Listek. 449
stavno fakturo; ustvarjal je lahko izvedljive in prikupljive skladbe. Kar je zloil, ni bilo toliko umetnikega, kolikor narodnega pomena, ker je vse bilo namenjeno narodu, kateri se je stoprav probujal, in ker ostanejo njegove skladbe izborna hrana vsem onim slojem in krajem, kateri se ele pozneje vzdramijo k viji glasbeni omiki. Saj je naravno, da se ne vri povsodi in z enako intenzivnostjo preporod naroda v vseh njega delih; opaamo marve v vsaki dobi celo pri malih narodih razne, e ne vse stopnje glasbene na-obrazbe od prvih neokretnih poetkov pa do viine renomiranih koncertov. Zato pa ostane Nedvdova muza za Slovence trajnega pomena, ker bode v narodu naem vedno dosti takih pevskih zborov, katerim bas ona prija, in ker bode tudi vedno dosti obinstva, katero ni e umetniki vzgojeno ali, e hoete, razvajeno, kateremu je marve vse lepo, kar je ljubko In ljubkosti najdemo pri Nedvdovih skladbah vse polno.
Znal pa se je Nedved celo asimilirati duhu slovenskega naroda. Dokaz temu je nebroj njegovih prikupljivih skladb, katere so se narodu toli omilile, da je postal marsikateri njegov napev vprav naroden, n. pr. Tam kjer beli so sneniki*, Beseda sladka domovina, Domovina mili kraje, Slovenska deela, Popotnik, Bratje v kolo se vstopimo, sPozdravljam te, gorenjska stran(<, Ljubezen in pomlad*, Nazaj v planinski raj i. t. d. Kaj, ko bi hoteli zasledovati one male pesmice, ki so se tako priljubile nai neni mladini, katera jih prepeva iz Nedvedovega Slavka, zbirke olskih napevov, ali pa ko bi hoteli nateti vse cerkvene pesmice in skladbe, katere prepeva verni narod po cerkvah in na domu, ne da bi vpraal kdo da mu je zloil napev, ne da bi vedel, da pohaja od Antona Nedveda, katerega smo ravnokar poloili v hladni grob. Ukoreninil se je pa tudi rajni Nedved v Slovencih, kakor le malo kateri inorodec.
Narod je bil Nedvedu vselej hvaleen za to, kar je od njega prejel; cenil in islal ga je vselej in povsod, bodisi kot skladatelja, bodisi kot vzgojitelja. Tu bodi omenjeno, da so ga imenovala za astnega lana drutva: Glasbena Matica v Ljubljani, pri kateri je deloval 8 let kot odbornik, Slovensko pevsko drutvo* v Ptuju in Slavec v Ljubljani. L. 1881. je odlikoval Nedveda cesar z zlatim kricem za zasluge.
Anton Nedved ostane v trajnem astnem spominu slovenskega naroda, kateremu je, soroden po krvi, posvetil svoje krasne darove! In zategadelj mu slava, katero je uival med nami e za svojega ivljenja obilo, ne premine niti po smrti! oe.
Pronja. Slov. uiteljsko drutvo v Ljubljani je sklenilo pri svojem zadnjem obnem zboru postaviti svojemu pokojnemu starosti Andreju Praprotniku nagrobni spomenik, na rojstni hii vzidati spominsko ploo in, e bode le mogoe, napraviti doprsni kip njegov.
Ker pa drutvo samo nima denarja, da bi moglo to storiti, stroki pa bodo veliki, se obraa z nadepolno pronjo do vseh tovariev, prijateljev, znancev in uencev rajnikovih, da bi po moi pripomogli, da bi se zgoraj omenjeni sklep mogel uresniiti in tako prvaku slovenskega uiteljstva tudi primeren spomenik postaviti.
Pokojnikovih zaslug za narod, za vzgojo in sploh ni treba tu natevati. Pria so njegove lepe poune in druge knjige, premile, povsod udomaene
45
Listek,
Marijine kakor preljubke otroke pesmi in hvaleni spomin, katerega gotovo vsak njegov uenec v svojem srcu nosi.
Prispevki naj se blagovolijo poiljati urednitvu Uit. Tovaria v Ljubljani.
V nadeji, da blagi i-ajnik e ni pozabljen, priakuje drutvo obilnih darov.
Za odbor Slov. uit. drutva v Ljubljani
dne 3. junija 1896.
Andrej Zumer, Jak. Furlan,
predsednik tajnik
Obni zbor Matice Slovenske za leto 1895. je bil dne 24. junija meseca t. 1. Ker ni prostora za dalje poroilo, naznanjamo danes le toliko, da izide letos estero knjig, namre 1. Letopis. 2. Zgodovina slovenskega slovstva*. III. del. 3, Slovenske narodne pesmi. II. snopi. 4. Elektrika s podobami. 5. Slovenska zemlja. II. del. 6. Knezove knjinice tretji zvezek.
Se nekaj pojasnila. V zadnji tevilki Zvona na 388. str. pie dr. Glaser, da je iz stilizacije nekega stavka v njegovi Zgodovini slov. slovstva* videti, da pripisuje izpremembo v tekstu Preernove izdaje iz 1. 1866. Juriu. To je potrebno popravka. Juri je pri uredbi Preernovega teksta takisto nedolen, kakor Stritar, ker oba nista imela prav ni opraviti s to stvarjo. Ves tekst je uredil Levstik sam, popolnoma svojevoljno, in, kakor sem ul, Stritar e takrat, ko je izlo & Klasje z domaega polja, ni bil zadovoljen, da je Levstik tako korenito prenaredil besedilo Preernovim poezijam, in celo Juri se v tem oziru ni ujemal z Levstikom. Levstik je bil, kakor sam pravi, vsega sveta pilatu in nobene jiiti svoje, niti tuje pesmi ni pustii pri miru. Juri je bil pri izdaji iz 1. 1866. deleen samo toliko, da je posredoval med Levstikom in zalonikom VVagnerjem na eni in med Stritarjem na drugi strani. Pa pa je nameraval Juri urediti Vodnika in je e spisal Vodnikov ivotopis, ki je e okranjen, a nima nobene vrednosti. Tudi pri tem delu bi mu bil imel Levstik pomagati, kar se da sklepati iz njegovih besed v Zbranih spisih (IV. 290.). Predno je prilo do izdaje, je Wagner zaradi dolgov izginil iz Ljubljane.
Da gre ves popravljeni Preeren na Levstik o v rova, dokae to-le: Pred seboj imam list, na katerega prvo polovico je napisal Levstik s svojo roko Preernov sonet Ljubezni tiranija, kakren je v originalu, a na drugo polovico svojo popravo. Preernov original se glasi:
Preirnov ne tiskan sonet.
(Izviren.) Vi, ki vam je ljubezen tiranija Neznana bolj, ko so studenci Nila; Vi, ki samo veste, kaj posodila Neso, kaj hie, polje, kaj kupija!
Iz vas se marsikteri glavo vbija, Al pojem res brez upanja plaila,
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si