajemnosti, ki so ga postavili na praškem pokopališču Olšanské hřbi- tovy. Postavitev nagrobnika lahko datiramo v leto Legove smrti konec leta 1906 oziroma v leto 1907, a takrat še brez portretnega reliefa. Nagrobni spomenik so »z veliko udeležbo slovenskih gostov« javno odkrili 29. junija 1911. Največje zasluge za Legov nagrobnik je imel učitelj, urednik in prevajalec Andrej Gabršček (1864–1938). V kiparskem fondu Na- rodne galerije je hranjen mavčni osnutek nagrobnika s prepoznanim portretnim reliefom Jana Lega. V končno izvedbo se kipar ni odločil vključiti zgornjega dela osnutka s simbo- ličnima figurama, ki predstavljata prijateljstvo in trdno vez slovenskega in češkega naroda. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Mateja BREŠČAK, The Headstone for Jan Lego’s Grave in Prague by Sculptor Svetoslav Peruzzi Keywords: Jan Lego, Svetoslav Peruzzi, tomb sculpture, Prague, 19th and 20th century sculpture in Slovenia Sculptor Svetoslav Peruzzi (1881–1936) completed the bronze decoration for the head- stone of Jan Lego (1833–1906), the pioneer of Czech–Slovene mutuality, which was erect- ed in the Olšanské Hřbitovy cemetery in Prague. It is reasonable to date the setting up of the stele to the year of Lego’s death, late in 1906, or in 1907, but yet without his portrait relief. The headstone was publicly inaugurated on 29 June 1911, “with a large attendance of Slovene guests.” The greatest credit for Lego’s headstone went to the teacher, editor and translator Andrej Gabršček (1864–1938). In the sculpture fund of the National Gal- lery of Slovenia, there is a plaster model of a headstone with an identifiable portrait relief of Jan Lego. The sculptor decided to omit in the final version of the model’s upper part two symbolic figures personifying the friendship and the strong bond between the Slo- vene and the Czech nations. Sinopsisi / Abstracts 211 ZUZ – LIX – 2023 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Brigita JENKO, Pripravljalna slika za spomenik Nazariu Sauru v Kopru. Neznano delo Uga Flumianija Ključne besede: Ugo Flumiani, spomenik Nazariu Sauru, Koper, Pokrajinski muzej Koper, Arduino Berlam, simbolično označevanje prostora Članek želi osvetliti odkrito in v literaturi še neobjavljeno likovno delo tržaškega slikarja Uga Flumianija. Gre za pripravljalno sliko za spomenik koprskemu iredentistu Nazariu Sauru, ki jo hrani Pokrajinski muzej Koper. Na osnovi tega osnutka spomenika niso po- stavili. Drugi namen članka pa je branje te likovne podobe kot mikrozgodovinskega pri- čevanja iz leta 1920, ki osvetljuje petnajstletno genezo in postavitev spomenika leta 1935 v popolnoma novem duhu. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Brigita JENKO, Preparatory Painting for the Monument to Nazario Sauro in Koper. Unknown Work by Ugo Flumiani Keywords: Ugo Flumiani, the monument to Nazario Sauro, Koper, Koper Regional Museum, Arduino Berlam, symbolic marking of space The first and foremost aim of this article is to shed light on a figurative art piece by Tries - tine painter Ugo Flumiani that has hitherto eluded publication in the literature. Housed by the Koper Regional Museum, the piece at issue is a preparatory design for the monu- ment to Nazario Sauro, a Koper irredentist. However, no monument was ever erected on the basis of that draft. A secondary purpose of the article is to present a reading of this figurative art piece as a micro-historical document from 1920, highlighting the monu- ment’s fifteen-year genesis and erection in 1935 in an entirely different spirit. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Stanko KOKOLE, Herodotove zgodbe in zagonetno »Venerino slavje« Franca Kavčiča Ključne besede: Franc Kavčič (Francesco/Franz Caucig), antična književnost, profana ikonografija, »Venerino Slavje«, Herodot, boginja Milita, Gorica/Gorizia, Fondazione Palazzo Coronini Cronberg, Hans Rudolph Füessli Članek obravnava neobičajno vsebino lavirane perorisbe Franca Kavčiča (Francesco/ Franz Caucig [1755–1828]), ki jo hranijo v Gorici (Fondazione Palazzo Coronini Cron- berg, inv. št. 2181) in predstavlja najbolj celovito ohranjeno likovno pričevanje o enem iz- med slikarjevih izgubljenih platen, naslikanih na Dunaju med letoma 1787 in 1791. Hans Rudolph Füessli je leta 1801 prav to sliko nekoliko zavajajoče opisal kot » Tempel und Fest der Venus zu Melita«. Toda več povednih podrobnosti in še berljivi deli zabeležke z gra- fitnim svinčnikom (ki vsebuje formulacijo »di Venere Melitta«) na robu same risbe nam omogočajo, da Kavčičevo dejansko literarno predlogo zanesljivo prepoznamo v Herodo- tovem dokaj podrobnem poročilu o babilonskem čaščenju boginje Milite (Zgodbe 1.199). V Gorici rojenemu slikarju je bilo antično besedilo brez dvoma dostopno v italijanskem prevodu, ki ga je Giulio Cesare Becelli objavil leta 1733. 212 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Stanko KOKOLE, The Histories of Herodotus and the Enigmatic “Feast of Venus” by Franc Kavčič (Francesco/Franz Caucig) Keywords: Franc Kavčič (Francesco/Franz Caucig), Classical literature, secular iconography, “Feast of Venus”, Herodotus, goddess Mylitta, Gorizia, Fondazione Palazzo Coronini Cronberg, Hans Rudolph Füessli The article discusses the elusive subject-matter of a line-and-wash drawing by Franc Kavčič (Francesco/Franz Caucig [b. 1755 – d. 1828]), now held in Gorizia (Fondazione Palazzo Coronini Cronberg, inv. no. 2181), which is the most complete surviving visual record of one of his lost canvas paintings executed in Vienna between 1787 and 1791. In 1801, Hans Rudolph Füessli rather misleadingly described that particular picture as “Tempel und Fest der Venus zu Melita.” Yet, several telltale details, as well as Ksenija Rozman’s groundbreaking publication of the still legible portions of a penciled marginal annotation (containing the phrase “di Venere Melitta”) on the drawing sheet itself, fa- cilitate the precise identification of Kavčič’s literary source in Herodotus’s descriptively evocative account of the Babylonian worship of the goddess Mylitta (Histories 1.199). The Classical text was no doubt accessible to the Gorizia-born painter in Giulio Cesare Be- celli’s Italian translation of 1733. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Franci LAZARINI, Načrt Eda Mihevca za prenovo Ljubljanskega gradu Ključne besede: Edo Mihevc, Ljubljanski grad, arhitektura, spomeniško varstvo, revitalizacija Prispevek obravnava neuresničene načrte arhitekta Eda Mihevca za prenovo Ljubljan- skega gradu, izdelane leta 1967. Projekt, ki do sedaj v strokovni literaturi ni bil analizi- ran, je predvideval prenovo in revitalizacijo gradu za muzejske, prireditvene, gostinske in turistične namene. Mihevčev načrt je nastal v precejšnji meri neodvisno od starejših Plečnikovih in Kobetovih zasnov, odlikuje pa ga precejšnja inovativnost na eni in velik odnos do arhitekturne dediščine na drugi strani, hkrati pa sposobnost prilagoditve po- trebam sodobnega časa. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Franci LAZARINI, Edo Mihevc’s Plan for the Renovation of Ljubljana Castle Keywords: Edo Mihevc, Ljubljana Castle, architecture, monument protection, renovation The article focuses on the unrealized plan for the renovation of Ljubljana Castle, designed in 1967 by one of the leading Slovenian modernist architects Edo Mihevc. The project, which so far has never been analysed, envisaged the Castle’s reconstruction with museum, event, restaurant, and tourist activities in mind. Mihevc’s plan was made relatively inde- pendently from the older designs of Plečnik and Kobe. His innovativeness is made clear on one hand, and his remarkable attitude towards architectural heritage on the other, along with his ability to adapt the historical monument to the needs of the modern time. 213 ZUZ – LIX – 2023 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Tim MAVRIČ, Poskus opredelitve arhitekturnega razvoja palače Barbabianca v Kopru Ključne besede: Koper, Barbabianca, palača, barok Proces postopne »agregativne« rasti plemiških arhitektur se kaže kot pogost pojav v ur- banih središčih beneškega kroga, v Kopru je bil izpričan že pri palači Tiepolo-Gravisi. Podoben proces srečamo tudi pri palači Barbabianca, ki je bila ena izmed stavb v urba- nem arealu, pripadajočem plemiški družini, ki je v Kopru živela med 16. in 18. stoletjem. Primerjava arhivskih virov z obstoječimi grajenimi strukturami kaže na serijo nakupov obstoječih starejših stavb v drugi četrtini 17. stoletja ter baročni gradbeni poseg v tre- tji četrtini stoletja, ki je vse stavbe povezal v enotno strukturo ter hkrati dosegel učinek monumentalnosti ter reducirano obliko tlorisa beneške palače. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Tim MAVRIČ, An Attempt to Define the Architectural Development of the Barbabianca Palace in Koper Keywords: Koper, Barbabianca, Palace, Baroque The process of extending existing aristocratic architectural objects by constructing ways to connect them into a whole was a relatively common practice in Venetian urban centres along the Adriatic, as the example of Tiepolo-Gravisi palace in Koper shows. The Barba- bianca Palace, which belonged to a noble family living in the town between the 16th and the 18th centuries, is a similar case. Archival and architectural research has shown that a series of purchases of pre-existing buildings in the second quarter of the 17th century, followed by a baroque building project in the third quarter. Besides displaying a monu- mental facade and a partial Venetian palace floor plan, the construction work connected all the former buildings into a unified aristocratic dwelling. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Matevž REMŠKAR, Grafične predloge v delavnici Mojstra Trbojske Marije Ključne besede: Mojster Trbojske Marije, Mojster E. S., poznogotsko kiparstvo, rezbarstvo, grafične predloge Prispevek obravnava opus Mojstra Trbojske Marije z vidika uporabe grafičnih predlog. Poleg v literaturi že navedenih, lahko med kiparskimi deli, ki so pripisana temu solidne- mu rezbarju, ne pa tudi ustvarjalnemu umetniku, in grafikami, med katerimi izstopa- jo tiste Mojstra E. S., najdemo še številne podobnosti. Grafične predloge so, kot kažejo obravnavani primeri, torej botrovale shemam in figuralnim tipom v kiparski produkciji delavnice Mojstra Trbojske Marije. 214 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Matevž REMŠKAR, Graphic Sources in the Workshop of the Master of the Trboje Madonna Keywords: Master of the Trboje Madonna, Master E. S., late gothic sculpture, carving, printed templates This paper discusses the work of the Master of the Trboje Madonna and his use of graphic templates. In addition to those already mentioned in the literature, there are many sim- ilarities between the works attributed to this not-very-creative artist and the prints he used, among which the prints of the Master E. S. stand out. Graphic templates, as shown with the discussed examples, were crucial for the schemes and figural types for the pro- duction at the workshop of the Master of the Trboje Madonna. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Ivana TOMAS, Predrag MARKOVIĆ, Nov razmislek o gotski (Marijini) kapeli sv. Jakoba na Očuri Ključne besede: gotika, kapela na Očuri, Hrvaško Zagorje, Ivaniš Korvin, Beatrica Frankapan, Juraj Brandenburg-Ansbach Kapela sv. Jakoba na Očuri (prvotno posvečena Mariji) je eden od bolje ohranjenih got- skih spomenikov v Hrvaškem Zagorju. Namen članka je pokazati, da je bila kapela naj- verjetneje zgrajena kot romarsko zatočišče proti koncu 15. ali v začetku 16. stoletja. Kot možni naročniki gradnje so predlagani trije pomembni velikaši: Ivaniš Korvin, Beatrica Frankapan in Juraj Brandenburg-Ansbach. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Ivana TOMAS, Predrag MARKOVIĆ, New Insights about the Gothic Chapel of St Jacob (Virgin Mary) on Očura Keywords: Gothic, Očura chapel, Croatian Zagorje, John Corvinus, Beatrice Frankapan, George Brandenburg-Ansbach St Jacob’s Chapel (initially dedicated to the Virgin Mary) in Očura is a well-preserved monument of the Gothic period in Croatian Zagorje. This paper aims to demonstrate the unlikelihood of a pilgrimage edifice being constructed at the end of the 15th or in the first decades of the 16th century. Three prominent nobles will be suggested as po- tential patron(s) of the Očura chapel: John Corvinus, Beatrice Frankapan, and George Brandenburg-Ansbach.  215 ZUZ – LIX – 2023 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Miha VALANT, Štiri “Sensationsbilder” v Ljubljani Ključne besede: Sensationsbilder, razstavljanje, Georg Conräder, Gabriel von Max, Nicolaus Lehmann, trg umetnin, umetnost 19. stoletja Članek se osredotoča na razstavno prakso t. i. senzacijskih slik (Sensationsbilder). Šlo je za razstave ene same slike z bodisi izjemno vsebino bodisi znanim avtorjem, ki so poto- vale po različnih krajih po državi ali celo mednarodno. Ta praksa je bila v Avstriji še po- sebej razširjena v drugi polovici 19. stoletja. Razstave senzacijskih slik so v 70. in 80. letih 19. stoletja prišle tudi Ljubljano. Razstavili so dve sliki s tematiko iz zgodovine Habsbur- ške dinastije, ki sta jih izdelala slikarja Georg Conräder in Carl Otto, pa tudi dve religio- zni deli pomembnega münchenskega slikarja Gabriela Maxa. 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Miha VALANT, Four “Sensationsbilder” in Ljubljana Keywords: Sensationsbilder, exhibiting, Georg Conräder, Gabriel von Max, Nicolaus Lehmann, art market, 19th century art This article focuses on exhibiting so-called sensational paintings ( Sensationsbilder). These were typically exhibitions of only one artwork with either an exceptional theme and/or famous author that travelled around different cities within one country or internation- ally. This practice was especially common in Austria in the second half of the 19th cen- tury. This kind of exhibition could also be found in Ljubljana in the 1870s and 1880s. Two such paintings were exhibited with themes from the history of the Habsburg dynasty, made by painters Georg Conräder and Carl Otto, along with two religious works from the famous painter Gabriel Max from Munich. 1.01 IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Tomislav VIGNJEVIĆ, Od spomina na ustoličenje koroških vojvod do »kraljestva Sklavanije«. O nekaterih grbih slovenskih dežel v umetninah, povezanih z Maksimilijanom I. Ključne besede: Maksimilijan I., grbi, slovenske dežele, Albrecht Altdorfer, renesansa V članku obravnavam upodobitve grbov slovenskih dežel, ki so nastale za umetnine, po- vezane s cesarjem Maksimilijanom I. Obravnavana so tudi omembe teh grbov v besedi- lih. Tako je tukaj objavljen tudi kratek opis ustoličevanja koroških vojvod. Posebna po- zornost pa je posvečena dvema upodobitvama »kraljestva Sklavanija«, in sicer v grafiki na Slavoloku Maksimilijana I. iz leta 1515, ki je delo Albrechta Altdorferja, in pa v delu tega istega slikarja v sklopu Zmagoslavnega pohoda Maksimilijana I. V dveh teh ume- tninah je z grbi ponazorjena izvirna zamisel o preoblikovanju Cesarstva in oblikovanju novih kraljestev, kot jo je narekoval cesar Maksimilijan I. 216 1.01 ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER Tomislav VIGNJEVIĆ, From the Commemoration of the Carinthian Dukes’ Enthronement to the “Kingdom of Sclavania”. On Some Coats of Arms from the Slovene Lands in Artworks Related to Maximilian I Keywords: Maximilian I, coats of arms, Slovene lands, Albrecht Altdorfer, renaissance In this article, I discuss the depictions of the coats of arms of the Slovene lands that were created for artworks associated with Emperor Maximilian I. Textual references to these coats of arms are also discussed. Thus, a short description of the enthronement of the Dukes of Carinthia is also included. Particular attention is paid to two depictions of the ‘Kingdom of Sclavania’, namely the 1515 engraving on the Arch of Honour by Albrecht Altdorfer and the work by the same painter in the Triumphal Procession of Maximilian I. In these two works of art, the coats of arms illustrate the original idea for the Empire’s transformation and the creation of new kingdoms as envisioned by the Emperor Maxi- milian I. These two works of art were ordered by the Emperor Maximilian I, and the coats of arms were used to represent the new kingdoms.