Zgodovinsko društvo Ormož ZGODOVINSKI ZAPISI XVllj2020 ZGODOVINSKI ZAPISI XVII/2020 Izdalo: Zgodovinsko društvo Ormož Zanj: Predsednik Anton Luskovic Glavna in odgovorna urednica: Manica Hartman Lektoriranje: Nada Granduc, Nina Rajh Graficna priprava in tisk: Crea design, Damijan Tis1jarics.p. Naklada: 200 izvodov Ormož,2020 Za vsebino prispevkov so odgovorni avtOlji. Stališca avtorjev niso vedno tudi stališca uredništva Zgodovinskih zapisov. Kazalo Nagovor, Manica Hartman Življenje v Ormožu med leti 1900 in 1914 v luci Štajerca in Slovenskega gospodatja Ana Kaucic 7 9 Ormož 1941-1945 27 Vladimir Trop Zgodovina babištva in zdravstvene nege na ormoškem obmocju do sredine 60. let 20. stoletja Nevenka Korpic 59 Nagrobna plošca rodbine Pethe de Hetes iz nekdanjega observantskega/franciškanskega samostana v Ormožu Brane Lamut 73 Pisalo se je 1860, 1890, 1907, 1924, 1926 -leta, ko so bile zgrajene železnice v Prlekiji in Prekmurju Franc Zemljic, Zdravko Munda 79 Dr.Jakob ploj, rodoljub iz Prlekije zala Fras, Špela Rožman 85 Znani obrazi, ki so prispevali h kulturi Sv. Bolfenka na Kogu Rajko Topolovec 97 spoštovanabralec,bralka. Leto 2019 je minilo v znamenju naše jubilejne 20letnice delovanja, ki smo jo izpeljali s slavnostno akademijo, 15. oktobra 2019, v Grajski pristavi v Ormožu. Našemu praznovanju so se pridružili mnogi clani društva, predstavniki razlicnih zavodov in institucij, državni svetnik Branko Šumenjak, predstavnika Obcine Ormož; župan Danijel Vrbnjak in podžupanja Irma Murad ter drugi gostje. Dogodek je povezovala novinarka urška Maucic, za glasbene užitke pa so poskrbeli ucenci glasbenega zbora Ormož, pod vodstvom zborovodkinje Dalje Žganec Horvat. Ce bi bila obletnica v letu 2020, bi jo žal morali obeležiti precej drugace, skromneje, predvsem pa brez kulturnega programa, obiskovalcev, brez stiska rok zahvale in srcnih nasmehov, saj bi te zakrivale maske ... Iskreno hvaležni smo, da je slovesnost minila, tako kot je, saj bomo predstavitev pricujoce nove številke strokovne publikacije Zgodovinski zapisi, zaradi covid ukrepov, morali uresniciti šele v letu 202l. Publikacija je dostopna, tako kot do sedaj, v prostorih muzejske enote Ormož v Grajski pristavi. Kljub vsemu je življenje treba resnicno živeti, izkusiti, doživeti in posrkati vsako sekundo. Nihce od nas ne ve, kdaj bo zadnja. Kar pa vemo,je to, da enkrat bo ... korona, druga bolezen, nesreca, starost, karkoli ... iz tega sveta se bomo enkrat poslovili ... Manica Hartman, urednica 7 Ana Kaucic' Življenje v Ormožu med leti 1900 in 1914 v luci Štajerca in Slovenskega gospodarja vclankujepredstavUen živUenjski utrip v mestu Ormož, med leti 1900 in 1914, na podlagi prebranih in analiziranih clankovter notic iz casopisov Štcyerc in Slovenski gospodar. pri tem niso zajeti vsi aspekti živUenja vmestu Ormož (npr. lokalne volitve, ki so potekale v tem casu). Clanek na kratko prikaže razdor med delovanjem slovenske in nems"ke šole, oriše zanimive in nekatere družabne dogodke, ki so se odvijali v Ormožu, terse dotakne crne kronike. Detajlni in sistematicniopis razmerv mestu Ormož na prelomu 20. stoletjajevelik manko, ki gaje treba zapolniti in stem dopolniti nov delcekormoške zgodovine. Kljucne besede: Slovenski gospodar, Štajerc, mesto Ormož, slovenska/nemška šola, društva, crna kronika uvod vsi sobivati, saj so bili odvisni drug od drugega. Eni Preselimo se v leto 1900, v mestece Ormož. Dobrih so imeli trgovine in obrti, drugi so pridelovali šestdeset hiš se je gnetlo okoli današnjega hrano in dobro kapljico na okoliških vinorodnih Kerencicevega trga, glavno vlogo pa je zagotovo gricih. Tako prebivalci Ormoža kot tudi okoliških imela grašcina, ki se je bohotila ob koncu glavne krajev so prebirali casopise, ki so bili takrat na ulice. Reka Drava se je lenobno valila proti voljo. Dva casopisa za ormoško obmocje, vsak s Varaždinu, pritegnila mnoge k igri, marsikoga pa svojo politicno, versko ali narodnozavedno noto, ni izpustila iz svojega pogubnega objema. ob reki sta prepricevala ljudstvo v svoj prav. To sta bila so sopihale parne lokomotive na svoji poti proti štajercijansko' usmerjeni Štajerc in Budimpešti, Trstu ali Dunaju. Glavno prevozno narodnozavedno ter klerikalno usmerjeni sredstvoje bila konjska vprega z vozem, s katerim Slovenski gospodar. Oba sta nagovarjala podeželsko so vozili pridelke na sejem, domov špecerijo ali prebivalstvovslovenskemjezikuinobastahotela sorodnike na železniško postajo, ko so se ocrnitidrugega in tiste, ki so razmišljali drugace. odpravljali v širni svet s trebuhom za kruhom. Mesto je vrvelo od razlicnih obrti, otroci so Casapisiza ormos'1co podrocje obiskovali šolo, v prostem casu pa so preganjali »Vsem Slovencom...« so bile Trubarjeve besede v dolgcas po mestnih ulicah. Urejene mestne gospe Katekizmu, prvi knjigi v slovenskem jeziku, izdani so v svojih modnih oblacilih pohajkovale po trgu leta 1550.' Prvi casnik v slovenskem jeziku so bile in razglabljale o tem in onem, gospodje so jih dobro znane Vodnikove Lublanske Novize,' medtem pozdravljali z dotikom k10buka in se zatekali k koje bil Wochentliche Ordinari -LaybacherZeitungen' svojim moškim pogovorom. V mestu je prvicasnikvnemškemjeziku.' prevladoval nemški jezik, a tudi slovenšcina se ni Na Ptuju je prvi nemški tiskar Wilhelm Blanke dala izriniti. Za to so, z ustanavljanjem društev, zacel delovati leta 1852,' a prvi casopisje natisnil skrbeli zavedni Slovenci, ki so ponosno stali za tiskar Jakob schiin, kije kratko obdobje deloval v svojo slovensko besedo. A nenazadnje so morali tem mestu.' Casopis se je imenoval Pettauer 1 Ana Kaucic, prof. ang. in zgo., Ljudska univerza Ormož. 2 Štajercijanci so nastopali proti programu Zedinjene Slovenije, proti enakopravnejšemu položaju slovenskega jezika ter proti panslavisticni in jugoslovanski politiki slovenskih mešcanskih strank. Doberšek, Zmazek, str. 43. 9 wohenblatt' in je porocal predvsem o lokalnem Na ptuju je izhajal tudi casopis Štajerc," glasilo družbenem, kulturnem in gospodarskem štajerskestrankeŠtajerc-Partai, v okviru katere so dogajanju." Dobrih deset let kasneje je zacel spodnještajerski Nemci želeli zaustaviti slovensko Blanke izdajati casopis Pettauer Lokalanzeiger," ki narodno gibanje, ki se je širilo med kmeckim se je od 1. aprila 1890 imenoval Pettauer Zeitung." prebivalstvom. Štajerc je imel veliko zvestih Nekaj let po ustanovitvi, leta 1894," se je bralcev, saj je bila njegova naklada 15.000 spremenil v politicni casnik in postal glasilo izvodov." ptujskega nemštva. zavzel je stališce proti Slovenski gospodar17 je bil namenjen kmeckemu slovenskim narodnim interesom in se zavzemal za prebivalstvu, usmerjen pa je bil katoliško in nemško enotnost." konservativno. Zagovarjal je slovenske šole ter 3 Prvo casopisje na slovenskem ozemlju se je pojavilo v nemškem jeziku, saj je bila nemšcina ob koncu 17. stoletja uradni, izobraževalni in pogovorni jezik na Slovenskem. Tuje knjige in casopisi, vecinoma v nemškem jeziku, so zaceli spodbujati kulturno življenje, ustanavljale so se posebne družbe in akademije, ki so bile nosilke znanstvene in kulturne dejavnosti. Slovenšcina je s tem postala manjvredna, saj so se izobraženci slovenskega rodu pogovarjali, pisali in brali v nemškem, italijanskem in latinskem jeziku. Ljubljancani so brali nemške casopise, predvsem dunajski Wiener Zeitung, v zacetku 18. stoletja pa se je pojavila ideja po tiskanju casopisov v Ljubljani v nemškem jeziku. Casopisi so bili raznovrstni, saj so zajemali podrocja zgodovine, etnografije, literature, vendar so praviloma izhajali le kratek cas. Casopisje se je pojavilo in širilo v vecjih slovenskih mestih, kjer je bilo dovolj nemško izobraženih mešcanov. Casopisi v nemšcini so tako ugledali luc sveta v Ljubljani, Mariboru, Celju, Celovcu, Kocevju, Ptuju, Gradcu in drugod. Amon, Erjavec, str. 19-23. 4 Lublanske novice so izhajale od 4. januarja 1797 do 27. decembra 1800. V treh letih je izšlo 12.000 izvodov. Objavljale so zabavne in poucne vsebine ter novice iz politike, gospodarstva in kulture. Urednik, pisec, prevajalec in tehnicni urednik je bil Valentin Vodnik. https:llsl.wikipedia.orglwiki/Lublanske_novice, pridobljeno 24.9.2020. Amon, str. 47-55. 5 Casopis je izhajal med leti 1707-1709 in je prinašal novice iz razlicnih krajev (iz Italije in Dunaja). Beseda »ordinari« v naslovu je izdajala, da so novice prispele do tiskarjev po redni poštni zvezi. Kadar se je v naslovu pojavila beseda »extra-ordinari« je to pomenilo, da so novice prispele z izredno pošto. Vse novice so bile povzete po tujih casnikih. Žigon, str. 13, 14. 6 Žigon, str. 13. 7 Najprej se je ukvarjal s knjigotrštvom in trgovino s papirjem, šele kasneje je ustanovil družinsko tiskarno Blanke, ki je s tiskom casopisov pricela leta 1889. Tiskarna je delovala vse do konca 2. svetovne vojne, ko jim je bilo imetje odvzeto. Doberšek, Zmazek, str. 27. 8 Doberšek, Zmazek, str. 27. 9 Casopis je izhajal ob sobotah, prva številka paje bila izdana 10. februarja 1878. V tem letu je izšlo 47 številk, zadnja je bila izdana 29. decembra 1878. Casopis je izhajal v nemškem jeziku, pisan je bil v gotici. Vseboval je prilogoBeilage zum Pettauer Wochenb/attkateri je bilo na voljo predvsem poljudno beletristicno branje. Casopis je bil liberalen in nepoliticen ter s skromno in nezanimivo vsebino, zaradi cesarje bilo število narocnikov premajhno, da bi lahko obstal. hUps:/lwww.dlib.si/detailslURN:NBN:SI:spr-FPWLBODV, pridobljeno 23.9.2020. Doberšek, Zmazek, str. 27. 10 Žigon, str. 68. 11 Prva številka je izšla 21. decembra 1889, skupaj je izšlo le 10 številk. 12 Casnikje bil namenjen spodnještajerskemu nemštvu in je bil eden najbolj branih casopisov na tem obmocju. V njem so sporocali novice iz lokalnega, društvenega, kulturnega in gospodarskega življenja. Zraven tega so objavljali razlicne literarne prispevke, novosti iz domovine in sveta, kmetijske nasvete in drugo. casnik je izhajal od leta 1890 do decembra 1904, v tem casu je izšlo 670 številk. Pisan je bil v gotici. Žigon, str. 68; Doberšek, Zmazek, str. 34. 13 Doberšek, Zmazek, str. 36. 14 Spodnještajerski Nemci so se pocutili vedno bolj ogrožene zaradi uspehov slovenske politike, zato so zahtevali nemško prevlado in zašcito interesov nemštva. Na svojo stran so želeli pridobiti kmete, ki so bili odvisni od gospodarske moci nemških obrtnikov in trgovcev. V svojem stališcu je casopis nasprotoval politiki slovenskih (klerikalnih) voditeljev, ki so postajali vedno bolj priljubljeni na slovenskem podeželju. https:/Iwww.dlib.si/detailslURN:NBN:SI:spr-FD1KSI6N.pridobljeno 24.9.2020. Doberšek, Zmazek, str. 36. 1SStajerc je izhajal od 1. julija 1900 do 3. novembra 1918. 10 rabo slovenšcine v uradih. Urejali so ga katoliški duhovniki, tiskali pa so ga v katoliških tiskarnah. lO Štajerc in Slovenski gospodar sta oba porocala o razmerah na ormoškem med leti 1900 in 1914. Glede na to, da je Štajerc izhajal na ptuju, je vseboval vec novic o Ormožu kot Slovenski gospodar. Prinašala sta veliko novic s podrocja politicnih razmer, ustanovitve in delovanja društev, s podrocja kulturnega dogajanja in crne kronike. Vsak po svoje sta nagovarjala bralce o perecih vprašanjih, kot je bila raba slovenšcine /nemšcine v uradih, spodbujala sta starše naj otroke vpisujejo v slovensko/nemško šolo in hujskalaproti nasprotno mislecim. ob prebiranju clankovje bilo smiselno upoštevati današnjo objektivnost in vodilo, da iz zapisov izlušcimo pomembnejše novice, ki so pricevale o razmerah na ormoškem podrocjumed leti 1900 in 1914. Upravnaureditev na ormoškem »•••se slovenskijezik bog in bog spodriva iz vsehjavnih ur;adov...« 19 Ormožje na prelomu stoletja upravno spadal pod Spodnjo Štajersko, s sedežem v Gradcu v AvstroOgrski monarhiji, ki jije vladal cesar Franc Jožef 1. Habsburško-LotarinškLol Ceprav politicno delovanje in obcinske volitve niso opisane, je v nadaljevanju vendarle prikazan oris politicnegadelovanja na ormoškem podrocju. V ormoškem okraju je bilo 33 obcin npr.: Ormož, Hum, Frankovci, Litmerk, Obrež, Pušenci, Hardek, Trnovci, Savci, Bratonecice, Brebrovnik, Sodinci, Vicanci, Trgovišce, Velika Nedelja, Šardinje, Podgorci, Litmerk, Velicane, Runec in druge. Vsakaobcinajeimelasvojegaizvoljenegažupana. Leta 1902 je bil izvoljen za župana mesta Ormož Johann Kautzhammer,21 ormoški trgovec in veleposestnik." Svojo župansko funkcijO je 16 Vecina prebivalcev na Spodnjem Štajerskem je bila slovensko govoreca, zato so snovalci izdajali Sta jerca v slovenskem jeziku, da so njihovi interesi bili razumljivi in dosegljivi vecjemu številu kmeckega prebivalstva. Kljub temu je nasprotoval rabi slovenskega jezika v javnem življenju, ampak se je zavzemal za rabo nemšcine na sodišcih, državnih uradih in poštah, posebej pa je zagova~al ucenje nemšcine v šolah. Spodbujal je bralce naj svoje otroke vpišejo v nemške šole, saj bodo le z znanjem nemškega jezika bolj uspešni. Nastopal pa je tudi proti slovenski duhovšcini, ki je imela pomembno vlogo pri prebujanju slovenske narodne zavesti in preprecevanju nacrtnega ponemcevanja. Doberšek, Zmazek, str. 42-52; Kramberger, str. 433. 17 Slovenski gospodar je tedensko izhajal v Mariboru, med leti 1867 in 1941. Priloge, ki jih je izdajal, so bile: Gospodarstvena priloga (1879-1891), Cerkvena priloga (1879-91), Naš dom(1901-1907, 1932-1933), Gospodarske novice (1908-1914, 1926), Novice v slikah (1926-1928), Naše slike (1930-1931, 1936), Za gospodarje (od 1933), Naše veselje (od 1934). htlps:llsl.wikipedia.orglwiki/SlovenskUlospodar, pridobljeno 8. 10.2020. 18 Porocal je o delovanju (klerikalno usmerjenih) društev in je nasploh spodbujal narodnozavedno držo kmeckega prebivalstva. Vzacetku je imel podnaslov Podu(iiven list za slovensko Ijudstvq kasneje List ljudstvu v poduk, od leta 1892 List ljudstvu v pouk in zabavo. https:llwww.dlib.si/detailslURN:NBN:SI:spr-8UUUQBXC. pridobljeno 8.10.2020, https:llsl.wikipedia.org/wiki/SlovenskLgospodar, pridobljeno 8.10.2020. 19 Slovenski gospodar,Ietnik37, številka 22, 28. maj 1903, str. 1, 2. 20 Upravno strukturo so sestavljali deželni redi in deželnozborski volilni redi. Na ta nacin se je videl razkorak med dunajskimi ministrstvi in njihovimi deželnimi izpostavami, na eni strani, ter avtonomnimi deželnimi organi, na drugi strani. Na Štajerskem je bil najvišji predstavnik deželske uprave Stattha/eter, nosilec deželne avtonomije pa je bil deželni zbor. Izvršilni organ deželnega zbora je bil deželni odbor, ki ga je vodil deželni glavar. Delovala so tudi okrajna glavarstva. Nadrobneje se je potem uprava delila na obcinske rede in obcinske volilne rede. Državni in obcinski zakoni so locili delovna podrocja obcin na lastno/domace (obcinsko premoženje, skrb za poti in ceste, skrb nad merami in utežmi, skrb za zdravstvo) in na preneseno!izroceno (razglašanje zakonov, vojaški nabor, nastanitev prebivalstva, domovnice) podrocje. Ormož je spadal pod cesarsko-kraljevo okrajno glavarstvo, kije imelo sedež na ptuju. Mesaric, str. 10, 18. 21 Johann in Anna Kautzhammer sta hišo na današnjem Kerencicevem trgu 1 kupila leta 1832 in jo naslednje leta obnovila, kar dokazuje letnica na hiši. Uradni vestnik Obcine Ormož, letnik 21, številka 3, 1. marec 2017, str. 28. 22 Slovenski gospodar, letnik 36, številka 7, 13. februar 1902, str. 3. 11 opravljal dobro desetletje, ko je zaradi bolezni enoglasno imenoval za castnega obcana Ormoža, odstopil, njegove posle pa je prevzel doktor saj >>je bil vedno izboren in pravicen zastopnikjavnih Delpin. 23 Obcinski zastop24 je Kautzhammerja interesov inje svoje najbogše moci v prid prebivalstva žrtvoval.«25 Zraven župana dolocenega kraja, je pomembno okraja. Za predsednika shoda so izvolili starosto 30 vlogo imel okrajni zastop.26 Cesar je leta 1903 za medžupani,FrancaZabavnika. nacelnika ormoškega okrajnega zastopa potrdil 27 dr. Omulecain Ivana Kocevarja28 za Pomembna naloga lokalnih odlocevalcev je bila podnacelnika.29 17. maja 1903je bil v Ormožu velik tudi skrb za ceste. Okrajni proracunza leto 1906je shod županov; na pobudo pripravljalnega in namenil najvecji delež prav za vzdrževanje cest. izvrševalnega odbora shoda v prostorih okrajnega Na prvem mestu so bile cestne povezave zastopa se je prvic sestalo 50 slovenskih županov, Ormož-Ljutomer, Ormož-Središce in Ormož-Sv. obcinskih svetovalcev in odbornikov ormoškega Miklavž.31 23 Dr. Gustav Delpin (1866--1941), pravnik. Bil je prvi nacelnik Volksrata (narodni svet), ki je kot nadstrankarska organizacija usklajeval politicno dejavnost Nemcev na Spodnjem Štajerskem. Delpin je svojo funkcijo nacelnika opravljal do leta 1913, ko je zaradi zdravstvenih razlogov odstopil ter se preselil v Leoben. Cvirn, str. 301, 302, 309. 24 Zastop -skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi doloceno skupnost. 25Štajerc, letnik 15, številka 5,15. marec 1914, str. 3. 26 Okrajni zastopi so v Avstro-ogrski monarhiji bili uvedeni samo na podrocju Spodnje Štajerske in so predstavljali vmesni clen med obcinami in deželnim zborom v Gradcu. Bili so samoupravni organi, pod njihovo pristojnost pa so spadale vse obcine okraja, razen tistih, ki so imele svoj statut (Maribor, Celje in Ptuj). Zastopi so predstavljali prestiž na lokalnem okolju, vendar vecjega pomena niso imeli. Špelec, str. 54-68. 27 Johann Omulec, (1848-1909), župan v Ormožu. Bil je tudi odvetnik in prvi nacelnik okrajne posojilnice v Ormožu, ustanovljene 28. maja 1899. Ogrizek, str. 387; Štajerc, letnik 10, številka 47,21. november 1909, str. 4. 28 Ivan Kocevar(1858-1913), politik. Vec let je bil središki župan, nacelnik okrajnega zastopa ormoškega in med leti 1902-1908 zastopnik kmeckih obcin Ljutomer, Ormož, Radgona v deželnem zboru, kjer je stavil razne predloge in interpelacije v recnih regulacijskih zadevah, https:llwww.slovenska-biografija.si/oseba/sbi283268/. pridobljeno 27.10.2020. 29 Ormoški okrajni zastop, letnik 37, številka 9, 26. februar 1903, str. 4. 30 Vzrok za ta shod je bil izpodrivanje slovenskega jezika v uradih z nemšcino, zaradi cesar so župani, ki niso znali brati nemško, imeli težave z ustreznim in pravocasnim odzivanjem na uradne dokumente, dobljene s strani okrajnega glavarstva na Ptuju in od cesarsko-kraljevega namestništva v Gradcu. Pripravili so pet zahtev, preko katerih so zahtevali uvedbo dvojezicnih napisov, tiskovin in pecatov na pošti v Ormožu, na financnem stražnem oddelku v Ormožu, na davkariji v Ormožu, pri ormoški, središki in velikonedeljski postaji in katastrskem uradu v Ormožu. Slovenski gospodar, letnik 37, številka 22, 28. maj 1903, str. 1,2. 12 .....- -- ..... ~,. ..... .,....,..".. .... .............. ......... a. ............... -., ....., ....... --. ........-. -,, -.--".. .... ----... ... SLOVE SKI GO 8'0'01B. List ljudstvu V pouk in zabavo. _... •• tiU"",j ID'" JOIpoaq Not'&k-a • wUk_1r&U po 10" ..apIII.elllll .... ~uplabald liIII ... IPfPJemtJo. z.oau.'Ie~ !Id uTJ.dal nt&.. t. .. II&t!:tll' ft'Ikrat. poltlb.d,-.knt25~ DimI 35 Il. be:n.ti le Ipr'f,jemtfi Ilo ande opolUlk& Ste.. 22. Nemiri na Jugoslovanskem. ATI~oJl"8b drtava nikdar ni lepo ramala I nami JugolionDi. Ogreka ,.lada je Uaci1a U"ate, avstriisb vlada pa pr8l.ira nas SIOYeDce in primonke ter dalmatinske I!r.ato. Kupa mnc, ki 10 jo uDdili Ogri Hrvatom, p. je prikipela , winjem cuu do 'IlhanC8 in ves narod na Hrn.tsli:em ie vstal, da se otrese ogrske nad,lade. Hrvati D~elo .,e6 Telike veeina davkov poJitiati na Ogrsko, doma p. stradaU, oDi ,i DOGejO vee dati vsiljevati Derasumljivegl madjlU'8li:ep 'iedb. ter odriYlti hrv.takega. A ker izratajo tudi laTIJo to poie prepriC8nje, godi se jim jako ~~1~~~ :~a~",: :t::j~~~~~ tialice. V JIariborIl. dno 28. ma,ja 1905. T~ XXXVII. drtavnem .boru 18 ucen delovati. V lbor-. Trstu, kraniaki S10nDci v LjubIlani, Jta}ersti Dicl 110 • no_ prediolom lo .1 vpnlaDji obraaaJi po.zornolt na hrvatake dogodke. Star 110vratnik Jugoslovano", ministrski predsednik jih i~ aicer ~di tep le parlm.l .na jako nevl juden naalD :l&TJ'&6a1 ter nereaol~o po.. ('()(!al o brvatstih nemirih, vendar javnost vutame poslancem in ne predsedniku. dr. ~:'~~o~i.:0=::0~o i';:Z;..'!k'; plemena. Hrvatski poaisoei i aDa Ima c ij e i D Istre 10 aaproaill, da smeio stopiti pred prettol cesarja., in mu raqasniti potola} OR Hrvatakem. Toda ministrski predsedn ik dr. KlSrbeJo tudi &edaJ ni mogel poUaelU lVole etruti, postavil se le med cesarja in ljudske ~pnik~ \er .doseae~ ~ ~ataki .1~ci SlonDm pI. se bodo zbrali dne 1. junila Da JjudlJbm aboda pri Celju. JogoelovaDi, SIO't'eDCi in Hrvati, cutimo vedno boli tuji 1&rem ln u. to klicemo skupno po svobodi in neodvisnosti t Shod županov v Ormožu. OnDOl, dia 18. ~. 1908• ~vaka sila do vremeoal POlObuemu pri· tiskn pomoN le orpnilovana branitev. se nikoli ni bilo Idndenih toliko tupanO'l', •.,. to.,.lce., io odborDiko't' v Ormotu.. kakor doe 17. malnika l l •. I..drutila 80 jih krivice, ki 88 lim lode od slnu1i .~OD1~ o~~1asti.it .p~n~. Y. 1~- Druga pomembna prometna povezava, ki se je v tem obdobju širila, je bila poštna povezava po ormoškem okraju. V zacetku marca 1907 se je vzpostavila peš pošta med Ormožem in Svetim Tomažem. Povezavaje potekala šest dni v tednu, razen ob nedeljah. Odhod iz Sv. Tomaža je bil ob 12.45, prihod v Ormož pa tri ure kasneje. ob pol petih se je poštar vracal nazaj proti Sv. Tomažu, kamor je prispel ob pol osmih.32 S prvim septembrom 1908 je ormoški poštni urad zacel dostavljati pošto v Dobravo, Litmerk, Libanjo in Pavlovce.33 Napetosti med nemškimi in slovenskimi prebivalci Ormoža ter okolice so bile venomer prisotne in vidne tudi na razlicnih podrocjih upravnega delovanja. Eden izmed takih primerov je bil napad »nemškutarskih casopisov« proti ormoškemu stražmojstru Ivanu Rojsu. Zaradi tega so se zbrali vsi župani, ki so spadali pod okrožje ormoške orožniške postaje. Resolucijo o vrniti Rojsa na njegovo delovno mesto so podpisali župani obcin Frankovci, Hardek, Hum, Pušenci, Litmerk, Šardinje, Velicane in Runec.34 Težava z rabo nemšcinevjavnih uradih seje pokazala, koje v Ormož prispel mlad železniški poduradnik apsirant. 35 Slovenski gospodar je zapisal, da ta uradnik na blagajni na železniški postaji ne želi govoriti/razumeti slovenskega jezika. »Onnožancem 'prusovskega' pokolenja pa gotovo srce bije radosti, kadar stopi mož-aspirant pred vlak in pogledava na uro, okrašeno s frankfurtarskimi traki ter s tem javno kaže, da je v vrsti ormožkih 'heilbratcev' eden brambovecvec./6 31 Zraven teh pa so imeli v planu še vec pomembnih cest na relacijah Središce-Ljutomer, Ormož-Koracice, Velika Nedelja-Savci, Središce-Cakovec, Središce-Štrigova, Vitan-Sv. Bolfenk (danes Kog) in ptujska cesta skozi Savce v Lukavce. S tem je bila povezana obnova kar nekaj mostov na relaciji Velika Nedelja-Savci. Na cesti Središce-Cakovec pa so nameravali zasaditi drevesa, saj je bila vijugasta cesta pozimi zaradi snega nerazlocna. Razmišljali so še o novih cestnih povezavah Sodinci-Sv. Lenart (danes Podgorci), Obrež-Šalovci in IvanjkovciVelicane. Razlicni lokalni posestniki so imeli priložnost s svojimi konji voziti prod za izgradnjo cest in si tako zaslužiti dodaten denar. Del proracuna pa je bil namenjen regulaciji Pesnice in Drave, poljedelstvu in živinoreji, zdravstvu in oskrbi ubogih ter šolskim zadevam. Sveti Tomaž je prvic pridobil distriktnega zdravnika. Slovenski gospodar, letnik 39, številka 51, 21. december 1905, str. 2. 32 Štajerc, letnik 8, številka 10, 10. marec 1907, str. 4. 33 Slovenski gospodar, letnik 42, številka 36, 3. september 1908, str. 4; Štajerc, letnik 9, številka 36, 6. september 1908, str. 4. 34 Slovenski gospodar, letnik 46, številka 32,8. avgust 1912, str. 3. 35Aspirant -kandidat. 36 Slovenski gospodar, letnik 47, številka 46,13. november 1913, str. 4. 13 Nemkain slovenska šola v nemšcinipoducevati.« Istocasnoje clanekodkrito »...privošcimojim, da imajo samizase nemško šolo...«" napadel nasprotnike ustanovitve nemške šole z Na zacetku 20. stoletjaje v Ormožu po skoraj sto besedami »Ti privandrani gospodje ne morejo trpeti, letih prenehala delovati štirirazredna šola pri da bi se kqj v nemškemjeziku predlagalo, in celo ne, da župnijski cerkvi, ki so jo obiskovali tako slovenski bise otroci vnemšcinipoducevali;oni biradividil~ da bi kot nemški otroci. Leta 1900je to šolo nadomestila mi bedasti ostali in bi nas tedaj tem lahkejše za nos najprej nemška trirazredna šola za ormoško vodili.«" PO drugi strani je ~tajerc ostro nastopil mesto in leto kasneje slovenska trirazredna šola proti gospodom v Ormožu, krcmarjem, trgovcem, za ormoško okolico." O ustanovitvi obeh šol sta advokatom, ki so živeli od kmeta, da so se vtikali v casnikaSlovenski gospodar in~tJ1jerc porocalavsak s kmec"ke stvari, ceš da »hocejo ocetom prepovedati svojega stališca. Pri tem je treba upoštevati, da je svoje sinove kqj uciti pustiti, da bi v svojem življenju do prvi zagovarjal slovensko, drugi panemško šolo. boljšega kruha priti zmogli. Kmecki sin potrebuje nemšcino pri nakupovanju in prod'!i~ na sejmih, pri Že marca 1900 lahko v Slovenskem gospodaIju vojakih, ako hoce višjo šolo obiskovati, ako mora zasledimo dolg clanek, da so »rodoljubi citali potovati ali ce gre v službo ... Vsi naši ucitelji, žalostno novico, da je v Ormožu dovoljena nemška duhovšcinain advokati so se nemšcineucili, aso vseeno šola.« Nadalje se je avtor besedila spraševal »ali Slovenci ostali; je-li tedaj kmet slabši kot ostali bodo mesgani res zadovoljni z dvorazrednico, bodo res stanovi?«" privolili svojim nems'1dm otrokom slabejši pouk nego ga imajo njih vinicarski...«" V oktobru se je v Slabo leto kasneje je ~t'!ierc porocal o svecanosti, Slovenskem gospodaIju pojavil clanek,daje »poslopje ki jo je priredila nemška šola. Na razstavi šolskih nemškešole sed'!i gotovo ... naj bi le okolicanamstem ne del iz razlicnih predmetov so se obiskovalci cudili napravili toliko stroškov, da si moramo sedaj staviti »cez zmožnosti, katere so si pridobili naši otroci v tem svoje poslopje.« Glede ucencev pa je bilo zapisano, kratkem casu ... še bolje nas je iznenadila ustmena da »še potrebujejo šolaljev in ker imajo nemških izuljenost v nemškem jeziku.« Ucenci so pripravili premalo, lovijo tuje in to iz okolice in tujih far, obet'!ioc igro in »marsikatera materje s solznimi ocmi gledala jim vseforme.«" svojo hcerko...in marsikateremu ocetu je srce veselo V~tajercu lahko preberemo, da se je ob blagoslovu tolklo, kojeslišalsvojegasina...«" nemške ljudske šole, 7. novembra 1900, ucitelji pa so pripravili zanimiv izlet na Hajndl, ki slovesnosti udeležila »velika svotJ1ljudstva ... ter se so se ga udeležili ucenci skupaj s starši. Avtor veselila, da je enkrat vendar po dolgem boju odprta clanka je ob tej priložnosti ponovno grajal nemškašola, in daje mogocezmalimistroškidati otroke nasprotnike nemške šole predvsem »...slavnega 37 Slovenski gospodar, letnik 34, številka 43, 25. oktober 1900, str. 4. 38 Obilcnik, str. 25. Nemška šola je delovala v zgradbi današnje Obcine Ormož, slovensko šolo pa so zgradili na Hardeku, kjer se še danes nahaja ormoška osnovna šola. 39 Slovenski gospodar, letnik 34, številka 11, 15. marec 1900, str. 2. 40 Slovenski gospodar, letnik 34, številka 43, 25. oktober 1900, str. 4. 41 Stajerc, letnik 1, številka 11, 18. november 1900, str. 6. 42$tajerc, letnik 1, številka 12, 2. december 1900, str. 1,2. 43 TI otroci so bili: »Hrtic Franc, Hikl August ln Kuharic Tereza iz Hardeka; Terstenjak Janez, Masten Uza in Masten Roza iz Pullinec; AltAnton, Cvetko Franc, Veselko Martin, Skvorc Cecilija, Cajnko Marija in Masten Barbara Iz Velike Nedelje; Perc Maks Iz Pavlovec; Kuharic Matiida iz Lešnice; Vticer Johan iz Huma, talar Jakob iz Brebrovnika; Zorjan Anton iz Loperšic; Zorjan Jakob iz Krcovin in Kos Marija iz Krilovljan.« Stajerc, letnik 2, številka 18, 8. september 1901, str.4. 14 Ivana veselica,.. tako imenovanega Žalostica...« in »...nepremišljenega gospoda doktor Omuleca...«" Slovenski gospodarje na ta dopis odgovarjal: »Neko bedasto dopisunce ... nagromadilo je v lažnjivem Štqjercu ... toliko lažij, da se njih moranemškastranka v dna svoje duše sramovati.« Avtor besedila je bil preprican, da je bila to samo vaba za slovenske starše, da bi vpisali svoje otroke v nemško šolo. Starši so zatJjevali, da se njihovi otroci niso v nemški šoli nicesar naucili oz. da so celo pozabili tisto, kar so prej vedeli. Kljub temu pa ni krivil nemških uciteljev, ampak samo nemške šole za slovenske otroke, ki so želela otroke germanizirati." Slovenski gospodar je leta 1903 pisal o »zanimivem dogodku«, ki je bil posledica »boja za šolo.« PO zapisanem so se 18. avgusta, na rojstni dan »Njegovega velicanstva«, otroci v nemški šoli »branili v cerkvi peti cesarsko pesem in zvecer so uprizorili hude izgrede proti Slovencem in to pred ocmi njegovega šolskega vodje.« Ormožana Gomzi" in dr. Geršak" sta se pritožila na šolsko ministrstvo, vendar pa se je taisti šolski vodja na to pritožil zaradi razžalitve casti. Gomzi in dr. Geršak sta bila obsojena na 100 K" kazni." Tega leta so na slovenski šoli ustanovili šolsko kuhinjo in z denarnimi darovi omogocili topli obrok osemdesetim revnim in oddaljenim otrokom." V tem casu so bralci sledili razvoju nemške šole, ki je iz dvorazrednice najprej postala štirirazrednica,52 dve leti kasneje je dogradila peti razred" in imela 1906. leta kar 224 vpisanih otrok." PO teh casopisnihbojih, ob prvih letih ustanovitve obeh šol, kasneje ni bilo veliko clankovna to temo. Ceprav so se obcasno pojavljala kakšna porocila o dogodkih in zahvalah ob koncu leta, seje šele leta 1912 v Štajercu ponovno pojavilo par clankov,ki so bili politicnoinjezikovno obarvani. Družabno življenje »...natlacenopoln domacegaljudstva, kakortudigostov od vsehstrani...«" V nadaljevanju clanka so na kratko predstavljeni razlicni vidiki družabnega življenja v mestu Ormož. To je bil cas, ko so se ljudje srecevali in družili na sejmih ali na plesih. Društveno življenje je cvetelo in vsako društvoje pripravljalo razlicne dogodke, od rednih mesecnih zborovanj do raznoraznih predavanj, predstav in proslav. Družabni dogodki so bili pomemben del vsakdana, saj so omogocili prebivalcem sprostitev po 44 Ivan Veselic (1869-1948), vinogradnik, trgovec in posestnik. Leta 1923je prevzel županske posle kot prvi obcinski svetovalec. Plejnšek, str. 12. 45 Štajerc, letnik 2, številka 17, 25. avgust 1901, str. 7. 46 Slovenski gospodar, letnik 35, številka 35, 29. avgust 1901, str. 3. 47 Franc Gomzi (1864--1906), gostilnicar, veleposestnik, okrajni odbomik. Korpic, str. 27. 48 Dr. Ivan Gertak (1838-1911), pravnik, nacionalni ekonom in politik. hUps:/Iwww.slovenskabiografija. si/oseba/sbi199513/, pridobljeno 17. 10.2020. 49 K -oznaka za krono, avstro-ogrsko denarno enoto. 50 Slovenski gospodar, letnik 36, številka 18, 1. maj 1902, str. 2. 51 Navedba darovalcev nam daje vpogled v imena in poklice ljudi tedanjega casa; dr. Omulec, odvetnik v Ormožu; c. g. Kubinek, kaplan v Ormožu; dr. Kristan, zdravnik v Ormožu; dr. Presker, sodnik v Ormožu; Gomzi, gostilnicar v Ormožu; dr. Geršak, bilježnik (notar) v Ormožu; c. g. Štiberc, župnik v pokoju v Pušencih; Šepec, trgovec v Ormožu; c. g. Gliebe, duhovnik v Ormožu; Pernat, koncipijent (odvetniški pripravnik) v Ormožu; Jerše, davkarski pristav v Ormožu; Gera Magdic, mlinarica v Pavlovcih; Kandric, gostilnicar v Ormožu; Horvat, mlinar v Pušencih; Topolovšek, klepar v Ormožu; Kovacic, posestnik v Ormožu. Zahvalo sta zapisala Martin Stanic, nacelnik in Josip Rajšp, šolski vodja. Slovenski gospodar, letnik 36, številka 18, 1. maj 1902, str. 4. 52 Štajerc, letnik 4, številka 24,15. november 1903, str. 5. 53 Slovenski gospodar, letnik 39, številka 26, 29. junij 1905, str. 4. 54 Štajerc, letnik 7, številka 22, 28. oktober 1906, str. 3. 55 Slovenski gospodar, letnik 37, številka 20,14. maj 1903, str. 5. 15 napornem delu na njivi ali v vinogradu in srecanje s prijatelji, znanci ter sorodniki po eni strani. PO drugi strani pa so bili politicno, versko ali narodnostno naravnani, odvisno od tega, kdo jih je organiziral. Teh dogodkov je seveda veliko, omenjenih je samo nekaj primerov. Zajeti vse dogajanje v obravnavanih štirinajstih letih bi bilo preobsežnozaclanek. V ormoški citalnici so 6. januarja 1903 pripravili gledališki vecer, uprizorili so predstavi Gospod Kodeya in Bucek v strahu." Maja tega leta so ponovno pripravili gledališki vecer v ormoški slovenski šoli, tokrat so uprizorili veseloigro Mutec, burko Bratranec in veseloigro Popolna žena. Vstopnina je bila 20 vinarjev" za stojišca in 40 vinarjev za sedišca. Udeležba na tem gledališkem veceru je bila dobra, saj je bil »veliki prostor v slovenski šoli natlaceno poln domacega yudstva, kakor tudigostov od vseh strani.«58 V gostilniških prostorih »Bierquelle« so 24. januarja 1911 priredili lovski vencek. Za ta dogodek, pod protektoratom grofa Wurmbranda- Stuppacha in nadoficijala Grossa, je godbo priskrbela kapela cesarsko-kraljevskega infanterijskega polka št. 17 iz Celovca. Vstopnina je bila 2 kroni, ves dobicek pa je bil namenjen v dobrodelne namene. Zaželena je bila enostavna toaleta ali lovski kostum." Že v zacetku februarja istega leta so priredili obrtniški ples, katerega cisti dobicek in druga prostovoljna darila so darovali obrtniku,kigajepredtemprizadelpožar." Tudi poroke so polnile casopisne clanke. Porocila sta se dr. Milan Geršak, sodni pristav" iz Ljubljane in uciteljica Melita Preskar, hci deželnosodnega svetnika dr. Ivana Preskara." Ormoški trgovec Ludvik Kuharicseje v Ljutomeru porocilz Mimico (Marijo) Stanjko." Porocila sta se advokaturski kandidat Erwin Vennigerholz in Mitzi Bauer." Zanimiva notica iz leta 1911 je zagotovo praznovanje zlate poroke zakoncev Munda, hišnih posestnikov." VOrmožujedelovalovecdruštev,nekateraizmed teh so na kratko predstavljena v nadaljevanju. Cepravje bilo v casopisihmocnajti veliko clankov o rednih mesecnihsrecanjihin raznih predstavah ali drugih dogodkih, ki so jih organizirali clani društev, je tukaj zapisan samo krajši prerez delovanja društev. Prvi odbor Kmetijskega društva za ormoški okraj je bil 13. decembra 1903 v Ormožu. Namen društva je obsegal pospeševanje gospodarstva v vseh panogah (vinarstvo, sadjarstvo, konjereja, govedoreja, svinjereja, perutninarstvo, cebelarstvo, razumno gnojenje in pridelovanje klaje)," olajševal je nakup in prodajo poljskih in drugih pridelkov ter skrbel za izobraževanje svojih clanov." Na novoustanovljeno kmetijsko društvoje že takoj po novem letu organiziralo prvi sklop predavanj o gozdarstvu, umni živinoreji, o 56 Slovenski gospodar, letnik 37, številka 2,8. januar 1903, str. 5. 57 Vinar je bila najmanjša denama enota v stari Avstriji. 58 Slovenski gospodar,letnik 37, številka 18, 30. april 1903, str. 5. V predstavi so igrali Micika, Štefanija in Pavla Pernat, Angelina Petovar, Idica Uršic, inženir Lupša, ucitelj Se~anik, študent prava Pernat, uradnika Grivec in Blagovic. Uciteljica Milena Lazar je skrbela za godbo. Zabava se je po predstavi nadaljevala še v Gomzejevi gostilni.Slovenski gospodar, letnik 37, številka 20, 14. maj 1903, str. 5. 59 Štajerc, letnik 12, številka 5, 29. januar 1911, str. 5. 60 Štajerc, letnik 12, številka 8, 19. februar 1911, str. 3. 61 Sodni pristav -pisarniški uslužbenec po koncani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu. 62 Slovenski gospodar, letnik 41, številka 53, 14. november 1907, str.4. 63 Slovenski gospodar, letnik 43, številka 7, 18. februar 1909, str. 4. 64Štajerc, letnik 13, številka 3, 21. januar 1912, str. 4. 65Štajerc,Ietnik 12, številka 26, 25. junij 1911, str. 5. 66 Klaja -živinska knna. 16 delovanje tega društva. Casopis je bralce pozval: »Pristopite v obilnem številu k zgoraj imenovanim društvom, da bodo naše organizirane cete nepremagUive in se trdno opirale napadom združene liberalno-slogas"keštajerdjanske stranke, kateri bodo gotovo vso moc v to zastavili, da bi naše organizadje oškodovali.«73 Sokolsko društvo so v Ormožu ustanovili 21. aprila 1912, notar dr. Franc Strelee4 je postal predsednik zgradbi 50 med leti 1908 in 1921 delovali ormoška p050jilnica, otroški vrtec in citalnica. 67 Zraven tega so se zavezali k pripravi clankov, poucnih predavanj, izposoja nju gospodarskih in leposlovnih knjig in casopisov ter posredovali pri nakupu raznih semen, orodja, gnojil, strojev in drugega. V odbor so bili izvoljeni Alojz Miki in inženir Ferdo Lupša za Ormož, Jurij Dogša za Središce in Grabe, Martin Ivanuša za Hum, Martin Stanic za Hardek, Anton Janežic za Brebrovnik, Franc Masten za Sv. Miklavž, Tomaž Korpar za Cvetkovce in Osluševce, Anton Meško za Lahonce in Sv. Tomaž, Franc Vraz za Žerovince in Svetinje, Anton Peitler za Jeruzalem in Velicane ter Ivan Trstenjak za Pušence. Slovenski gospodar, letnik 37, številka 52, 24. december 1903, str. 5. 68 Slovenski gospodar, letnik 37, številka 53, 31. december 1903, str. 5. 69 Slovenski gospodar, letnik 38, številka 1, 7. januar 1904, str. 6. 70 Slovenski gospodar, letnik 42, številka 12, 19. marec 1908, str. 4. 71 Slovenski gospodar, letnik 43, številka 2, 14. januar 1909, str. 4. 72 Fournier, Hernja-Masten, str. 95. 73 V odbor so bili izvoljeni: predsednik Ivanuša, podpredsednik Petek, tajnik Žaler, namestnik Masten, blagajnik Pollak, namestnik Hanželic in knjižnicar Sever. Slovenski gospodar, letnik 46, številka 7, 15. februar 1912, str. 4. 74 Dr. Franc Strelec (1873-1924) je leta 1911 prišel v Ormož kot javni notar. Na prvih obcinskih volitvah leta 1921 je bil izvoljen za župana, vendar je že dve leti kasneje odstopil. Bil je dolgoletni nacelnik Sokolskega društva v Ormožu. Plejnšek, str. 11, 12. 17 hrani rastlin, glede na gnojenje. Pripravili so nacrte za uvedbo lastne knjižnice, za nakup potrebnih gospodarskih strojev ter osnovali drevesnico v bližini Ormoža.68 Knjige za svojo knjižnico so nabirali med ljudmi kot donacije. Svoje prostore pa so si uredili v prvem nadstropju posojilnice.69 v vseh 33-ih obcinah ormoškega zastopa so bila ustanovljena »sirotinska društva, ki pazijo na izrejo in odgojo takih otrok, ki nimajo oceta. ... Najvec pozornosti se mora obracati seveda na zanemarjeno pokvarjeno deco, da se reši dušnega in telesnega pogina.« Ormoški okrajni sodnik jih je ustanovil leta 1907, vsaka obcina je zanje prispevala 10 K. Clani društva so placevali clanarino v vrednosti 1 K. S tem denarjem so kupovali obleko in knjige za šole, placevali so zdravnika in zdravila in namenili denar za rejniške družine.70 K društvu za oskrbovanje otrok in varstvo mladine je z zacetkomleta 1909 pristopila ormoška posojilnica kot ustanoviteljica, z zneskom 100 K.n Februar 1912 je prinesel ustanovitev novih društev, ko je bil organiziran ustanovni shod Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva, Mladeniške in Dekliške zveze. Glavni govornik je bil mladinski organizator dr. J. Hohnjec iz Maribora, ki je predstavil odbora." Štajerc je porocal o ustanovitvi tega društva, ob tem pa je politicno obarvano napisal, da se Strelec »prevec s politiko peca. S sladkimi besedami hodi tudi okrog nemških in naprednih obrtnikov injih hoce na sokolske limanice spraviti.«" Slovenski gospodar je ob tem zapisal: »Liberalci... so ustanoviliSokola. Katolis"kadruštva, pozor!«" Zraven sokolskega društva je v Ormožu delovalo še Telovadno društvo Orel, kije bilo klerikalno usmerjeno. Društvo je bilo ustanovljeno konec leta 1913 in novi clani so kaj hitro lahko zaceli s telovadbo. Ormoški kaplan je društvu podaril deset telovadnih oblek, drugi dobrotniki pa so društvo financno podpirali." Junija naslednje leto je Štqjerc objavil piker clanek o tem, kako »hladno in deževno vreme vpliva jako mocno na ormoške slovensko-klerikalne nazadnjas"ke cuke.«" Clanekje bil namenjen predvsem žalitvi ormoških orlov, v besedilu je namrec zapisano, da »cukengeneral (Rois) še vedno spi z svojo armado spanje pravicnega« in da so si Orli naredili telovadnico iz nekega lokala, »Iger so prej nešteto let prebivali živinski ostanki.«'" Dejansko so Orli uporabljali telovadno orodje sokolov." V Ormožu sta delovali tudi moška in ženska Podružnica Sv. Cirila in Metoda," ki sta aprila 1902 imeli v Ormožu letni obcni zbor. Za moško podružnico so bili izvoljeni dr.Oroslav Kristan za predsednika,LadislavJeršezablagajnikainAnton Porekar za tajnika. Za žensko podružnico so bile izvoljene Roza Mikl za predsednico, Marija Gomzi zablagajnicarkoinUrškaKuhariczatajnico." Kadar je napadel »rdeci petelin«, je bila nepogrešljiva pomoc gasilcev. (Slovensko) gasilno društvo za ormoško okolico je 16. oktobra 1906 praznovalo desetletnico svojega delovanja. Dopoldne so »vsi ognjegasci« prikorakali z godbo na celu do cerkve, kjer so se udeležili svete maše. Po maši je 27 clanov, ki so vseh deset let aktivno sodelovali v društvu, dobilo castnetrakove na rokave." (Nemška) ormoška požarna bramba je 23. julija 1911 praznovala 25. obletnico svojega obstoja. Slavnosti so se udeležili clani požarne brambe od drugod, in sicer so z vlakom prišli »požarniki« iz ptuja, Bukovec, Dornave, Frankovec ter zastopstva od drugod, tudi iz Celja. Skupajje prišlo okoli 300 »požarnikov«. Na železniški postaji jih je pricakal nacelnikBauer in clani ormoške požarne brambe. ob spremstvu godbe so se odpravili proti obcinski hiši, kjer jih je nagovoril župan Kautzhammer. Govor sta imela še nacelnik Bauer ter nacelnik okraj ne zveze požarne brambe Johann Steudte. Slednji je podelil cesarske medalje enajstim clanom požarne brambe, ki so bili njeni clani vseh 25 let. PO slovesnosti so imeli veliko takticnovajo, pri kateri pa jim je zmanjkalo 75 Monografija ob 90. obletnici društva 1912-2002. Sokolsko društvo Ormož. 2002. 76Štajerc, letnik 13, številka 46,17. november 1912, str. 5. 77 Nadalje piše v drugem clanku iste izdaje: »Tukajšnji liberalni ostanki so s poslednjimi mocmiustanovili Sokola. V odbor so si izvolili same 'pristne' kmecke fante, kako n. pr. dr. (Franc) Strelec, 'dragega' nam dr. (Gvidona) Semeca, dr. (Ivana) Zemljica, trgovca (Ivana) Veselica, ivanjkovskega (Lovra) Petovarja ... « Slovenski gospodar, letnik 46, številka 19, 9. maj 1912, str. 3. Jurkovic, str. 171. 78 Slovenski gospodar. letnik 47. številka 49. 4. december 1913. str. 3. 79 Delovanje Orla se je razmahnilo po zaslugi jeseniškega kaplana Karla Cuka, zato so dobili zbadljiv vzdevek Cuki. Monografija ob 90. obletnici društva, str. 28. 80 Štajerc, letnik 15, številka 20, 28. junij 1914, str. 2. 81 Jurkovic, str. 172. 82 Družba svetega Cirila in svetega Metoda, leta 1885 v Ljubljani ustanovljena zasebna. narodnoobrambna. šolska organizacija, ki je ustanavljala vrtce in osnovne šole na podrocju Kranjske, Primorja, Koroške in Štajerske. https:llsl.wikipedia.org/wiki/Dru%C5%BEba_svetega_Cirila_in_Metoda, pridobljeno 19. 2. 2020. 83 Slovenski gospodar, letnik 36, številka 17, 24. april 1902, str. 5. 84 Slovenski gospodar, letnik 40, številka 41, 11. oktober 1906, str. 3. 18 vode. Praznovanje so zakljucili na vrtu Bauerove restavracije, kjer jih je nagovoril še deželni poslanec Ornig. 85 Dve leti kasneje so clani požarne brambe v Frankovcih pripravili okrožni sestanek, vendar so ga slovenski prvaki želeli onemogociti. Ker jim to ni uspelo, so priredili veselico »v nekem grmCJ1!ju ob cesti«, ki je vodila v Frankovce. Kmetje so se nevede udeležili veselice, saj niso bili seznanjeni, da bi naj to bilo hujskanje proti frankovskim gasilcem. Na veselico so prišli še claniveteranskih društev iz Središca in Huma." Baje je prišlo na veselico 50 orožnikov, ki so v tesnem špaliIju stali okoli travnika, kjer seje veselica odvijala. Med tem casom pa so frankovski gasilci izvajali svojo vajo, katere seje udeležilo 15 vozov s tujimi gasilci." Zraven vseh delujocih društev, je omenjena še zadruga, ki je bila ustanovljena v tem casu. Decembra 1910 so ustanovili Konjerejsko zadrugo za noriško plemensko pasma za Ormož in okolico. Prvi nacelnik je bil grof Wilhelm Wurmbrand. Namen zadruge je bil dvig konjereje, ureditev rodovniških knjig in pomoc pri nakupu plemenskih kobil. Sestanku je predsedoval predsednik cesarsko-kraljeve konjerejske družbe za Štajersko pI. Rossmanit, medtem ko je tajnik Schrott predstavil delovanje družbe. Takojje pristopilo 22 konjerejcev, v odbor pa bi morali izvoliti devet odbornikov, »med njimi tudi v obce priljubljeni ormoški grajšcak, grof Wurmbrand-Stuppach.... PrvakPetovar... zace!jemed volitvijo proti grofu Wurmbrandu agitirati, bojecse, da bi ta postal nacelnik novoustanovljene zadruge.« Petovar je, po zapisu v clanku, sam želel postati »obman« in namesto grofa spraviti v odbor nekoga iz Središca. Na koncu je »za nacelnika zadruge bil izvoljen v veselje in zadošcenje vseh navzocih grof wurmbrand in mi beležimo, da si nova zadruga ne bi mogla izvoliti boljšega zastopnika, ki bo gotovo svoj ugledinvplivuporabljalvkoristzadruge ... azapolitiko se ne bo brigal.«" To naj bi bil razlog, da sta se ustanovili dve zadrugi, in sicer ena za Središce in druga za Ormož. Leta 1925 so ormoški zadružniki sprejeli sklep o likvidaciji, iz registra pa je bila zadruga izbrisana leta 1929." Zraven treh tradicionalnih," so v Ormožu potekali še mesecni živinski sejmi. Datumi teh živinskih sejmov so bili natisnjeni v Št:qjercu, da so bili ljudje o tem seznanjeni. Zraven tega so objavljali obvestila o odpovedih ali preložitvi sejmov iz znanih ali nenavedenih razlogov. Tradicionalni Jakobov sejem, »kramarskikakorživinski«,je billeta 1909 prestavljen iz 26. julija na 2. avgust." V letu 1911je razhajala »kuga naparldjih in gobcih«, zaradi cesar so bili živinski sejmi v Ormožu prepovedani. Novembra so spet dobili dovoljenje za izvedbo sejma in tako se je svinjski sejem vršil 7. novembra, sejem za govedo in letni sejem pa sta bila 11. novembra." Sredi leta 1912 je ministrstvo odlocilo o ponovnem odprtju mej med Ogrsko in Hrvaško za promet za vso govedo, ovce in koze. Zaradi tega so prvega julija pricakovali mocno povecanobisk Živinskega sejma v Ormožu." 85Štajerc, letnik 12, številka 31, 30. julij 1911, str. 3. 86Avtor jih je v clanku spraševal, ali se niso z udeležbo na taki veselici osramotili, še posebej, ker imajo za »protektorja nemškega (/) grofa Wurmbrandta. In prepricani smo, da je ta grof Wurmbrandt kot zvesti Avstrijan prevzel protektorat le s pogojem, da bodejo ti veteranei tudi res zasledovali avstrijsko-patrioticna nacela« 87 Štajerc, letnik 14, številka 25, 22. junij 1913, str. 1, 2. 88Štajerc, letnik 11, številka 52, 25. december 1910, str. 1, 2. 89 Ogrizek, str. 390. 90 Jakobov, Martinov in cvetni sejem. 91 Štajerc, letnik 10, številka 29, 18. julij 1909, str. 4 in Štajerc, letnik 10, številka 30, 25. julij 1909, str. 3. 92Štajerc, letnik 12, številka 46, 12. november 1911, str. 5. 93 Štajerc, letnik 13, številka 26, 30. junij 1912, str. 1, 2. 19 Nanizajmo še nekaj zanimivih dejstev, ki jih je užaljenosti pustil svoj zrakoplov v Skorcicevi zapisalo življenje pred stotimi leti. gostilni.lol Dr. Ivan Geršak je leta 1902 izdal knjigo Ormoški spomini ob 25-letnici ormoške posojilnice in 30letnici njegovega beležništva (notariata) v Ormožu. 185 strani dolga knjiga je bila na voljo brezplacno oz. za prostovoljne prispevke, sajjo je placala posojilnica. Nabrani prispevki so bili namenjeni Družbi sv. Cirila in Metoda. V knjigi so bili opisi ormoških književnikov: Franca Ksavra Meška, Rudolfa Vrabla, dr. Ivana Deckain drugih.94 Kanetovi letali za drsno letenje, Ormož 1. 1909 Leopold Petovar, posestnik v Ivanjkovcih, si je prislužil zlati zaslužni križec za vojaške zasluge. Petovar je bil odbornik mihalovske obcine, obcinski predstojnik in svetovalec, odbornik šolskega ogleda, cesarsko kraljevi poštar in umni kmetovalec.95 V zacetku leta 1908 je ormoško grašcino kupil »naprednjak g. Oskar pI. Pongratz. Prebivalstvo pozdravlja ta korakzveseljem.«96 Konec leta 1908 je Gustav Trautvetter97 iz Gradca dobil koncesijo za ustanovitev lekarne v Ormožu.98 Crnakronika v v m Prvega decembra 1913 je v Ormožu nastopil z »...za vboge trtve te grozne nesrece...« delom nov okrožni zdravnik dr. Josip Oožef) Nadalje omenimo tudi crno kroniko, ki je Tavcar.99 obvešcala o osebah, ki so umrle ali naredile K ormoškim nabornikom je prišel nek fant,lOo ki se samomor. Opisana je tudi naravna nesreca, ki je je želel pridružiti vojakom in postati clan mocno prizadela mesto Ormož in nekaj zrakoplovnega oddelka. S sabo je prinesel svoj kriminalnih dejanj, ki so bila zabeležena v model zrakoplova zeppelinovega tipa, ki ga je casopisnihnoticah. izdeloval tri leta. Ker ga niso sprejeli, je iz Vremenske ujme so vedno krojile življenje na 94 Slovenski gospodar, letnik 36, številka 51, 18. december 1902, str. 4. 95 Slovenski gospodar, letnik 42, številka 28,9. julij 1908, str. 5. 96Štajerc, letnik 9, številka 7,16. februar 1908, str. 4. 97 Gustav Trautvetter (1864-1945), magister farmacije in lekarnar. Korpic Lesjak, str. 76. 98 Slovenski gospodar, letnik 42, številka 51, 17. december 1908, str. 3. 99 Slovenski gospodar, letnik 47, številka 49,4. december 1913, str. 3. 100 Morda je to bil v Ormožu rojeni Otmar Kanet (1892-med 2. sv. vojno), ki velja za zacetnika letenja na Slovenskem. Leta 1909 je postal prvi upravljalec brezmotornega letala na Slovenskem. Imel je vsaj tri letala, ki jih je sam skonstruiral in sam izdelal. Izdelana so bila na preprost in domiseln nacin iz letev ter prekrita s platnom ali prepariranim papirjem. Letalec je s takšno napravo stekel po bregu in se je oprijel, da ga je ponesla kakšen meter visoko in nekaj deset metrov dalec. Tako je Otmar Kanet nekaj mesecev pred prvimi poleti Edvarda Rusjana v Gorici že brezmotorno letal v Ormožu. Kanet je svoje polete opravil na Hajndlu, kjer je pri svojih starih starših preživljal poletja. Sitar, str. 126-131,351-352; Krnjak, str. 56, 57. 101 Štajerc, letnik 15, številka 14, 17. maj 1914, str. 2. 102Štajerc, letnik 10, številka 32, str. 1. 20 podeželju in leta 1909 je ogromna toca grozovito prizadela Ormož. Obsežen claneko posledicah toce je bil objavljen na naslovni strani Štajerca. Nevihta, ki je prizadela gornjo Štajersko, se je najbolj razbesnela ravno na ormoškem obmocju. Tocaje unicilapodrocjeod Polenšaka do Središca, dolgo 35 in široko 11 kilometrov. V soboto, 24. julija, ob štirih popoldne, so se zaceli zbirati temni oblaki, zacel seje vihar in dež, naenkrat pa grozovita toca. Posamezna zrna toce so bila velika kot kurja jajca in pol kilograma težka. Škoda je bila ocenjena na vec milijonov kron. Mesto Ormož je bilo popolnoma razdejano: »vse strehe brez opeke, vse šipe razbite, vsi vrtovi uniceni, pota polna vejevja iz dreves, na cestahjok in žalost, poleg hiš kupi dglov in kamenja. Marsikdo od mešcanov prišel je na berasKo palico, ker muje tocavse unicila.« V okolici so bile vse poljšcine na njivah unicene, vinogradi zbiti, drevesa pa unicena. Tocaje pobila veliko divjadi (srne, zajce, ptice, divje kokoši). V Libanji je vihar odnesel krcmarju Novaku pol svinjske štale, na terasi hotela Bauer v Ormožu je bilo unicenih 45 šip. l1IIiC6no. INas!ovnica casopisa Štajerc. Med nevihto seje ravno pripeljal iz Budimpešte v Ormož vlak in tocaje unicila vse šipe na vagonih, potniki pa so se morali skriti pod klopi, da jih ni zadela toca ali kosi stekla. Dva splašena konja z vozom sta divjala po Ormožu. Dijaka Kollenza, ki se je ravno s kolesom peljal domov,je toca pobila na tla, daje nezavesten obležal in dobil velike rane po rokah in nogah. Ormoški župan Kautzhammer je takoj obvestil poslancaJosefa Orniga/o3 da sta si skupaj z okrajnim glavarjem ogledala posledice toce. Poslanec Ornig je o tem takoj obvestil cesarsko-kraljevega namestnika v Gradcu in zaprosil za podporo. Istocasno je casnik zaprosil bralce naj prispevajo financno podporo prebivalcem tega unicenega podrocja.lo4 Že v naslednji številki je bil na naslovnici clanek, ki je nagovarjal bralce naj darujejo »za vboge žrtve te grozne nesrece.« Poimensko so bili navedeni posamezniki, ki so že darovali, in višino njihovega daru.lOS Država je darovala 150.000 K prizadetim zaradi tocena ormoškem in ptujskem obmocju.lo6 jc I/~ 1 11. lI II l/U 1 1114 se hilo iz pod kosi f ni odgovorno. Cella oznanil (inseralov) za celo stran K 64, za Jj, strani K 32, za strani K 16, za strani K 8, Z3. strani K 4, za strani K 2, za strani K 1. -Pri vecJ'f: il;~;;;;';;;~~~";' kratnem oznani lu .. cen a primerno zniža. v Ptuju V nedeljo dne 1. avgusta 1909. Uelikanska loca. yse uniceno! -Revšcina gl'ozovita! -Na pomoc! Mnogokrat že doživeli so iitajerski kmetje uro, mnogokrat že BO videli , kako j im raz~ grozovita toca \'se nade. Ali kaj tako velikega, tako obširn ega, kakor je bila noyih t..1. toco na proteklo soboto duo 211. julija, šo ni . Najstarejši ljudje so ne morojo na tako 'hto, na tako toco spominjati. Kamor jc udatam jo vse \' tJa. zbila, kar jo zadela, to šcanov prišel je na beraško palico, ker mu je toca vse unicila. Ormožka okolica j e istotako prišla v \'eliko bedo, iz katero se šo leta dolgo ne bodo rešila. Sad na ' polju unicen. Od koru7.e se \'idi Ic še par štoro\·. Kjer j o bila preje pšenica ali oves, vidi so danes naga zemljo šlnle. V hotel" Bauer y Ormož u je ne verandi 45 šip pobiti h. G. Stcinklanber P rngerskega prišel je v nedeljo v Ormož in sprejemal narocila nn opeko po znižani ceni , zakal' mo gro vsa hvala. Obcinska špurkasa in obcina sama narocila sta 7 vagono\" opeke, ki se bod('jo oddajali po l. ni7.cnih cenah prizadetim. Osebni vlak v toci. :Med oo\' ihto voz il je ravno j z BUdimpešto prihajajoci osebni vlak skozi Ormož. Vse šipe vlaka so bile razbite. 'Potni ki so se mornli klopi skriti , da j ih ni zadela toca ali pa šip. Bili so \' življenski nevarnosti. Ljudje 80 padali na kolena in molili. ali opeko. Vinogradi so popolnoma zbiti, drevje 103Josef Ornig (1859-1925) -štajercijanski politik na Ptuju; leta 1888 je bil izvoljen v obcinski svetter bil župan v letih 1894-1918. Ustanovil je konzorcij, ki je leta 1900 zacel z izdajanjem casopisa Štajerc https:llwww.slovenska-biografija.si/oseba/sbi396882/, pridobljeno 17. 10. 2020. 104Štajerc, letnik 10, številka 31,1. avgust 1909, str. 1,2. 105Štajerc, letnik 10, številka 32, str. 1. Slovenski gospodar, letnik 43, številka 31, 5. avgust 1909, str. 3, 4. 106 Denar so razdelili med obcine Hum, Frankovci, Litmerk, Obrež, Pušenci, Hardek, Trnovci, Savci, Bratonecice, Ormož, Brebrovnik, Sodinci, Vicanci, Trgovišce, Velika Nedelja, Bunci, Šardinje, Polenšak, Hlaponci, Polanci, Podgorci in Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Slovenski gospodar, letnik 44, številka 8, 24. februar 1910, str. 4. 21 odumrlih naj navedemo le nekaj oseb. Umrli so M. Kukovec, posestnik in stražmojster v pokoju,107 Ivana Omulec, žena ormoškega odvetnika108 in tesarski mojster »g. Kreinz ... Bilje zvest naprednjak in priljubljen pošteni obcan.«109 Kmalu za tem, ko sta se na grajsko posestvo naselilagrofingrofica Wurmbrand, so v Ormožu pokopali »grašcinskega nadvinicarja in šaferja g. F. Vžsherja, ki je bil dolgoletni služabnik na grašcini in eden redkih veteraneev, ki so še pod Radeekyjem služili.«110 Umrlje tudi vinorejski inštruktor za ormoški in ljutomerski okraj vekoslav Ašic; lokalne vinogradnike je teoreticno in prakticno ucil, kako obnoviti vinograde po trtni uši. Pokopali so ga 29.junija 1907.111 Konec februarja 1911 je v Ormožu po dolgi bolezni v 72. letu umrl notar dr. Geršak. Štajereje V notici poudaril, da je bil njihov politicni INagrobnik družine Omulec na ormoškem pokopališcu. nasprotnik, vendar so mu kljub temu zaželeli miren pocitek.ll2 Leto kasneje je umrl okrajni zacetekleta 1906je bil zaznamovan z ošpicami, ki zdravnik dr.Oroslav Kristan/13 mesec dni kasneje so otroke prizadele tako mocno, da so morali pa je v Mariboru umrl deželnosodni nadsvetnik nekatere šole zapreti, mnogo otrok je umrlo.1l5 Anton Liebisch, ki je bil castni obcan mesta Nesrece, še posebno otrok, so bile stalnice tistega Ormož.114 casa. 107SIovenski gospodar, letnik 36, številka 40,2. oktobra 1902, str. 4. 108SIovenski gospodar, letnik 39, številka 50,14. december 1905, str. 4. 109Štajerc, letnik 10, številka 15, 15. april 1909, str. 5. 110 Štajerc, letnik 9, številka 11, 15. marec 1908, str. 2. 111 Bil je zaslužen, da je vinorejsko in kletarsko društvo uspešno priredilo prvi vinski sejem v Ormožu. Ker je bil zaveden Slovenec, so »ormoški nemškutarji sklenili, da ga odstranijo iz Ormoža« Ker Ašic ni želel zapustiti teh krajev, je raje pustil službo, kot da bi bil premešcen drugam. Slovenski gospodar, letnik 41, številka 33, 27. junij 1907, str. 4. 112Štajerc, letnik 12, številka 10, 5. marec 1911, str. 5. 113Dr.Oroslav Kristan (1867-1912), zdravnik za ormoško podrocje, kije obsegalo: mesto Ormož, Hum, Miklavž, Svetinje, Runec, Sveti Tomaž, Lenart pri Veliki Nedelji, Veliko Nedeljo in kraje na drugi strani reke Drave do Zavrca. Deloval je v društvu Sloga in v Uciteljskem društvu. Zraven tega je deloval v Slovenski matici in se udejstvoval v odboru ormoške citalnice. V letih 1900 in 1901 je bil predsednik podružnice Svetega Cirila in Metoda za ormoški okraj. Sapac, str. 141-150. Slovenski gospodar, letnik 46, številka 40,3. oktober 1912, str. 4. 114Štajerc, letnik 13, številka 44,3. november 1912, str. 4. 115SIovenski gospodar, letnik 40, številka 7,15. februar 1906, str. 4. 22 veliko otrok se je zadušilo ali zgorelo, ker so se prevec približali odprtemu ognju v peci ali so se igrali z vžigalicami. Grozljiva novica o smrti dvoletne deklice in štiriletnega decka iz ormoške grašcine je bila objavljena v zacetku leta 1909. V grajski pristavi, pri grofu Wurmbrandu, sta se zadušila dva otroka, ki ju je »... usluz"bena vdova Fekus ...« pustila doma sama in brez nadzora, ko je v sobi nastal požar.'" Grozna nesreca je doletela 21-letno hci opekarnarja Siviolotti, ki je v goreci 'šnelzider'117 vlila špirit. Steklenica se je razbila in dekle je dobilo tako mocne opekline, da je za posledicami nesreceumrlo.'" Tudi samomori so bili žal del življenja in posamezniki so na razlicne nacine in iz razlicnih razlogov koncali svojo življenjsko zgodbo. Povzetih je nekaj primerov teh žalostnih zgodb. zaradi izgubljene pravde se je v hardeškem gozdu obesil posestnik Franc Ivanuša.'" Dekla Franciška VocanecsejevOrmožuvrglapodvlak.Pravivzrok ni bil znan, a govorilo se je veliko cudnega.'" Neki beracje skocil v reko Dravo in utonil. Z utonitvijo je zaradi domacegaprepira hotela zakljuciti svoje življenje tudi 70-letna vdova, a jo je neki mlinar pravocasno rešil.'" Tudi reka Drava je zahtevala smrtne žrtve med mladino, ko se je odpravila plavat. Tako je pri kopanju v Dravi utonil 17-letni pekovski ucenec pri Minisdorferju V. Kudejovski.'22 Iz reke so potegnili truplo moškega, ki je imel pri sebi uro, nekaj denarja in listek z napisom »Franz Narath, vrtnar v ptuju, Minoritengasse.«'" Reka je bila usodna za kleparskega vajenca Ivana Patercevica iz Maruševca.'" Srecnejši konec sta na sreco doživela decka Prapotnik in Trstenjak, ki sta se igrala na zaledeneli Dravi. Led se je pod njuno težo vdal in padla sta v ledeno vodo. Na sreco ju je zagledal posestnik Meicen, ki juje pravocasno potegnil iz mrzlihglobin.125 Kriminalna dejanja so bila prisotna tudi v Ormožu. Konec decembra 1909 so v Ormožu zaprli Lovrenca Štuheca iz Pršetincev, ki je nastopal pod razlicnimi imeni in se je izdajal za nacelnika društva slovenskih natakaIjev. Sleparil je tudi s poštno-hranilnimi knjižicami po Središcu, Veliki Nedelji in drUgih krajih.'" 1912. leta so imeli v Ormožu streljanje ob belem dnevu sredi javne ceste. Kocijaž Martin Hantak je trikrat ustrelil iz revolverja na kuharico Marijo Meznaric, kije bila lažje poškodovana. Hantaka so orožniki aretirali in oddali sodniji. Vzrok naj bi bil ljubezenske narave.'" Konec leta 1912je iz zapora pobegnil hlapec Rudolf Winkler, ki je bil zaprt zaradi tatvine.'" 116Štajerc, letnik 10, številka 8, 21. februar 1909, str. 4. Slovenski gospodar, letnik 43, številka 3, 21. januar 1909, str. 4. 117Šnelzider -IonecIposoda za kuhanje. 118Štajerc, letnik 15, šteVilka 8, 5. april 1914, str. 2. 119Štajerc, letnik 10, številka 19, 9. maj 1909, str. 6. 120Štajerc, letnik 12, številka 34, 20. avgust 1911, str. 3. 121 Štajerc, letnik 12, številka 44,29. oktober 1911, str. 5. 122 Štajerc, letnik 13, številka 32, 11. avgust 1912, str. 4; Ormož, Slovenski gospodar, letnik 46, številka 33, 15. avgust 1912, str. 4. 123Štajerc, letnik 14, številka 23,8. junij 1913, str. 3. 124SIovenski gospodar, letnik 39, številka 26, 29. junij 1905, str. 4. 125Štajerc, letnik 14, šteVilka 9, 2. marec 1913, str. 4. 126Štajerc, letnik 10, številka 52, 26. december 1909, str. 7. 127Štajerc, letnik 13, številka 47,24. november 1912, str. 6. 128Štajerc, letnik 13, številka 51, 52, 22. december 1912, str. 5. Slovenski gospodar, letnik 41, številka 31,13. junij 1907, str. 4. 23 Kot zanimivost še omenimo: Ko ni bilo nobenega kaznjenca, je na zgradbi cesarsko-kraljevega okrajnega sodišcavisela bela zastava. Poskus umora in samomor sta pretresla mesto Ormož v zacetkuleta 1910. Ferdinand Kuharitsch, mizar, steklar in hišni posestnik je kupil Standekerjevo129 trgovino in jo prodal naprej trgovcu Ludviku Kuharicu."o Kasneje se mu je ponudila možnost, da bi lahko prodal hišo za vec denarja, vendar Kuharic ni hotel odstopiti od pogodbe. Cez cas je Kuharitsch od podjetnika Tolazzijal3l kupil novo vilo po višji ceni, kot je taisti podjetnik prodal drugo vilo naslednjemu kupcu. To je Kuharitscha tako spravilo ob pamet, da je povabil Tolazzija k sebi na podpis pogodbe, kjer ga je najprej s kladivom udaril po glavi, nato pa mu grozil zrevolverjem. Tolazzi je pravocasno pobegnil v župnišce,Kuharitscha paje žena uspela zapreti v sobo, kjer se je z revolverjem ustrelil v glavo.'" Ljudem niso prizanašali niti požari in iz casopisov lahko izvemo, kdaj je »rdeci petelin« ogrožal mesto. Kratka notica o požaruje navajala, daje na dan Marijinega vnebovzetja v Ormožu zgorela hiša slikarskega mojstra Roberta Eherlicha.'" Štirje požari so prizadeli posestvo ormoškega peka Ferdinanda Gracerja. Prva dva požara sta se razbesnela v domacidelavnici, tretjicje gorel kup slame, zadnji požar pa se je razširil po gospodarskem poslopju, ki sta ga dve požarni brambi komaj ukrotili. Šele pri cetrtem požaru so našli pravega krivca za požige, to je bila 16. letna Ana Bauer.'" Ko je grašcinsko posestvo še bilo v lasti barona Zschocka, je zagorelo veni izmed sob ormoškega gradu.'" Iz Ormoža so porocali tudi o požaru, ki se je razbesnel na bližnjem Hrvaškem. Pogorelo je namrec vec velikih shramb slame grašcaka varady.'" Požar bi naj bil podtaknjen, gasilci pa so uspeli prepreciti širitev požara na druga poslopja.'" Sklepne misli Ormožje bil na prehodu v 20. stoletje manjše mesto, v njem je bilo med leti 1909 in 1916 le 64 hiš. Zaradi manjšega obsega mesta ulice še niso bile poimenovane, ampak se je mesto delilo na Zgornje in Spodnje predmestje, vvirih pa se kljub temu najdejo imena, ki so oznacevala posamezne ulice. Vmestu so živeli obrtniki in trgovci, gostilnicruji in posestnik~ mestne dame in mestni gospodje, nemške družine s priimki Kautzhammer, Diermayer, Salleg in narodno zavedni Slovenci kot so Omulec, Kristan, Veselic. Društva so skrbela za družabno življenje, budilanarodnozavestali izobraževala ljudstvo. V mestu so se odvijali mesecni živinski sejmi in razni družabni dogodki. Gradile in vzdrževale so se ceste, vzpostavljale so se poštne in železnis'Ke povezave. Nad vsem tem razvojem paje visel razkorak med slovenskim in nems"kim. Ali naj vsi uradi delujejo v slovenskem ali nems"kem jeziku? Ali poslati otroke v slovensko ali nems"ko šolo? Ali pristopiti k slovenski ali nemški požarni brambi? Ali brati Slovenskegagospodrujaali Štqjerca? Clanek na grobo prikazuje življenjski utrip mesta 129 Hiša, ki jo je F. Kolaritsch kupili leta 1907 od Marie Standegger, je stala na kompleksu današnje avtobusne postaje v Ormožu. Foumier, Hemja-Masten, str. 126, 127. 130Ludvik Kuharic(1883-1941), trgovec, industrialec in posestnik. Korpic, str. 20. 131 Daniel Tolazzi, ormoški zidarski mojster. Klasinc, str. 139. 132SIovenski gospodar, letnik 44, številka 11,17. marec 1910, str. 4. 133SIovenski gospodar, letnik 37, številka 14, 2. april 1903, str. 4. 134SIovenski gospodar, letnik 39, številka 34, 24. avgust 1905, str. 4. 135SIovenski gospodar, letnik 40, številka 15,12. april 1906, str. 3. 136Aleksij Varady(1879-1955), lastnik dvorca Križovljan na Hrvaškem. Monografija opcine Cestica, str. 57-59. 137Štajerc, letnik 14, številka 15, 13. april 1913, str. 5. 24 Ormož med leti 1900 in 1914, na podlagi clankov, ki sta razvoj posameznih prometnih in poštnih povezav. jih za Ormož in ormoško okolico objavyala casopisa Zabeleženo je delovanje nekaterih ormoških društev, Slovenski gospodar in Štajerc. Predstavljena je ena so bila že del ormoškega vsakdana, druga so bila ustanovitev slovenske in nemške šole, orisano je komaj ustanovYena. Nenazadnje so tudi predstavyene delovanje upravnega ustroja v ormoškem okraju in novice izcrne kronike. Literatura, viri -Smilja Amon, Karmen Erjavec, Slovensko casopisno izrocilo 1: od zacetka do 1918, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2011. -Janez Cvirn, Trdnjavski trikotnik, Politicna orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861-1914), Založba Obzorja Maribor, Maribor, 1997. -Milena Doberšek, Melita Zmazek, Ptujska casopisna dedišcina, ob 13s-letnici natisa prvega ptujskega casopisa in umestitvi zbirke osrednjih ptujskih casopisov v Digitalno knjižnico Slovenije, Knjižnica Ivana PotrcaPtuj, Ptuj, 2013. -Gernot Fournier, Marija Hernja-Masten, Hiše in hišni posestniki v mestu Ormož. V: Ormož skozi stoletja III, Ormož, 1988. -Nadajurkovic, Telovadno društvo Sokol Ormož 1912-1941. V: Ormož skoz stoletja II, Ormož, 1983. -Peter P. Klasinc, Gradbena dejavnost v Ormožu med obema vojnama. V: Ormož skozi stoletja III, Ormož, 1988. -Nevenka Korpic, Ormoško pokopališce -sveto obmocje kulturne dedišcine, razstavna publikacija, Ormož, 2007. -Maruška Korpic Lesjak, Od zdravilstva do lekamištva: lekamištvo na Ormoškem, Zgodovinski zapisi VIII, Ormož,2011. -Petra Kramberger, Iz publicisticne preteklosti Ptuja: nems"ki casniki in casopisi v mestu trdnjavskega trikotnika, Kronika, letnik 57, 2009. -Franc Kmjak, Ormoški Ikar, Zgodovinski zapisi, letnik 1, številka 1, Ormož, 2004. -Tomaž Mesaric, Mesto na pragu novega casa, Ptuj v zadnjih letih cesarja FrancaJožefa, magistrsko delo, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Ljubljana, 2017. -Monografija ob 90. obletnici društva 1912-2002, Sokolsko društvo Ormož, Ormož 2002. -Monografija opCine Cestica, TIVA, Varaždin, 2005. -Danica obilcnik, Razvoj osnovnega šolstva v Ormožu, Naših sto let 1901-2001. V: ob stoletnici šolstva na Hardeku in v Ormožu, Ormož, 2001. -Emica Ogrizek, Gradivo za zgodOVino zadružništva v Ormožu in okolici, ki ga hrani sodni register Okrožnega sodišca v Mariboru. V: Ormož skozi stoletja V, druga knjiga, Ormož 2005. -Zdenka Plejnšek, Politicno dogajanje v Ormožu in okolici med leti 1918 in 1941. V: Zgodovinski zapisi, letnik 1, številka 1, Ormož, 2004. -Irena Sapac, Oroslav Kristan, Osebnosti slovenske medicine, založba ZRC, Ljubljana 2020. -Sandi Sitar, Letalstvo in Slovenci, pionirsko obdobje in prva svetovna vojna, založba Borec, Ljubljana, 1985. -Aljoša Špelec, Volitve v okrajne zastope na Spodnjem Štajerskem v letih 1873 in 1876. Casopis za zgodovino in narodopisje, letnik 84, številka 1, Maribor, 2013. 25 -Uradni vestnik Obcine OnnOž, letnik 21, številka 3, 1. marec 2017. -Tanja Žigon, Nemško casopisje na Slovenskem, Študentska založba, Ljubljana, 2001. spletni viri -Casopis Slovenski gospodar:13' https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-8UUUQBXC. -Casopis Štajerd" https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-I77SHDEG. -https://sl.wikipedia.orgfwiki/Lublanske_novice, -https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FPWLBODV (Pettauer Wochenblatt), -https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FDIKSI6N (Pettauer Zeitung), -https://sl.wikipedia.orgfwiki/Slovenski_gospodar, -https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi283268/ (Ivan Kocevar), -https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi199513/ (Ivan Geršak), -https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi396882/ (Josef Ornig), -https://sl.wikipedia.orgfwiki/Dru96C596BEba_svetega_Cirila_in_Metoda, -https://www.radenska.si/o-nas/radenska-skozi-cas. 138 Na tem mestu je navedeno spletno mesto, kjer so posamezne številke casopisa na voljo. Vsi uporabljeni clanki so navedeni ob posameznih citatih. 139 Na tem mestu je navedeno spletno mesto, kjer so posamezne številke casopisa na voljo. Vsi uporabljeni clanki so navedeni ob posameznih citatih. 26 Vladimir Trop' Ormož 1941-1945 Kljucnebesede: Ormož, 1941-1945, 2. svetovna vojna, izgnanci, Nemci, odpor, OF, osvoboditev, ljudski odbori I. Uvod Pricujoci tekst je tretji del raziskovalnega dela, osredotocenega na moj rojstni kraj v casu druge svetovne vojne. Zakaj trilogija, zakaj toliko zavzetega dela in ukvarjanja s casomin dogodki, ki bijihmorali že zdavnaj predelati in se osredotociti na sedanji cas in prihodnost, v katerih nas ne bi smele vec razdvajati zamere iz preteklosti? Odgovor je preprost -ker se ni do danes s tem obdobjem iz ormoške zgodovine še nihce nikoli resno in poglobljeno ukvarjal in ker imajo zanamci pravico zvedeti, kako in kaj je v resnici bilo v mestu Ormož! Ne nazadnje in predvsem pa tudi za to, da si ob tem vsak zase postavi nekaj izjemno pomembnih vprašanj in si nanje pošteno odgovori. Taka vprašanja so: Kako bi se jaz obnašal oziroma ravnal v odnosu do tistega, ki je okupiral mojo domovino in ima namen uniciti moj lastni narod (tudi mojo mater in oceta)? Ali pomanjkanje, lakota in revšcina lahko upravicijo ovajanje, izdajstva, sovraštvo do sosedov in s tem prevlado negativnega v cloveku nad tistim, kar je v njem dobrega? Je to, da imam drugacno politicno prepricanje pomembnejše od ljubezni do domovine in da se udinjam tujcu? Ce pri iskanju odgovorov na takšna vprašanja ne prevladajo osebne ambicije in karierizem, egoizem in sebicnost, potem tudi pri odlocanju vrhovnih sodnikov v naši državi konec leta 2019 ne bi moglo priti do škandalozne odlocitve o razveljavitvi sodbe in posledicnerehabilitacije domobranskega generala Leona Rupnika, ki se je klanjal okupatorju! V cem je razlika med današnjim sodelovanjem neke politicne stranke s somišljeniki v tujini, ce ima prav ta tujec enake ozemeljske pretenzije kot takrat, ko je že enkrat v preteklosti zasedel našo deželo? Ni ne vsebinske in ne pojmovne razlike: tisti, ki ljubi tujca bolj kot svojega sonarodnjaka, je bil in bo vedno le izdajalec. Zato ljubimo svojo domovino in svoje sonarodnjake tako kot sebe, da bo lahko domovina ponosna na nas in da se nam potomcem ne bo treba sramovati -tudi zaradi vsega obsojan ja vrednih prizadevanj po spreminjanju zgodOvine pri desni politicniopciji v zadnjem casu. Prvi del »Po sledeh zavednega ormoškega Sokola (Franc Trop, krojaški mojster: 1905-1983)'« sem posvetil predvsem spominu na svojega oceta, v drugem delu »Ormož(ani) in 2. svetovna vojna«' pa sem se oddolžil tudi vsem drugim zavednim prebivalcem Ormoža, ki jih je nemški okupator izgnal z rodne grude v tuje dežele, in prebivalcem ob koncu vojne požgane Lente, prav tako pa ostalim žrtvam okupatorjevega nasilja. Seznami z razpoložljivimi podatki žrtev in odpornikov so dopolnjeni tudi s seznami tistih, ki so jim povzrocili to gotje. Oboje bom v nadaljevanju postavil še v družbeni -socialno ekonomski okvir medvojnega življenja v mestu Ormož tako z vidika funkcioniranja zasedbene uprave in življenjskih razmer pod okupacijsko oblastjo. 1 Vladimir Trop, pravnik, Komenda. 2 Zgodovinski zapisi XV/20i8, Zgodovinsko društvo Ormož. 3 Zgodovinski zapisi XVI/20i9, Zgodovinsko društvo Ormož. 27 II. Pred 2. svetovno vojno 1918-1941 Vojno med leti 1914 in 1918 so ljudje zaradi razsežnosti spopadov in vpletenosti vec držav ter zaradi unicujocih posledic sprva poimenovali kar »svetovna vojna«. V njej so se tudi številni Ormožani in okolicani borili za »dom in cesarja« na strani poražene avsto-ogrske monarhije. Pozitivna posledica konca tega vojnega spopadaje bila za naše obmocje pomemben nastanek nove države, v kateri se je slovenski narod povezal z drugimi slovanskimi narodi v državo srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jo imamo v zgodovinskem spominu kot prvo (kralj evino) Jugoslavijo. Tako kot so se tega, da so se znebili avstrijske nadvlade, nekateri Slovenci veselili, so bili drugi do »Srbov« oz. do nove državne skupnosti z njimi skepticni. A na tem ozemlju je vendarle ostala in še naprej živela tudi nemajhna skupnost nemško govorecihljudi oz. neslovanskih korenin, ki je seveda tak izid vojne ni razveselil. V casu pocasnega in neucinkovitega rojevanja nove države po koncani vojni sta bila ob vsesplošnem pomanjkanju in revšcini prisotna precejšnje malodušje in obup, socialne stiske ljudi pa so se odrazile tudi v medcloveških odnosih, zaznamovanih s povecanimštevilom kriminalnih dejanj. Tihotapstvo in brutalni umori so postali vsakdanje novice, ob katerih se navadni ljudje niti niso prevec vznemirjali, saj so bili prevec okupirani s skrbjo za lastno preživetje v teh težkih casih. Vojnaje seveda najbolj udarila siromake in taki so prevladovali na kmeckem podeželju že v casu rajnke monarhije pod Avstrijci. Za vsakokratne oblastnike so bili vedno zlasti prikladen »kanonen futer« v vojaških spopadih {veliko moškihje padlo na fronti ali pa so se vrnili domov kot invalidi v fizicnem ali psihicnem smislu, saj so grozote vojne pustile na ljudeh neizbrisen pecat prestanega gorja na soški fronti in drugod) ali v mirnodobnih politicnih spopadih. To namje tudi danes dobro znano, saj se glede tega ni pravzaprav nic spremenilo v zadnjih sto letih. Ceprav je danes povprecna življenjska raven seveda višja kot takrat, pa je vec kot ocitno, da se povecuje razkorak med izjemno bogatimi ljudmi in ostalimi, ki živijo v upanju na boljši jutri, kar pa je zgolj iluzija navidezne dosegljivosti dobrin in ugodja, ki sta ga ustvarila kapitalizem in danes predvsem trenutno prevladujoca neoliberaIna doktrina. Ne samo to, socialni prepad je vedno vecji in medsebojno nerazumevanje med ljudmi tudi. Nezadovoljstvo množic se seveda odraža na razlicne nacine, še posebej, ce ga za svoje potrebe izrabljajo politicne stranke. 28 Ormož kot mestno središceter okoliški kraji so bili zaznamovani s karakteristiko izrazito agrarnega podeželja, na katerem so ljudje živeli zlasti od kmetijstva in živinoreje na plodnih ravnicah in z vinsko trto bogatih goricah. Ormož ni doživel industrijskega preboja vse do šestdesetih let 20. stoletja. Obstajalo je le nekaj manjših proizvodnih obratov, ki jim ne moremo reci niti tovarne, in precej obrtnikov, kijim tudi ne moremo reci, da bi lahko bili ekvivalent temu, kar danes pojmujemo kot samostojne podjetnike (ki zaposlujejo tudi vecje število ljudi), saj je šlo v prvi vrsti za storitvene dejavnosti, ki so jih ljudje potrebovali za vsakdanje življenje. Tako ne preseneca, da je bilo vse do zacetka druge svetovne vojne v Ormožu najvec gostiln, mlinarjev, krojacev, trgovcev in cevljrujev. Na predelovalne dejavnosti pa so bili vezani obrati za predelavo živalskih kož, proizvodnjo mila, žaga, opekama, vinske kleti ter trgovanje z vinom. Zadnji omenjeni, ki so zaposlovali tudi manjše število delavcev, so bili vecinoma v rokah nemško govorecih prebivalcev Ormoža, medtem ko so bili obrtniki (praviloma brez dodatno zaposlenih) vecinoma slovensko govoreciprebivalci Ormoža. Ormožje seveda imel tudi takrat svoje »mešcane« in gosposko, pa tudi intelektualce, vezane zlasti na opravljanje javnih in upravnih funkcij, šolstvo in zdravstveno dejavnost. Družabno in politicno udejstvovanjeje bilo v tako majhnem kraju, kije še leta 1941 štel le okrog 1100 prebivalcev, omejeno zlasti na clanstvo v liberalnem društvu sokol in v konservativnem društvu Orel ter na druženja v gostilnah, kjer so med drugim umovali o vsakdanjih dogodkih in kvartali, kegljali ali igrali biljard. Kulturno življenje so popestrili z obiskom kinodvorane ter ogledom kakšne predstave v izvedbi amaterskih igralcev, vsi pa so se radi poveselili in naplesali na veselicah. Dogodkov in možnosti za kulturni dvig in duhovno rast v bolj kot ne zaspanem mestu ob Dravi ni bilo ravno na pretek,kar se ni spremenilo še dolgo potem. Ne glede na skromno in težko življenje v tistem casu, pa ljudem ni manjkalo dobre volje in hudomušnosti, s katero so se odzivali na takratno stvarnost. Za primer navajam le dve anekdoti,kiju je zapisal naš rojak Rado Kukovec s Hardeka: Morda najbolj znan in prodoren predvojni (pred 2. svetovno vojno) ormoški zdravnikje bil dr. Otmar Majeric, ki je imel tu svoj sanatorij in kopališce. Domaciniso muspesnili naslednje: »NisemNemec -ne Hrvat, tudi Slovenec nisem rad, nisem riba nisemtic,jazsemdoktorMayeritsch!« Ko je leta 1939 obiskal Ormož takratni šef Dravske banovine dr. Marko Natlacen, ga je v Ormožu pricaka! napis: »Naj živi naš ban, vseh dobrot natlacen,tebe cakanarod lacen!«' Slovenci zelo radi podpiramo vinogradnike z izdatnim uživanjem rujnega vinca, zato je bila v Ormožu gostilna na vsakem vogalu in tešila žejo ljudstva. Ce jih naštejem le nekaj: na današnji Ljutomerski cesti so si lahko ljudje potešili žejo pri gostilnicarju Štermanu, takoj zatem pri Horvatu, na železniški postaji pri Grivcu, na glavnem trgu pri Havlasu, pa pri Gomziju ter Skorcicu... Nekatere od teh lokacij in ljudi so povezane z dogajanjem med 2. svetovno vojno in so se tudi kot take zapisale v spomin. Medtem ko so ljudje lahko »tankali« na vec lokacijah v mestu, pa je za potešitev motorizacije bilo poskrbljeno le na enem samem mestu na današnji Vrazovi ulici pred trgovino Kuharicevih, kjer je bila prva bencinska crpalka. Konkurenca je bila velika tako med obrtniki -krojaci, cevljarji, peki, prav tako pa med trgovci, ki so kar tekmovali, kdo bo imel boljši lokal in vec strank. Tako kot je bila prisotna 4 Glede obstoja nemške nevamosti (delovanje t.i. pete kolone) na tleh Kraljevine Jugoslavije je general Draža Mihajlovic leta 1939 porocal, da naj bi se ban Natlacen v sklopu tumeje po obmejnih podrocjih v Ormožu srecal tudi z vodilnimi kulturbunda (morda samo z Brodarjem). Takrat naj bi Natlacen nastopal proti Srbom; pripisujejo mu celo geslo: »Srbe na Vrbe!«. https:llwww.novosti.rs/dodatnLsadrzaj/clanci.119.html:385528-Vojsci-preti-r. 29 nacionalno razdeljena sestava prebivalstva, so si posamezni ponudniki tudi prizadevali pridobiti naklonjenost nemško govorecih domacinov, k drugim pa so zahajali zavedni Slovenci. Tipicnasta primera trgovca Augusta Gotwaina in njegovih pretežno Nemcem naklonjenih strank na eni strani ceste, na drugi pa Slovenca Tomaža Kosca, ki si je uredil še lepšo trgovino s tekstilom v zgradbi, ki je bila v neposredni bližini gasilskega doma. Po koncu 1. svetovne vojne si niti gospodarstvo še ni prav opomoglo, že je nastopila velika gospodarska kriza konec dvajsetih let, ki je zavrla razvoj in ekonomsko ter socialno stisko le še povecala. Ljudje so živeli iz rok v usta in marsikomu seje že zacelo tožiti po prejšnjih casih pod avstrijsko nadvlado, še posebej zato, ker je prevladovalobcutek,dasevnovidržaviKraljevini Jugoslaviji ne izpolnjujejo dovolj hitro pricakovanja ljudi po boljšem življenju za vse. V takšnih neperspektivnih razmerah hitro vznikne primerno okolje zademagoge inpopu!izem. Pojav in vzpon fašizma in nacizma sta kmalu oplazila tudi naše kraje. Razocarani ljudje z ukradenimi sanjami so postali lahka tarca tistih, ki so jim obljubljali boljši jutri z vec službami, možnostjo dela in zaposlitve za ljudi, boljšim placilom, ucinkovitejše delovanje države ipd. Narodnostno mešano okolje, razklano že od prej tako po nacionalnem kot politicnem kljucu se je še bolj polariziralo. Z vedno agresivnejšim fašizmom in nacizmom so se stopnjevali tesnoba in trenja med tukajšnjim prebivalstvom. Zgodovinarka dr. Mateja Ratej' je v svojih raziskovalnih projektih, vezanih na prelomne dogodke med obema svetovnima vojnama razgalila vzroke in posledice teh dogajanj na naših tleh in hkrati opozorila po eni strani na ekonomsko in socialno stisko ter ranljivost obicajnih ljudi, po drugi pa hkrati na nepremišljenost in grozljivo razclovecenost v medsebojnih odnosih, ko gre za preživetje v razmerah razlicnih antagonizmov.Tako kot po drugih mestih na slovenskem ozemlju, Iger so prebivali ljudje nemško govorecih korenin, so Nemci (dejansko pa so to bili po poreklu Avstrijci) in njim naklonjeni Slovenci, ki jih je preslepila HitleIjeva velikonemška propaganda, ustanovili podružnico švabsko-nemške kulturne zveze (Schwabisch-deutscher Kulturbund) tudi v Ormožu leta 1939. Ustanovni obcnizbor so imeli v kinodvorani Avgusta Kreutza, kljucavnicarskega mojstra, na naslovu Ormož 99. Podružnici je naceloval zobozdravnik dr. Aribert Brodar, sin bivšega trgovca Štefana BrodaIja, ki je izviral s Hrvaške in v Ormožu (hišna številka 22) kupil vilo, prej v lasti trgovca z vinom Urha. Dr. Brodar je v naslednjih dveh letih vclanilv organizacijo veckot sto clanov. vodilni clani so se sestajali v njegovi hiši/stanovanju in tam kovali nacrte o nasprotovanju jugoslovanski državi ter o prevzemu oblasti, ko bodo v bližnji prihodnosti Nemci ponovno zasedli to ozemlje. Prav tako so že oblikovali sezname zavednih Slovencev, ki jih bodo takrat zaprli in izgnali. Na seznamu Nemcem sovražnih in nevarnih Slovencev, ki so ga kulturbundovci sestavili že oktobra leta 1940 na sestanku v goricah na Jeruzalemu pri njihovem clanu, zagrizenem nacistu iz Zg. Štajerske, veleposestniku Avstrijcu Fischerauerju,' se je znašel tudi moj oce Franc Trop, ki so ga izgnali v Srbijo. V zacetkuleta 1941 so postajali sestanki vse pogostejši, pred okupacijo že kar vsakodnevni. Udeleževal se jih je tudi predstojnik Okrajnega sodišca v Ormožu dr. Fabian Friderik. Kulturbundovci so sestankovali v prostorih kinodvorane Avgusta Kreutza, pa tudi v hotelu 5 Mateja Ratej. Vojna po vojni. Stajerske kmecke družine v dvajsetih letih 20. stoletja. Modrijan. 2016 in Markuzzijev madež, Rojevanje clovekovih pravic po prvi svetovni vojni, Modrijan, 2017. 6 Tone Luskovic, Ormož v casu II. svetovne vojne (http://www.zb-nob-ormoz.silindex.php/obelezja-v-obcini-ormoz/61). 30 Rajh (Ormož 111), v hiši lekarnarja Gustava Avstrijci, ki po koncu 1. svetovne niso preboleli Trautwetterja (Ormož 103), pri Adolfu Stammenu izgube svojega kulturnega, (ne pa tudi vecine) {Ormož 87) indr. OtmarjuMajericu{Ormož 58). ekonomskega in politicnega primata na naših PO nemški prikljucitvi Avstrije k tretjemu rajhu tleh, temvec tudi Slovenci. Med zadnje leta 1938 in zlasti po napadu na Poljsko jeseni leta omenjenimi bi bilo nekako logicno pricakovati 1939, so na naših tleh živeci Nemci in domacini, ki simpatizerje predvsem med premožnejšimi in bolj so simpatizirali z njimi, dobili še dodaten veter v izobraženimi ljudmi, a spoznanja zgodovinskih jadra in že prej prisotni in razrašcajoci hitlerizem raziskav' pokažejo drugacno stanje, saj je bilo za je postajal vse hujša grožnja slovenski vecini. nacisticne ideje najti vec navdušenja med Zavedni Slovenci niso stali križem rok in so preprostimi ljudmi -dninarji, vinicarji, delavci, ki razmišljali, kako se obvarovati pred preteco vojno so se pokazali kot lahka tarca politicnih nevarnostjo, predvsem kako zašcititi ljudi pred agitatorjev. Trenja med simpatizerji vojaškim napadom po eni strani, po drugi pa pred velikonemštva, ki ga je poganjala nacisticna špekulanti in dobickarji, ki se v takšnih razmerah ideologija, in zavednimi Slovenci, ki sta jih (strahu in pomanjkanja) okoristijo in kujejo oplajala ljubezen do domovine in obcutek dobicek s tujo stisko. V sklop teh prizadevanj ogroženosti, so se vedno bolj stopnjevala in kazala sodijo ukrepi, ki jihje sprejela mestna oblast pod v organiziranih oblikah. Izstopajoca sta zlasti vodstvom zadnjega slovenskega župana Franca dogodka ob priliki pristopa Kraljevine Jugoslavije Hanželica. Leta 1939 so tako ormoški sokoli k trojnemu paktu 25. 3. 1941. Slovenci so se tudi v dovolili obcini, daje zacelav Mestni grabi gradnjo Ormožu 27. marca 1941 zbrali na protestnem zaklonišca.' Pred samim izbruhom vojne pa so zborovanju v Prosvetnem domu, kjer so govorniki sprejeli ukrepe, s katerimi so trgovcem omejili -med njimi so s svojim revolucionarnim cene živil in onemogocili kopicenje zalog nastopom izstopali upravnik kmetijske zadruge (bogatim), saj so bile razpoložljive kolicine za Martin Skoliber, ravnatelj ormoške osnovne šole preskrbo prebivalstva vedno bolj skromne. S Alojz Tomšic in dr. Anton Hrovat, primarij podobno racionalizacijo in omejitvijo (zaradi ormoške bolnišnice -polni zanosa nasprotovali pomanjkanja) so imeli opraviti ljudje ponovno takšni odlocitvi jugoslovanske vlade. takoj po koncanivojni, sajje primanjkovalo vsega Manifestacij o ljubezni do domovine so in so bili takšni ukrepi za zatiranje špekulacije demonstranti nadaljevali s pohodom po mestnih nujni za vsaj približno normalno oskrbo ulicah.'Nasprotnastranjenaslednjednipravtako prebivalstva z najnujnejšim živežem. protestirala proti takšnemu izkazovanju Že na zacetku tridesetih let je bilo na naših tleh domoljubja in nasprotovanja velikonemštvu. Vse zaznati zasevke nacisticne ideologije, ki se je to vrenje se je dogajalo le dober teden dni pred pocasi, a vztrajno, priplazila k nam cez severno nenapovedanim letalskim napadom nemške mejo. Plodna tla za širjenje velikonemških vojske na Beograd, kar je pomenilo zacetek rasisticnih idej niso bili le predvsem tu živeci naslednje velike vojne na naših domaciht1eh. 7 SI_ZAP/0070/0006, Zgodovinski arhiv na ptujul v nadaljevanju krajše ZAPI, Rokopisna zbirka, Kronika mesta Ormož 1877-1956/v nadaljevanju krajše KMOt). 8 Dr. Mateja Ratej, Slovenci in hitlerizem, Mladina 33, 16. 8. 2019. 9 Drago Novak, Prlekija 1941-1945, Založba Borec Ljubljana, 1987. 31 l~~MtfI1! ~I ~~~~:i: l~~MtfI1! ~I ~~~~:i: 10 Kronika mesta Ormož 1877-1956 (krajše -KMO), predvsem poglavje o Velikonemški dobi 1941-1945, ki ga je napisal dr. Alojzij Trstenjak, je najpomembnejši -in v veliki meri tudi edini obstojeci vir podatkov za to obdo~je ormoške zgodovine, ki sem mu kar se da dosledno in zvesto sledil zlasti v III. in prvem delu IV. poglavja (zato Je v tem delu clanka avtorstvo v veliki meri pripisati dr. Trstenjaku). Le izjemoma so crpani posamicni podatki tudi iz kakega drugega vira (ker ga v KMO ni ali pa ni popoln), kar je posebej izpostavljeno. 32 111.2. svetovna vojna 1941-194510 Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941,je nemška vojska prodrla na jugoslovansko ozemlje z avstrijske in bolgarske strani. V Ormož so prodrle nemške enote (najprej tankovska izvidnica) iz Radgone cez Ljutomer, v torek, 8. aprila 1941. Jugoslovanska vojska seje iz mesta umaknila brez boja na hrvaško stran in pri tem za sabo porušila most cez Dravo. od tam so nato obstreljevali podrocje mesta -proti gradu in cestno povezavo proti vzhodu; pri tem ni nastala nobena posebna škoda, niti ni bilo cloveškihžrtev. Naslednji dan so Nemci pripeljali topove in jih namestili na dvorišcusodnijskega poslopja pri hišni številki 76, kjer so z vzpetine nad Dravo obstreljevali bunkerje na hrvaški strani. Medtem se je skozi Ormož pomikalo nemško vojaštvo proti ptuju, kjer so pri Borlu cez pontonski most preckali Dravo in se pomaknili na Hrvaško. ob prihodu nemške vojske v Ormož na velikonocni torek, 8. aprila, je okupatorje pricakalvelicastensprejem s špalirjem na glavnem trgu pred hotelom Rajh, množica (prevladovale so ženske in dekleta v belih nog avi c ah, k a k r š n e s o hit 1e rja n k e demonstrativno nosile že vec let) Nemcev in njihovih slovenskih simpatizerjev jim je razigrano mahala s hit1erjanskimi zastavicami in jih navdušeno pozdravljala z vzkliki »Heil Hit1er!«, jih obsipavala s cvetjem in jim ponujala pijaco (»nalivala žganje«) pod velikanskimi hitlerjanskimi zastavami, ki so se vile z obcestnih Y~~~{ijh,~;'~ kandelabrov ob današnji Ptujski cesti. Scena in vzdušje, vredno objokovanja in za pozabo, je bilo zabeleženo s fotografskim aparatom, da prica o sramotnem obnašanju vecine prebivalcev Ormoža tisti dan. V Ormožu je na veliki petek, 11. aprila 1941, kulturbundovec Ivan Remšnik, sicer obratovodja v lokalni podružnici falske elektrarne, odstavil ormoškega župana Ivana Hanželica in prevzel vodstvo obcine v svoje roke. Kerje bil ravno v tistem casu v tujini,je prelomne trenutke proslavljanja njihovega zmagoslavja in pre vrata zamudil vodj a ormo ških kulturbundovcev dr. Brodar, ki seje sicer že videl kot novi župan. od tod zamera stremuškemu Re m š nik u, tak o k o tne s o gIa sjame d kulturbundovko Jahnovo in dr. Majericem,ki gaje vmedsebojnihprerivanjihkasnejecelospravilaza zapahe. Prevratnik Ivan Remšnik je opravljal županske posle le slab mesec, saj jihje moral že v zacetkumaja predati v roke Andreju Froschauerju iz avstrijskega Gradca, kijihje opravljal dobro leto dni. Tega je na celu obcine za krajši cas nasledil Gottfried Pichler, od novembra 1942 naprej je bil župan Fritz Gartner iz Šlezije. po dveh letih gaje nasledil neki Sutter, zadnji nemški župan Mestne obcine Ormož pa je bil Machalka Ehrenfried, nekdanji živinozdravnik s ptuja. Na t.i. Spodnjem Štajerskem je 14. aprila 1941 prevzel upravo Hitlerjev odposlanec dr. Siegfrid Uiberreither z nalogo vzpostaviti cimprejšnje oblasti na okupiranem obmocju; 26. aprila je v Mariboru sprejel Hitlerja, ki mu je ob tej priliki ponovno izrecno ukazal: »Naredite mi to deželo zopet nemško!«l1 To poslanstvo je zacel takoj uresnicevati že komandant vojaške enote, ki je prikorakala prva v mesto Ormož. Nemudoma je namrec izdal ukaza o takojšnji oddaji orožja (zaradi grožnje s smrtno kaznijo so ljudje iz strahu v roku štiriindvajsetih ur izrocili 180 kosov razlicnega orožja) in uvedbi policijske ure (po sedmi uri zvecer). Nedolgo zatem so prebivalcem zasegli vsa motorna vozila (avtomobile in motorna kolesa). 15. aprila so Nemci pripeljali v Ormož kakih 800 razoroženih jugoslovanskih vojakov in jih kot vojne ujetnike nastanili v mocno zastraženo šolsko poslopje, nato pa jih naslednji dan prepeljali z ladjami cez Dravo in napotili v Varaždin, od koder pa jih je uspelo precej pobegniti. Kmalu zatem so Nemci z velikodušno pomocjo domacih izdajalcev zaceli zapirati prve civiliste žrtve lokalnih kulturbundovcev. Ker sem o obojih že podrobno pisal v drugih dveh clankih/2 se bom tukaj omejil le na skrajšan povzetek. Takoj po prihodu nemške vojske je stopila v ospredje sudetska NemkaValerijaJa(h)n, kije postala strah in trepet tako Slovencev kot tudi samih Nemcev. Bilaje namrec gestapovka (nemška tajna državna policija) z visokim cinom (generala), kije do tedaj delovala kot prikrita vohunka (z zelo dobrimi zvezami celo na beograjskih ministrstvih!), saj je bila zaposlena v ormoški trgovini z usnjem pri Mariji Pirich. Ta nacistka do izbruha vojne ni posebej izstopala, prav tako s svojim protislovenskim delovanjem navzven niso delovali agresivno niti drugi kulturbundovci. To pa seje zacelo spreminjati z bližajocimse vojaškim posegom, ko so postajali njihovi provokativni izpadi do Slovencev vse pogostejši, z arogantnim vedenjem in izzivalnost jo so ljudi zavajali in v pogovorih navajali k nepremišljenim izjavam proti Nemciji in Hitlerju, nato pa jih ovajali dr. Brodarju injanovi; taje v pogovorih s strankami kot trgovka prihajala v pogoste vsakodnevne stike z raznimi ljudmi. Kot ovaduhi so se izkazali tudi nekateri drugi, vajenci in pomocniki, v trgovinah (med drugimi Hrvat iz Križovijana Pavel Lazar, pa neznan pomocnikiz Pevceve trgovine, kije ovadil svojega delodajalca Rudolfa Pevca13 in je kriv za smrt cloveka, cigar roka mu je dajala jesti vsakdanji kruh!). Prevelika zaupljivost in nepremišljenost je marsikoga kmalu drago stala. Nemci so nastavili svojega župana, vzpostavili svoje oblastvene organe (kjer se je našla boljša služba tudi za omenjenega Pavla Lazarja) in seveda pripeljali svojo zloglasno tajno policijo gestapo. Za uresnicitev njihove raznarodovaine politike in izpolnitev firerjevega ukaza o 11 Tone Ferenc, Nacisticna raznarodovaina politika v Sloveniji 1941-1945, Založba Obzorja Maribor, 1968, str. 143. 12 Za obširen seznam z natancnimi podatki vseh izgnancev, prav tako pa bolj znanih ormoških kulturbundovcev glej clanek: Vladimir Trop, Ormož(-ani) in 2. svetovna vojna, ZZlXVI-2019. Vsi podatki v mojih treh clankih temeljijo na verodostojnih dokumentih iz arhivskih gradiv, crpani pa so tudi iz preverljivih pisnih in ustnih virov. 13 Ustni vir. 33 ponemcenju slovenske dežele so s seboj prinesli že vnaprej pripravljene sezname ljudi, ki so jih nameravali zapreti in izseliti. Tako je bilo od sredine aprila do konca julija 1941 aretiranih in izgnanih 120 zavednih Slovencev iz Ormoža. Vsa vodilna inteligenca in predstavniki slovenskega kulturno-politicnega in gospodarskega življenja, sokoli in Maistrovi borci, pa tudi drugi, ki so se vodilnim clanomkulturbunda kakor koli zamerili, so bili zaprti. Na tem mestu jih bom naštel nekaj: ormoški župan Franc Hanželic, dušna pastirja župnik Remigij Jereb in kaplan Rupret Pušenjak, od pravosodnega osebja sodnika dr. Dušan Pipenbacher in dr. Adolf Obran, vodja zemljiške knjige Jurij Karba, odvetnik Milan Šijanec, notar Alojz Ponebšek, primarij ormoške križniške bolnice zdravnik dr. Anton Hrovat , živinozdravnik Jožef Nardin, agronom Miran Veselic, prosvetni delavci: ravnatelj mešcanske šole Alojz Jenko, ucitelji: Alojz Tomšic, Fortunat Turk, EmaJanežic,Josipina Polak, Martina Šijanec; šef davcne uprave Alojz Štrekelj, poštni uslužbenci: upravnik pošte Anton Pevec, uradnik Jožef Zidaric, pismonoša Ivan Vaupotic; zaposleni pri železnicah: uradnik Dimitrije Roganovic, mizar Ferdinand Malin; zaposleni v obratu Falske elektrarne: namestnik obratovodje Mihael Kojc, uslužbenec Viktor Gorjup, bancni uslužbenci: Alojz Novak, Anton Polak, trgovci: Rudolf Pevec, Ludvik Kuharic, Franc Gaberc, Franc Šumak, Marija Polak, poslovodje: Martin Skoliber, Martin Puklavec, obrtniki: gostilnicar Stanko Grivec, pek Adolf Breznik, krojaški mojster Franc Trop, dimnikarski mojster Ivan Rakuša, posestniki: mlinar Peter Zadravec, vinar Boris Veselic, kmet Martin Ivanuša, orožniki: Ivan Rojs, Štefan Anžlovar... 14 Ustni vir. 15 Ustni vir. 34 Gestapo je prihajal aretirat te ljudi v glavnem ponoci. Nekaterim so dovolili vzeti s seboj vsaj najnujnejše reci (oblacila, nekaj denarja), drugim še tega ne. S porocenimi so morali domaca ognjišca zapustiti tudi njihovi družinski clani. Najprej sojih zaprli v novozgrajeni Prosvetni dom (poznejši Dom partizana oz. današnji Dom kulture), nato pa odvažali v ptujske zapore in na Borl ter naprej v Maribor ali Bresternico, od koder so jih odpeljali s transporti v izgnanstvo na Hrvaško, v Srbijo ali drugam, da bi »crkavali na tamkajšnjih gnojišcih«, kot je zanicljivo komentirala nacistka Janova. Da cinizem in cloveška zloba ne poznata meja in nacionalnosti, pricata tudi vsega prezira vredna sramotna primera cloveške pokvarjenosti in privošcljivosti nesrece, ki sta se zažrla v spomin dveh ormoških izgnank, ki stajih bili deležni od somešcank. Ko so na tovornjak naganjali in odpeljali vso družino F. M.,14jimje nemškutarska soseda M. zabrusila, »da se ne bodo nikoli vecživi vrnili sem« (in res se niso mogli, ker so jim vmes požgali dom na Lenti). Kaj (vse slabega in nizkotnega) se skriva v ljudeh je pokazala M. T.15 -hcerka znane ormoške trgovke, ki se je nadrejenim Nemcem pritožila nad neenakim obravnavanjem zapornikov (ženske v isti celici, v kateri sta bili skupaj zaprti: L. S. naj bi imela »protekcijo«) zaradi tega, ker se je njena noseca sotrpinka iz Ormoža zasmilila celo paznikom in je niso silili v najtežja dela na Borlu. Namesto da bi zaprti somešcani držali skupaj in si pomagali preživeti, ce jim je že bila namenjena enaka kruta usoda izgona iz domovine, so nekateri (sicer redki posamezniki) iz gole nevošcljivosti in hudobije (ter morda zaradi kakih starih zamer) skušali izboriti zase kakšno malenkost na racun drugega, kije trpel enako ali pa še bolj. Vojne (z grozodejstvi in s pomanjkanjem) postavijo ljudi na najvecjo preizkušnjO, razgalijo njihove znacaje in tudi naplavijo na površje njihove plemenite, a tudi najslabše lastnosti. To se je takoj po prihodu okupatorja v Ormož pokazalo tudi tukaj. Predvidenim za izgon so že pred »vuzmom« in aretacijami omejili prosto gibanje, tako da niso smeli zapustiti kraja bivanja. Pred zlo slutnjo tega, kaj jih caka, se je nekaterim uspelo umakniti iz Ormoža in se izogniti aretacijam, a so jim zato zaplenili premoženje (z obrazložitvijo, da se ga bo uporabilo »za utrditev nemštva na Spodnjem Štajerskem«). Druge pa so zaceli zapirati (prve v noci iz 16. na 17. april) injih surovo pretepati, kar je znacilno za prve dni nemške strahovlade pri nas. Sadisticna izživljanja nad somešcani so zakrivili lokalni kulturbundovci in jih propagirali kot »hec«, ce so »na obcini« pretepali domacine, nad cimer pa so se nekateri ocitno tudi naslajali (brivec L. je neimenovanega vabil na en tak velik hec 16. aprila, ko so »mlatili« Vindišarje -»die Windischenwerdenverprugelt«). V poznejših letih so Nemci iz politicnih razlogov zapirali le še ujete odpornike, ki so simpatizirali z osvobodilno fronto slovenskega naroda, in njihove sorodnike ter jih praviloma pošiljali v zapore in koncentracijska taborišca. Povodje bilo zbiranje v organizirano skupino in opravljene diverzantske akcije na železniški infrastrukturi. Tako je gestapo s pomocjo slovenskih ovaduhov na podlagi izdaje uspel razbiti aktiviste OF in onemogociti oborožen odpor v Ormožu. O tem, prav tako kot o vseh žrtvah okupatorja, sem prav tako že podrobno pisal v prejšnjih dveh clankih, tako da bom na tem mestu le bežno omenil nekatere od izgnancev, ki se v rodni Ormož po vojni niso vec vrnili. Kot talca sta umrla Alojz Novak v Kragujevcu in Janez Trstenjak v Frankolovem, zaradi posledic okrutnega mucenja staumrlatrgovecLudvikKuharicst.intrgovecter bivši narodni poslanec Rudolf Pevec, kot odpornika sta po mucenju umrla zajeta Dimitrije Roganovic in Martin Skoliber, v Srbiji so za posledicami bombardiranja umrle Marija Lašic, Marica Lemut in Marjeta Karba, v taborišcu Jasenovac se je koncalo življenje mladih Cirila Zadravca in Ivana Jeremica, prav tako v NDH Franca Žigra, iz Dachaua pa se ni vrnil Vaso Vlaisavljevic. 10. maja 1941 je dr. Uiberreither ustanovil posebno politicno organizacijo Steierisches Heimatbund (Štajerska domovinska zveza) z nalogo, da »duševno, duhovno in politicno vodi ljudi injih napravi za zveste pripadnike Reicha in polnovredne clanenemške ljudske skupnosti«. Pri tej (novi) organizaciji je šlo v bistvu za nadaljevanje dela švabsko-nemške kulturne zveze in se je tudi povsem naslonila na že izpeljano organizacijo Švabsko-nemške kulturne zveze. Takoje bil za vodjo ormoške celice ŠDZ postavljen dr. Brodar, ki je bil vodilni kulturbundovec." Štajerska domovinska zveza je kot politicna organizacij a nadomešcala Hitlerj evo nacionalsocialisticno delavsko stranko na slovenskem Štajerskem (do njene koncne prikljucitve Tretjemu rajhu). Oboroženi del štajerske domovinske zveze je bil vermanšaft, 16 Tone Luskovic, Ormož v casu II. svetovne vojne (http://www.zb-nob-ormoz.silindex.php/obelezja-v-obcini-ormoz/61). 35 njegovi pripadniki pa vermani, vecinoma slovenski Štajerci.17 Politicnoupravno je Ormož ostal v obmocju Ptujskega okrožja, h kateremu so pritegnili tudi onkraj Drave ležeco vas Virje z Otokom. Obcinski urad Ormož, ki gaje vodil Andrej Froschauer,je za opravljanje administrativnih poslov takoj nastavil 4 ljudi, ki so skrbeli zlasti za izdajanje razlicnih vrst nakaznic (za nakup živil, tekstila), kmalu pa se je to število povzpelo na 14 zaradi razširjenih delovnih obveznosti (mdr. vodenje maticnih knjig). Pisarne so si uredili na glavnem trgu na hišnih številkah 73 in 75. Nemci so na Ptuj prenesli davcno upravo, prav tako pa so ukinili Okrajno sodišce v Ormožu in njegove pristojnosti prenesli na Okrajno sodišce na Ptuju, v Ormožu pa je med vojno delovala le njegova ekspozitura za opravljanje sodnoadministrativnih poslov. Ekspozituro je vodil neki Koelbl, na obravnave, ki so potekale tukaj, je prihajal sodnik s ptuja, na zapušcinske obravnave pa notar iz Ljutomera. Odvetniške posle je opravljal dr. Viktor Pravdic, ki je likvidiral obe predvojni slovenski odvetniški pisarni in notariat (oba slovenska odvetnika in notarja pa so zaprli in nato izgnali). A tudi ekspozitura sodišca je leta 1945 doživela klavrn konec, saj joje Narodna vlada republike Slovenije ukinila in prenesla vse posle na Okrajno sodišce Ptuj. Tako je Ormož po vec stoletjih izgubil svoje lastno sodišce, ki se je kot deželno sodišce prvic pisno omenilo 7. 10. 1638.Je pa bilo tudi med vojno poskrbljeno za redno placevanje davkov. Ce kdo tega ni pravocasno izpolnil, ga je obiskal davcni izterjevalec s ptuja. Jeseni 1941. so odstranili Marijin kip s podstavkom, kije stal pred hišo s št. 75 na Glavnem trgu. Kip je bil tam postavljen leta 1828, in sicer na mestu prejšnjega kužnega znamenja, postavljenega leta 1680. Župljani so kip shranili v cerkvi in tako preprecili njegovo unicenje; po vojni so ga lahko spet postavili in še danes stoji v bližini cerkve. Pod nemško okupacijsko upravo je tako sledil za domacine udarec za udarcem, saj so hitro izgubljali svojo lastno identiteto in v zgodovini težko pridobljene atribute lokalne suverenosti, kot sta bila sodišce in davkarija. To jim je otežilo opravljanje nujnih poslov v uradnih inštitucijah. Dodatno in še huje pa so zarezali v duše zavednih Slovencev drugi okupatorjevi ukrepi, zlasti prepoved uporabe njihovega maternega jezika v javnem življenju, saj je Nemce najbolj motil slovenski znacaj mesta in okoliških krajev. Z namenom cimprejšnjega ponemcenja so zato takoj ponemcili krajevna imena in odstranili vse slovenske napise na obcinskih tablah, vaških križih in kapelah, na cestnih križišcih, na železnici, pošti, trgovskih in obrtnih lokalih, kakor tudi na tablicah s hišnimi številkami, saj je bil Ormož po novem vendarle spet Friedau am Drau, cvrsto v nemških rokah, še posebej po tistem, ko so iz mesta in okolice odstranili in poslali v izgnanstvo vse najzavednejše, ponosne in hrabre Slovence, ki bi se jim lahko uprli. Kronist dr. Alojzij Trstenjak je trpko pripomnil, da so ostali slovenski napisi le še na pokopališcu! Izgnali so slovenske duhovnike, prepovedali so slovenske pridige in slovensko petje v cerkvi, ustavili slovenski pouk v šolah, v 17 Dr. Mateja Ratej, Bombe v Mariboru, Mladina, št. 45, 8. 11. 2019, str. 48. 36 društvenih in šolskih knjižnicah, prav tako pa so iz zasebnih knjižnic posameznih intelektualcev pobrali vse knjige v slovenskem jeziku in jih znosili v zgradbo s hišno številko 73. Ko so v zgradbi svoje nemške obcinske uprave (vogalna zgradba med Vrazovo ulico in Glavnim trgom) zbrali zaplenjene knjige v slovenskem jeziku še iz Središca in Velike Nedelje, so jih z dvema tovornjakoma odpeljali v Maribor. So pa januarja 1942 odprli ljudsko knjižnico in zanjo iz Gradca pripeljali 500 knjig (vecinomapropagandisticnega znacaja) v nemškem jeziku. Izkoreninjenje slovenskega jezika se je leta 1942 nadaljevalo še s ponemcenjem slovenskih osebnih imen, saj so odredili, da se morajo rodbinska imena (spet) pisati z nemškim pravopisom. Ker je bilo treba okupirano in zanicevano slovensko prebivalstvo nauciti razumevanja hit1erjanskih ukazov, so pozimi 1941/2 organizirali obvezne jezikovne tecaje za odrašcajoco mladino. Jeseni 1943 so odprli tudi podružnico ptujske glasbene šole, aje zanimanje od zacetnih 105 pevcev kmalu splahnelo na minimum. Zanimivo, da se veckrat pojavlja številka med 100 in 120, kolikor je bilo v Ormožu leta 1941 clanov kulturbunda (ti pa so znali prepevati hitlerjanske napeve že nekaj let pred tem). Morda ni popoln slucaj, da so izgnali 120 zavednih Slovencev (kot da bi moral vsak kulturbundovec kot zaveden hitlerjanec zagotoviti po eno žrtev za izgon -zavednega Slovenca!). Ponemcevanjekraja in okolice so izvajali z velikim naklonjene ljudi -upokojene avstrijske orožnike, nasiljem pod okriljem krajevnega odbora bivše ucence nekdanje nemške šole v Ormožu, pa Nacionalsocialisticne delavske stranke. Ne glede tudi druge s hitlerjanstvom zaslepljene na razlicno poimenovanje organizacije Nemcev in posameznike. Dr. Tone Ferenc je v svojem simpatizerjev v kulturbund oz. kasneje monumentalnemdeluNacisticnaraznarodovalna Heimatbund (ŠDZ) je bila organiziranost enaka, politika v Sloveniji 1941-194518 natancno popisal, prav tako clanstvo. Vodje so imeli svoje zaupnike kako je potekalo nacisticno selekcioniranje in po posameznih rajonih -cetrtih, blokih, vaseh... razvršcanjeSlovencev v razlicnekategorije bolj ali Brodar in njegova desnarokaJanova sta v Ormožu manj naklonjenih Nemcem, ki so jim glede na za vohunstvo (zbiranje informacij o ljudeh, tudi s rasno pripadnost in ne-zanesljivost izdali osebne prisluškovanjem pod okni) uporabila Nemcem izkaznice treh razlicnih barv (rdece, zelene in 18 Založba Obzorja Maribor, 1968. 37 bele), zato o tem na tem mestu ne bom obširneje pisal. Rdece izkaznice so imeli clani KB in drugi trajno neoporecni, Nemciji predani ljudje (ti so lahko edini postali clani NSDAP). Zelene izkaznice so namenili drugim nesumljivim ljudem, ki sojim prav tako priznali nemško državljanstvo, a z možnos1jo naknadnega preklica. Bele izkaznice so namenili zašcitencem nemškega rajha -to so bili politicno nezanesljivi ljudje, ki jih niso imeli za svoje, cepravso bili arijskega porekla. Obstajala pa je še cetrta kategorija, v katero so razvrstili ljudi brez državljanstva (tujce in tiste -pretežno delavce -ki niso zaprosili za nemško državljanstvo ali niso pokazali interesa za clanstvo v njihovih organizacijah). Imetniki rdecih in zelenih izkaznic so morali placevati clanarino in se vsaj enkrat mesecno udeležiti politicnih sestankov, t.i. »appellov«, imeli pa so možnost prosto potovati po celotnem rajhu; ostali so za to potrebovali posebna dovoljenja, imeli pa so tudi pravico do priložnostnih dodatkov na živilske nakaznice. Nemška okupacijska oblast je takoj po zasedbi popisala prebivalstvo -zlasti vse za delo sposobne moške in ženske, velikost in zmogljivost vseh kmeckihgospodarstev ter obrtnih in industrijskih obratov, prav tako so prešteli vso živino in perutnino. Za ažurnost stanja so izvedli takšne popise vsako leto. Unicenje dotedanje ureditve in odstranitev Slovencev s položajev v teh ustanovah, so po pravosodnem in upravnem ter davcnem podrocju nadaljevali tudi na gospodarskem podrocju. Likvidirali so Zadružno elektrarno, kije štela 174 clanov, in izrocili vse njeno premoženje ormoškemu obratu Falske elektrarne. Kmetijsko in vinarsko zadrugo (Kletarsko društvo) ter denarne zavode (hranilnice in posojilnice) so ponemcili in podredili Zvezi zadrug iz Gradca. Trgovska, obrtna in industrijska podjetja so pod novo oblast jo delala naprej, saj so morali zagotoviti normalno preskrbo v prvi vrsti zase (za potrebe nemškega rajha) in tudi za podjarmljeno ljudstvo. Za spodbujanje živinoreje in kmetijstva so nabavili plemenske bike simentalske pasme, kmetom pa dajali semenska žita in krompir. Leta 1943 je Mestna obcina Ormož ustanovila Dorfmaschinengemeinschaft (strojno zadrugo) in zanjo nabavila poljedelske stroje, da so si lahko v njej kmetje izposodili stroje za lažjo obdelavo kmetijskih površin in zagotovili vecji donos. PO prvem letu zasedbe so (z ugodnimi krediti) prav tako zaceli spodbujali kmete k nakupu lastne mehanizacije. Pozneje pa so si morali za nakupe cementa, železnine in drugega materiala priskrbeti dovolilnice od obcinskih uradnikov. Kmetje seveda niso mogli sami razpolagati s svojimi pridelki, saj so jih morali oddajati oblastem po uradno dolocenihodkupnih cenah za mleko, zrnje, seno in druge pridelke. O tem, koliko pridelka mora kdo obvezno oddati,je odlocil za to pristojen obcinski organ (Ortsbauernfuehrer), ki je tudi izdajal dovoljenja kmetom o številu svinj in goveda za domaci zakol ter o dovoljeni kolicini za mlelje krušnega zrnja. Prav tako so ustanovili, bolje receno reorganizirali, prejšnjo zadrugo za reg u l a c ijo Dra ven a ob mocju Or mož -Pušenci-Frankovci. V Ormožu so ustanovili urad za delo, ki je med tukajšnjimi ljudmi iskal delavce za delo v Nemciji. Ljudje so v tem videli priložnost za zaslužek in se sprva prostovoljno javljali v velikem številu. A tako, kot pove marsikateri od razocaranih in ogoljufanih delavcev, ki tudi v današnjih casih skusi takšno na videz mamljivo možnostzadelovtujini{kjernajbisecedilalemed in mleko), so povedali tudi prvi delavci, ki so se vrnili iz Nemcije in navdušenje za odhod je skopnelo. Zato so Nemci uvedli prisilno delovno obveznost; tiste, ki so od tam pobegnili,je poiskal gestapo in jih poslal nazaj v nemški raj(h). Na ta nacin je bilo med vojno iz urada za delo, ki je zajemal obmocjeOrmoža in Zavrca, poslanih 6000 38 ljudi. Na delo so jih napotili v Nemcijo, kjer so delali vecinoma v vojaški industriji, pa tudi v kmetijstvu; nekatere pa so poslali prisilno delat kot pomoc pri poljedelskih opravilih na podrocje Brežic, od koder so izselili Slovence in tja priselili kocevske Nemce. Doma pa so ljudi zaposlovali z urejevanjem cest, saj so popravljali okrajne in obcinske ceste. Cesto ptuj-Ormož-Cakovec so asfaltirali. Kot je videti iz stare razglednice mesta Ormož iz leta 1930,je bila tudi glavna mestna cesta (današnja Vrazova ulica) še vedno makadamska in so jo tlakovali z granitnimi kockami šele v letih 1943-1945. Pozimi 1941/42 so v Pušencih koncno regulirali potok Pušenca in zgradili most po že v stari Jugoslaviji pripravljenih nacrtih. Med vojno je bila vzpostavljena tudi cestna (gramoz) povezava med Dobravo in Litmerkom. Nemci so zaceli vabiti naše može in fante v svojo vojsko že jeseni 1941, a je bil odziv slab, zato so uvedli obvezno služenje v njihovi vojski, se pravi, da so jih prisilno mobilizirali. Za mesto Ormož ni podatka, a kot je razvidno iz znanih podatkov za nekatere okoliške kraje, so Nemci za uresnicitev svojih velikonemških nacrtov v svoje vojaške vrste ocitno pritegnili veliko število prebivalcev iz naših krajev -19 ljudi s Hardeka (od tega jih je 5 padlo), 39 s Huma (od tega jih je 11 padlo), 35 iz Loperšic (od tegajihje 6 padlo), 2lizPušencev (od tegajihje5padlo)in25izLešniškegaVrha(odtega je 1 padel) -ki so se borili po vsej Evropi. V madžarski vojski sta služila 2, pri hrvaških domobrancih prav tako 2. Ce je bilo zaradi vpoklica vojnih obveznikov med vojno ogroženo preživljanje njihovih svojcev, jim je okupacijska oblast sicer priznala podporo. PO dolocenem casu služenja v nemški uniformi je vojakom pripadel dopust. Ker se marsikateri slovenski fant ni vec želel vrniti v svojo enoto, so se nekateri skrivali in tako izmikali vojaški obveznosti, drugi pa so se raje prikljucili narodnoosvobodilnemu gibanju, ki je pridobivalo na razmahu. Zaradi takšnih pojavov od leta 1944 dalje slovenskim vojakom niso vec dovolj evali preživeti dopusta doma na slovenskem ozemlju, temvec so ga morali preživljati drugje v rajhu. Da v tem casu ne bi mogli oditi k partizanom, so jih nastanili v vojašnico (najpogosteje v bližnji Gradec), kamor so jih potem lahko prišli obiskat njihovi svojci. Slovenci, ki so služili v nemški vojski, so tako doživeli razlicne usode: nekateri so se predano borili za tujce, nekaterim je uspelo pobegniti v partizane ali pa se skrivati, spet drugi so padli (poleg zgoraj naštetih še 14 ljudi iz Frankovcev, 3 iz Ormoža, 2 z Dobrave, 3 iz Litmerka, 1 iz Pavlovcev ... in iz številnih drugih krajev, za katere pa nimam podatkov) ali se vrnili s fronte kot za delo nezmožni invalidi, mnogo pa jih je prišlo v vojno ujetništvo zavezniških sil -rusko, angloameriško, francosko -iz katerega so se vrnili po koncani vojni. Nekaj od teh se jihje prostovoljno vkljucilo v prekomorske brigade, ki so kot del partizanske vojske sodelovale v zakljucnih bojih za osvoboditevnajugoslovanskem ozemljU. ~ D t \ \ ~ odtisi žigov, ki sojih v Ormožu med vojno uporabljale nems"ke okupacijske oblasti: levo mestni žig~ desno žig Štqjerske domovinske lzveze (Vir: SI_ZAP /0070/00068, Rokopisna zbirka, Kronika mesta Ormož 1877-1956). 39 Nemci so postavili na celo obcine svojega župana in pripeljali v mesto svoje ljudi tudi za vse ostale kljucne funkcije, ki so zagotavljale delovanje ustanov v mestu. Obcinska uprava je (vkljucno z županom) štela 14 uslužbencev, od tega so bili 4 nemške narodnosti,ostalih 10 paje bilo Slovencev; moškihjebil09,ženskpa5.Kersomedzavednimi Slovenci iz mesta Ormož izgnali tudi slovenskega župana in upravnika pošte, sta ju zamenjala Nemca, prav tako so dobili novega šefa na železniški postaji -sicer cloveka slovenskih korenin. Johan Markovic je bil namrec doma v Lokavcih pri Ljutomeru, sem pa je prišel iz Enzensdorfa na Sp. Štajerskem. ob nastopu službe postajnega nacelnika v Ormožu je uslužbence opozoril na dejstvo, da je vojna in naj bodo previdni v svojem govorjenju, naj se medsebojno ne ovajajo (ocitno je dobro poznal slabosti slovenskega cloveka). Do vseh podrejenih je bil dober in prizanesljiv in uslužbenci so imeli vtis, da se je zavedal svojega slovenskega pokolenja. Zadnje tri mesece vojne pa je bil kolodvor, oz. železniške komunikacije, pod vojaško upravo. Tudi na pošti je bil le upravnik Nemec, vsi ostali uslužbenci pa ne. Nemci niti niso mogli s sebOj pripeljati zadostnega števila svojih ljudi, da bi zamenjali celotno osebje, saj so jih potrebovali za opravljanje takih opravil doma v Nemciji (s prikljuceno Avstrijo), po drugi strani pa so tukaj v Ormožu zaposleni domaciniskoraj vsi razumeli in tudi dokaj dobro govorili nemško. od predvojnega osebja niso obdržali v službah le tistih, ki so bili kot nasprotniki nemštva izgnani. Cepravje bil med 2. svetovnovojnotukajuradnijeziknemškiinjebilo uslužbencem tudi med sebOj strogo prepovedano govoriti slovensko, se tega niso vsi vedno držali. Do kršitve prepovedi uporabe slovenskegajezika je -kljub stalnim opozorilom nadrejenih, da morajo vedno in povsod govoriti samo nemško! najpogosteje prihajalo v primerih, ko so si prihajali urejat razlicne zadeve ljudje, ki niso znali nemško. Taki bi si morali s seboj vedno pripeljati tolmaca, a to ni bilo vedno tako, saj tudi uslužbenci sami niso vedno dosledno govorili le nemško, ceprav sojim zaradi tega nadrejeni vodje grozili z odpovedjo službe. Kot zavedna Slovenca in torej nenaklonjena oz. Nemcem sovražnaje okupator izgnal iz mesta tudi ormoškega župnika in kaplana. V župnišce se je vselil krajevni vodja (Ortsgruppenfuehrer) s svojim štabom, namesto njiju pa pripeljal vojnega kurata dr. Majerja. Za njim je prišel superior Polak, pater Bernhard, ko pa je ta odšel v hiralnico v Muretince, ga je zamenjal Franc Laundl iz Feringa. Ta je bil tudi svojevrsten izgnanec (in je pravzaprav bil poslan v Ormož »po kazni«), sajje bil nasprotnik hit1erizma inje pred tem v Avstriji zaradi tega moral prestati trimesecno zaporno kazen. Posebej ga omenjam zaradi tega, ker je bil ob postajnem nacelniku Johanu Markovicu edini Nemec s cloveškim obrazom, ki ni zatiral Slovencev. Župnik Laundl je bil namrec dober in prijazen clovek, ki se je celo kar dobro naucil slovenski jezik. V Ormožu je ostal vse do julija 1945, ko sta se iz izgnanstva vrnila naša domaca dušna pastirja. Pa ne samo to: v nasprotju z razširjenim mitom o tem, kako da so komunisti brez milosti preganjali kar vse povprek (zlasti Nemce in duhovnike), je treba resnici na ljubo povedati naslednje: kljub temu da je bil že konec vojne, ta župnik ni pobegnil z Nemci, saj se mu zaradi tega, ker je bil poštenjak (za razliko od marSikaterega izdajalskega domacina), ni bilo treba nikogar in nicesarbati in nikamor pobegniti ali se skriti. Še vec: ob priliki osvoboditve Ormoža je prav on vodil bogoslužje -sveto mašo na glavnem trgu pred partizani in komunisti, ki so sedeli v prvih vrstah, in pred nepregledno množico ljudi, ki je na tem mitingu proslavila odhod okupator ja! Še cela dva meseca po koncu vojne je opravljal svoje božje poslanstvo v našem mestu ob hvaležnosti ljudi, prav tako pa je bil deležen spoštljivega ravnanja novih oblastnikov. 40 Kak odnos pa so imeli Nemci do vere in naših cerkvenih objektov, pa prica tudi to, da so leta 1944v župnišcuuredili kuhinjo za delavce, ki sojih zaposlili na utrjevalnih delih (Stellungsbaum), izvajali so jih na obrambni crti v pricakovanju bojev s prodirajocordecoarmado in partizanskimi silami. Kmetijstvo in obrtno-industrijska dejavnost ter iiv!lenjena karte Zaradi prevladujoce kmetijsko-živinorejske dejavnosti v naših krajih so za casa nemške okupacije naših krajev bili najbolj prizadeti ravno okoliški kmetje. Nemci kmeckim gospodarstvom sicer niso predpisali, kaj in koliko morajo na obdelovalnih površinah posejati, so pa morali svoje pridelke po uradno dolocenihcenah oddajati v skladišca kmetijske zadruge na (grajskem) marofu; kamor so pripeljali pridelke iz zbiralnic po okoliških vaseh, kamor je bilo treba oddati pšenico, rž, oves, krompir, seno, slamo, jajca in mleko. Obvezna oddaja žitaric je za ormoško obmocje (že) jeseni 1941 znašala 26.391 kilogramov. O kolicinah za oddajo je odlocal pristojni obcinski organ za to podrocje t.L Ortsbauernfuehrer. Kolicine niso bile previsoke in ljudem v kmeckih gospodarstvih je ostalo dovolj pridelka za lastno preskrbo, da so lahko nahranili ljudi in živino, cepravje bilo doloceno,koliko svinj smejo klati doma in koliko zrnja so smeli dati mlet v mlin za domaco porabo (za kar so jim izdali ti. mlinske in karte za zakol). Domaci mlini, t.i. žrmlje, so bili prepovedani. V goricah je bilo obvezno oddati 4/5 pridelanega vina. Preskrba prebivalstvaje bila regulirana s t.i. kartami, ki so ljudi omejevale v prostem razpolaganju z lastnim pridelkom in pri oskrbovanju z živili in s tekstilom. Za nakup soli, sladkorja, (nadomestek za) kavo, milo ipd. so dobili živilske karte, enako je veljalo za nakup železnine in tekstila (Bezugscheine in Eisenscheine). Pomanjkanje je 41 veljalo predvsem za tekstil in železnino, saj je že vse od zacetka okupacije primanjkovalo takih izdelkov (oblacila, metrsko blago, žeblji in žica), ker so ga Nemci ocitno vsega porabili za potrebe vojaške industrije in izbranega arijskega ljudstva. ln za njihovo oskrbo (Nemcev) je šlo v prvi vrsti tudi to, da so ljudem na okupiranem ozemlju omogocili nakup poceni industrijskih izdelkov in umetnih gnojil. S tem ko so kmecki gospodarji dobili možnost nakupa kmetijskih strojev ingnojil so lahko hitreje in ucinkoviteje obdelali vec obdelovalnih površin ter tako zagotovili vec pridelka. Ce so imeli ljudje ob nizkih davkih na splošno tudi dovolj denarja, pa je vendarle dolocenih stvari zelo primanjkovalo in je bilo tekstilno blago za obleke le redkokdaj možno kupiti, v mestih pa je prav tako primanjkovalo živeža. Zato so ljudje tudi z Dunaja inGradca hodili na podeželje in tam kupovali živila, kmetom pa dajali za to blago za obleke; pa tudi za modro galico, sol in sladkor se je dalo od ljudi iz Prekmurja, Medžimurja in s Hrvaške marsikaj dobiti. Zato je tudi cvetelo tihotapstvo s temi dobrinami, cepravso bili ljudje v strahu, saj so bile za prekrške predpisov glede prehrane, kart in zatajitve pri oddaji pridelkov zagrožene hude kazni, prisilno delo, in v primeru ponovitve cesa takega tudi izselitev. Ne razumem najbolj, zakaj so se nekateri tako zgražali nadtem, daj e nova oblast v letih vsesplošnega pomanjkanja po koncu 2. svetovne vojne urejala preskrbo prebivalstva s kartami, cepaje s popolnoma enakimi ukrepi pred tem na naših tleh to izvajal tudi okupator, saj sicer ni bilo mogoce zagotoviti relativno normalne preskrbe ljudi z najnujnejšim za preživetje. Le s takšnim strogo reguliranim (omejevalnim in nadzorovanim) planskim gospodarstvom je bilo mogoce zagotoviti, da so bile v mejah dovoljenih kolicin, za katere so bile izdane karte, trgovine med vojno kar dobro založene z osnovnimi živili, enako je veljalo za mesnice (a le za tiste, ki so bili do tega upraviceni). V takšnih razmerah so lahko in dobro delali mlini (ki jih je bilo na ormoškem obmocju skoraj toliko kot gostiln), pa tudi kolarji in kovaci se niso pritoževali zaradi pomanjkanja dela. slabše se je pisalo cevljarjem, najslabše pa krojacem zaradi pomanjkanja tekstilnega blaga, medtem ko je imela industrija v casu okupacije vedno dovolj dela. Žaga, ki je bila last Ludvika in Marije Kuharic iz Ormoža, je bila med vojno sicer še naprej v njuni posesti, aje bila pod nadzorstvom lesne in gozdne uprave iz Maribora in so jo dejansko upravljali Nemci s svojimi komisarji. 80 zaposlenih je delalo pod budnim ocesom pripadnikov nemške varnostne službe (bolj seje bližal konec vojne, vec jihje bilo -sprva le 1, od leta 1944 dalje pa 10, ki so stanovali kar tam). Kmetje so ji morali obvezno oddajati vsako leto predpisane kolicine lesa iz njihovih gozdov, vecino lesa za žaganje pa je žagi zagotovil mariborski lesni in gozdarski urad s Pohorja. Na žagi so izdelovali tehnicni (za mostove, deske, parkete idr.) in jamski les (za rudnike). Preden so Nemci ob koncu vojne pobegnili iz Ormoža, so na žagi nastavili 16 min, a je gospa Kuhariceva (kije vmes postala vdova, saj je mož umrl za poslediCami nemškega mucenja, izgubila pa je tudi sina Ludvika) to izvedela in jihje eden od njenih zaposlenih uspel še pravocasno deaktivirati in odstraniti, tako da je rešila žago. Tudi iz tega primera lahko vidimo, kako nepredvidljiva in kruta je lahko za nekatere usoda, saj so gospe žago kmalu po koncu vojne nacionalizirali in joje izgubila (cepravjijoje malo pred tem uspelo rešiti pred unicenjem). Opekarna, le streljaj oddaljena od žage (ob današnji Ljutomerski cesti), je bila naslednji velik proizvodni obrat, ki je (z nekoliko zmanjšano proizvodnjo v casu vojne vseeno izdelal 1,5 mio. opek letno) obratoval v Ormožu med 2. svetovno vojno in zaposloval 50 delavcev. Lastnik je bil Maks Jerauš s Pobrežja pri Mariboru. Kakor že pred vojno,je bilo operativno vodstvo opekarne v Mariboru, tukaj je bilo le tehnicno osebje poslovodja in knjigovodja. V casu nemške okupacije je bila opekarna pod strokovnim nadzorom opekarske industrije iz Gradca, ki je preko svojega zastopnika v Mariboru dajala narocila za delo. Prebivalci Ormoža in okoliških krajev so lahko kupili do 500 opek za svoje lastne potrebe, vecjokolicinopa le napodlagi predhodno pridobljene odobritve iz Gradca. Vecino opeke so dobavljali v Strnišce, kjer so Nemci zgradili taborišce za vojne ujetnike. Delo v opekarni so ustavili septembra 1944, ko so tam zaposlene delavce prerazporedili h gradnji obrambnih jarkov vzhodno od Ormoža. Ko so se Nemci zaceli umikatiiz naših krajev, so nastavili mine na cesti k žagi in v nekaterih objektih, a jih k sreci niso })spustili v zrak« (zaradi pravocasne odstranitve eksploziva na žagi ali ker tega v naglici ob pobegu niso uspeli aktivirati). Posel paje medz. svetovno vojno še posebej cvetel premožnim ormoškim Nemcem in drugim zagrizenim sovražnikom Slovencev, združenim v kulturbundu. To so bili : dr. Aribert Brodar, ki je trgoval z vinom, Jožef Dogša je imel obrat za proizvodnjo mila, Oton Kralj je imel obrat za obdelavo kož in proizvodnjo usnja, Maks Petovar je bil posestnik in mlinar, Alojz salek (Salleg) je bil posestnik in medicar, posestnika sta bila tudi udo Kautzhammer in Karel verhovšcak. Pred prodirajoco rusko Rdeco armado, pod poveljstvo katere so sodile tudi enote bolgarske vojske, so se Nemci skušali ubraniti -jo zaustaviti ali vsaj upocasniti napredovanje -z intenzivno gradnjo razlicnih naravnih in tehnicnih preprek (protitankovske ovire t.i. Panzergraben -4 m globoki in 3 metre široki jarki) in objektov (železobetonskih bunkerjev) ter strelskih jarkov (Schutzengraben) vzhodno in severovzhodno od Ormoža, ki je potekala od jeseni 1944 do marca 1945. Obrambna linija za zašcito nemškega rajhaje 42 potekala zelo blizu Ormoža, saj so jo potegnili po obrambni crti od Zavrca prek ViIja proti središcu ob Dravi, Vitanu in Kogu ter se nadaljevala proti medvojni razmejitveni crti z Madžarsko na Muri. Za delo so angažirali vse razpoložljive zmogljivosti, saj so pri izkopavanjih in gradnji morali delati vsi: moški, stari od 14 do 65 let, in ženskeod1sd050Iet,Štajerciodblizuinoddalec, kmetje z vozovi in vprežno živino, vojni ujetniki (italijanski in nizozemski), k utrdbenim delom pa so pritegnili tudi bavarske kmete z vozovi in s k o nji. Natemo d s eku ob ramb n e crte (Reichsschuetzstellung ali Sudostwali), ki bi naj zašcitila nemški rajh, je tako delalo okrog 5000 ljudi (na treh pododsekih, na vsakem po približno 1500 ljudi). Šlo je vendar za obstoj rajha in vragje že vzel šalo na vzhodnih bojišcih, kjer so Nemci dOŽivljali poraz za porazom in od koder so jih ruske sile že pregnale. Konec marca 1945 so se Rusi že zelo približali Štajerski in prodirali med Dravo in Muro ter skušali priti cez Muro pri Veržeju in drugih krajih med Ljutomerom in Radgono. Bolgarske enote pa so prodirale po cesti od Cakovca proti Ptuju in v zacetku aprila potisnile Nemce iz Središca ob Dravi, pred 9. aprilom pa so bile že pri Frankovcih. Ne tem delu fronte so se v zakljucnih bojih za osvoboditev odvijali srditi spopadi z medsebOjnim obstreljevanjem s težkim orožjem, v katerih so unicili mnogo poslopij in povzrocili veliko škode na infrastrukturi. Boji so potekali v Šalovcih, Jastrebcih, na Kogu ter v Hermancih in Vuzmetincih, 15. aprila pa še na KajžaIju in v Zasavcih, od koder so se naslednjega dne bolgarske sile usmerile proti zahodu. od artilerijskega obstreljevanja je bil najbolj unicen Kog," pa tudi Hum in Loperšice sta utrpela precejšnjo materialno škodo. O teh težkih borbah je 20. aprila porocal tudi casnik Marburger Zeitung in zapisal, da so med 7. in 17. aprilom potekali tukaj obrambni bOji, v katerih je nasprotnik vedno znova naskakoval nemške postojanke. Naslednjih 10 dni ni bilo vojaškega preboja med Ljutomerom in Ormožem, saj so Bolgari zaceli z mocnejšimi artilerijskimi obstreljevanji položajev pri Loperšicah in KajžaIju šele konec aprila, 2. maja pa pri Šalovcih in Loperšicah zaceli napredovati proti Ormožu. Nemci so ob umikanju za seboj porušili mostove cez reke in potoke in unicevali tudi druge infrastrukturne objekte, da bi upocasnili zasledovanje zavezniški vojski. Proti Mariboru so se v presledkih pomikale kolone razlicno velikih vojaških enot, ki so s seboj gnale tudi velike crede goveje živine iz izvedene rekvizicije v krajih vzhodno od Ormoža, kjer so se pred tem ti vojaki zadrževali celih 5 tednov. Ne samo, da so jim odvzeli živino, Nemci so kmete celo silili, da sojim na vozovih peljali njihov nakradeni plen. Na železniški progi Središce ob Dravi-Ormož-Velika nedelja so razstrelil železniški most cez Pušenco ter vse mosticke zahodno od ormoške železniške postaje (pod škarpo in cez Lešnico na Lenti). 6. maja 1945 so Nemci razstrelili most cez Dravo, na kolodvoru pa poškodovali železniške tire, skrivili tracnice, podrli kretnice in razbili crpalkoza vodo. A hitrega napredovanja mocnih bolgarskih enot (vojakov je bilo kot listja in trave) ni bilo mogoce zaustaviti, zato Nemci tega niso vecniti poskušali. Pred topniškim obstreljevanjem so se umikali tako hitro, da v samem mestu niso imeli vec casa do konca izpeljati svoje namere, da ob pobegu razstrelijo doloceneobjekte. Mine so že nastavili v objektih žage in opekarne, v obcinsko stavbo v Ormožu št. 64, kjer so imeli sedež svoje žandarmerije, pa v hišo posestnikaPetra Zadravca v Ormožu št. 12S ob Dravi, v kateri je med vojno stanoval nemški župan. V grajsko zidovje so že izvrtali luknje, a min niso vec imeli casa niti polOŽiti. Edina hiša, kije zletela v zrak v središcu mesta,je bila na hišništevilki 65 ob Glavnem trgu, 19 Toncek Luskovic, Kog -krajepis in zgodovinopis, Pozoj, Velenje, 2009. 43 ki pa si jo je dal minirati pred pobegom lastnik Walter Diermayer sam. So pa svoj peklenski nacrt v celoti uresnicili tri tedne prej, ko so minirali in do tal požgali celotno naselje Lenta, Iger je bilo popolnoma unicenih vseh 15 stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji vred. O tem sem že obširno pisal v svojih dveh prejšnjih clankih v zgodovinskih zapisih, zato na tem mestu le še ponovno poudarim, da je bil za to najbolj »zaslužen« edini kulturbundovec z Lente Maks Petovar, ki je svoje hlapcevsko udinjanje okupatorju in izdajalstvo kronal še s tem zlocinskimdejanjem (to navajam zato, da mu ne bi danes kdo v Ormožu pel drugacnihslavospevov in slucajno še postavil kakega spomenika ali marmorne plošce kot nekaterim drugim rojakom, ki si tega zaradi kolaborantstva prav gotovo ne zaslužijo). Nemci so prebivalce Lente o svojem peklenskem nacrtu obvestili 15. aprila 1945 ob devetih dopoldne, ob treh popoldne pa so že gorele vse hiše. Na tem mestu so domnevno nameravali imeti obrambno linijo (in se iz terenske vzpetine nad naseljem »junaško« zoperstaviti napredujocimbolgarskim silam, ko bi se te spustile iz Ormoža pod bolnico naprej proti Veliki Nedelji), ajim požig in to, da so vse zravnali z zemljo ter porušili drevesa in z njimi ter z opeko zapolnili obcestne jarke, ni prav nic pomagalo, ko sovnociiz7.na8.majšezadnjinemškivojakizelo hitro in brez slehernega boja strahopetno zbežali iz Ormoža. Svoj pravi obraz in podlost so Nemci v zadnjem mesecu vojne do konca razkrili tudi s tem, ko so sredi aprila 1945 zaukazali kmetom iz Pušencev in Frankovcev, da pripeljejo v Ormož svojo govejo živino. Ti pa tega niso storili, temvec so živino odgnali na »grijez« ob Dravi injo skrili v na gosto porašcenem gozdu ter tako skušali prepreciti ropanje njihovega skronmega imetja. Ceprav so se Nemci že nmožicno umikali iz naših krajev in je bilo vsem jasno, da so izgubili vojno, sta se vseeno še vedno našla dva kmeta (njihova 44 soseda, Slovenca!} iz Frankovcev Anton Masten in Rudolf Koric, ki sta to izdala Nemcem; ti so nato kmetom vzeli vso živino (45 glav iz Pušencev in 25 iz Frankovcev). (Okupatorski) hlapci in izdajalcipac, in to do konca! Dobro izhodišce za preizpraševanje cloveške narave ponuja tudi primer vodilnega ormoškega kulturbundovca Ariberta Brodarja, ki je ravnal tako kot marsikak današnji novopeceni bogataš (ljudem ne placajo, ampak denar sami zbašejo v svoj žep -okrade jo upnike). Brodar, ki je bil vodja vse gonje proti zavednim slovencem v Ormožu pred 2. svetovno vojno,je nadaljeval ocetovdonosni posel vinskega trgovca. odkupil je od kmetov velike kolicine vina, ki pajim ga ni hotel placati pod pretvezo, da so za to krive slabe gospodarske razmere v Jugoslaviji. Da je na vse pretege hvalil Hitlerja in Nemce seveda ne cudi. Še po tistem, ko so Nemci že izgnali vse zavedne Slovence, je po ormoškem okraju organiziral shode, na katerih je blatil Jugoslavijo in hvalil Hitlerja ter propagiral nacizem. 8. maja 1945 zjutraj so bile v mestu Ormož že bolgarske sile. Ceprav so pregnali okupator ja, bolgarski vojaki prebivalcem mesta niso ostali v dobrem spominu, saj so se obnašali še slabše kot nemški vojaki. Pod pretvezo, da išcejo skrite Nemce, so preiskali vse hiše in iz njih odnesli vse, kar jim je prišlo uporabnega pod roke in v žep. Pri tem so ljudem kradli zlatnino, srebrnino, žepne ure (mimoidocim na ulicah celo iz rok), budilke, obleke, nekemu cevljarju 100 kg usnja idr. PO vaseh so ljudem jemali celo živino, ce so jo Nemci pustili. Bili so nasilni, nesramni, prostaški in razuzdani, nadlegovali so zlasti ženske in dekleta; v Obrežu so neko dekle, ki se jim ni vdalo, kar ustrelili. A v takšnem vsega obsojanja vrednem nebrzdanempocetjuse niso razlikovali od vojakov drugih zavezniških vojska, ki so takrat podile Nemce iz drugih dežel na široko po Evropi. Naslednjega dne, 9. maja zjutraj, so prišli v Ormož clani Mestnega odbora Osvobodilne fronte in vzpostavili narodno zašcito, ki je takšnemu barbarskemu pocetju Bolgarov hitro naredila konec. Osvobodilno gibanje in vzpostavitev nove oblasti v mestuOrmoi Zametki osvobodilnega gibanja na širšem ormoškem obmocju segajo sicer že v leto 1941 kmalu po prihodu Nemcev, ceprav v samem Ormožu niti ni bilo pricakovati organiziranega odpora proti Nemcem, saj so ti v prvih treh mesecih po zasedbi našega ozemlja izgnali iz mesta vse najzavednejše Slovence, ki bi jim lahko bili nevarni in s tem ogrozili izvedbo nacrta cim hitrejšega ponemcenja, kar jebil njihov poglavitni cilj. Njihovo nasilje nad slovenskim življem, zapiranje in mucenje ter izgon spoštovanih rodoljubov, prepoved slovenskega jezika in drugi sovražnikovi medvojni ukrepi so seveda pri enem delu prebivalstva povzrocali ne samo skrbi zaradi negotovosti, temvec tudi gnev in nemoc ter notranji odpor (vecinoma pri narodnozavedni mladini). Drugi -in tehje bila vecina-paso zaceli hliniti (z upanjem, da bi vsaj ostali na svoji domaci grudi) ali odkrito simpatizirati z Nemci. Ljudje so bili razdeljeni v dva tabora, ki sta gledala drug na drugega z velikim nezaupanjem. Ta bipolarnost (med takratnimi klerikalci in liberalci) je bila med nami Slovenci prisotna že dolgo pred nemško okupacijo, med vojno se je to še posebej kruto izrazilo, in ne glede na bolece izkušnje iz preteklosti ostaja del našega vsakdana še danes, saj tudi nekatere politicne stranke še naprej gradijo svojo identiteto in politiko na podpihovanju sovraštva med ljudmi, ki ne mislijo tako kot oni. Pri razmišljanjih, kako se upreti Nemcem in njihovemu pocetju, so nekateri narodnozavedni mladi pomislili tudi na uporabo orožja, kije po umiku jugoslovanske vojske ostalo na hrvaški strani Drave in so ga v zavetju noci skrivaj vozili s splavi in colni na slovensko stran. Orožje so zbrali pri trgovskem pomocniku Božu Kuharicuv Ormožu št. 82, od tu pa so ga premestili v hišo njegove matere Marije Kuharic na Lešniški Vrh št. 24, Iger so ga skrili na podstrešju pod deskami, kasneje pa pod lesen pod v sobi. 9 karabink, 2 lovski puški, nekaj revolver jev in rocnih bomb ter precej streliva je tako cakalo skritih med goricami na cas, ko bi ga lahko uporabili -a se to, žal, ni zgodilo, saj je prišlo leta 1943 do izdaje v Horvatovi gostilni, na podlagi katere so zaprli vec ljudi in zaplenili vso skrito orožje. Ker sem o tem nesrecnem dogodku že obširno pisal v drugem clanku,je vse podrobnosti mogoceprebrati tam in jihtukaj ne bom ponavljal. Že leta 1941 se je v Ormožu zacela tajno sestajati skupina domoljubov, ki so si medsebojno zaupali in se na srecanjih pogovarjali o možnostih za odporniško udejstvovanje, kje oz. pri kom bi lahko dobili podporo za svoje skrivne namere, iskanju zvez s somišljeniki na Ptuju in v Ljutomeru ter kasneje s partizani na Pohorju. To skupino ljudi so ob že omenjenem Božu Kuharicu (Božeku) sestavljali še Franc Horvat, Rudolf Krajc, Ivan Likavec ter Martin in Ciril Puklavec iz Ormoža, Ivan Masten,Janez Trstenjak in Ivan Vaupotic iz Pušencev, Ivan Munda iz Frankovcev, Anton Plavec in Jože Sever iz Loperšic, Ciril Pintaric iz Pavlovcev in nekateri drugi. S ptuja so jih (tamkajšnji podporniki OF) napotili k inženirju Leopoldu Bercetu iz Grab pri Središcu ob Dravi, ki je bil tehnicni vodja kamnoloma na Humu. Med tamkajšnjimi delavcije skušal organizirati OF, a so ga Nemci jeseni 1941 aretirali in zaprli v Mariboru ter v zacetku naslednjega leta ustrelili. Zato so se nekateri tukajšnji odporniki umaknili na Hrvaško, predvsemvVaraždin, odporniško gibanj e tukaj pa je zastalo, ker še ni bila vzpostavljena trdnejša organizacija. Ti »V araždinci« so stopili v stik z nekaterimi tja izseljenimi ljudmi iz Ormoža in okolice (Martin Puklavec, Martin Skoliber, Ciril in Janko Zadravec, Ivan Jeremic idr.) ter s pomocjo 45 Ivana Munde, Janeza Trstenjaka idr. organizirali že povezala tamkajšnja uciteljica IrmaKuharic) ali sestanke s tukajšnjimi rodoljubi na nekem otoku v pa stopiti v stikz Gorenjskim odredom v Begunjah, Dravi blizu Frankovcev. Ivan Mundaje opravil vec s katerim naj bi imel vzpostavljen stik Milan kot 30 voženj z ladjo na ta otok. Naši ljudje so Šonaja (tedaj je bil v Radgoni, a naj bi bil menda prinašali živež za izgnane na Hrvaškem, prav on pobudnik tega sestanka). Vse, kar so na iNaraždinci« pa so naše ljudi oskrbovali s tem sestanku govorili, je Franc Horvat povedal propagandnim gradivom, ki so ga potem širili v svoji ženi, isto pa je potem v njihovi gostilni Ormožu in okolici. Zanimivo je, da je bilo to izvedel gestapovski agent Jože Lovrencic iz propagandno gradivo (ki so ga pripravljali in Budine, ki je bil Brodrujev vrinjeni vohun. Naprej tiskali odporniki) osredotoceno le na pozive k sta zgodba in njen epilog že znana: sredi meseca odporu zoper okupatOlja in daje imelo poudarjen oktobra istega leta so Nemci zaplenili vse orožje in vsenarodni -jugoslovanski znacaj. V njem ni bilo zaprli ter poslali v koncentracijsko taborišce zaslediti nobene politicnostrankarske tendence Dachau vec ljudi iz Ormoža (za natancnejše (tudi v gradivih OF v ljubljanski pokrajini sprva podatke in podrobnosti glej moja prej omenjena tega ni bilo), ki bi lahko vodila k razdvojenosti clanka). V samem mestu Ormož tako ni bilo vec ljudi. Je pa bilo to znacilno za (tudi takratno) nikogar, ki bi lahko kaj organiziral, so pa (na casopisje, saj so Slovenec (glavni urednik je bil iniciativo od drugod prispelih kadrov) na RudaJurcec iz Ormoža!) in Jutro, Slovenski narod Ijutomersko-ormoško-ptujskem obmocju in Slovenski dom idr. venomer pisali o tem, da vzpostavljali organizacijo za vodenje odpora in stojijo za osvobodilnim gibanjem komunisti, ki vzpostavitev organov za prevzem oblasti iz hocejozrušiti dotedanji družbeni red. zaupanja vrednih posameznikov na tem podrocju. Tukaj lahko navedem, da so bili ljudje iz naših V zadnjem letu vojne so se stopnjevale tudi krajev v zacetnem obdobju odpora povezani z oborožene aktivnosti na obmocju našega mesta. organiziranimi odporniki na Hrvaškem (npr. Ena takih akcij je bilo miniranje železniške proge Kalniški odred) celo bolj kot pa na Slovenskem, saj Ormož -Središce ob Dravi, ki so jo izvedli tukaj (Štajerska) takrat še ni bila vzpostavljena partizanski minerci Lackovega odreda v tesni ustrezna organizacijska oblika za delovanje. So pa povezavi s celico osvobodilnega gibanja med kmalu zaceli na naš konec prihajati kadri, ki sojih tukajšnjimi železnicarskimi delavci. S tem za organizacijo odpora poslali k nam od drugod. Ti dogodkom je usodno povezan nesrecen slucaj ljudje (med njimi Zora Rupena -Katja, Ela Letonja terenke Helene Praprotnik -Dane, ki so jo jeseni -Atena, Rado Pušenjak -Prlek) so vzpodbudili bolj 1944 Nemci ujeli ob napadu na domacijo Franca množicen pristop in vecjo aktivnost odpornikov, Zrnca v Sodincih, kjer je bila partizanska sajje prejšnji poskus samoorganiziranja ormoških postojanka. PO mucenju v ptujskem zaporu je odpornikov v lokalno organizacijo OF leta 1943 izdala vse svoje sodelavce in kasneje celo postala klavmo propadel. Spomladi tega leta je bil pri sodelavka gestapa. Tako je prišlo v nemške roke Božu Kuharicuv Lešniškem Vrhu tajni sestanek, ki vecljudi, povezanih z miniranjem proge, ki sojih v se ga je udeležilo 24 ljudi iz bližnje in daljne naslednjih mesecih ubili. Ponesrecen poskus okolice. Sklenili so, da se bodo povezali s reševanja ujete partizanke (ki ga je organizirala pohorskimi partizani, ce pa jim to ne bi uspelo, pa njena sestra Cvetka Praprotnik -Štefka, clanica so nameravali svoje skrito orožje odstopiti Oblastnega komiteja KPS za Štajersko) pa je odporniškemu centru v Ljutomeru (s katerim jih je zahteval dodatnih 20 nedolžnih življenj, ki so jih 46 ustrelili kottalce na Ptuju (o tem sem prav tako že obširno pisal v prejšnjih clankih), ter življenje mladega, komaj 12-letnega fanta Edija Križanca, ki ga je justificirala OZNA (zaradi vloge njegovega oceta -gestapovca slovenskega pokolenja, ki je izdal dogovorjeni nacrt -pri tej akciji, inje za to žrtvovallastnegasina)." Fonniranjeodborov(OF//judsldh) V hribih severno od Ormoža so odjeseni 1944 dalje snovali odbore osvobodilne fronte na lokalni ravni. Akcijo je vodil pokrajinski odbor OF, ki je deželo razdelil na okrožja in okraje. Za Ormožje bil predviden okrajni odbor, podrejen okrožnemu v Mariboru. Franc Belšak -Simon (kmet iz Muretincev, kije bil sekretar okrajnega odbora OF in komiteja KPS na ptujskem podrocju) je jeseni 1944 za sekretarja okrajnega odbora OF Ormož dolocil Franca Kajnca -Izidorja, študenta elektrotehnike iz Velike Nedelje." Taje decembra 1944 zadolžil Franca Mastena -Zvonka iz Pušencev," da sestavi odbor OF v Ormožu. Masten se je takrat zadrževal v vinogradih pri Ivanjkovcih, pred vojno pa je bil zaposlen v Ormožu kot mizarski pomocnik pri Avgustu Heidenkumerju. Prve dni leta 1945 je Masten v Ormožu ustanovil mestni odbor OF, ki seje nato sestajal v enih in drugih goricah po okoliških krajih. Na sestankih so razpravljali o organiziranju prihodnje oblasti (v kateri ne bo predstavnikov nekdanjih politicnih strank), o zavarovanju ljudske imovine ipd. Marca 1945 je po nalogu okrožnega odbora OF iz Maribora prišel na naš teren Rado Pušenjak -Prlek, kije imel sestanek s clani ormoškega odbora OF v Kociprovi šumi pod Runcem. Pušenjak je dolocil Mastena za prevzem oblasti v Ormožu takoj po umiku Nemcev. ob Mastenuje v okrajni odbor OF Ormož imenoval za sekretarja Franca Kajnca, za clane pa so dogovorno postavili: Franca Irgolica -mlinarja in posestnika iz Sodincev, Draga Klobucarja posestnika iz Središca ob Dravi, Marijo Kuharictrgovko iz Ormoža, Rozino Petek -sodno uradnico iz Cvetkovcev, Franca škrleca -posestnika iz Sv. Tomaža, Zoro Zamuda -kmecko dekle iz Središca ob Dravi ter Rozalijo Zorcic -Bredo -trgovsko pomocnico iz Velike Nedelje (doma iz kraja Pišece pri Brežicah). Za clane mestnega odbora OF pa so bili ob Mastenu (kot predsedniku oz. sekretarju) imenovani še Milan Šonaja (za tajnika) -davcni uradnik v Ormožu, Rado Kukovec -krojaški pomocnik s Hardeka, Ivan Rakuša -dimnikarski mojster iz Ormoža, Miha Nemec -loncarski mojster iz Ormoža (drug vir navaja -manj verjetno -namesto njega kljucavnicarja Franca Kokolja ter Boža Kuharica -absolventa trgovske akademije), Vinko štrucl-hišnik mešcanske šole iz Ormoža in Marko Štuhec -stavbenik iz Ormoža (ravno v hiši, kjer sta takrat stanovala Nemec in Štuhec -Dogševi »žajfariji«" v Ormožu št. 149 pozneje Ljutomerska cesta 11 -je bil prve dni leta 1945 ustanovljen odbor OF zaOrmož). V nekaj tednih so nato zgoraj imenovani organizirali še vaške oz. krajevne odbore OF vvseh krajih ormoškega (sodnega) obmocja. Za komunikacijske povezave med posameznimi podrocnimi organi narodnoosvobodilnega gibanja so bile med kraji vzpostavljene kurirske postojanke. Okrajni odbor OF je za potrebe prenosa informacij in gradiva ter medsebojnega 20 Ljuba Dornik Šubelj, Oddelek za zal§cito naroda za Slovenijo, Arhiv Republike Slovenije, 1999, str. 206. 21 Glej njegove spomine v publikaciji »Skozi viharje v lepšo prihodnost«. Pokrajinski muzej Pluj. 1981, str. 277-278. 22 Glej njegove spomine v publikaciji »Skozi viharje v lepl§o prihodnost«, Pokrajinski muzej Pluj, 1981, str. 298-305. 23 Ta zgradba še vedno stoji, obnovljena »Dogševa« vila pa ima danes na procelju napis Center Jurkovic. V tej znameniti hiši sem preživljal svoje otroštvo tudi avtor tega prispevka, naša soseda pa sta v njej bila tudi dolgoletni obcinski tajnik Jakob Megla, in za njim dolgoletni direktor KK Jeruzalem-Ormož Matija Ratek z družino. 47 obvešcanja vzpostavil ucinkovito mrežo kurirjev, na Kogu delovala kurirska postaja TV-15-5, ki je ki so povezovaliposameznejavke. Odjulija 1944je povezovala ptuj sko obmocje (TV -14) s Prekmurjem in Medimurjem (TV_15_A).24 Odtisi žigov, ki sojih v Ormožu in okolici uporabljale ob koncu vojne inštitucije nove ljudske oblasti l(Vir: SI_ZAP/0070/00068, Rokopisna zbirka, Kronika mesta Ormož 1877-1956). Kurirska linija je potekala od Velike Nedelje cez Hajndl mimo Ormoža na Hardek in se nadaljevala cez Pavlovce in Krcevino skozi Vukomorje mimo Kajžarja skozi Zasavce in Lacaves na Kog. Povsod v teh krajih je imela OF svoje postojanke in zanesljive zaupnike. PO tej liniji je prihajal med ljudi tudi Radijski bilten, ki ga je izdajal okrajni odbor in so ga tiskali oz. ciklostirali v svoji tehniki na Žvabu pri Lunovcu (vodil jo je Franc Hribar - Savinjšek), v njem pa objavljali porocila o dogodkih na raznih bojišcih (v Sloveniji, pa tudi drugje po Jugoslaviji, in s svetovnih bojišc). Pomemben vir informacij jim je bil tudi radijski sprejemnik, ki so ga z rekvizicijo marca 1945 odvzeli ormoškemu trgovcu Gotwainu. Izšlo je 6 (ali 7) številk Radijskega biltena v nakladi 100 do 120 izvodov. Nemci so zaceli zapušcati naše kraje že konec aprila 1945, zadnje enote pa so se umaknile iz Ormoža v noci iz 7. na 8. maj 1945. Z njimi paje ob koncu vojne pobegnilo od tukaj tudi kakih 150 ljudi, od tega 68 jugoslovanskih državljanov (25 moških in 43 žensk). To niso bili le ljudje nemškega porekla, ki so pred tem živeli na našem ozemlju, temvectudi Slovenci. Družila pa stajih ljubezen do Nemcije in nacizma po eni strani in prezir do lastnega slovenskega naroda, po drugi strani. To so bili clani kulturbunda, Hitlerjugenda (nacisticnega podmladka), vermani, nemški ovaduhi in izdajalci slovenskih sonarodnjakov, nasprotniki osvobodilnega gibanja iz kakršnih koli razlogov -prevladovali pa so taki, ki so se zaradi svojega necastnega ravnanja med vojno bali mašcevanja oz. kazni za svoje zlocinsko pocetje (sodelovanje z okupatorjem). Tako kot so z izgnanimi zavednimi Slovenci ob zacetku vojne morale (kot kolateraine žrtve) zapustiti rodno grudo tudi žene ali možje in otroci, so sedaj ob koncu vojne z izdajalci odšli tudi njihovi partnerji in otroci. Nekaj pa jih je ostalo tukaj bodisi zato, kernisoimelikamoz.skomoditivtujinoinbijim bila zato tujina še vecja neznanka in tveganje od tega, da ne zapustijo svojega premoženja in sorodnikov ter ostanejo tukaj. Proti Ptuju in naprej proti Mariboru je umikajoci se nemški vojski in pobeglim izdajalcem sledila bolgarska vojska, ki se je iz Ormoža umaknila po enem dnevu; v mestu pa je ostala le manjša posadka Bolgarov. V sredo 9. maja 1945 sta kot prva predstavnika nove oblasti prišla v osvobojeni Ormož Milan Šonaja in Rado Kukovec, za njima pa še drugi clani mestnega odbora OF, kije ob 14:00 uri že imel prvo sejo. Na tem sestanku, ki so mu prisostvovali tudi nekateri clani okraj nega odbora OF, so sprejeli vec pomembnih sklepov, vezanih predvsem na oskrbo prebivalstva s hrano ter na zašcito premoženja pobeglih izdajalcev. V ta namen so odredili 24 Toncek Luskovic, Kog -krajepis in zgodovinopis, Pozoj, Velenje, 2009. 48 zaplembo vseh razpoložljivih kolicin moke in drugih živil po trgovinah, mesarjem so prepovedali zakol živine, oskrbo prebivalstva z živili pa organizirali z nakaznicami. Za varovanje in zašcito premoženja so imenovali »komisarje«, ki so bili zadolženi za »nemška podjetja«. Med komisarji so bili tudi Ivan Masten iz Pušencev, ki je bil zadolžen za grašcino, bivši davcni uradnik Edvard Margac iz IRecitatorke na prvem ormoškem mitingu vmestni lF'otodokumentacija PMPO; foto Štefan Hozyan. Ormožaje bil zadolžen za Kraljevo usnjarno, krojaški mojster Franc Trop iz Ormoža paje bil zadolžen za Brodarjevo veletrgovino z vinom. V naslednjih dveh dnevih so organizirali Narodno zašcito, katere clani so bili (formalno) vsi Ormožani, na celu pajije bil Milan Šonaja. Obstajala je približno tri tedne, mestni odbor OF pa je (izbranim) narodnim zašcitnikom izdal dovoljenje za nošenje orožja, s katerim so zastražili mestni obcinski urad, sodišce, bolnišnico, Isprošceno vzdušje na mitingu vSredišcu ob Dravi ni bilo nicdrugacno kot v Ormožu in drugod po osvobojeni domovini. Fotodokumentactja PMPO; foto Štefan Hozyan. vinarsko zadrugo, Kuharicevo žago, brod cezDravo in druge javne ustanove in podjetja. Hkrati so zašcitili kot narodno imovino premoženje tujcev in pobeglih Ormožanov, ter privatno lastnino domacinov pred Bolgari. Prebivalce je dokoncno rešil bolgarske nadloge bližnji prihod oddelka partizanske -narodnoosvobodilne vojske v mesto, ko je skozi Ormož prodirala Prekmurska brigada, ki je nadaljevala pot iz Prekmurja proti Ptuju in Mariboru. »Velikonemška doba« našega mesta se je tako klavrno koncalanatanko štiri leta in mesec po tistem, ko so Nemci kot okupatorji pridrveli s svojo vojsko v Ormož. Za Ormožane je svoboda tako tudi dejansko nastopila 9. maja 1945. Ta dan je namrec predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) proglasilo za praznik zmage jugoslovanskih narodov in dokoncno osvoboditev domovine od tUjih osvajalcev. IV. Konec 2. svetovne vojne, prvi meseci vsvobodi osvoboditev oz. dan zmage so ljudje praznovali v vseh krajih po vsej domovini s proslavami in z velikimi prireditvami. V Ormožu so ga praznovali prvo nedeljo po osvoboditvi, to je 13. maja 1945 dopoldne s slovesno službo božjo na glavnem mestnem trgu in z velikim ljudskim mitingom v Mestni grabi popoldne istega dne. 49 Naslednjega dne, 14. maja 1945,je prispel v Ormož oddelek naše partizanske vojske (iz sestava Prekmurske brigade), ki je štel 27 dobro oboroženih vojakov. Poveljeval mu je porocnik Anton Krafogel -Boro iz Dolnje Lendave, ki je takoj naslednji dan kot komandant mesta Ormož z odredbo št. 1, ki jo je sopodpisal politicni komisar Karl Vitanc, zahteval od vseh prebivalcev, da do 25. maja oddajo vse orožje, vojaško obleko in opremo, sanitetni material ter vsa prometna sredstva, ki so bila last bivše nemške vojske. V nasprotnem primeru bi jih postavili pred vojaško sodišce. Izvedelo se je namrec, da je civilno prebivalstvo skrivalo orožje in vojaški material. 16. maja pa je odredil poliCijsko uro od 21. do 5. ure za vse civiliste in vojno osebje, ki ni bilo v tem casu v službi oz. na dolžnosti. Zadnje dni maja je posle komande mesta v Ormožu prevzela komanda mesta Ljutomer. Kmalu zatem je prispela v Ormož 1. Inženirska brigada z vecjimi številom vojnih ujetnikov nemške narodnosti, ki so morali nato odstranjevati mine, uporabljali pa so jih tudi za odstranjevanje ruševin, popravila cest in mostu ipd. Že med vojno zasnovani odbori OF so na ravni mesta in okoliških vasi zaceli opravljati oblastveno funkcijo takoj po odhodu Nemcev. Ceprav so v njih prevladovali v upravnih poslih nevešci ljudje, jih je prebivalstvo podpiralo v njihovih prizadevanjih za red in mir, saj so polagali temelje nove oblasti. Mestni in krajevni odbori OF, ki so v casu svojega obstoja pri svojem poslovanjU tudi uporabljali svoje lastne prepoznavne žige (ki so nadomestili medvojne nemške), so bili pod tem imenom dejavni do konca avgusta 1945. Sredi avgusta so bile namrec izvedene volitve v nove organe oblasti, ki so se od 1. septembra 1945 naprej (pre)imenovali v narodnoosvobodilne odbore (leto kasneje pa v ljudske odbore). Za bivši ormoški sodni okraj je tako obstajal okrajni narodnoosvobodilni odbor s sedežem v Ormožu, kije kot oblastveno višji organ usklajeval in nadziral delo podrejenih odborov - Mestnega narodnoosvobodilnega odbora Ormož in krajevnih narodnoosvobodilnih odborov po vaseh -ter gospodarska in obrtna podjetja na svojem obmocju. Poslovanje in pristojnosti vseh teh odborov je bilo urejeno z odlokom SNOS, ki je bil objavljen v Uradnem listu SNOS št. 2,zdne21.5. 1945. S tem ko je po koncu vojne takoj zacela delovati nova oblast, ki seje srecevala s številnimi problemi pri tem, ko je zagotavljala opravljanje vseh za življenje in delo potrebnih funkcij, se je v odborih, odsekih in referatih mocno povecala potreba po uradnikih in pomožnem osebju, tako daje bilo samo v Ormožu v teh organih zaposlenih kar do 80 ljudi (ki za to praviloma niso bili usposobljeni -niso imeli niti potrebnih znanj niti (še) izkušenj). Žal se še danes prepogosto kadruje po nacelu, ki je takrat prevladovalo: »Saj ni važno, cekaj zna -samo da je našl«. Do sredine junija 1945 so že bili konstituirani v glavnem vsi potrebni oblastveni organi, ki so se angažirali zlasti pri mobilizaciji ljudi pri obnovi porušene domovine, za kar so skrbeli v prvi vrsti z zavzetim politicnim delom, saj so morali ljudi nagovoriti za prostovoljno delo pri popravilu cest, porušenega mostu cez Dravo, pripravljenosti na morebitno vojaško mobilizacijo (takrat še ni bila znana usoda vseh slovenskih ozemelj -Trst in Koroška). Pri takšni aktivisticni propagandi je tudi preko objav agitacijskih okrožnic z napotki prednjacila zlasti Roza Zorcic-Breda, kije bila sekretarka okraj nega odbora OF, objavljene pa so bile tudi v lokalnem glasilu »Novi cas«, ki je (šapirografiran) izhajal v Ormožu. Ce je ob zacetku okupacije v Ormožu igrala eno kljucnihvlog ženska (ValerijaJa(h)n), ni bilo nic drugace po koncu vojne, saj vsepovsod naletimo na ime Roza Zorcic-Breda. Kot politicno aktivistko joje bilo zaslediti in srecati vsepovsod, tudi v okrajnem odboru Slovenske protifašisticne ženske zveze (SPŽZ). Ta je 27. 5. 1945 pozval krajevne odbore, naj aktivno vkljucijo v politicno 50 delo tudi ženske na vasi, jih ustrezno »zgradijo« (na obveznih »študijskih sestankih« -enkrat tedensko) in jim namenijo opravljanje dolocenih pomembnih nalog, mdr. za borbo proti špekulantom (tj. ovajanje sokrajanov; metode delovanja se pac ne spremenijo, ne glede na nosilca oblasti, kajne?). Zapisnik s seje okrajnega odbora OF Ormož, dne 8. 6. 1945, razodeva po eni strani, s kakšnimi hudimi težavami so se spopadali (vsesplošno pomanjkanje živil, tekstila, živine idr.) v prvih mesecih svobode, po drugi strani pa je tipicen primer agitpropa iz prvih povojnih let, ki kaže, kaj vse je bilo narobe in cesa vse in na kak nacin se ne bi smelo reševati: »Pri ljudeh je treba popularizirati delo organizacije za zašcito naroda (OZNA) ..., da bo uživala podporo pri narodu« ... itd. Tukaj naj povem, da OZNA na ormoškem obmocjumed vojno ni mogla niti zaživeti, saj niso našli primernih -dovolj zanesljivih ljudi.25 V porocilu, zakaj edino v Ormožu niso vzpostavili mreže sodelavcev, je poudarjeno, da je primanjkovalo ustreznega kadra. To je bila posledica razbitja odporniške celice leta 1943 in zlasti leta 1944, ko je preostale aktiviste OF izdala ujeta terenka Helena Praprotnik -Dana. Paradoksalno je, da je OZNA resno racunala prav nanjo, koje nacrtovalavzpostavitev mreže na tem koncu Slovenije! 25. maja 1945 je že poslovalo okrajno nacelstvo narodne milice, ki ji je bila podrejena narodna zašcita. Na celo tega novega organa (policija) so v Ormožu postavili Ivana Rojsa. 11. junija 1945 so koncno spet odprli trgovine (a le za preskrbo z živilskimi proizvodi). Vojskaje v politicne namene organizirala miting 17. junija (ce bi bilo treba mobilizirati ljudi). V ormoškem okrajuje bilo 8 šol, za vsako sta bila na voljo v povprecju le po 2 strokovno primerno izobražena UCitelja, zato je bilo treba poslati na tecaj uciteljskih pripravnikov 13 tecajnic, da bodo na hitro usposobljeni zpoucevanje do 1. septembra, ko se bo zacel pouk. 9. junija 1945 je bilo v Ormožu uradno odprtje prvega otroškega vrtca v mariborskem okrožju (referenta: Viktor Vipavec in Zora Zamuda). Dr. Jurij Carfje porocal, da so zdravniki že zaceli delati in da bodo do konca julija 1945 zaceli cepiti otroke, ter, da so uredili prvo pomoc za delavce. Junija 1945 je bilo pri okrožnem odboru OF v Mariboru ustanovljeno javno tožilstvo, s katerim so bili dolžni sodelovati vsi podrejeni odbori OF kot oblastveni organi. Za pomocjavnemu tožilcu so vzpostavili aktiv narodnih tožilcev, ki pa so opravljali to funkcijo nepoklicno. Za to castno funkcijo so jih predlagala lokalna okolja (odbori OF,podjetja, ustanove ipd.). Okupatorjevo medvojno oblastje po osvoboditvi maja 1945 nadomestila nova ljudska oblast, ki sojo takrat v Ormožu predstavljali : rafogel Anton -porocnik, komandant mesta Ormož (na fotografiji oznacens št.: 1), asten Franc -predsednik/sekretar mestnega odbora Osvobodilne fronte (2) in Šonqja Milantajnik mestnega odbora Osvobodilne fronte (3). (Vir: SI_ZAP/OO70/00068, Rokopisna zbirka, ronika mesta Ormož 1877-1956). 25 Ljuba Dornik Šubelj, Oddelek za zašcito naroda za Slovenijo, Arhiv Republike Slovenije, 1999, str. 206. 51 V Ormožu ni bilo rednega sodišca, saj okrajno sodišce ni delovalo. Sodnik dr. DušanPipenbacher je bil po vrnitvi iz izgnanstva dodeljen vojaškemu sodišcuv Mariboru. Tukajšnje civilne spore pa so s pomocjo odborov OF ob sodelovanju kakega izkušenega pravnika skušali v prvi vrsti reševati na nacin poravnav med strankami (mediacija). Kazniva dejanja so prijavljali vojaškemu sodišcu, politicna kazniva dejanja pa je reševalo sodišce slovenske narodne casti v Mariboru, ki je imelo uradne dneve tudi v Ormožu (tukaj so obsodili kakih 40 oseb bodisi na zaporno kazen, prisilno delo, izgubo narodne casti ali/in izgubo premoženja). Junija 1945 je zacela delati borza dela, julija 1945 pa so ustanovili okrajni odbor Rdecega križa, po vaseh pa njegove krajevne enote. 15. julija 1945 so nove oblasti izvedle popis hiš in prebivalcev na svojem celotnem obmocju. Prav tako so popisali vsa razpoložljiva prevozna sredstva in opravili zamenjavo denarja. Konec julijaje bila odpravljena vojaška cenzura in ljudje so lahko zaceli oddajati na pošti zaprta pisma. To se je ljudem sporocilo na »na obicajen nacin« -v nedeljo po prvi maši pri cerkvi! Zadnje dni julija 1945 so ustanovili Nabavno in prodajno zadrugo (Naproza). Mestni odbor OF je prve mesece po vojni dejansko opravljal vse (oblastvene) funkcije obcine s podrocja upravnih in drugih zadev. Recemo lahko, da je bila prve mesece po osvoboditvi vsa oblast v Ormožu v rokah Franca Mastena in Milana Šonaja. Šonaja je bil (ob številnih drugih funkcijah) tudi predsednik stanovanjske komisije, ki je prevzemala v svojo posest (od tedaj naprej -splošno ljudsko) premoženje narodnih izdajalcev, ki jih je nova oblast z zakonom razlastninila. Na tej osnovi so vse nepremicnine in premicnine oseb, ki so ob koncu vojne pobegnile, komisijsko popisali in jih kasneje namenili za razlicnorabo oz. namen. Tako so v Heissovo vilo najprej naselili ljudi z Lente, ki so jim Nemci požgali hiše, a so jih kmalu preselili drugam, ker so to hišo namenili za potrebe prihodnjega zdravstvenega doma (še danes domuje v njej zobozdravstvo). 12. avgusta 1945 so potekale volitve v narodnoosvobodilne odbore v krajih Ormož, Hardek z Dobravo, Litmerk, Pušenci, Frankovci in Lešniški Vrh. Z 850 glasovi od 1222 volilnih upravicencev je bil za predsednika mestnega ljudskega odbora Ormož izvoljen posestnik Peter Zadravec, za tajnika Jakob Megla, za odbornike pa: Martin Puklavec poslovodja kletarskega društva iz Ormoža, Boris Veselic-hišniposestnikizOrmoža,lvanHanželic -posestnik s Hardeka, Anton Kuster -posestnik v Frankovcih, Martin Skoliber -posestnik v Pušencih, Franc Žlicar -delavec z Dobrave, Anton Kosec -železnicar iz Ormoža, Ivan Masten posestnik iz Pušencev in Božo Kuharic -trgovski pomocnik iz Ormoža. Pooblašcenci za okrajni ljudski odbor Ormož pa so postali Vladimir Ban pravnik iz Ormoža, Franc Jeremic -posestnik in mlinar z Dobrave in Ivan Masten -posestnik iz Pušencev. Porocilo pravi, da »ni bila izvoljena nobena ženska zato, ker so ženske poverile svoje zaupanje moškim«. Preden so 1. septembra nastopili funkcijo pravkar izvoljeni, je Ormoški okrajni odbor OF 31. 8. 1945 še sprejel sklep o odstranitvi nemških napisov na vseh javnih krajih. ob tej priliki ni prišlo le do preimenovanja teh organov in malenkostno spremenjene kadrovske zasedbe, ampak tudi do delnega prenosa nekaterih pristojnosti na druge organe. Meseca septembra 1945 sta bila v Ormožu tako poleg mestnega ljudskega odbora samostojni državni ustanovi le še mestna narodna (ljudska) milica inrazdelek financnestraže. Druge ustanove pa so bile: javna bolnica, osnovna šola, nižja državna gimnazija, opekarna, žaga, vinarska zadruga in nabavno-prodajna zadruga ter otroško zavetišce. Na zahtevo delegata ministrstva za pravosodje, ki je posloval pri okrajnem narodnem sodišcu, so bili na sestankih volivcev 17. avgusta 1945 izvoljeni za sodnike prisednike (porotniki) iz obmocja ormoškega mestnega odbora: iz Ormoža 52 Mirica (Ljubomira) Skoliber -roj. 24.1.1911(?, dejansko 1919), kmet v Pušencih Ivan Trstenjak roj. 29.1. 1888, kmet v Frankovcih Martin Ivanuša -roj. 3.11. 1880, sodna uradnica v Ormožu Rozina Petek -roj. 2. 3.1919, sodni uradnik v Ormožu Ivan Kecek -roj. 12. 3. 1905, ekonom v Litmerku Ivan Kiric -roj. 21. 1. 1910 in kmet na Hardeku Ivan Hanželic -roj. 18. 8. 1902. Okrajno sodišce v Ormožu je bilo formalno obnovljeno takoj po osvoboditvi,je pa bilo kmalu spet ukinjeno, ko so 1. oktobra 1945 za celoten ptujski okraj ustanovili okrajno narodno sodišcena ptuju. 29. november se je prvicpraznoval kot državni praznik in je bil dela prost dan, z obvezno proslavo »da bi ljudstvo cutilo, kaj pomeni (za nas) 29. november« (rojstvo nove Jugoslavije). Za božic 1945 je okrajna oblast dovolila secnjo smrecic, a z narocilom krajevnim odborom, da je »treba gozdne posestnike opozoriti,daje obicaj božicnihdreves ne samo tuj, temvec tudi v škodo mladim gozdnim nasadom 26 ...«. poslopjuje bilo poleti 1945 otroško zavetišce za tiste, sojih pripeljali iz Strnišca (foto: Vladimir Trop). Popis dogajanja v mestu Ormož po osvoboditvi ne bi bil popoln brez omembe gradu in usod, vezanih nanj. PO svoje paje cudno, daje grofovska družina vsa vojna leta lahko preživela tam, ne da bijih kdo nadlegoval, saj tega ni bilo nikjer zaslediti. So pa grofico Irmo Wurmbrand-Stuppach ob koncu vojne partizani aretirali in za nekaj casa zaprli v Hrastovcu. Je morda vendarle bila naklonjena Nemcem? Zakaj so jo zaprli in ne zgolj razlastili zgolj zato, ker je bila grofica ali zato, ker jena s pro t o val asI o ven s tvu in narodnoosvobodilnemu gibanju -saj odpora gotovo ni podprla? Med samo vojno ni bila v grajskem poslopju namešcena nobena vojaška enota. V poletnih mesecih 1945 pa so v grajske prostore pripeljali vecje število (okrog 350 vecinoma otrok) zapornikov iz taborišca v Strnišcu oz. iz Šterntala (današnje Kidricevo). To poglavje iz povojne ormoške zgodovine je zanimalo Rajka Topolovca, kije v odmevni knjigi »Ormoški Petricek«27 napisal vse, kar je lahko izvedel o usodi k nam preseljenih ljudi. Rezultat njegovega raziskovalnega dela pa je zaradi spolitiziranosti nekaterih politicnih strank in tendencioznih interpretacij v nekaterih medijih vrgel grd madež na naš kraj in tukajšnje ljudi. Pri izbiri besed kaže biti zelo previden, še posebej ce se manipulira z izrazom koncentracijsko taborišce. Ta izraz je namrec s svojo v širši javnosti uveljavljeno konotacijo (povezano z nemškimi taborišci smrti Auschwitz, Dachau idr.) sinonim za najhujša grozodejstva nad ljudmi (krematoriji) in pomeni stigmo za vse, ki so v teh tovarnah smrti 26 Od zacetka III. poglavja do sem je tekst vecinoma povzet iz KMO. 27 Rajko Topolovec, Ormoški Petricek, samozaložba, Ptuj, 2012. 53 to poceli. A kot so avtorju Topolovcu ob pripravi njegove knjige povedali nekateri (v otroškem zavetišcu Ormož od 10. 8. 1945 do 22. 9. 1945) zaprti nesrecniki, so tukajšnji ljudje v okviru danih možnosti za njih naredili vse, kar seje dalo. Prav tako so mu izpovedali, da so se v Ormožu prvic po zelo dolgem casu lahko (pre)najedli in da so jim tudi domacini pomagali (zbirali so oblacila zanje, jim cez grajsko obzidje »meta1i« hrano). V ormoškem gradu je res umrlo nekaj deset (38) otrok, a zato, ker so tako izstradani in hudo bolni že prišli sem iz taborišca v Strnišcu in jih ni bilo vecmogocerešiti. Cejih ne bi pripeljali v Ormož, bi jih zaradi še mnogo slabših razmer v Strnišcu umrlo neprimerno vec. Upam si trditi, da so Ormožani (s svojo clovecnostjo) takrat kvecjemu rešili precej otrok pred smrtjo, ne pa da se jim sedaj pripisuje, kot da so jih oni poslali v smrt. Ormožani (aktivisti OF in drugi), ki so bili takrat zadolženi za skrb nad temi nesrecniki, niso bili nikakršni zloglasni pazniki v koncentracijskem taborišcu! Ni treba biti navdušenec nad partizanstvom in komunizmom, a treba je biti clovek, ki zmore pošteno pogledati resnici v obraz in je ne potvarjati. Razširjanje tendenciozno prikazanih in interpretiranih informacij o takratnih razmerah je izprijeno in proti temu in neprimernemu prikazu razmer in usod otrok v Ormožu leta 1945 bi moral protestirati že avtor knjige sam, saj so njegovo delo politiki in novinarji zlorabili za pljuvanje po politicnih in ideoloških nasprotnikih -seveda, ce se (in upam, da se ne) tudi sam ne strinja z njimi. Zlasti pa bi proti potvarjanju resnice in zgodovinskih dejstev ter proti nepošteni stigmatizaciji poštenih domacinov iz Ormoža morali že zdavnaj protestirati oni sami. Ker tega niso storili oni, sem to storil jaz! Iz istega razloga, kot sem se lotil raziskovanja ormoške zgodovine, vezane na obdobje 2. svetovne vojne -ker želim ostati še naprej ponosen Ormožan, ne pa da me bo zaradi razširjanja laži o mojem rojstnem kraju sram povedati, od kod sem! Proti lažem se (sicer s težavo) lahko najbolj ucinkovitoborimo z resnico, zato je treba ljudem omogociti cim boljši in vsestranski uvid v to, kar se je v resnici takrat dogajalo v našem mestu. Pozneje so namestili v grajske prostore oddelek jugoslovanske vojske, ki je bil stacioniran v Ormožu kakih pet let. V spomin se mije neizbrisno zarisala tudi podoba kolone madžarskih beguncev, ki se je leta 1956 po spodleteli madžarski revolucij i pomikala skozi Ormož. Ljudje so pocivaliza takrat še obstojeCimzidom, ki je ograjeval grajsko posest (proti sedanji Ljutomerski cesti), preden so nadaljevali pot proti zahodu, ki pa seje za vecinokoncalana gradu BorI, kamor jih je namestila takratna jugoslovanska oblast, preden jih je vrnila nazaj domov. To je velika packa na sicer svetli zgodovini našega naroda v tistem casu, ko smo se le nekaj let prej samiuprliSta!inu,drugegapabrezzadržkovvrnili za železno zaveso. Do konca julija 1945 se je vrnila domov vecina ormoških izgnancev. Njihove nadaljnje usode so se razlikovale po osvoboditvi še bolj kot pred okupacijo. Nekateri so prevzeli funkcije in položaje v organih nove oblasti, nekateri so naredili kariere drugod (ker so v Ormožu v casu njihove odsotnosti prve mesece po osvoboditvi izkoristili priložnost drugi ljudje), nekaj jih je videlo priložnost zase celo v OZNI,kakizgnanec se je prelevil v zagrizenega mladega aktivista, ki je preganjalšpekulanteitd.Nekaterisosezodporom proti okupatorju okoristili, spet drugi so ostali razocarani nad »novim razredom«. Kako zelo znano! V.sk1epnemisli Ce bi stene starih zgradb znale govoriti, bi 28 Dr. Attila Kovacs, Kam gremo, prijatelji? V svet!, Slovenija in madžarski begunci v letih 1956 in 1957, Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana, 2016. 54 povedale o Ormožu in Ormožanih marsikaj, karje sicer ostalo neznano kot skrbno varovana skrivnost, ki so si jo ljudje le na skrivaj šepetali. Danes bi že lahko brez strahu povedale tudi k'1i o tem, da nasprotnikov niso pretepali in mucili le med vojno in ne samo v zaporih, ampak tudi v kleti kake zasebne hiše sredi mesta. Pao transformaciji splošnega ljudskega premoženja v zasebno lastnino, ko je novi oblastnik scasoma hkrati iz malega (ženine majhne hiše) ustvaril veliko in se sam preselil v vilo pobeglega Nemca. Niso pa bila neznana nekatera dejstva o drugih ljudeh, ki pa za nekatere ocitno niso imela prav nobene teže, ceprav gre za moralno in eticno sporne osebnosti iz zgodovine našega kraja. Zanimivo bi bilo slišati utemeljitve in pojasnila tistih, ki so omogocili postavitev doprsnega kipa cloveku, ki je bil med 2. svetovno vojno glavni urednik casopisa, ki je podpiral kolaboracijo. Zacudenju ne uide spominska plošca na proceljU hiše, ki joje »podaril svojemu mestu« clovek, ki je zaradi svojih politicnih prepricanj ob koncu vojne odšel v tujino in ni nikoli vec stopil na naša tla. Pa še tre1ji primer emigranta, ki mu danes v Ormožu prav tako nekateri povsem nekriticno pojejo hvalnice zaradi njegove strokovne sposobnosti, poslovne ambicioznosti in uspešnosti, a povsem spregledajo, da je bil eden vodilnih kulturbundovcev in kot tak velik nasprotnik Slovencev. A to, da gre za skrajno kontroverzne osebnosti in kolaborante, ni delalo nobenih preglavic niti našim vrhovnim sodnikom, ki so konec leta 2019 dejansko rehabilitirali -še bolj negativno osebo od naštetih -(domobranskega) generala dr. Leona Rupnika. V zahodnoevropskih demokraticnih in razvitih državah -za kakršno se Slovenija ima -spoštujejo zgodovino in vladavino prava in zato znajo in zmorejo razlikovati po zelo jasno zacrtani in ostri locnici med castnimi in necastnimi dejanji. Nemoralna in neeticna ravnanja so zato pri njih vredna obsodbe ter zanicevanja in ne povelicevanja -kot pri nas, kolaboranti in izdajalci so pri njih vredni le prezira, ne pa rehabilitacije in postavljanja spomenikov! Le vzorniki nekaterih na našem vzhodu in jugu imajo s tem težave, naši zavezniki v boju proti fašizmu in nacizmu pac ne. Tako kot v casu2. svetovne vojne, tam še danes velja, da se izdajalcev in kolaborantov kategoricnone rehabilitira (še zlasti ne iz zgolj »procesnih« razlogov!) -in se niti ne poskuša zmanjševati njihove odgovornosti za napacne opredelitve in odlocitve -in se jim ne postavlja raznih spominskih znamenj. Oboje rehabilitacija in postavljanje spomenikov takšnim ljudem -je zavržno in obsojan ja vredno, tako kot njihova medvojna dejanja. Ljudje, ki zanikajo ali zmanjšujejo pomen zlocinskega obnašanja in ravnanja posameznikov, skušajo dejansko prevrednotiti oz. na novo (na)pisati zgodOvino z namenom zamenjati vlOgi rabljev in žrtev. Za zmago objektivne resnice pa se je takšnim prizadevanjem treba najodlocneje upreti in se zato seznaniti z dejstvi, da bosta zmagala etos in morala. Upam, da bo ta clanekvsaj malo prispeval k temu. Tudi soocenje z dogajanjem v Ormožu med leti 1941-1945 sproža zato številna vprašanja. Eno takih je, ali je mar v Ormožu že zmanjkalo poštenih in zavednih, pametnih, sposobnih in castnih ljudi iz preteklosti, ki bi si zaslužili javno spominsko znamenje (spomenik, spominsko plošco, knjigo ali brošuro), ali pa so pri sodobnikih zgolj potisnjeni v ozadje in pozabo zato, ker se govori le o nekaterih drugih in drugacnih, ki so danes politicno bolj sprejemljivi? Se bOjim, daje tako, a za v prihodnje bi bil zelo priporocljiv razmislek in razlikovanje med narodoljubjem ljubeznijo do domovine in sonarodnjakov ter nj ego vim nasprotj em -nacionalizmom in izkljucevanjemvsehdrugacnih.To namrecvodi le k medsebojnemu sovraštvu inkaki novi vojni. 55 VI. Povzetek koncu 1. svetovne vojne, ki pa so deloma ostala aktualna Ormož je, tako kot drugi kraji na Štajerskem., med 2. tudi po osvoboditvi. Tako lahko mirno zapišem., da za svetovno vojno placal visoko ceno okupatolju zaradi slovenske gudi ni bilo dobrih let vso prvo polovico 20. njegove nacisticne ideologije, kijezvojas"ko silo na rasni stoletja. Zaradi nakopicenih nasprotij v druz"bi je mir podlagi izvqjal raznarodovaino politiko na slovenskih trqjalle 23 let po koncani 1. svetovni vojn~ od konca 2. tleh. Izgon 120 najbog zavednih Ormožanov v tujino, svetovne vojneje nato minilo 46 let miruvsocializmu do prepoved uporabe slovenskegajezika, prisilno delo ter novega vojnega spopada na naših tleh, ko namje leta napotitve v tujcevo vojsko, pregoni in zapiranja 1991 koncnouspelo priti do lastne države. Kot da mirne odpornikov iz vrst OF, pošiljanje odpornikov v bi bil najbog zaželenavrednota,je tuditeh zadnjih29 let koncentracijska taborišca in streganja talcev so slutiti stanje neke prav posebne vojne med nami zaznamovali obdobje njihove okupacije, katere koncni Sloven~kijo bijemo sicerzvsemi drugimi sredstvi-le z cigje bilprikgucitev te lepe dežele knems"kemu rajhu in oro~em(še), ksre~ne. Skrqjnicasbi že bil za streznitev izkoreninjenje slovenstva na tem ozemgu. Kgub in prevlado zdrave kmeckepame~da bi si koncno spet okupato1jevemu nasigu (ob izdatni pomociposameznih zmogli izvoliti za naše predstuvnike in qjvišje voditege domacih izdajalcev) so se narodnozavedni domacini spoštovane gud~ ki bi si to zaslužili s svojimi visokimi sprva posamicno, nato pa vedno bog organizirano in cloves"kimi kvalitetami in predanim delom za dobro množicnozoperstavgali tujcu in prispevali knjegovemu naše domovine in vseh njenih gudi. Stakšno vizijo so se pregonu iz naše domovine. So pa ta njihova odlocali za upor proti okupatoljU in žrtvovali svoja prizadevanja spremgala vsa protislovja iz casa po živgenjanašipredniki. Viri Pisni viri so navedeni sproti, ustna pricanjapa hrani zapisana avtor. zahvala Moje prizadevanje in trud ne bi imela posebnega smisla, ce ne bi mogel rezultata svojega raziskovanja zgodovine mesta Ormož objaviti in tako nove vednosti o obdobju 1941-1945 prenesti še drugim gudem. Brez posluha Zgodovinskega društva Ormož in še posebej njegovega spoštovanega predsednika Toneta Luskovica to ne bi bilo mogoce. V njihovi strokovni publikaciji Zgodovinski zapisije tako v treh delih priobceno gradivo (ki ga v knjižni oblikidosedaj za mesto Ormožšeni bilo), kije pomembno zapoznavanjezgodovine našega mesta. Hvala tudi zgodovinskemu arhivu Ptuj inPokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormožza pomocpriiskanju dokumentovpo arhivih. Verodostojnost kakega dela in njegovega avtolja namreczagotovijo le podatki in dejstva, kijihje moc preveritivdokumentih (jn samo takšnesem uporabil in sijihzatotudiupalzapisati). Posebna zahvala gre našemu rojaku, pravniku dr. Alqjziju Trstenjaku kot dejanskemu avtolju vsebine III. poglavja oobdobju 1941-1945, ki sem ga skušal le cim bogjasno in verodostojno povzeti za potrebe pricujocega teksta. Brez njegovega zelo natancnega zapisa o velikonems"ki dobi iz Kronike mesta Ormož 1877-1956 ne bi imeli na vogo prakticno nobenega drugega verodostojnega vira, na katerega bi se lahko oprli pri raziskovanju medvojne zgodovine Ormoža. Hvaležen sem gudem., ki navdihujejo in so mi vzor. Taka sta spoštovana ustavna pravnika dr. Ivan Kristan in prof. dr.Janez Šinkovec, ki semju imel kot študent privilegij poslušati in se od njiju uciti. Dr. Kristan se še vvisoki starosti zelo jasnega uma kot eden redkih glasno zavzema, da mora Slovenija (kot pravna naslednica po razpadli Jugoslaviji) notificirati Avstrijsko državno pogodbo. Dr. Šinkovec pa namje kot študentom prava položil na srce: 56 »130!J kot to, da znaš zakone brati,je pomembno, dajih rl1Zl1mešI« Dejalje, da »bo njegovo pedagoško poslanstvo izpolnjeno, cenas bo naucil misliti«. Do dogajanja danes in v preteklosti mora clovekzavzetijasno stališce, ki pa si ga lahko izoblikuješ le zznanjem in rl1Zl1mevanjem. Izpita iz clovecnostiin širine umskega obz01ja danes marsikdo ne opravi -tudi med vrhovnimi in ustavnimi sodniki, ce so zgolj CYkobralci, saj s tem povzrocajo le nove krivice in novarazocaranja. 51 Nevenka Korpic' Zgodovina babištva in zdravstvene nege na ormoškem obmocjudo sredine 60. let 20. stoletja Prispevek govori o bogati zgodovini babištva in zdravstvene nege na ormoškem obmogu, ki sta skozi zgodovino doživgali številne spremembe. Predstavgeni so pomembni dogodki, podroga in posameznik~ki so do sredine 60. let prejšnjegastoleljasooblikovali in delovali na podrogu zdravstvene nege. Kljucnebesede: babištvo, zdravstvena nega, Ormož, dr. Majeric,bolnica Tudi v Ormožu so v preteklih stoletjih skrbeli za ustanovo v mestu.' Ceprav se v listini omenja že zdravstveno oskrbo mešcanov tako, kot je to bilo leta 1420, pa ga je uradno ustanovil Luka Szekely obicajno po drugih mestih na Štajerskem. Ormož 10.julija 1673. leta. Namenjenje bil oskrbi revnih je imel zaradi obmejne in prehodne lege mesta in bolnih somešcanov. V špital je bil lahko sprejet posebno veljavo. Mesto je dajalo mešcanom le tisti, ki je bil 10 let v okraju in je bil star in zašcito, v srednjem veku pa so se že pojavili prvi potreben pomoci. Sprejeli pa so tudi otroke brez poklici. Za zdravje v mestu je skrbel ranocelnik -staršev. Špitalski mojster je moral bolne veckrat wundarzt, »zdravstvena oskrba« okoliškega obiskati in spremljati njihovo moralno in kmeckega vaškega prebivalstva pa je bila zdravstveno stanje terjim nuditi potrebno pomoc. prepušcena kakšnemu domacemuranocelniku ali Za delovanje špitala sta skrbela mesto in zelišcarici.2 gospošcina. Zdravstveno oskrbo za reveže sta v Epidemija kuge je prizadela mesto leta 1692, o špitalu opravljala kirurg ali padar. Ta je enkrat cemer govorita dopisa, ohranjena v ptujskem letno brezplacno pregledal berace in reveže. V arhivu.' Med letoma 1721-1723 je v Ormožu npr. zacetku 19. stoletja so zaceli sistematicno zbirati delal Janez Boštjan zechI, »skušen ranocelnik« in podatke s podrocja sanitarno-zdravstvenih mestni sodnik.' Njegova naloga jebila med drugim razmer za obmocjecelotne dežele. sekcija/seciranje trupel za sodne potrebe. Manjše zdravstvene posege so opravljali tudi brivci, npr. Babis'1casluz"ba pušcali so kri, oskrbovali zunanje rane, zlome rok Podatke o ormoških babicah imamo že iz druge in nog, šivanje ran, puljenje zob. Podobno so delali polovice 18. stoletja.' Okrožni urad Maribor je z tudi padarji.' Najvec škode so naredili goljufivi dopisom leta 1777 obvestil ormoško mestno mazaci, fušarji, prodajalci »cudežnih« zdravil in obcino, da morajo vsa mesta, ki še nimajo strupov, ki so se pojavljali in delovali po sejmih.' nastavljene izkušene babice, le-to nastaviti v roku dveh mesecev. Ce mestu to ne ustreza, smejo ubožnišpital v Ormožu poslati na šolanje v Gradec kakšno kandidatko. Velja za najstarejšo socialno-zdravstveno Odgovor mestne obcine seje glasil, daje Ormož 1 Nevenka Korpic, kustosinja etnologinja, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož. 2 Ormož skozi stoletja V., str. 258. 3 Prav tam., str. 259. 4 Prav tam., str. 259. 5 Prav tam., str. 260. 6 Prav tam., str. 262. 7 Prav tam., str. 262. 59 revno mesto, ki je bolj podobno vecji vasi in si ne bo moglo privošciti šolane babice. To so navedli kot razlog za to, da kakšne že izšolane babice v okraju nimajo, obenem pa so poudarili, da bo zaradi narave dela nujno, da bo babica znala govoriti slovenski jezik, ki ga uporabljajo domacini. Zapisali so tudi, da si mesto sploh ne more predstavljati, kje naj dobi pošteno placo za nastavitev izšolane babice. Izmikanje mestne oblasti ni kaj dosti pomagalo, saj so kmalu zatem babico morali nastaviti. V Medicinsko-topografskem statisticnem popisu ormoškega obmocja iz leta 1842 so med drugim spodaj navedeni podatki o babicah v okrajih VelikaNedeljainOrmož.' »okraj Ormož:' V okraju delajo tri babice, kljub velikosti okraja je ena prevec glede na to, da so v bližnjem okolišu trije »izprašani porodnicaIji«. Terezija Hofer je leta 1809 diplomirala v Gradcu, stanuje v mestu Ormož in je dejansko okrajna babica. Iz okrajne blagajne dobiva za delo 40 goldinar jev. Ženske so z njenim delom zadovoljne. Jožefa Hartmanje diplomirala v Gradcu leta 1822, stanuje pri Sv. Miklavžu. Preživlja se z lastnim zaslužkom in do sedaj se ljudje nad njenim delom niso nikoli pritožili. Prav tako v Središcu ni bila od države nastavljena Marija Koleric, zato ne prejema nobene denarne podpore niti od okraja niti od trške obcine Središce, ampak je njen zaslužek odvisen od njenega dobrega dela.« »OkrajVelikaNedelja:lO V tem okraju delajo tri babice. Glede na velikost okraja je prav gotovo ena babica prevec, saj jo iz hribovskih predelov niti ne poklicejo k porodu. 8 Ormož skozi stoletja V., str. 264-266. 9 Prav tam. 10 Prav tam., str. 266. 11 Trg Središce, str. 192. Povsem dovolj bi bili že dve, da bi pokrili potrebe v vseh vaseh. Predvsem zaradi oddaljenosti krajevnega kirurga od vasi in gradu velika Nedelja, nezaupanja do njegovega dela in prezaposlenosti kirurga iz sosednjega Ormoža pa imajo tako vse tri dovolj dela. Naziv okrajne babice ima Rozalija Rekuschag iz Cvetkovcev, ki je diplomirala v Gradcu. Za delo prejema iz okrajne blagajne le 12 goldimlljev. Marija Brenholz iz Savcev je diplomirala v Mariboru, Uršula Haiser je diplomirala v Gradcu, toda po njo pridejo le v skrajni sili, sajje bilo že vec pritožb na njen slab odnos do ljudi.«o srediških babicah piše Fran Kovacicv kroniki Trga Središce, kjernavaja:" »Poleg zdravnika je za zdravstveno stanje ljudstva velike važnosti babica za porode. Tudi v tem oziru je vlada Jožefa II. marsikaj zboljšala. zaukazala je, da se morajo babice zadostno pouciti, kako treba pomagati pri porodih, in je silila na to, da se le izkušene babice smejo klicati na pomoc. 10.junija 1781je vlada izdala pouk za babice pri kršcevanju. Seveda so vladine naredbe zadele na mnogoteri odpor med ljudstvom; iz razlicnih vzrokov niso imele matere pravega zaupanja do »izkušanih« babic in še do današnjega dne se niso mogle povsod uveljavljati. L. 1978 je okrožna oblast brezpogojno zahtevala, da se v Središcu mora nastaviti izkušena babica, vsled tega je ormoška gosposka 20. januarja i. l. narocila, naj magistrat izbere primerno žensko, da gre k poucnemu tecaju v Maribor, najboljše takšno, ki že ima vtem kaj prakse. Magistrat je poslal neko Heleno Decko, a ker je ta bila že prestara, jo je ormoški oskrbnik poslal domu in narocil magistratu, da takoj, še isti dan, pošlje drugo sposobno osebo, ako bi pa to zamudil, jibo pozneje moralsamplacativožnjo v Maribor. 60 Središki magistrat se ni zmenil za to. 9. febrmuja 1798 je morala ormoška gosposka znovic ostro podregati in je poslala na obcinske stroške posebnega sla, ki je ostal tako dolgo v Središcu, da so dolocili sposobno žensko za tecaj. Koncnoje 11. februarja ormoška gosposka »vzela na znanje«, da je za to dolocena Kata Kralj (Krelius). Ker so zamudili priliko, s katero bi se bila lahko peljala iz Ormoža, so jo morali na svoje stroške peljati v Maribor in jidati potrebne novce za potrošek. Imenovana Decko je vkljub temu še naprej pomagala pri porodih, vsled cesar je ormoška oblast narocila magistratu 18. julija 1798, da ji to prepove in pazi, da bodo matere klicale le »izkušano babico« Kralj. Dne 23. septembra i. 1. naroca magistratu, da izkušani babici poskrbi stanovanje, in zopet opozarja, da nobena neizkušena babica ne sme izvrševatitega posla. Naslednja leta je tedaj imel trg »izkušano babico«, ki je imela prosto stanovanje v trški hiši št. 142 (sedaj št. 1). Opravila pa ni imela ta babica skoraj nikakršnega. Da pri središkem magistratu niso bili ravno posebno natancni v tem oziru, spricuje karanje od strani grašcinske gospode. Tako je 18. julija 1798 bilo prepovedano jemati druge babice kakor le izkušane, a magistrat se ni zmenil za to in je pustil še nadalje »neizkušano« babico Heleno Decko opravljati svoj posel, vsled cesar pravi grašcinski dopis z dne 22. septembra 1798, da je doslej sicer že bila znana neposlušnost središkega magistrata, a so mu zaupali vsaj v tem, kar se tice javnega blagra, a sedaj seje pokazalo, da i tu ima le ime magistrata, v resnici pa nic ne dela. Tudi drugaceje imela ta babica vsakovrstne sitnosti. 7. maja 1802 naznanja ormoška sodnija, da se je babica Katarina »Kreljusin« pritožila in šumar središki je to potrdil, da ji je Ana Borko na svoji (Borkovicini) hiši, kijije odkazana za stanovanje, snela vsa okna in vrata, tako da s svojimi otroki ne more od mraza obstati v hiši, zato se naroca magistratu pod naj ostrejšo odgovornostjo, da takoj na stroške zatoženke popravi vse, kakor je bilo prej, Ano Borko pa se takoj zapre in obsodi, obsodbo pa odpošlje v Ormož, obenem z zagovorom, zakaj ni takoj preiskoval pritožbe tožiteljice inji pomagal. Kako je magistrat izpolnil to povelje, ni znano. Vsekakor je bila ta babica zelo nepriljubljena. Proti njej so se 1. 1802 pritožili tržani Nikolaj Kocevar, Jože JakI, Jakob Plepelec, Filip Antolic, Miha Poljanec. Obravnava je bila napovedana 6. julija i. 1. v ormoški grašcini. Predmet tožbe ni razveden iz doticnih listin, bržkone je ženska imela precej hud jezik. Marko Kralj (Krelius), njen mož,je pajunija 1802 tožil Marijo Borko in njenega sinajakoba, da sta grdo ravnala (MiBhandlung) z njegovo ženo. Obravnava je bila napovedana 22. junija. Izid ni znan. Opravila torej ta »izkušana babica« ni imela veliko, matere so rajši klicale svoje navadne babice, katerih so bile vajene. Sicer pa mrtvaške knjige tistega casa ne zaznamujejo ravno veliko nesrecnih porodov, ki bi se koncali s smrtjo. Po eden tak slucaj je zaznamovan 1. 1729, 1737, 1741, 1755,1758,1761,1764,1765,1768, 1769,dvaslucaja 1788, dva slucaja1790, 1805 trije slucaji. Do 1. 1825 babice niso zaznamovane v krstnih knjigah, a 1. 1825 je zaznamovanih kar 9 babic, torej je na 7 mater po priliki prišla to leto po ena babica, ker je 1.1825 bilo 65 porodov. Šele od1.1839 se v krstnih knjigah redno zaznamuje, je li babica izkušena ali ne. od 1. 1839 do 1900 se nahajajo v krstnih knjigah naslednje izkušene babice: Liza Zorec (1839), Marija Kolaric (1839), Agata Žabnek (1841), Marija Rakuša, Liza Zobovic (1856), Ana Masten (1867), Ivana Hoffer, pozneje omožena Hanželic (na Grabah, 1868), Ana Horvat (1886, pozneje omožena Zollenstein), Liza Glavnik (1894), Katarina Lesnikar (1894, v Trnovcih v macinski župniji). 61 ,/. .. ! Wallner z medidnsko kirurškega liceja v Gradcu, 10. april 1815. 1 n..;,.i~~1 hrani: ZAP, Zbirka listin, št. 195. ,/. .. ! Wallner z medidnsko kirurškega liceja v Gradcu, 10. april 1815. 1 n..;,.i~~1 hrani: ZAP, Zbirka listin, št. 195. PO l. 1830 se število babic zmanjšuje, »izkušane obcine in Marija Zadravec za vzhodni del Ormoža, babice« polagoma prevladujejo, okoli l. 1856 že v za Ivanjkovce, Loperšice in Pavlovce. Zelo znana vecini slucajev pomagajo »izkušane« babice, babica na ormoškem obmocju pa je bila v drugi novejši cas so »neizkušane« tako redke, kakor so polovici 20. stoletja tudi Marija Caf iz Ivanjkovcev. bile pred 100 leti »izkušane«.« Leta 1910 so v srediških krstnih knjigah navedene naslednje babice:12 Helena Škorjanec, Elizabeta Še sredi prejšnjega stoletja so imele ženske na Glavnik,13 Katarina Glavnik/4 Marija Bezjak, Marija ormoškem podeželju veliko otrok. Predvsem pri Vesenjak, Helena Mlinaric, Marija Lašic in Ana revnih družinah niso bili zmeraj veseli novega Ivanuša. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je družinskega clana, še posebej, ceje bil pri hiši že babištvo prevzela domacinka Otilija Lah, kakšen otrok. V takih primerih se je ženska porocena Ožek (1887-1969). Babiški poklic je odlocila za skrivni splav, ceprav je ta veljal za opravljala do upokojitve (decembra 1960), ko joje smrtni greh. Koje ženska šla rodit, so rekli, da gre v zamenjala Kristina Cavnicar (roj. 1932), porocena Rim. Porodnici je pri porodu pomagala babica, po janežic, iz Grab. To je bila zadnja klasicnababica v katero je šel po navadi mož. V mestu in v okolici središki župniji, kije delala še po letu 1970. Zadnja Ormoža so bile izkušene in celo diplomirane leta pred upokojitvijo je opravljala patronažno babice že v stari jugoslaviji, ki so imele na hiši službo po domovih.Najbolj znana ormoška babica tablo z napisom. Znane starejše ormoške je bila jožica Radoš, ki jo starejši Ormožani diplomirane babice pred drugo svetovno vojno so pomnijo kot Radoševo babico, za svoje najdražje je bile: Kuhariceva, Polakova, Majcenova pri bila to njihova mamika. Poklic babice je opravljala Tomažu, jožica Radoš za zahodni del ormoške 40 let, od leta 1932 do leta 1972. PO koncanem 12 Središce ob Dravi. Kronika 1910-2010, str. 539. 13 Elizabeta Glavnik: rojena Kunst v Obrežu leta 1866, umrla leta 1935, po domace Vracovka. Bila je preizkušena babica. Z babištvom se je ukvarjala še v visoki starosti. 14 Katarina Glavnik: rojena Ploh leta 1866 v Središcu, umrla leta 1952, po domace Kupcekova. Bila je preizkušena babica. Še po prvi svetovni vojni sta pri porodih pomagali obe, Vracovka in Kupcekovica. 62 šolanju je bila najprej zaposlena v mariborski casu je opravljala babiško službo v Zlataru v bolnišnici. PO opravljeni praksi je dobila prvo hrvaškem Zagorju in Krapini. PO drugi svetovni zaposlitev kot babica za obmocja Gorišnice, vojni pa se je z družino ponovno vrnila in stalno Cvetkovcev in Velike Nedelje. Med drugo vojno je naselila v Ormožu in se tukaj tudi zaposlila kot bila njena družina izseljena na Hrvaško. V tem terenska babica.1s DRŽAVNA BABI!lKA !lOLA V LJ U BLJANI. ----------------------------------~---------------------------- D 1 PLO M A Predsedn1k ln clana kom1e1le za. lzprde"anle ucenk drž.bablške šole " Llubllanl potrlulemo,da. le BAU MAN N Terezlla., rolena. l2.X.l92l " S".Lovrencu na. Dra.nkem pollu,obclna. S'f.Louenc na. Dra.nk8111 pollu, srez Ptuj, redno dO'fršl1a. bablškl teca.l te šole 1n z o d 1 1 c n 1 m uepehom opra.'fll a pred n~l lzplt lz bablšt'fa.. Ko le prlsegla,da bo 'festno lzpo1$je'fala 8'foje -dolžnoBH, lo--pl'oglai5_ li.. 'elWler.,~l-1e-~&4~~·~&t~1..:;;t..."'--_i blško prakso. V dokaz t8lllU jl da.jemo to dlp1omo,kl t!IIC jo s'fojerocno pod:p1eall 1n opr811111l s pecatom drža'fne bab1ške šole 'f Ljubljani. V Llub1janl,dne 31.jullja. 19~$. Predsednlk lzpra.še'falne komlslje: ....r:!?~.~~ rf :r--0r ~ c • •..IM. ~. . UdA. P.r.;jclan 1.44.~?1..~*L \ Babis"ka diploma Državne babis'Ke šole v Ljubljani Iiz leta 1945. Hrani: PMPO, enota Ormož. ~ oporodno usposabljanje v Državni babis'Ki voli v Ljubljani leta 1932.Jožica Petek prva leve. Foto hrani družina Granduc, Ormož. 15 Neznano o znanih, 2018. 63 Državpa babišk~ špla v, Ljubljani IMedicinski pribor za terensko babico. Iz zapušcine lRadoševe babice. Hrani: družina Granduc, Ormož. Kot danes je bila tudi takrat skrb babic za ženske v nosecnosti, med porodom in v poporodnem obdobju. Glavno delo babice je bila pomoc v casu nosecnosti in pri porodu, po porodu pa skrb za novorojencka in porodnico. V kmeckih družinah " o .. " ~ -.'. ~, c3i~kwJ;.w.r~'i ILO ~"'",LWuAil.J J.0 fW if a..f1' ~rJ-"'~ ~e;.' . k '71 W: uw JtICUV ~~( Petek (por. Radoš) iz Državne babis"ke iz leta 1934, ter diploma o uspešno opravljenem I I~nl'7nil1 na tej šoli leta 1935. Hrani: družina Granduc, Ormož. so bile razmere za porodnice do sredine 60. let 20. stoletja zelo slabe. Takrat ženskam še na misel ni prišlo, da bi šle rodit v bolnišnico. Bil je drugacen cas, saj so ženske rojevale in trpele doma. Babice so potrebovale veliko casa, da so se prebile do oddaljenih kmetij. PO terenu so hodile peš ali se vozile s kolesom, tudi z vozom so se kdaj pripeljali po njih, ne glede na vremenske razmere, tudi pozimi in po snegu. Ceste so bile slabe, veliko je bilo blatnih klancev, po okoliških hribih pa je bilo veliko revšcine. Drugace je bilo na ravninskem delu, kjer so bile vecje kmetije in so kmetje kar dostojno živeli. Na avto pa niti pomisliti niso smele, saj teh sprva še ni bilo, pa tudi po letu 1960 jih je bilo zelo malo; asfaltiranih cest tudi ni bilo. Tudi alkoholizma ni manjkalo. 64 Nosecnice so po potrebi prihajale na preglede kar opravljenega splava je pogosto nastopila peš domov, npr. k Radoševi babici v Ormož. Pri zastrupitev, posledicno tudi smrt. Zaradi velikega porodu je bila v veliki meri uspešnost poroda števila abortusov v takratnem casu so se ormoške odvisna od babice same, saj je bila prisotna samo babice usmerile v družinsko svetovanje o zašciti babica, brez zdravnika. Ocetje pri porodu niso pred nezaželeno nosecnostjo. To je bila ena težjih prisostvovali, ampak so cakali v sosednji sobi. nalog zanje in za družino. Prizadevale so si za Domaci so pomagali babici pri porodu na razlicne individualno obravnavo oskrbovanca in skrb za nacine, npr. segreli so ji vodo, prinesli brisace, njegovo telesno, duševno, socialno in duhovno kakšne pripomocke ipd. To je bil cas, ko so ženske pocutje. povprecno rodile tri do štiri otroke, nekatere pa Sredi šestdesetih let so zacele ženske iz ormoškega tudi sedem, osem ali celo vec otrok. Hudo je bilo v obmocjavse pogosteje rojevati v bolnici, babice so družinah, kjer sta se porocilahlapec in dekla, sajje zacele opravljati patronažno službo in skrbeti za bila njuna družina povsem odvisna od novorojencke po prihodu iz bolnišnice. gospodarjev. Ustanavljati so zaceli tudi posvetovalnice za žene Zelo dolgo babice za svoje delo niso dobivale in otroke, kjer so dodatno delale tudi medicinske placila in so pomagale zastonj. Placila so bila sestre in babice s terena. Postopoma pa so odvisna od usmiljenja družine, ki so jim podarile dobivale tudi pomembno vlogo v zdravstveni npr. jajca, kruh, kakšno kokoš ipd. Babice so bile vzgoji žensk, njihovih družin in širše skupnosti. prisotne tudi pri obredu prvega kopanja Ormoške babice so bile svojemu delu iskreno in novorojencka. Primarno pa so spremljale in globoko predane. Z vsakodnevnim neposrednim skrbele za otrokovo zdravje v prvih dneh in tednih terenskim delom s porodnicami, z otroki in s njegovega življenja. svojci so prispevale k vecji kakovosti, Babice so pri svojem delu uporabljale razlicne prepoznavnosti in krepitvi vloge zdravstvene instrumente, npr. škarje, kateter (s katerim so nege na širšem ormoškem obmocju. dojencku iz pljuc potegnila sluz, ce jo je imel), rokavice, pincete, lizol (tekocino za razkuževanje), metrski trakec (za merjenje dojenckove velikosti), tehtnico za tehtanje novorojencka ipd. Vse skupaj so imele pospravljeno in pripravljeno v veliki crni torbi. Kadar so se odpravile na teren, so od doma nosile vse, od rjuh, plenic in najnujnejše opreme za novorojencke, saj niso nikoli vedele, kakšne bodo razmere v hiši, kamor so jih poklicali. ob poklicu babice so morale nehote opravljati še delo socialne delavke. Bili so primeri, ko so morale iz svoje shrambe kaj vzeti, da so lahko po porodu porodnici ponudile vsaj toplo juho. Do zacetka 70. let so bili splavi prepovedani. Na skrivaj so jih opravljale »vaške mazacke« z raznimi zvarki ali s babica Otilija Novak drži v narocju dojencka. tehnicnimi pripomocki. Zaradi nestrokovno '''~~,..;.;.~ ob Dravi, v40. letih 20. stoletja. družina ožek, Ormož. 65 Sestre križniškega reda v ormoški bolnišnici zavidljivo raven kirurg izrednega znanja in V Slovenijije bila leta 1899 ustanovljena redovna sposobnosti dr. Anton Hrovat. Bil je eden prvih bolnišnica v Ormožu, ki stoji na zahodnem robu kirurgov na svetu, ki je operiral nepretrgoma mesta Ormož. Zgradil jojenemški viteški križniški vsakodnevno od šestih zjutraj do dveh popoldan. red. O tem prica še zmeraj ohranjena marmorna Pri njem so iskali pomoc bolniki iz širšega plošca, pribjena ob vhodu v bolnišnicno kapelico, obmocja.Bolnišnicaje bila sodobno opremljena in s slovenskim napisom »Trpecemu cloveštvu dobro založena z medicinskimi pripomocki. Leta postavil nemški križniški red«. od ustanovitve pa 1928 je dobila RTG aparat in izolirnico.16 Nego do leta 1948 je delovala kot splošna bolnišnica, bolnikov je prevzelo sedem redovnic iz maticne upravljal jo je križniški red s pravico javnosti. hiše v Brežah. Usmiljene sestre križniškega reda Bolnišnica je zacela delovati 2. decembra 1898. so bile zaslužne za sloves bolnišnice, kije veljala za Njeno svecanoodprtjeje bilo na praznik sv. Jurija, vzorno urejeno ustanovo, same pa so postale 24. aprila 1899. Bolnišnico je zgradil nemški pojemhumanostimedljudmi.Kojebilaleta1899v viteški red na cast in proslavo 50-letnega ormoški župniji ustanovljena redovna bolnišnica, vladarskega jubileja cesarja Franca Jožefa I., so sestre križniškega reda prišle v naše kraje. V bolnišnica se je tudi poimenovala po njem kot skupnosti križniškega reda so sestre od zacetka Bolnišnica cesarja FrancaJožefa. V njej so delovale delovale predvsem kot neutrudne strežnice redovnice križniškega reda, ki so zaradi svoje bolnikom." Obiskovale so tecaje za nego bolnikov humanosti in žrtvovanja postale pojem in druge šole. V bolnišnici so delale kot neutrudne humanosti med ljudstvom. veliko bolnikov je strežnice in bolnicarke, hkrati pa so negovale prihajalo zaradi kirurških posegov. V takrat bolnike po domovih. Letno je nego in zdravniško ustanovljeni splošni bolnišnici, ki je veljala za eno pomoc prejelo nad 1000 bolnikov. Usmiljene izmed najlepših tega reda, so bili kirurški, interni, sestre so delovale pod vodstvom glavne sestre ginekološki in ortopedski oddelek ter splošna Jožefe in razen dela z bolnimi so skrbele za ambulanta, po letu 1945 pa tudi porodnišnica. V gospodarjenje, v ta namen so kupile dve hiši s njej je bilo okrog 40 porodov mesecno. ob pripadajocim zemljišcem. Potreba po vedno ustanovitvi je ormoška bolnišnica veljala z 32 vecjem številu sester za delo v bolnišnici je posteljami za eno izmed najsodobnejših redovnih narekovala sklep generalnega svetega reda, da se bolnic. Število postelj se je povecalo s 35 na 54. za sestre in vzgojo redovnega narašcaja poleg Letno nego in zdravniško pomoc je prejelo nad bolnice sezida še sestrski dom. 1000 bolnikov. V tem casuje dvignil bolnišnico na 16 Zgodovina Psihiatricne bolnišnice Ormož, str. 162. 17 Skupnost sester je v srednjem veku zaradi nesrecnih okolišcin propadla, sredi 19. stoletja, leta 1842, pa jih je veliki mojster reda spet ustanovil na Tirolskem. Leta 1918 je bila ustanOVljena samostojna sestrska provinca tudi v Ormožu. a že veliko pred tem so bile sestre nepogrešljive pri pomoci v redovni bolnišnici v Ormožu. ki je bila ustanovljena leta 1899. Med obema vojnama je bilo sester veliko, ustanovljenih je bilo vec postojank po Sloveniji, patrom križnikom so pomagale pri socialnem in karitativnem delu. Leta 1948 pa je državna oblast tudi njim odvzela premoženje in jim prepovedala delati v redovni obleki. Imamo podatek, da je leta 1951 kar 61 sester križniškega reda delalo v civilni obleki v javni upravi. Smele so sicer živeti po svojih pravilih. a v civilni obleki. To pomeni, da kot redovnice nikoli niso nastopile v javnosti. Posebno bolece je bilo zanje to, da so ostale brez svojega redovnega doma. Šele leta 1961 so s svojimi prihranki kupile hišo v Ljutomeru na Trgu Jakoba Babica 3 in si uredile možnost za skupno življenje; prva predstojnica je takrat postala s. Elizabeta Dobrun. Pozneje je dolga leta vodila skupnost s. Lavrencija Pignar. od leta 2000 s. Mirjam Belaj. Postojanka je postala provincialna hiša, pozneje se ji je pridružila še hiša na Ptuju in v Ormožu. Od leta 2010 so bile sestre prisotne samo še v Ljutomeru. 66 razšle, zaposlovati pa so zaceli ! ,.. ~ medicinsko osebje. Takratnega t I zdravnika dr. Karla Praunseisa so premestili v ptujsko bolnišnico. Na pobudo Sekretariata za zdravstvo je bila \" _ ... bolnišnica po ukinitvi TBC preusmerjena d. D· ~. O~ ens '. 'h" v b 1 v k b ' a. Dr. .... V pSI Iatncno o nisnico. 1. o to ra , l 1, O~ ~.V\.. ~ f f /l 't.t }' ,liP lj,' 1966 je bil ustanovljen pSihiatricni (t v. '} vyv, (JI '(1 J./JV .. 1] ~ • I tt'fl,{;t/J/J' ,/ j~f/YV1~l.l.· ~ oddelek kot sestavni del ptujske I .~~~ 1 ~\) ",tqf /,1,.,.,. "~J I ,"/J ~ ..t,... bolnišnice. Namen bolnišnice je bil, da . .' " ti .......' , , • . nudi psihiatricno oskrbo in zdravljenje IOrmoška bolnišnica. Razglednica, zac. 20. stoletja. Hrani: PMPO, enota Ormož. prebivalcem ožjega ormoškega in Med obema vojnama je želela jugoslovanska ptujskega obmocja, dela bistriškega in oblast bolnico podržaviti, zato je red leta 1918 v gornjeradgonskega obmocja, Ljutomera z okolico Ormožu ustanovil samostojno sestrsko provinco in Prekmurja. Na podrocju zdravstvene nege so za Slovenijo, ki sije kmalu pridobila dovolj mladih zaposlili zaposlene medicinske sestre in slovenskih sester. Sredi dvajsetih let 20. stoletjaje bolnicarke, ki so na podrocju svojega dela red sklenil urediti socialno skrbstvo, zato je dosledno sledile temeljnim nacelom, to je nastala leta 1925 sestrska postojanka v komendi strokovnosti, humanosti, moralnosti in eticnosti. Velika Nedelja, dve leti pozneje pa so še v Vospredjesvojegadelasopostavilepacienta,kije Muretincih ustanovili dom za ostarele, kjer so enkraten in neponovljiv v casuin prostoru in zato sestre skrbele zavarovance. v skupini najvišjih vrednot njihovega Postojanke so se po vecini vzdrževale same, le vrednostnega sistema. Osrednja vrednota bolnica v Ormožuje potrebovala vecjopodporo od medicinske sestre je torej postala skrb za reda, ceprav so sestre veliko postorile s socloveka. povecanjem lastne ekonomije. Ko jo je ob koncu Leta 1979 je prišlo do združitve ptujskodruge svetovne vojne okupator hotel porušiti, so ormoškega zdravstva v Zdravstveni center jo s pasivnim odporom, saj niso hotele zapustiti Ptuj-Ormož, TOZD Psihiatricni oddelek. 10. marca bolnišnice, tudi rešile. Znan ormoški zdravnik v 1988 je dobil ime Zdravstveni center dr. Jožeta takratnemcasujebil dr. Carf. Potrca Ormož-Ptuj, TOZD Psihiatrija Ormož. Konec aprila 1948 je vlada Ljudske republike Zacetek samostojnosti ormoške bolnišnice in Slovenije Splošno bolnišnico v Ormožu zaprla, jo izlocitev TOZD-a iz ZC sta se zacela s 27. preuredila in preimenovala v Bolnišnico za TBC in septembrom 1990, ko je nastala Psihiatricna pljucne bolezni. Bolnišnica je bila opremljena s bolnišnica Ormož, ki so jo 10. aprila 1996 takrat najsodobnejšimi sredstvi za zdravljenje organizirali v skladu z Zakonom o javnih zavodih v pljucnih boleznih. Imelaje tudi zobno ambulanto Javni zavod Psihiatricna bolnišnica Ormož.Med in organizirano delovno terapijo. Bolniki so se v leti 1964 in 1975 je bila glavna sestra bolnišnice casu zdravljenja ucili raznih obrti, zlasti Teodora Cic,višja medicinska sestra, (nadan 1. 10. pletarstva in šiviljstva. Njihove izdelke pa so 1966 je bilo zaposlenih 11 srednjih medicinskih prodajale razne ormoške trgovine. Usmiljene sester in 5 bolnicarjev), od leta 1975 je to delo sestre so se po mnogih letih dela v bolnišnici prevzela Majda Kecek, višja medicinska sestra, 67 dipl. org. dela (nadan30. 9.1999 jebilo zaposlenih 7 višjih medicinskih sester s takratnim podiplomskim dvosemestrskim študijem, 33 srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 4 pripravniki, tehniki zdravstvene nege). Medicinske sestre so sodelovale kot clanice v zdravstvenih timih. Na podrocju ZN so zaceli uvajati procesne metode dela, kije bila dokoncno vpeljana leta 1996. Tako se je zacel uvajati sistematicen in celostni pristop k pacientu, delo medicinskih sester paje postalo dokumentirano. Zaposleni so bili medicinske sestre in zdravstveni tehniki, odgovorne medicinske sestre so imele opravljen takratni podiplomski tecaj ali specializacijo. Majda Kecek je bila leta 1993 imenovana za namestnico direktorja za poslovne zadeve, v obdobju med leti 2001 in 2017 pa je opravljala delo direktorice zavoda.'" oktobra 2009 je delovno mesto pomocnice direktorice za podrocje ZN prevzela Majda Horvat, univ. dipl. org. To obdobje zaznamujejo aktivnosti na podrocju razvoja sistema vodenja kakovosti v zavodu ter implementacija organizacijskih in strokovnih standardov.Januarjaleta 2019jenjeno deloprevzelaKsenijaPirš.19 Sanatorij Dr. Majerica Leta 1927 jedr. Otmar Majericv Ormožu ustanovil sanatorij za zdravljenje revmaticnih bolnikov z visokofrekvencnimi žarki, ki je imel mednarodni sloves. Pri svojem delu je uporabljal metodo »knajpanja«20 po zdravniku dr. Kneippu in posebno metodo »oživljanja celic« po dr. Zeileisu iz Gallspacha, imenovano tudi »zeileisova metoda«." V sanatorijuje imel aparat s 450 tisoc volti napetosti, ki je bil izdelan po nacrtih slavnega zdravilišca v Gallspachu." Z metodo, ki je temeljila na visokofrekvencnem elektromagnetnem polju, je zdravil kronicna obolenja, predvsem revmatska in išias. Z visokofrekvencnimi žarki pa je zdravil tudi arteriosklerozo, bolezni želodca in živcev, motnje menstruacije in vse ženske bolezni, glavobol. Za dame je uvedel metodo, ki jim je z elektricno masažo oblikovala telo in mišice, jih krepila in izboljševala odpornost proti boleznim. Za delovanje sanatorija je v Ormožu kupil pritlicno hišo cevljarja Jurija Curina (št. 56), nekdaj last zdravnika dr. Antona Žižka, ter jo zaradi potreb delovanja sanatorijanadzidalzaeno nadstropje." Komenjeni hišije prizidal še eno hišo (št. 61). V zgornjem delu nove hiše so bili namešceni stanovanjski prostori, v pritlicju pa elektroterapija oziroma ordinacija. Hišo svojega oceta cevljruja Majerica, ki je stala nasproti (št. 58),je preuredil v gostilniške prostore, kavarno in bar. V vse tri hišeje kot prvi napeljal vodovod, saj gadotakratvmestuniimelšenihce." 18 Pred tem je bil dolgoletni direktor ormoške psihiatricne bolnišnice dr. Ma~an Pregl, ki je bil zaslužen tudi za samostojnost ormoške bolnišnice in pri katerem je bila gospa Majda Kecek glavna sestra. 19 https:/lwww.pb-ormoz.silzdravstvena-nega.pridobljeno februar 2020. 20 Pri metodi knajpanja gre za menjavanje tople in mrzle vode, pri cemer ut~ujemo telo in tudi duha. S tem spodbudimo vegetativni živcni sistem, sprostijo se mišice, telo pa znova najde svoje ravnotežje. Postopek vecinoma opravimo kot hojo po manjših bazenckih, globokih do kolen. Topli bazen ima praviloma temperaturo od 36 do 38 ·C, hladni pa okoli 15 ·C. V topli vodi naj bi se zadržali dlje kot v mrzli, in sicer okoli pet do deset minut, v mrzli pa okoli pet do 30 sekund. Terapija se vedno zacne v topli vodi, nato se nadaljuje v hladni. Postopek izmenjavanja tople in mrzle vode je priporocljivo ponoviti najvec dvakrat do trikrat. Spletni vir: https:llelle.metropolitan.si/lifestyle/telo-in- 0 @ O .u,bni:>.IO\I Ljublj:lI1:1 ® Btl:/o\lca ® (ID 7"hok Vrhni\";t 0 ""'" o ® * @ rSB"* O 0 bSrcb ~®II Z prtiit O , ~goS('Jo ~~ 'mo rn';\IO ~... (ID 's"8 Nov,', OBDOBJE 1876 -1900 .... @ ~ lela 1880 proda Južna železnica (III odsek O® O * o Hrpc.>lje< ~ S'''k\ Zagreb •Korlo~o( Madžarskim državnim O Kotin.! Karlo\'lK' O železnicamiMAVI. Dob~ Lela 1884 preidelaRudollavažel.znicalKR81 Q!!Y in l'lnka dliavno železnica 1I1111'(e50nko krolievedliavn.železnirelkkI181. O ~O 18 ~ :.....=..-__-=kkltl _ __ MAV O ----=M""~ ItmLI -----T.I;';;ii ---~~ *IL~..j:mjtpr\llDC1:loaasebDiPfOiI lželeznis"ke proge v letih 1876-1900: Pisalo se je leto 1907, ko je bila (odprtje proge je povezava ukinjena in proga odstranjena bilo 26. junija 1907) vzpostavljena železniška Puconci-Hodoš-d.m. (povezava do postaje povezava Murska Sobota-Hodoš in v nadaljevanju Puconci je obratovala le za tovorne namene). do Kormend na obmocje sedanje Madžarske. Na Povezava je bila ponovno predana v uporabo 16. žalost je bila 31. maja 1968 oz. 1. junija 1968 maja 2001. 3 Takrat Dolnja Lendava. 4 Takrat Kis Czel-industrijsko središce. 5 Dostopno na: http://www.vlaki.jesenice.net/zanimiv13.html. 80 Pisalo se je leto 1924, ko je bila izvedena Tako so lahko Ormožani po krajših poteh potovali železniška povezava Ormož-ljutomer-Murska v Avstrijo preko Radgone, na Madžarsko pa preko Sobota (odprtje proge je bilo 22. novembra 1924). Murske Sobote inHodoša. S:d.tburg o o p()rc~ 0 o o Cel ovec Dunaj 8udimpd t:l OBDOBJE 1918 -1945 le~ 1914 se Juloo leiezni(Q (SB ) raziOlmilO, njeneploge invozniporkprevzameio OrtlMleleleznKeklOli"neSIIS, li se lero 1929 preimenLlieio v JugosilMInske drtlM1elelezn•• (JO/) ol)Sloj«(' Pro):c IIOH' prUJ,:1: ~JOŽ--- OBi_ FS MAV===---- Pisalo seje leto 1968, koje bila žal ukinjena (dne 1. 6. 1968) 1 železniška povezava (Murska Sobota-Puconci-Hodoš in v nadaljevanju na obmocje sedanje Madžarske. Del proge, dolg 5,3 kilometre med Mursko Soboto in Puconci,je ostal Sallbufi Dun:lj o o Ikljal O o o Cd o\,;· I .... Drago Hartner, Leopold Berce (ustreljen kot talec 30. marca 1942), Milena Berce (roj. Petovar, ustreljena talka 2. oktobra 1942), Drago Košmrlj, Draga Nemec Humek, Marjan Vesenjak (padel kot 1'Ir'lri';7r'1r1 2. februarja 1942), Jože Kerencic(ustreljen kot talec 27. decembra 1941). 1 Rajko Topolovec, upokojeni dipl. ing. org., Ptuj. BOŽIDAR BORKO (1896-1980, Gomila), novinar, publicist, prevajalec, urednik, ... Domaca osnovna šola, gimnazija v Varaždinu. Knjižna dela: Hvala vam, knjige, Na razpotju casa, Srecanja,... JOŽE KERENCIC (1913-1941, Jastrebci), osnovna šola doma, uciteljišce v Mariboru, univerza v Ljubljani. Leta 1939 je prevzel službo prof. na mešcanskišoli v Radgoni. Dela: Mati išcemojstra, študija o zemljiških odnosih v jeruzalemskih goricah, vec crtic in slavnostnih govorov, nekaj napisanega je ostalo v rokopisu in se je izgubilo. Kot študent v Ljubljani je bil predsednik kluba »Njiva«, katerega clani so bili kmecki študentje. Stanoval je skupaj z drugimi študenti tega kluba v hiši Za gradom štev. 1 (Košmrlj, Hartman, Berce, Vesenjak, Milena Petovar, ...). Klub je bil v sporu s klubom »Triglav« na univerzi (clani delavski študentje, Kardelj, Kidric, Šentjurceva, Kraiger,...). Na predvolilnem zboru 2 Slovenci ne bi imeli svoje države, ce ne bi imeli lastne knjige! Na svetu so stomilijonski narodi z lastnim jezikom, a brez knjige, zato ne morejo imeti lastne države. 3 Nagrobni spomenik, ki so mu ga postavili prijatelji pri Sv. Bolfenku, ni ohranjen. 4 Drago Košmrlj, 1987, str. 10 (slika 1). 97 v Ljutomeru, 15. septembra 1935, je bil nenapovedan govornik Društva kmeckih fantov in deklet. ob revolucionarnem govoru so nanj streljali jugoslovanski orožniki, zadeli so njegovega spremljevalca iz istega kraja in društva g. Mavrica.Najunijski plenarni seji Kominteme v Moskvi 1. 1937je bil skupaj s še tremi clani iz kluba Njive od KPS ovaden za trockist&, za kar je Stalin zahteval »smrt«. 27. decembra 1. 1941 so ga ustrelili Nemci kot talca v Mariboru. Skupen grob z ostalimi izdanimi tovariši je na centralnem pokopališcuv avstrijskem Gradcu. CIRIL VNUK (1942, jastrebci), slovenist. PO industrijski šoli v TAM-u, je delal kot orodjar v Metalni. ob delu je koncal prvo stopnjo na filozofski fakulteti za slovanske jezike. Poucevalje na Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu. Leta 2012 je napisal Slovar severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom, v katerem je 3.600 prleškihbesed. Napisalje tudi veccrtico navadah in šegah Prlekov. ob lektoriranju Zbornika -ob 400-letnici cerkve pri Sv. Bolfenku na Kogu l. 2007, je zbornik obogatil s crtico O šegah naših ljudi. Leta 2019 je izdal pesniško zbirko Pocvetaje -v domacemnarecju. TONCEK LUSKOVIC (1949, Lacaves) pravnik, zgodovinopisec, politik, sodelavec zbornika Ormož skozi stoletja in avtor številnih zgod. clankov. Podrobneje je predstaVil vinogradniškega strokovnjaka Antona Puklavca z Vitana in slovenskega izseljenca v ZDA Vincenca Cankarja iz jastrebcev. Leta 2009 je napisal obsežno kroniko rojstnega kraja Koga Proucuje tudi kulturne zgodovinske spomenike kraja. je predsednik Zgodovinskega društva Ormož. MARIJA ZALAR (+, Ljubljana). Nekdaj je bila uciteljica pri Sv. Bolfenku na KOgu, po vojni se je na Kog vrnila kot upokojenka. Kraj in dobri ljudje so se ji kot nekdanji uciteljici za vedno zapisali v 98 srce. Kot upokojenka je na Kogu živela bolj samotno življenje. Pokopanaje v rojstni Ljubljani. Leta 1931 je ob proslavi ISo-letnice prve šole na Kogu (4. junija 1931) napisala knjigo Prigodnice ob 150-letnici šole (1781-1931) pri Sv. Bolfenku na Kogu nad središcem ob Dravi. Na spletu je navedeno še delo Spomenka za desetletnico vladanja nj. vel. kralja Jugoslavije 1921-1931. Po vojni je pisala pesmice v revijah Ciciban in Pionir. veckratje imela navado reci: »Na Kogu so tako dobri ljudje, podarijo mi vec, kot bi vLjubljani dobila za penzijo.« RAJKO TOPOLOVEC (1937,jastrebci), dva razreda nemškega pouka v šoli za cerkvijo, kijo je postavil sin Marije Terezije Jožef II. Po osnovni šoli sem nadaljeval še tri leta v »granicarski baraki«, nato koncalše dva razreda nižje gimnazije v Ormožu in dva razreda v Ljutomeru, srednjo tehniško šolo (TSŠ) pa v Ljubljani. Kot metalurg sem se 1. 1957 zaposlil v TGA Kidricevo, kjer sem delal vso delovno dobo. Med delom sem se izobraževal še za dipl. ing. organizacije dela. Kot kulaški sin v srednji šoli nisem dobil štipendije, zato sem bil vseh osem let v breme staršem. Po upokojitvi sem postal alternativni pisec o »svincenihletih na podeželju« in »brezrazredni družbi«. V samozaložbi sem izdal šest knjig in objavil cez dvesto raznih clankov. Sem clan združenja Aktivnih izumiteljev Slovenije -ASI. Izvirne prototipe sem razstavljal doma in v tujini in prejel vec priznanj. Sem tudi clan zgodovinskih društev v Ormožu in v Kidricevem. Likovni ustvarjalci ROZINA (Borko) ŠEBETIC (1927, jastrebci), v osnovno šolo je hodila v domacem kraju, srednjo paje dokoncalana Šoli za umetno obrt v Ljubljani. Leta 1965 je diplomirala na Pedagoški akademiji v Mariboru. Med Ptujcani je znana kot »njihova« uciteljica risanja. Še kot upokojenka je zelo plodovita likovna umetnica. Svoj talent še vedno prenaša na »svoje« upokojenske vrstnike in leta 1994je prejela prestižno priznanje -oljenko sodeluje na slikarskih razstavah doma in v tujini. Mestne obcinePtuj za podrocjekulture. Za svoje delo je prejela vec priznanj in nagrad, JOŽE HLEBEC (1935, Lacaves), bil je moj sošolec pri Sv. Bolfenku na Kogu. Ima »posluh« za naivno rokodelsko spretnost, ki jo s pridom tudi uresnicuje. Njegovo dvorišce in dom sta pokazatelja njegovega ustvarjanja. Pogosto restavrira in predeluje stare vinske sode v uporabne stole in mize (nekaj teh lahko vidimo v razstavnem prostoru v Košarkini hiši). osebe, ki so svoje znanje prenašale na mlade STANKO CURIN (1929-2017, Kog), vinar svetovnega slovesa in prejemnik številnih prestižnih nagrad in priznanj. Kot prvi zasebni slovenski vinogradnik je leta 1971 ustvaril lastno steklenicenje visoko kvalitetnih vin. Leta 1985 je izvedel prvo slovensko ledeno trgatev in pridelal prvo ledeno vino pri nas. Leta 2004 je kot prvi v Sloveniji pridelal tudi posebno penino iz ledenega vina po klasicni metodi.5 Posvecena mu je tudi leta 2004 izdana monografija. lpapež vRimu in cesar v Tokiu. Foto: last avtorja. JOŽKO Ooško) TOMAŽIC(1910-1980, Vitan), pisal deklet) doma in v okoliških krajih ter v okraju je krajše politicne in strokovne prispevke v Ptuj; bil je tudi podpredsednik Zveze kmeckih casopis Rodna gruda. Bil je ustanovitelj vec fantov in deklet (ZKFD) Dravske banovine društev, npr. DKFD (Društvo kmeckihfantov in Slovenije. Leta 1937 je bil s predsednikom Zveze 5 Je tudi pricevalec moje knjige Podaljšano partizanstvo, saj je bil v komunizmu obtožen, da je sodeloval s protikomunisticnimi bojevniki -Matjaževe vojsko (križarji). 99 Avtor prispevka si štejem v cast, da sem pri Stanku poskušal vino, ki sta ga pila tudi Kronovškom povabljen na olimpijske igre v Berlin, kjer je bil gost Hitlerjevega ministra za kmetijstvo. To je bil tudi eden izmed razlogov, da je takrat iz Nemcije v rojstni kraj pripeljal enega najmodernejših traktorjev, kakršnega ni bilo dalec naokrog. Povojna oblast ga je zaprla in obsodila na smrt. Obtožbe se je rešil s kompromisom, da je posestvo prostovoljno vpisal v domaco KOZ-o (kolhoz), kateremu J' e na koncu tudi ~ožko Tomažicin Franc Munda ob poslušanju radia leta 1928. IFoto: last Viktorja Munda. sam predsednikoval. Bilj e gonilna sila dogajanja pri Sv. Bolfenku in v okoliških krajih. sušilnico sadja, ki je bila prava posebnost dalec Leta 1938 je kot predsednik Društva sadjarjev in naokrog. V letih elektrifikacije rojstnega kraja je vrtnarjev pri Sv. Bolfenku v Jastrebcih postavil bil predsednik njenega odbora. FRANC MUNDA (+,Vodranci); bil je tehnicno izobražen poznavalec kmetijske mehanizacije. V mladosti se je ukvarjal tudi z radioamaterstvom. Spominjam se ga kot znanega »mlatilnicarja«. Kot napreden Slovenec, lastnik radia je bil za casa nemške okupacije zaprt v nacisticnem taborišcu Dachau. V casu povojne obnove našega kraja je bil pri S v. Bol fen kutudi en man dat Predavatelji nadaljevalnega tecaja za mlade kmetovalce l. 1954.6 Foto: last avtorja. predsednikKLO Kog. VIKTOR MUNDA (1934, Vodranci); sin Franca, MILAN KOLARIC (Vodranski Vrh, Lacaves), kmetovalec in prav tako tehnicno izobražen. Je upokojeni carinik, poznavalec zbirateljev tudi poznavalec polpretekle krajevne zgodovine, starodobnih traktorjev in lastnik starodobnika zato mi je lahko veliko povedal za mojo knjigo traktorjaSteyr. Ustanovitelj STEYRKLUBAKOG, »Vesmešter« in tudi za knjigo Podaljšano ki je 1. 2014 organiziral Državno tekmovanje v Partizanstvo. Znan je tudi kot «izumitelj« stroja oranju starodobnih traktorjev naVitanu. (kot prikljucka na traktor) za izdelavo zidne opeke. 6 Rajko Topolovec, 2009, str. 169. 100 l prvenstvo v oranju sstarodobniki na Vitanu l. 2014 v organizaciji STEYR kluba KOG. Foto: last Milana Kolarica. prvenstvo v oranju sstarodobniki na Vitanu l. 2014 v organizaciji STEYR kluba KOG. Foto: last Milana Kolarica. IVAN KUTNJAK (Gomila, Kog) kmetovalec in preteklega stoletja. Kot »vesmešter« SI Je po aktivni clan STEYR kluba Kog in izumitelj vec vojni, ko v kraju še ni bilo elektrike, postavil v kmetijskih strojev in priprav (»samohodka« za Jastrebcih vetrno elektrarno. obiranje sadja), tudi obnovitelj -restavrator staromodnih traktorjev. ROBERT KOŠAR(+), ucitelj na Osnovni šoli pri Sv. Bolfenku na Kogu, vinogradnik, organizator, PETER OREŠNIK (+, Ciganija, Jastrebci), prijatelj generala Maistra, publicist. kmetovalec, domaci živinozdravnik in ucitelj na gospodarskem tecaju za mlade kmetovalce ANA KOŠAR (+), žena Roberta Košarja, medicinska naKogu v petdesetih letih preteklega stoletja. sestra z Dunaja, dobrotnica, zaprta zaradi povojne obnove cerkve. Svojo »Košarkino hišo« JOŽE KLANjCAR (+, Jastrebci), kmetovalec, jepodarilakraju;danessepostopomaobnavlja ekonomist, udeleženec NOB, ucitelj in spreminja v prostor kulturnega dogajanja gospodarskih tecajev za mlade kmetovalce na naKOgu. Kogu v petdesetih letih preteklega stoletja. Povzetek ANTON TOPOLOVEC (+, Jastrebci), kmetovalec, Sestavekje namenjen predstavitvi ljudi, ki so v našem priložnostni pisec clankov v cebelarju in kraju na kakršen koli nacinprispevali hkulturni podobi Sadjarju. Ucitelj na gospodarskih tecajih za kraja.7 Spredstavitvijo je povezano tudi dejstvo, da se mlade kmetovalce na Kogu v petdesetih letih lahko na koga pozabi, upam, da sem zajel vse. Literatura Drago Košmrlj, Hiša za Gradom št. 1, Ljubljana, 1987. Leksikon Spodnjega Podravja. Leksikon znanih Slovencev. Helena Srnec, Prleška dUša, Središce ob Dravi, 2014. Rajko Topolovec, »Vesmešter«, Ptuj, 2017. Rajko Topolovec, Vse je za povedati -spisi in pisma, Ptuj, 2009. 7 Sestavek sem pripravil že ob krajevnem oziroma kulturnem prazniku 27. decembra 2018 v svojem rojstnem kraju, ki pa potem žal ni bil predstavljen. Po mojih izracunih, je v zacetku tega stoletja v mojem rojstnem kraju vec oseb z nazivom doktor znanosti, kot je bilo še v zacetku prejšnjega stoletja nepismenih. 101