irw
^v LJUBLJANI j

AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINa DAILY NEWSPAPER
i1 -t
NO. 225
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 23D, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Zanimive vesli i i življenja ameriških lr Slovencev
Hrvatski dnevnik "Svijet," ki jzhaja v New Yorku, je nedavno ga Priobčil oster uredniški čla-"ek Pr°ti gl. predsedniku H. B. ^ajednice Ivanu Butkoviču, katerega dolži zavezništva z ele-menti- ki "delujejo za uničenje ln zasužnenje hrvatskega naro-a- S tem nedvomno misli dr. aveliča in njegove pristaše, ki 1 a'iji> Avstriji in Nemčiji ro-varijo proti Jugoslaviji. "Svi-očita Butkoviču, da finan-c"o in moralno podpira list "Ne-zavisna hrvatska država," ki se ogreva za odcepljenje Hrvatske Jugoslavije s pomočjo Rima, Dunaja in Berlina.
V	Jolietu se je pri delu v tovarni smrtno ponesrečil rojak Matija Sandol, star 37 let, doma iz Bresta na Primorskem. Tu zapušča ženo in štiri otroke.
Rojak Anton Gradi&ar se je v Barbertonu ponesrečil v tovar-Gonilna veriga na kolesu mu •le potegnila roko med zobčasto kolo ter mu deloma strla prste in deloma jih odtrgala. Rojak Gradišar je sicer na potu okrevanja, toda ni mogoče povedati, kakšne bodo posledice.
Mrs. John župec v Barbertonu Je imela nesrečo, da ji je nova Peč na plin eksplodirala. Mrs. ZuPec pa je imela pri tem še toliko sreče, da je pravočasno odmaknila glavo, sicer bi bile Posledice sti-ašne. Mrs. župec je ravno, "kenala" paradižnike. Hobila je opekline po nogah, kjer se je razlil sok paradižnikov.
V	Barbertonu se je morala podvreči operaciji Mrs. Jakob Novak. Operacijo je srečno prestala in se nahaja sedaj na domu pod zdravniško oskrbo. Družina Novak se je pred več meseci preselila v Barbertcn prijazni dom.
Hitler izdal povelje za mobilizacijo
Nemčija mora biti pripravljena "za vsak slučaj," pravi Hitlier. Milijone Nemcev je lahko mobiliziranih v kratkem času. Povelje je vzbudilo strah v Nemčiji zlasti med starejšimi možmi, ki so doživeli strahote in grozote svetovne vojne. Ali namerava Hitler v resnici udariti na Francijo? Rusija pazno zasleduje gibanje mobilizirane Nemčije.
Berlin, 22. septembra. Nemški fašistovski diktator Hitler je včeraj izdal tajno povelje vsem nemškim moškim, ki se nahajajo v starosti od 25 do 45 let, da morajo biti pripravljeni vsak čas na mobilizacijo.
Sleherni izmed njih je dobil natančno tiskana povelja, iz katerih lahko razvidi, kdaj in kje se mora prijaviti, kadar pride povelje iz Berlina. To povelje je povzročilo po vsej Nemčiji velik strah, zlasti med starejšimi moškimi, ki so se udeležili svetovne vojne in poznajo vse njene grozote.
Ti starejši ljudje na zunaj sicer kažejo navdušenje za Hitlerja, toda kadar se privatno sestajajo, tedaj govorijo vse drugače. Povelje je napisano tako, kot da namerava Nemčija vsak čas udariti na sovražnika.
Sleherni moški ima natančno izpisano, kdaj se mora javiti, v
katero vojašnico mora dospeti, kaj in koliko sme prinesti s seboj, in kaj mora storiti v slučaju,, da se preseli v drugo mesto. Povelje je popolnoma podobno mobilizaciji.
Povelje se glasi: "Kakor hitro je izdano mobilizacijsko povelje
se morate javiti dne......
ob ... . uri, v....... ne da bi
čakali nadaljnega povelja. Vojaške listine morate prinesti s seboj.
"Ako dobite slučajno novo povelje, tedaj morate prvotno povelje uničiti in se ravnati po novih odredbah. Ako se slučajno preselite, tedaj prečitajte paragraf 3 na drugi strani tega povelja."
Kdor zgubi to listino, mora takoj javiti se bližnjemu vojaškemu, poveljniku, sicer bo kaznovan. Na drugi strani listine je sledeče povelje:
"Kakcr hitro ste poklicani k
mobilizaciji, morate prinesti s seboj dve spodnji srajci, dvoje spodnjih hlač, tri pare nogavic, dva para čevljev, blanket, jopič, pokrivala za ušesa, rokavice, bi-sago, mal šotor, vojaški pas, bi-sago za kruh, steklenico, kuhinjsko posodo, nož, vilice in žlico.
"Vse to bo plačano iz državne blagajne, kadar dospete na svoje mesto." So še druga podrobnejša poročila, ki dajejo nadalj-na navodila moškim.
,Francija se čudi temu mobilizacijskemu povelju in računa, da je nemška "pripravljenost" v prvi vrsti obrnjena proti Franciji. Tudi v Rusiji z vso pozornostjo zasledujejo položaj in računajo, da bo v kratkem tudi na Japonskem izdano enako povelje.
Rusija je v zvezi s Francijo za slučaj napada od strani Nemcev, toda Rusija bi imela več kot dovolj opraviti, ako bi bila hkrati napadena od Nemčije v Evropi in od Japonske v Aziji.
Anarhisti ubili Štiri osebe Strašna nesreča rojakov
v Havani, Kuba
v svoj
Vest iz domovine
Mrs. Marija Tekauc, 1023 E. 72nd Place je dobila žfalostno vest iz domovine, da ji je 27. avgusta umrla ljubljena mamica Marija Mišic v Martinjaku pri Cerknici. Umrla je v visoki starosti 78 let. Ranjka je bila rojena na Blokah, vas Volčje. Njeno dekliško ime je bilo Modic in je bila pokojna sestra dobro poznanega John Modica, ki je pred več leti umrl v Clevelandu. Pokojna zapušča v sina Lovrenca, ki je posestnik v Martinjaku. V Clevelandu zapušča sina Fl-anka in hčer Mary, poročeno Tekauc. Naj bo pokojni blagi ženi ohranjen častni spomin!
Policisti iz New Yorka
Poleg tega, da je vsa cleve-landska policija mobilizirana te dni radi konvencije American Legion, imamo v Clevelandu tu-^ 65 mož od državne policije in 500 policistov ter 500 ognjegas-cev iz New Yorka, ki pomagajo delati red. Navzoč je tudi new-yor§ki župan.
p Zvezna sodnija
*rvič v zgodovini mesta Cle-elanda se je pripetilo, da je bi-a ZVezna sodnija v Clevelandu ZaP*"ta včeraj, na navadni po-slovni dan. Zaprta je bila, ker s°dniki niti porotniki radi parade American Legion niso mogli Prispeti v mesto.
Skupna "društva
v N°C0j je seja skupnih društev župnije sv. Vida. Lepo se prosi vse zastopnike in zastopnice, da so gotovo navzoči.
Havana, Kuba, 22. septembra. V poslopje časopisa El Pais je bila včeraj zagnana dinamitna bomba, ki je porušila poslopje, in obenem je bila porušena tudi bližnja katoliška cerkev, 40 minut predno se je začela prva maša. Štiri osebe so bile pri tem ubite in nad dvajset ranjenih. Poleg tega je pa eksplozija povzročila silno škodo. Policija je kmalu po razstrelbi naredila pogon na glavni stan socialistične in anarhistične stranke, kjer je aretirala 26 članov iste kot osumljence. Katoliška cerkev je popolnoma uničena in le čudežu je pripisati, da je ostal kip Matere Božje nepoškodovan. Bomba je naredila za nad en milijon dolarjev škode. 900 poslopij je prizadetih. Poslopje časopisja je bi'o bombardirano, ker je do-tični časopis baje simpatiziral z uporniki v Španiji.
-c.-
Zastonj je trud
Nepoznani zločinci so nameravali vlomiti v novo državno trgovino z žganjem na 6129 St. Clair Ave. Toda njih trud je bil zaman, kajti trgovina ima take varnostne naprave, ki povzročijo, da je policija nemudoma na mestu, kdor hoče ha nepošten način priti v trgovino. Tudi to pot se je policija oglasila v dveh minutah potem, ko je bil poskusen vlom. Vlomilci so morali pobegniti, ne da bi kaj odnesli. Listnica uredništva Naročnik. Tozadevno bo "Ameriška Domovina" točno po-
Iz Indanapolisa, Ind., se nam poroča: Preteklo ne-dttljo- sf je v bližini Indi-anapolisa pripetila težka avtomobilska nesreča. Trije mladi fatiti, stari po 20 let, so se domenili, da se peljejo v Chicago in so stavili, da bodo prišli tja v treh urah, kar je zelo pretirano. Toda spotoma jih je nesreča zadela, ko so vozili blizu mesta Frankfort po 85 milj na uro. Na nekem ovinku so zgubili kontrolo in se zarinili z avtomobilom v 15 čevljev globok potok in tam so bili dve uri, predno je prišla pomoč. Pri tem je bil ubit Frank Grabner, član društva št. 45 JSKJ. Joseph Kocjan, ki je tudi član JSKJ, se nahaja v skrajno kritičnem položaju v bolnici. Ni upanja, da bi okreval. Ima zlomljeno nogo in ves obraz po-rezan ter prebito lobanjo. Kocjan se je šele pred nekaj dnevi vrnil iz bolnišnice in še ni bil prav zdrav. Tretji mladenič je bil sin nemških staršev, Louis Heinlein. Pač žalostno! Boljše je malo počasneje voziti, toda sigurno.
Eddie Simms
Naš priljubljeni rokoborec Eddie Simms-Simončič (Hojer-jev) bo imel v Central Armory v Clevelandu dne 30. septembra precej težavno prof esionelno
ročala. Imeli bomo najmanj tri, ^orbo z Leroy Haynesem.
mogoče štiri registracijske dneve, ko vam bo dana prilika, da se registrirate v volivni koči za predsedniške volitve. Registrirati se morajo tudi oni, ki so se od zadnjih volitev preselili.
Ponesrečni legijonarji Kot naznanja policija se je tekom konvencije American Legion dosedaj ponesrečilo že 193 legijonarjev pri raznih "zabavah," s katerimi se kratkočasijo tekom konvencije. Trije legij o-narji so umrli.
Haynes je poznani ameriški rokoborec, ki je zbil italijanskega "bika" Primo Camera. Mi želimo Edditu kar največ uspeha.
Legijonar v uradu
Včeraj se je zglasil pri nas Mr. John Gorše, bivši vojak ameriške armade, ki se mudi na konvenciji American Legion v Clevelandu. Mr. Gorše prihaja iz Chicage in kot je izjavil mu v Clevelandu fino ugaja. Good luck, John!
Zadnja postojanka pred Madridom padla
. Talavera, Špapska, 22. septembra. Iz glavnega stanu fašistov se poroča, da je padlo mesto Maqueda, ki je zadnja utrjena posto janka špartskih loj al i stav na križpotju med Toledom in Madridom. Mesto Maqueda je samo 43 milj cd Madrida.
Maqueda se je podalo upornikom, potem ko se je predalo mesto Santa Olala. Uporniki so včeraj vkorakali v Maquedo, ne da bi kje naleteli na kak odpor. Zavzetje Maquede je silnega pomena za upornike, ki so dobili sedaj nov pogum.
----c--
Pazljivi Mr. Arko
V	St. Clair hotelu, ki se nahaja na E. 9th St., in kjer je nastanjenih 35 legijonarjev, je izbruhnil včeraj ogenj ,ki je povzročil $55,000.00 škode. Vsi prebivalci so morali pobegniti. Ogenj bi se še bolj razširi, da ga ni pravočasno opazil Mr. Jos. Arko, 981 Addison Rd., ki je opazil prihajati dim iz nekega okna v hotelu, nakar je obvestil požarno brambo. Ognjegasci so pozvali legijonarje, da zapustijo hotel, toda legijonar j i so mislili, da je vse skupaj samo šala, in šele, ko jim je pod nogami začelo goreti, so pobegnili iz poslopja.
Balincarska tekma
V	nedeljo 26. septembra se bo vršila balincarska tekma na prostorih Slovenskega Doma na Holmes Ave. Začne se ob 2. uri popoldne. Več nagrad bo razdeljenih. Direktorij prijazno vabi ljubitelje tega športa!
V bolnici Vera Florjančič se nahaja v
Prosimo!
Pred šestimi tedni smo napisali v "Ameriški Domovini''' naj nikar ljudje ne ustavljajo našega urednika na javnih cestah in ga vprašujejo glede državljanstva. Ameriško državljanstvo je preresna zadeva, da bi se v naglici razpravljala na cestah, v gostilnah ali v drugih javnih prostorih. D očim naši naročniki sledijo temu in prihajajo v naš urad za pojasnila, pa jih je še vedno mnogo preveč, ki niso naročniki, ki ya dobro vedo, da naš urednik dobro pozna vse tozadevne postave. Tekom zadnjih šest tednov — šteli smo jih in si zapomnili — je ustavilo urednika na cesti ali v javnih lokalnih nič manj kot 57 oseb, da jim da informacije za državljanstvo. Ker ne čitajo časopisa, seveda ne vedo, da javna 'ulica in javni lokal nista prostor za tako razmotriva-nje, pač pa le uradni prostori ali pa šola, ki bo odprta v četrtek 1. oktobra v dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. ob 7. zvečer. Na cesti se srečata dva znanca in fte pozdravita, tako resnih zadev kot je pa ameriško državljanstvo ne ne razpravlja na ulicah in v javnih lokalih. Prosimo upoštevanja!
-o-
Abesinija je ie vedno regularna članica Lige narodov
Geneva, 22. septembra. Bivši abesinski cesar Haile Selassie je včeraj doživel zmago na zborovanju Lige narodov, dasi je le začasna. Kljub silnemu protestu od strani Italije, da Abesinija ni več samostojna in torej ne more biti zastopana na konferenci Lige narodov, je slednja dovolila vstop abesinski delegaciji.
Abesinski cesar se je pripeljal z zrakoplovom iz Londona v Genevo, kjer je v svojo veliko radost izvedel, da so abesinski delegati dobili sedeže pri zborovanju. Laška delegacija se včerajšnjega zasedanja ni udeležila.
Mussolini je poslal v Genevo vest, da če bodo priznani delegati Abesinije, katero deželo je Italija podjarmila, da laška-delegacija ne bo navzoča pri zborovanjih Lige narodov.
Španski uporniki zmagujejo na vseh frontah. Afriiki Mavri drvijo proti Madridu, Vlada poklicala vse sposobno moštvo pod orožje
Gibraltar, 22. septembra. Vlada republike Španije se nahaja v resni nevarnosti. Vojna sreča se je včeraj obrnila na stran upornikov, ki zmagovito prodirajo proti Madridu. Predsednik in ministri v glavnem mestu so pripravljeni za beg.
Vojni minister v Madridu je poklical pod orožje slehernega moža, ki je zmožen nositi orožje. Toda od njih se ne pričakuje dosti, prvič, ker orožja primanjkuje, in ker so miličniki neizvež-bani za vojno.
Vladne čete so izpraznile mesto Santa Ollala, ena predzadnjih točk pred Madridom. V Guadarrama gorovju so uporniki utrdili svoje točke tako, da lahko preidejo k napadu. Guadarrama gorovje brani dohod k Madridu.
Pri Oivedi in Busca, kjer so se vladne čete dosedaj najbolj hra-
bro držale, so lojalisti prešli v defenzivo. Najbolj važno pristanišče v severni Španiji, Bilbao, stoji pred padcem. Ko pade Bilbao, ne bodo imeli španski lojalisti nobenega večjega pristanišča več za dovoz potom morja.
Najhujši boji se vršijo še vedno okoli trdnjave Alcazar. Uporniki kot socialisti so enako odločni, da morajo zmagati. Stotine mrtvih pada dnevno na obeh frontah. Posredovanje tujezem-;kih poslanikov, da se umakne ženske in otroke iz Alcazar j a, ni uspelo. Uporniki se ne podajo.
španska vlada je poklicala v vojaško službo že policiste iz vseh mest, ki so še v rokah lo-jalistov. Klanje se nadaljuje z nezaslišanim barbarizmom, tako r.a strani upornikov, kotna strani lojalistov. Nobenega prizana-šanja se ne pozna.
Roosevelt pride
Kot naznanja kongres-man Young, pride predsednik Roosevelt v Cleveland okcli 15. oktobra, in bc imel govor v mestnem stadionu, kamor gre lahko do 100,000 ljudi. Natančni dan še ni definitivno določen. Medtem se pa trudita republikanski kongresman Bolton in bivši mestni manager Morgan, da pregovorita republikanskega kandidata Landona, da pride v Cleveland in govori. Landon dosedaj še ni ničesar obljubil.
-0-
Poroka
Preteklo soboto se je vršila v Frontenac, Kans., poroka Mn Henry Markovitza, ki je sin dobro poznane Mrs. Julije Marko-vitz iz Frontenaca in Miss Mary Karlinger, hčerke družine Louis Karlinger iz Franklin, Kans. ženin in nevesta imata v Clevelandu mnogo prijateljev in znancev. Mladi par se bo ustanovil v Clevelandu in mu uredništvo želi obilo sreče in napredka.
Prosta zabava
Vodstvo WPA projektov v Clevelandu nam naznanja, da bo imelo v prihodnjih dneh več glasbenih prireditev, in sicer v pondeljek 28. septembra v državni blaznici na Turney Rd.,
kjer bo igrala ciganska godba. Poverilni odbor Lige narodov j V sanitoriju v Warrensville se je odobril poverilnice vseh dele-[vrši ob 6. zvečer 30. septembra gatov, razven abesinskih. To po- godbena prireditev, za brezpo-meni, da abesinski delegati lah-jselne pa bo igral isti dan na ko zborujejo, dokler se vsa zbor-'Lakeside Ave. in E. 17th St. nica narodov ne izjavi nasprot- "Muscovins" orkester ob 7. zve-
no. Najbrž bo vsa zadeva prišla pred svetovno razsodišče.
-o- ,
Iz domovine
čer.
Mi s. Roosevelt boljša
Iz Washingtona se poroča, da se je zdravje predsednikove žene
dospela brzojavna vest, da se na haja na parniku "Paris," ki dospe iz Havre jutri v New York,
City bolnici; obiski niso še dovo-|rojak Mr. John Nachtigal,
ki se vrača iz obiska v domovini. Dobrodošel!
Iz bolnice
S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana iz bolnice Miss Evelyn Svete, ki stanuje na 809 Rud-yard Rd. In iz St. Alexis bolnice je bil pripeljan na dom Mr. Svete Vozel, 13611 Diese Ave. Obema želimo, da čimprej in dobro okrevata.
V urad August Kollandra je precej zboljšalo in da bo v nekaj
Pri Mr. Gorniku
Pri Mr. John Gorniku na 6217 St. Clair Ave. stanuje te dni sar-žent newyorske policije, Irec po rodu. S seboj ima tudi ženo in hčerko. Saržent je član newyor-ške policije in veteran svetovne vojne, ki je spremljal newyor-škega župana v Cleveland na konvencijo American Legion. Mr. Saržent iz New Yorka, ki je delegat na konvenciji American Legion, je ves presenečen nad gostoljubnostjo Slovencev. Je to mož;1.k precej nad šest čevljev visok, krasne rasti in lepega ob-Inašanja, Mr. Gornik je prav vesel svojih newyorskih veteranskih gostov.
Državljanka
Mrs. Ana Bubnič nam sporoča, da je postala ameriška državljanka 22. julija. Vprašuje nas, zakaj ni bilo njeno ime tedaj sporočeno v listu? Uredništvo ugotavlja, da dotičnega poročila ni dobilo od sodnije, kot običajno. Ako je še kdo, ki je isti dan postal ameriški državljan, naj nam prijazno sporoči. Saj veste, da se naše uredništvo zelo zanima za take zadeve.
Ogromna podpora
V zadnji številki "Glasila K. S. K. J." čitamo, da je omenjena podporna organizacija od svoje ustanovitve do 31. avgusta letos, izplačala raznih podpor v skupnem znesku $6,016,698.00. To je naravnost ogromna svota. Nadalje se poroča, da je tekom sedanje jubilejne kampanje mladinskega oddelka pristopilo 1023 članov in članic, kar je visok rekord za organizacijo.
Iz New Yorka
Mr. Marian Mihaljevič nam pošilja pozdrave iz New Yorka, kamor se je podal na povabilo Cunard družbe, da si ogleda največji parnik sveta "Queen Ma-
ljeni. Kristina Marie Strah sej pa nahaja v Polyclinic bolnici v sobi št. 205 ter so obiski dovoljeni. Obema želimo skorajšnjega in popolnega okrevanja. Matt Hinkel umrl V Clevelandu je umrl Matt Hinkel, eden najbolj poznanih ameriških referentov v rokobor-bi. Radi svoje poštenosti je bil I splošno spoštovan.
dnevih lahko zapustila bolniško1 ne postelj.
Trgovska zveza
članom Progresivne trgovske zveze se naznanja, da se vrši ja-ko važna seja v četrtek 24. septembra v Slovenskem domu na Holmes Ave. Po seji bo tudi nekoliko zabave.
Več študentov
Na razne elevelandske univerze se je letos vpisalo 1108 več dijakov kot lansko leto, kar je tudi znamenje, da so se Časi izboljšali.
V svojo hišo
Družina Mr. John Sporarja, ki je stanovala prej na 1564 E. 45th St., se je sedaj preselila v novo kupljeno rezidenco na 18305 La Salle Ave. v Notting-hamu.
Preselitev
Mr. Frank Znidaršič, tajnik društva A. M. Slomšek št. 16 S. D. Z. se je preselil iz 1397 Addison Rd. na 1256 E. 71st St., kar naj vzame Članstvo na znanje.

& t
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Ave.
Published dai'y except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Amerike in Kanado pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Sing'e copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3d, 1879
No. 225, Wed., Sept. 23, 1936
Če urednik ni informiran
Nedavno smo zapisali v Ameriški Domovini splošno znano vest, da se je izrazil socialistični kandidat za predsednika Zed. držav, Norman Thomas, če on ne ho izvoljen, je edini kandidat vreden podpore delavcev, sedanji predsednik Roosevelt.
Ta naša novica je pa silno razburila nedržavljanskega urednika Janeza Jonteza, ki nas je javno vprašal, kje da smo pobrali to novico. Well, mi Jontezu ne bomo pripovedovali naših virov, naj si jih poišče. Kadar bo toliko časa v politiki kot smo mi in ko bo postal enkrat ameriški državljan, bo tudi take in enake politične vesti našel v velikih ameriških dnevnikih.
Ampak kaj bo pa Jontez napravil zdaj, ko je prišel z enako izjavo zadnjo soboto politični urednik največjega elevelandskega ameriškega dnevnika, The Cleveland Pressa, Mr. Richard Maher in zapisal, da je socialistični kandidat Thomas toliko pošten, da ve, da nima nobene prilike biti izvoljen in želi, da bi bil izvoljen v novembru Roosevelt. Ali bo zdaj tudi Mr. Maherja Jontez potipal in ga vprašal, kje je dobil tako novico?
Če nam Jontez ne verjame, da je Mr. Maher res to napisal zadnjo soboto, naj pogleda v njegovo.kolono na uredniški strani.
Ubogi Jontezek, kakšen politični revček je pač. Kar zapiše, je budalost in dan za dnem se bolj jasno kaže, da taki uredniki, ki niti državljani niso in se v politiki niso udejstvovali, pač ne bi smeli še posegati v globoka politična vprašanja.
Ljubi Jontez, le kar brez skrbi se zanesi, da naš list prinese vselej jako zanesljiva politična poročila". Le pazno vsak dan prečitaj Ameriško Domovino, se boš marsikaj naučil iz nje, ki ti bo še prav prišlo, če boš kajidolgo za urednika seveda. Če pa misliš biti samo zamašek za silo, potem pa, seve, nima nobenega pomena začeti študirati politike in ostani raje to, kar si bil — nič, deljeno z dvema.
Jontez je napovedal od prvega dneva, ko je postal zamašek za silo na uredniškem stolcu, boj klerikalizmu. Vse, kar reče ali stori katoliški duhovnik, je od muh in po Jon-tezevem katoliški duhovnik ne bi smel delati drugega kot držati se svojega poklica. Se reče, če bi bilo po njegovem, niti tega bi ne smelo biti, ker so, po Jontezevem, duhovniki poklic brez potrebe na tem svetu.
Kaj bo zdaj rekel Jontez, ko je elevelandski monsignor Smith (torej katoliški duhovnik) priboril delavcem pri elevelandski cestni železnici večjo plačo? Torej kar napravi katoliški duhovnik, je klerikalizem. Če je to res, potem je tudi čisto; navaden klerikalizem, kar je storil monsignor Smith za delavce?
In kaj bo rekel Jontez zdaj, ko se je izjavil Father Coughlin, da bi raje videl, da bi bil izvoljen socialist Thomas, kot pa Roosevelt? Ampak, ne verjamemo, da bi temu rekel Jontez klerikalizem, ker se je Rev. Coughlin potegnil za socialiste. Ne, klerikalizem to ni, ker je klerikalizem samo tedaj, kadar kak duhovnik brani ideale in principe katoliške Cerkve.
Da, da, doslednost pa taka pri teh naših "naprednja-kih!"
prijatelji so slavijencema pripravili veselo presenečenje s prireditvijo surprise party. Veselo petje in ubrana godba je značila, da se vse raduje z uglednima slavijencema. Naše čestitke.	#
V sredo praznujeta Mr. in Mrs. Michael Lah, 25 letnico zakonskega življenja. Kdo je Mr. Michael Lah, ni potrebno povdarjati, ker je splošno poznan v naselbini in drugod po svojih kronikah in dopisih v Ameriški Domovini. Ves čas bivanja v Ameriki je posvečal svoje delo in misel v narodni borbi. Ves prosti čas je vedno žrtvoval kulturnim, prosvetnim in narodnim ustanovam. Boril se je vedno v prvih vrstah za narodni razvoj v tujini brez oddiha in počitka. Njegovo ime najdemo skoro v slehernem zapisniku naših že minulih kot tudi še sedaj obstoječih narodnih ustanovah. Skoro vse svoje življenje je posvečal veliko pažnjo našim narodnim čitalnicam, pevskim zborom in .jugoslovanski misli. Povest njegovega življenja bi bila debela knjiga neumornega narodnega dela. V stari domovini ima brata dr. Ivana Laha, ki je mednarodno splošno poznani in priljubljeni pisatelj.
Družina Michael Laha ne ljubi bučnosti življenja, ampak se zadovoljuje s skromno tišino, ki jo diči v idealu čiste volje. Michael Lah si ne išče kričeče reklame niti ne javnega hvalospeva, ampak se zadovolji, če zasejano seme obrodi za-željeni sad.
Ob 25 letnici srečnega zakonskega življenja se pridružujemo tudi mi in Mr. in Mrs. Michael Lah želimo mnogo nemotene sreče.
Joško Penko, zastopnik Amer. Domovine.
Razen drobiž
Anton Dolgan, ki že dolgo let vodi Hardware trgovino, renovira svoje prostore na 15617 Waterloo Rd. Novi trgovski prostori bodo zelo obširni in lepi, tako da bodo eni najlepši v tej stroki na vzhodni strani mesta. Priznati je marljivemu trgovcu veliko trgovsko podjetnost, ki bo v kredit narodu in v ponos naselbine. Začasno pa, dokler ne bodo vsa dela dogotovljena, pa postreže svojim odjemalcem na istem prostoru v ozadju trgovine.
Joe Brodnik .18611 Muskoka Ave. se ponaša na svojem vrtu z največjim fižolovim strokom, ki meri polnih 32 palcev dolžine. Brodnikova družina se je pred letom dni preselila v lastno hišo iz 61. ceste. Prijazni družini se> zelo dopade živeti v naši naselbini radi komodnosti, dobi-ega zraka in tišine, ki vlada v okolici.
John Rožanc, trgovec na Waterloo Rd., je dne 17. t. m. doživel presenečenje, katero so mu pripravili ob rojstnem dne-
vu prijatelji. Veselo razpoloženje na "surprise" je pokazalo, da ima naš dolgoletni trgovec in požrtvovalni narodni borec veliko število prijateljev.
V	soboto je bilo veliko presenečenje za Peruškovo družino, ki živi že 25 let zadovoljno življenje sedaj na 14814 Hale Ave. Otroci in prijatelji so napravili ob priliki 25 letnice za-k o n s k e g a življenja surprise party, ki je do zadnjega kotička napolnil obširno dvorano v S. D. D. na Waterloo Rd. Slav-ljenka Mr. in Mrs. Perušek je sestra našega velespoštovanega slikarskega umetnika G. Pe-luška. Oba slavljeca pa prihajata iz lepe sodniške okolice na Dolenjskem. Sin Joe pa je družabnik poznane trgovine s pohištvom Krichman, Perušek, na Waterloo Rd. Naše čestitke Peruškovi družini.
V	Turkovi dvorani na Waterloo Rd., .je bilo v soboto kaj živahno in veselo. Zakonca Arh 387 E. 161. cesto sta obhajala 25 letnico srečnega zakonskega življenja. Hvaležni otroci iri
0 mojem "nič kaj prijaz-
nem govoru
n
"Burja" in "rojak Gladež" in 'Janez Skala" — sama izmišljena imena — se bridko pritožu jejo nad mojim govorom na mla dinskem koncertu "Ilirije Mlaj še." Da ne bodo nič Več prišli zraven, kadar bom jaz govoril, pravijo. Jim prav rad verjamem. Pa jih tudi ne*bom čisto nič pogrešal. In tudi oni, ki bodo mene vabili za govor, jih tudi ne bodo prav nič pogrešali. O tem sem prepričan. Takim, ki so pa iste baže kakor "Toma-žek Gladež" me pa vabiti ni treba!
Ali je bil pa moj govor primeren, ali pa res "pohujšljiv" za mladino, pa naj presodijo oni, ki so me vabili, namreč odbor tega mladinskega zbora. To, kar sem j,az govoril, se vedno otro-'tora tudi v šoli povdarja, namreč, da morajo biti odločni katoličani, da morajo držati s svojo Cerkvijo, da se morajo držati svoje fare. In kar se je tikalo pa staršev, se jim pa tudi povdarja v cerkvi, da naj svoje otroke drže v katoliških društvih, kjer ni nevarnosti, da bi se odtujili svoji fari, ali celo svojemu verskemu prepričanju. Torej nisem povedal nič takega, kar bi bilo pohujšljivo za otroke.
Prav gotovo pa je bil moj govor manj kvaren za otroška srca,, kakor pa so bili plesi, ki so jih priredili nekateri mladinski pevski zbori v postu in ad-ventu, in mesni sendviči, ki so jih nekoč dajali poleg sirovih otrokom na izbiro na — postni dan! Tako ravnanje je menda zahtevala "nepristranost," ki jo s tako vnemo povdarjajo gotovi mladinski zbori . . . Kakor tisti, ki je prižgal eno svečko Bogu, eno pa hudiču! — Naj se prizadeti za te-le moje besede zahvalijo "Janezu Skali" iz Collin-wooda! Kaj pa je bezal in primerjal mene z drugimi !
In pritožuje se "Tomažek Gladež," češ da "užigam k sovraštvu in razdoru." Jaz prav nič ne
užigam k sovraštvu in razdoru, pač pa samo povdarjam odločno katoliško zavest, držati s katoliško Cerkvijo in svojo faro, to kar je dolžnost vsakega katoličana ! če pa stem koga zadenem in prizadeti zacvili, pa ne nlorem pomagati in zaradi njega ne bom opustil, kar je dolžnost duhovnikova: vzgajati katoliško ljudstvo h katoliški zavesti in odločnosti !
Ako "Gladež" tako pozna Kristusove besede glede miru, kako da ne pozna njegovih besedi glede Cerkve: "Kdor pa Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor never-nik in očitni grešnik?" Da, da, gotovi ljudje poznajo samo tiste Kristusove besede, ki ravno njim prav pridejo!
Sicer mi je pa pritožba "To-mažka Gladeža" jako všeč, ker mi dokazuje, da so poslušalci res to razumeli, kar sem povedati hotel. In stem sem zadovoljen!
Kar se pa tiče "škratovega" očitka, da hočem biti nekak diktator, češ ker je mladinski zbor "škrjančki" postal član "Cankarjevega glasnika," pa mu v pomirjenje povem, da še daleč ne mislim na katerokoli diktator-stvo! Zaradi mene naj "Škrjančki" sami financirajo cel "Glasnik," svobodno jim! Meni je samo na tem, da se pokaže prava barva, ne pa se slepomiši z "ne-pristranostjo" . . . Vsak hoče, da ve, kdo in kaj je tisti, s komur ima opraviti!
Rev. M. Jager. -o-
Lepo je bilo na farmah
Cleveland, O. — Prav luštno je res na deželi, kjer hišica sred polja stoji . . . Prijetni spomini me vežejo na prijazno farmo Mr. Frank F u r 1 a n a, County Rd., Geneva, O. Tam sva z mojo hčerko Alice uživali vso gostoljubnost prijaznih Sl6vencev, ki so poznani po svoji vljudnosti in postrežlji-vosti. Prijazni in postrežljivi rojakinji, Rotarjeva mama in njena hčerka Mildred sta napravili name nadvse prijazen vtis iskrenosti. Mr. Furlan ima na razpolago lepe spalne sobe za izletnike. Poleg vseh drugih naravnih krasot je v bližini tudi jezero, ki v vročih poletnih dneh vabi k sebi tako prelestno in vabljivo. Res, div-na okolica tako prijetno vpliva na človeka, da se kar ne more ločiti od takih krajev.
Obiskala sem z veselo druž-bo tudi nekaj poznanih Sloven-cev-farmerjev v bližini. Rada bi bila prišla tudi v družbo našega g. urednika, ki je bil tam na počitnicah. Ž njim bi bila obiskala še mnogo drugih naših rojakov, ker ona pozna vse tod okrog. V njegovi družbi bi bila lahko spoznala tista dva Amerikanca v Genevi, ki sta naročena na Ameriško Domovino. Tam bi bili ob kozarcu ječmenovca brali elevelandske in druge novice. Pa vsled premalo odmerjenega časa se mi ni mogla želja izpolniti. Ako nam Bog da zdravje, se še kdaj vidimo na prijaznih prostorih Mr. Frank Furlana. Priporočam ga vsem izletnikom kot vzornega in postrežljivega Slovenca.
Hvaležna sem tudi družini mojega svaka Johna za prijetno družbo. Te vrstice sklepam z iskreno zahvalo za prijetne počitnice.
Mrs. Fr. Mullec in hčerka.
16811 Waterloo Rd. -o-
Okrog Slovenskega doma na Holmes Ave.
nerau domu se je tekom poletja popravilo to ali ono in tako smo v Narodnem domu na Holmes Ave. prebarvali plesno dvorano, ki bo odgovarjala svojim namenom.
V nedeljo popoldne priredi direktorij S. D. balincarsko tekmo na domovem balincar-skemu prostoru in sicer za ženske in moške. Tozadevno bodo razdeljene lepe nagrade. Tekma se prične takoj v popoldanski uri. Za tekmo vlada veliko zanimanje in to iz vzroka ker se ve, da so v okrožju Slovenskega doma najboljši balincar-ji. Anton Dolgan nam je obljubil, da pripelje svoj krožek iz Waterloo okrožja, ki se bo udaril s preko-mostnimi balin-carji. Srebot, Krpan, Čiligoj, Jankovič in Miljo obljubujejo "rešto," Kastelic, Kaušek, Ko-bal, Kovač in drugi pa "pjom-co." Naš predsednik, Jim Še-pic pravi, da bo šel za balin-čkom, če že ravno ne bo hotel balinček iti za njim. Chas. Be-nevol pravi, da bo zemljemerec in Čopič pa rabuke-ravnatelj. Stanley Eržen se odpelje iz mesta, da pripravi potrebno onim, za katere bo "pogoreto." Jim pazi se, da ne bo velevažna po lomija ostala v vrstah direktorja. Vljudno so vabljeni vsi ba-lincarji na to zanimivo tekmo, ki bo zaključna tekma v tej ba-lincarski sezoni.
Ženski klub S. D. in direktorji S. D. so sklenili prirediti 17. oktobra skupno prireditev v korist Slovenskega doma ter v razvedrilo delničarjem in prijateljem naše ustanove. Vsi direktorji kakor tudi članice Ženskega kluba so aktivno na delu, da se prireditev povsem uspeši. Jim Šepic je na zadnj seji obljubil, da bo pripeljal na to prireditev svojih dvajset prijateljev, ki znajo vse, peti brez not in miže. kvartati brez asov vriskati kakor tovarniške sirene, piti kakor poliemani in plesati po medvedje. Kdo so ti je Jimova tajnost. Naši ljudje pa so vljudno opozorjeni, naj sežejo po vstopnicah, ki bodo te dni v predprodaji.
V spodnjih prostorih imamo renovirano kegljišče v najboljšem stanju. Zadnje tedne se zelo živahno keglja in na kegljišču imamo več izbornih ke-gljaških krožkov, kjer posamezni člani kegljajo povprečno 180 do 200 točk. Kdor se počuti dobrega kegljača, naj pride k nam in si jih privošči.
Joško Penko, tajnik.
Polagoma 'se bližamo jesenski dobi inj naša prosvetna, kulturna in podporna društva se iz narave sele zopet v narodne domove. Skoro kmalu bodo veseli balincarji zamenjali balin-carske prostore s kegliščem. Zavladala bo zopet veselost med zidovi obšh-nih in prenov-lenih dvoran. Vsakemu narod-
Zadnjo sredo smo vedrili v naši kantini. Popoldne sem že držal matiko v roki, da bom malo okopal okrog endivije, pa se je začelo oblačiti tam za Javornikom in me spodilo iz vrtnarskega oddelka. Ko sem pribezljal v kuhinjo, sem se izpovedal ženi, da bom težko pričakal drugega dne brez de-a_ zato pa bom skočil k našim fantom na strelišče.
"Saj ne bo nikogar, ko je tako vreme," je poskušala lju-aa ženica z iskrico upanja v srcu, da ne bom matafiril zdo-mi.
Ti naših fantov ne poznaš, jaz pa, jih dobro in tudi dobro vem, da bodo tam v spremstvu malega sodčka in nekaj prigrizka," sem rekel in že sva se peljala s Plymouthom po Char-don rd. Za seboj sem slišal nekaj besed iz kuhinje, pa nisem razumel pomena, čeprav sem si predstavljal, kaj bi to
sobrata, čakajte, ne morem, razločiti imena, saj je vse glih. Morda pa ni bil predlog. Ker ni bilo drugega na dnevnem redu, je predsednik zaključil sejo, da bodo fantje lahko dlje pili."
Nato čif vpraša, če ima kdo kaj proti zapisniku. Da ne, smo zavpili. Zakaj naj bi pa imeli, saj nam nič noče.
No jat potem je pa začel Gubane tisto: Ko so fantje proti vasi šli, Jim jo je vrezal počez in predsednik je takoj podprl s svojim basom, da je celo pozabil zaključiti sejo. In še zdaj ni zaključena, če kaj vem.
Potem smo se domenili, da bomo šli v Barberton oziroma v Rittman firbec past, da se bomo smejali tistemu, ki bo izgubil. Pa bomo res šli, če bo lepo vreme. Pod marelo pa ne. Torej zdaj čakamo obvestila od vrhovnega komandan-
ISKRENA ZAHVALA
Za časa najinega bivanja v Clevelandu na konvenciji JSKJ sva bila tako prijazno, požrtvovalno in gostoljubno sprejeta in postrežena, da se čutiva dolžna, tem potom izreči naj-iskrenejšo zahvalo vsem skupaj. Zlasti se pa zahvaljujeva mojim bratom Anton in Frank Mramor, njih soprogam in družinam za tako lepo gostoljubno postrežbo. Dalje naj velja iskrena zahvala Mr. in Mrs. Mike Pikš, Mr. in Mrs. Joe Roje, Mr. in Mrs. Joe Zakraj-šek ter vsem drugim prijateljem in znancem, ki niso šte-dili ne časa ne stroškov, da so nas gostili. Tako je le prehitro potekel čas in vzeti je bilo treba slovo od naših dragih. Težko je bilo slovo, ko smo se se-šli skupaj po toliko letih. Vedite, da vaše gostoljubnosti ne bova nikdar pozabila. Vabiva vas sem k nam na zapad, kjer vam bova skušala povrniti vsaj nekoliko. Ostanite iskreno pozdravljeni, srečni in zdravi.
John in Mary Mramor, Pueblo, Colo.
Tudi jaz se vsem Cleveland-čanom prav lepo zahvaljujem za postrežbo in iskreno gostoljubnost. Nikdar ne bom pozabil prijetnega bivanja v Clevelandu.	Joe Merhar, Pueblo, Colo.
neki moralo biti: da pa jih ne ta Lekšana, kdaj se bo vršila boste spet vso noč metali, ali kaj podobnega. No j a, saj veste kako je ob takih prilikah.
Na strelišče sem ravno prav prišel, da sem pomagal valiti s Šobrove mašine Drenikov pridelek. Potem so me fantje \ roke vzeli in me pohvalili, češ, da je bilo od maja toliko lepih sred, pa nisem nikdar prišel streljat, v takem vremenu se pa ponujam, ko bi lahko tudi brez mene pospravili tisto zadevo, ki bo kmalu na dnevnem redu.
Morda bi bilo prišlo do kakega nesporazumljenja, da ni v tistem hipu priplaval Jim Šepic čez farmo in izvlekel iz avta neko stvar, ki sem mislil, da je harmonika, pa se je izkazalo, da je hladilnica za pivo Jej, kako je Jim dobrodošel!
Saj nas ni bilo ravno dosti, vendar je bilo videti, da bomo prav dobro organizirani. Bil je tam čif Mlakar potem Sober, Babnik, Gubane, Prijatelj in jaz.- Hitro smo sklenili, da radi slabega vremena ne bomo streljali golobov, ker jih je škoda,j da bi se zmočili. Torej smo zložili skupaj za tisti sodček in sendviče. Na vsakega je prišlo 75c, kar ni preveč in je celo 89 centov ostalo za klu-bovo blagajno.
Sesekali smo led, pomili kozarce in kmalu se je zapenilo v kozarcih, da je postalo kar fletno po grlu. Potem smo še malo prigriznili in možakovali ter ugibali, če bodo letos zajci kaj dobro obrodili. Prisodili smo, da bo pri končni zmagi med Barbertonskim in Lorain-skim klubom eden gotovo zmagal in da mi privoščimo obema, zdajt ko mi nimamo nobenega "čenča" za zastavo.
V tem pa priletita še John Zulich in Jože Zabukovec, na katera smo takoj razpisali iz-vanreden asesment za posmrt-nino tistega sodčka. John je sicer nekaj omenjal, da bo malo prekratek, pa se je potolažil, ko je malo zaguncal okroglega rojaka in konštatiral, da ga je še.
Polagoma so začele prasketati po kantinini strehi deževne kaplje, kar se je tako lepo slišalo, da je eden omenil, da je prav tako kot v starem kraju na kozolcu, kadar je deževalo.
Da bi zapeli, so se zmislili. Pa so poskušali, ampak ni šlo takoj. Treba je bilo še malo podpore. In predno se močni ječmenovec dobro ugnezdi in začne razvijati svetovno silo, je odprl naš čif sejo. Precej časa ga je vzelo, da nas je pripravil do poslušanja zapisnika, ki ga je bral Sober.
Bral je nekako takole: Seja avgustove mitenge, ki se je vršila enkrat zadnji mesec. Če se je, ker nisem bil navzoč in je spisal zapisnik predsednik.
bitka tam za laškim gričem, kjer je dost mlatičev. . .
Za ta zadnjij pogon pod milo nebo, smo se v naši kantini tudi pripravili za pevski koncert. Kake dvajsetkrat smo zapeli tisto: Dekle je prala srajčki dve, naj sredi morja te vode. . . Zdaj jo znamo na pamet. Tako je lepa, da bomo računali po dva pivska tiketa vstopnine h koncertu. Tega nam ne sme šteti zbor Javornik v zlo, saj se mi tudi radi postavimo. Ker je pesem dolga, jo bomo začeli kmalu popoldne, pa še ne vem, če jo bomo končali do policijske ure.
Šepic, Zulich in jaz smo še nekaj časa oprezovali, če bo od kje prišel Ferdo Jazbec, pa ga ni bilo. In tako je naneslo, da smo vsi trije prišli domov, ko sonce je za goro šlo, vsled česar naše ljube managerce še zda.j niso prišle do sape. Jimova Urška ga je vprašala: "Kaj ste se skregali, da si že doma?" S tem je vse povedano. Ferdo bo pa herštelan in postavljen pred vojno sodišče radi svoje nenavzočnosti. Trideset dni mu ne fali in vsak dan k befelu krigsmaršadjusti-rengo.
Predno zaključim, opozarjam še naše fante, da se odpre lov na veveričke 1. oktobra in traja do 15. oktobra. Kogar veseli, naj si pomaga. Jaz bom nevtralen.
Jaka.
--o-
* V New Yorku je zborovala družba Naj sv. imena. 200,000 gostov je bilo navzočih.
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE1
te verjamete al' pa ne
Zdaj se postavljamo z staro-krajskimi brazilkami. Se vidi, da so bile same ženske tam na obisku. Saj moški bi se ne zmislili, da bi kaj takega prinesli. Tudi če bi že kupil tam z namenom, da bi prinesli odpustke v Ameriko, bi se spotoma premislili in bi jih spravili pod svojo streho.
Torej, kot vidimo, so pa ženske že vse kaj drugega. Tako se je najprej odrešila z brazilko Mrs. Hace, potem Mrs. škraba in oni dan še Mrs. Strnisha. Ta je prinesla tudi piščalko iz Ribnice za našo bebiko. Hitro sem ji izročil piščalko, potem pa tekel na skrajni konec vrta, kjer sem ostal toliko časa, da je dekliču zmanjkalo sape.
Brazilke so imenitne. Malo me sicer krivijo, vendar ne toliko kot me je viržinka, ki mi j° je ukazal kaditi bratec France!) še v starem kraju in bi me bih skoro morali deti v sveto olje.
Torej dekleta, Bog vam daj
Sprejet je bil menda predlog zdravje.
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po nem&kem isvirniku K. Mar«
Pogumni sluga si je izbral drznosti se ne zavedam. Mar
bolj ši del, previdno se je umaknil. Ni ga bilo več. Ko pa sem tlesknil v roke
misliš, da me je strah pred teboj ? Da si meni enak, bi čisto
—..... ,	je pomolil glavo drugače govoril s teboj, pa jaz
skozi vrata, pa tako, da je lahkot sem emir iz Frankistana, ti pa
si čisto navaden aga iz Perzije.
vsak hip spet izginil. "Pojdi sem!" sem
mu
.......... zapo-
vedal.
Stopil je v sobo, pa obstal pri odprtih vratih, pripravljen za skok.
"Prinesi pipe in tobaka! Pa takoj!"
Začuden je pogledal mene, ago Pa vprašaje. Pa prijel sem ga za ramo in ga vlekel k steni, kjer so slonele pipe.
Moja trda pest ga je le poučila, da ne razumem nobene šale, vzel je dva čibuka, bila sta že nadevana, vtaknil enega meni, drugega Lindsayju med zobe in J« prižgal.
"Prinesi kavo! Pa brž in dobro."
Nemudoma je izginil.
Sedla sva na blazine, kadila ln čakala, da bo aga pismo prebral.
Počasi je bral, zelo počasi. Tega pa seve ni bila kriva njegova slaba pismenost, le vsebina Pisma je bila zanj tako neverjetna in doumna, da se kar ni mogel sprijazniti z njo.
Med branjem sem opazoval njegov obraz. Lep mož je bil, zelo lep. Pa
Sicer pa se še nisi niti naučil, kako se občuje z možmi. Na uH-ci si zahteval za sebe prostora kakor kak general, na svojem stanovanju si pozabil odzdraviti na najin pozdrav, pri vratih si naju pustil stati, sam si sedel, nam,a pa nisi rekel sesti, pipe in tobaka nama nisi ponudil, kakor se za goste spodobi, džaura, ne-vernika si naju imenoval, za svinje in psa si naju imel. In vendar — kak slaboten črv si ti v primeri z nama in s Hasan Ardšir mirzo! Z levom se borim, za črva pa se ne brigam, ako se mu zljubi, da se po prahu valja.
Hasan Ardšir mirza mi je naročil, naj prevzamem njegovo lastnino. To bom storil. Ti pa stori, česar ne moreš opustiti!"
"Udaril si me!"
"Ker si se sirovo obnašal."
"Razžalil si me!"
"Ti pa naju!"
"Pritožil se bom pri mirzi!" je dejal strupeno.
"Pritoži se!"
"Ničesar ti ne oddam!"
"Mi tudi ni treba. Saj že sedim tule in sem vse prevzel."
"Da se mi ne dotakneš nobene
krog njegovih oči so že ležale i stvari!" temne sence in pričale o izgub-1 "Vsega se bom dotaknil, kar je ljenem času in o zapravljenih meni izročeno. In če me boš ovi-življenjakih silah, in v pravilnih, ral, bom obvestil mirzo.
|epih potezah njegovega obraza jo bilo nekaj, kar je po daljšem opazovanju naravnost odbijalo.
Ta Selim aga ni bil mož, da bi osrečil Bendo.
Sluga je vstopil in prinesel drobne findzane na zlatih podstavkih. Ti findžani niso bili večji ko naše jajčne kupe. Prinesel pa je mesto dveh kar pol tucata i indžanov, da mu j a ni bilo treba spet kmalu priti v najino nevarno bližino.
Medtem si je bil aga na .jasnem s pismom in tudi z nama. Temno me je pogledal in vprašal:
"Kako ti je ime?"
"I m e n u j e j o me Kara ben Nemsi."
"In tale —T'
"In tale —?"
"Tale je David Lindsay bej."
"In vse imetje mirze ti naj izročim?"
"Tako je mirza naročil."
"Zakaj ?"
"Vprašaj mirzo!"
"Ničesar ti ne bom izročil!"
"Stori, kar se ti zljubi! Tebi jaz ne zapovedujem.
"Vrnil se boš k mirzi in mu nesel moje pismo!"
"Tega ne bom storil."
"Zakaj ne?"
"Ker tudi ti meni ne zapoveduješ in ker tudi jaz storim, kar se mi. zljubi."
"Dobro! Poslal bom torej mirzi sela. Pa prej ne odidem odtod, da dobim odgovor ocl njega."
"Tvoj sel mirze ne bo našel."
"Kako da ne?" "Ker ne ve za njegov tabor."
Sedaj pa naroči, da dobim dober obed! Kajti jaz nisem samo gost, ampak tudi gospodar te hiše."
"Ta hiša ni ne tvoja ne moja!"
"Vsekakor pa si jo vzel v na-
Kdo je general Franco
Leta 1919 ni sedanji vodja nacionalističnega upora in bodoči krmar Španije — če mu njegovo dejanje uspe — bil nič drugega, kakor navaden poročnik španske armade. Toda zaradi svoje resnosti in vztrajnosti — lastnosti, ki so pri zastopniku španskega plemena najbolj redke — ga je general Millan Astray izbral za svojega pomočnika pri organizaciji španske tujske legije. Pravilo bi zahtevalo, da na tako mesto pride predvsem kak višji častnik iz generalnega štaba.
špansko tujsko legijo je general Astray organiziral po vzoru francoske tujske legije. Le da je življenje in disciplina v njej znosnejša, kakor v francoski. Ta general .je na bojiščih v španskem Maroku izgubil roko in oko. Bil je odličen in preudaren vojak po duši in po telesu in je takoj spoznal v Francu tistega, ki bo po lastnem prepričanju sledil njegovim zamislim.
Tudi general Franco je vojak. Vsa svoja napredovanji in odlikovanja si je zaslužil na bojiščih in to zelo naglo. Take je postal najmlajši general v španski vojski. Njegov ugled v španski tujski legiji, katere je ustvaril on, je naravnost bajen. Pri vsaki priliki je stavil na kocko svoje življenje, bil je poveljnik, ki gre v resnici zmeraj na čelu svojih čet. Ta lastnost ga je naredila tako priljubljenega, da stoji vsa tujska legija — kar se je že pogosto pokazalo — za njim, kakor en mož. Edino tujska legija je docela zanesljiva sestavina španske armade. Zanesljiva v tem smislu, da je njen poveljnik lahko zmeraj prepričan, da se ne bo dvignila proti njemu.
General Franco je s svojo drznostjo dosegel, da so ga
. uiiiiuniju	"" o
jem. Ne obotavljaj se! želim ti jspoštovali cei0 najbolj zagrize-tvoj položaj olajšati in ti dovo 1
nosti nekaka križarska vojska proti boljševiški internacionali ki zanikuje sleherni ideal. Divjanje rdečih oddelkov, ki po-žigajo cerkve in rušijo spomenike stare španske slave, vzbuja v Francovem vojaštvu oseben srd in osebno željo po maščevanju. Vse te stvari zvene sicer neverjetno, toda prav srd, ki vlada v španskih levičarskih krogih do tujske legije, govori zato, da ima rdeče gibanje prav v tej legiji najsilnejšega nasprotnika.
Človek in prijatelj Dejstvo, da je Franco ostal na svojem visokem mestu pod vsemi vladami in celo pod levičarsko diktaturo jasno dokazuje, da je Franco vse do zadnjega utelešil v sebi tisti visoki ideal, katerega je uresničil v tujski legiji, ideal, ki ga je mogoče izrazil z eno besedo: služiti.
Ko se je odločil, da se s svo-imi izbranimi četami dvigne, ne v obrambo španskega fevdalizma, saj je po svojem poreklu in mišljenju preprost in demokratičen človek, marveč v obrambo španskih duhovnih vrednot, ki niso nikdar bile v toliki nevarnosti, kakor danes, ni iskal oblasti za sebe. Novo Španijo, ki naj bi bila organizirana in urejena po drugačnih in pravičnejših načelih, kakor to hoče rdeči teror, naj vodi kdo drugi. To naj bi bil njegov prijatelj Calvo Sotelo, po-eg Gila Roblesa najsposobnejši in najodličnejši politik nove Španije. Sotelo je doma iz Ferrola, kakor Franco. Star je ail 43 let, kakol- Franco. Tudi njega je navdajala ena sama velika plemenita in visoka mi-;el: rešiti Španijo
Sloga med obema je bila tolika, da je dobila izraza celo prenagljeni vstaji španskih
čnega reda.
življenje in delo generala Franca, prav tako pa tudi njegovo ravnanje v sedanji vstaji kaže, da ta človek ne zasleduje osebnih ciljev, še manj mu je na tem, da bi prelival svojo in tujo kri za vzpostavitev degenerirane dinastije. Prvega preten-denta na prestol, ki se mu je prišel ponujat, je zapodil nazaj čez mejo.
če se sme torej verjeti kaki frazi, katerih je danes svet poln, kakemu geslu, ki obljublja boljšo bodočnost in ki z njo jamči za svojo nesebičnost, potem je treba zaupati klicu, ki ga je ta človek zagnal čez Španijo:
"Arriba Espana — kvišku Španija!"
-o-
ZAHVALA
"Arab, tisti, ki je
vendar ve!" "Seveda ve." "Njega pošljem." "Ne bo šel." "Zakaj ne?"
"Ker se meni tako zljubi." "Ti
z va-
lim, da smeš še ti naročevati. če tega ne storiš, si bom sam pomagal."
Uvidel je, da mi ni kos. Vstal
je.
"Kam?" sem ga vprašal. "Ven. Da naročim obed." "Obed lahko tudi tu v sobi naročiš. Pokliči slugo! Pa takoj!"
"človek, ali sem mar tvoj ujetnik —?"
"Da, če že hočeš zvedeti resnico. Ugovarjaš mi, ubogati nočeš, kratiš moje pravice, zato moram biti previden in ti ne smem dovoliti, da bi tale prostor zapustil in morebiti ukrenil kaj takega, česar ne morem odobravati."
"Gospod, ne veš, kdo sem jaz!"
Prvikrat me je imenoval gospoda, — izgubljal je samozavest.
"Zelo dobro vem!" sem mu odgovoril. "Mirza Selim aga si, druga pa nič."
"Zaupnik in prijatelj sem Hasan Ardšir mirze!" "Njegov služabnik si!" "Vse sem žrtvoval in šel z njim. In njegovo imetje sem rešil."
"Vse to je lepo in hvalevredno, pa čisto samo po sebi umlji-vo. Sluga mora svojemu gospodarju zvesto služiti in požrtvovalno. To je njegova dolžnost.
Sedaj pa me boš spremljal k ! Perzu!"
j "Da, to bom storil. In sicer
I takoj!"
"Tale moj spremljevalec Da-
"Ti ne zapoveduješ našim !ju-jvid Lindsay bej ostane tu in po ;"	! skrbel boš, da mu ne bo ničesar
Seveda ne. Pa Hasan Ardšir; manjkai0t Drugo pa bo mirza
rza .......^ TVPtw"* sam odložil."
Ni mi bilo, da bi se prerekal s tem nadutežem. še manj pa, da bi rabil silo v zadevi, ki me pravzaprav ni nič brigala. Aga se je skliceval na svojega gospoda, — dal sem mu priliko, da je lahko od njega samega zvedel, kaj mora storiti.
(Dalje prihodnjič.)
Za me je prosil, naj prevza-mem iz tvojih rok vse njegovo lnietje, kar ga imaš tukaj shranjenega, in da te naj s selom Pošljem v tabor. In to bom tudi storil. Arab se bo le s teboj vr-nil v tabor k svojemu gospodu."
Vzrojil je.
Ti — ti se drzneš; meni zapovedovati —? Ti meni — ?."
'Drznem —? Kaj še! Nobene
ni glavarji iz rodu rifskih Ka-bilov. Vsi so ga smatrali- za neranljivega. Sicer smo navajeni iz zgodovine, take vesti in junaštva, podobna bajkam, slišimo o vseh večjih in manjših veličinah meča. Toda v Francovem primeru ne gre za bajke, saj je znano da je bil on tisti, ki je med kabilskim uporom ohranil Maroko Španiji. Ugled mu je pridobilo tudi to, da gladko govori arabsko. Ker služi v tujski legiji precejšnje število Marokancev, je potem razumljivo, zakaj so se tujski legijonarji kakor en mož vzdignili na poziv svojega povelj nika.
Tujska legija in zgodovina
Španska tujska legija sicer sprejema v svoje vrste vojaštvo vseh narodnosti. V njej i nahajamo Nemce, ruske emi-! grante, Francoze, Arabce, toda španski živelj v njej daleč prevladuje. Legija nosi slavno zgodovinsko ime "Tercio." "Tercio" se je imenovala slovita kompanija španske pehote, katero so za časa velikega španskega imperija primerjali ne z junaki, marveč z napadalnimi stolpi. "Tercio" je sestavljena iz treh regimentov, kakor so bili sestavljeni stari slavni španski oddelki, ki so krotili krivoverce v Landriji. To je bilo tiste čase, ko so se vojske cesarja Karla V. slepo pokoravale le poveljem duhovnega ali vojaškega vodje, katerega so ljubile in spoštovale.
Genera Franco je znal v svojih vojakih wzbuditi to staro zgodovinsko lastnost. Njega ne poslušajo tujski legionarji samo zato, ker je njihov poveljnik, ker jih plačuje, marveč zato, ker so navezane nanj, kakor na svojega očeta.
To dejstvo tudi najbolj ogor-ča španske socialiste in komuniste, kajti edino med tujsko legijo niso mogli dobiti nobenega pristaša. Čete generala Franca so tudi po svoji misel-
dacionalistov. Franco sam priznava, da priprave za lipor še niso bile dovolj dobre, da bi prišel odločilni trenotek. Toda, ko je dala madridska državna policija po svojih častnikih ustreliti edinega nevarnega na-sprotnika Calva Sotela, ni Franco vzdržal več in je dal povelje za vstajo. Legija se je dvignila. Njej na čelu je šel njen stvaritelj sam. Vso svojo življenjsko pot je prehodil v Maroku, zdaj, ko je šlo za Španijo in za prijatelja, ki jo .je hotel urediti, je prvič krenil čez Gibraltar.
Kaj namerava general Franco
Ko je Gil Robles v svojih sanjah, da bo framonsko špansko republiko spremenil v krščansko demokratično državo, onesposobil svojo volilno zmago iz leta 1933 s tem, da je v framasonski vladi prevzel vojno ministrstvo, namesto, da bi zahteval predsedstvo, ki bi mu šlo po številčni moči, je Franco začel premišlja-;i o nevarnosti, ki grozi Španiji. Letošnje volitve, ki so dale parlamentarno oblast v roke rdeči ljudski fronti, so njegove bojazni potrdile. Tedaj je Franco •svetoval Gilu Roblesu, naj preide k' dejanjem, če noče, da bo prepozno. Gil Robles je bil tedaj še vojni minister. Toda zavrnil je, da bi nastopil za svoj ideal s silo. Veroval je v m o i parlamentarizma — stvar, ki je pokopala zadnje čase marsikaterega krščanskega voditelja.
Franco se ni prevaral. Videl in spoznal je nevarnost in je stopil iz svojega zatišja prepričan, da samo tako lahko uresniči svoje načrte glede Španije. Za svojega pomočnika in guvernerja v Sevilji je postavil generala Quei pa de Liana, ki spada tudi med najdarovitejše španske častnike. Takoj, ko je nastopil, je razglasil pravi namen svojega gibanja: ne diktatura generalov, ne vpo-stavitev monarhije, ne obnove starega reda, marveč špansko splošno narodno gibanje, za očiščenje španske zemlje in španskega duha od vse uvožene navlake ter ustvaritev novega pravičnejšega socialnega in politi -
Gasilska četa v Iški vasi je zaprosila svoje rojake v Ameriki podpore za zgraditev novega gasilskega doma. Ob priliki izleta v staro domovino je gospa Marija škraba osebno izročila vsoto denarja, nabran na dveh nabiralnih polah s podpisanimi darovalci, ki so sledeči: Marija škraba, $2.00; Mici škraba, $1.00; Marija Makovec, 25c; Marija Ponsih, 50c; Ana Janželj 50c; Anton Lužar, $1.00; Franc Kramar, 50c; Jožef Vrenik, $1.00; Fr. Pire, 50c.
Iz Bessemerja, Pa.: Cilka Modic, 50c; Jur. Glasič, $1.00; Martin Grmele, $1.00; Johan Maček, $1.00; Ivanka Zakraj-šek, 25c; Jos. Šerjak, 25c; Jera Maček, 25c; Johan Snezic, 25c; Joe Ferk, 25c; Vilko Ger-mek, 25c; Pep. Mazi, $1.00.
Nabiralna pola ge. Frančiške Intihar: Marija Oblak, 25c; Alojzij Oblak, 25c; Frances Tiber, 50c; Martin Grimšič, $1.00; Ernest Oblak, $1.00; Marija Lužar $1.00; George Vegtič, 50c; Nik. Cilič, 50c; Pavlina Robnik, •50c; Franc Baraga, 50c; Louis Levstik, 50e; Ant. StanovŠ£k,,:25c; Angela Lenasi,*25c • Kristina Ber-kopec, 25c; Jean Hlad, 25c; Marie Klaus, 50c; Ana Luko-sko, 25c; Maria Lukec, 25c; Ana Legan, 25c; Pavla Preskar 25c; Ana Jerina, 25c; Frances Jenskovič, 25c; Marie Bovec, 25c; Angela Fink, 25c; Ana Erdenlak, 25c; Zofija Glavič, 25c; Berta Ule, 25c.
Ta vsota bo mnogo pripomogla k zgraditvi gasilskega doma. Vsem darovalcem najlepša hvala. Posebno pa se za-hvalujemo nabiralcem za žrtvovanje časa in truda.
Odbor prostovoljne gasilske čete Iška vas.
do, da bi pa dali prizadetim kmetom kakšno odškodnino, na to še misliti ni.
—št. Peter na Krasu, avgusta 1936.—Zadnje čase se je spet vrnilo nekaj naših fantov, ki so bili poslani v Afriko. Toda le malokateri izmed njih se je vrnil zdrav. Vsak je prinesel s seboj spomine iz divjih afriških bojev. Štiri in dvajsetletni Urbančič Franc iz Hrast j a pri št. Petru je izgubil sluh. Žalosten postaja zvečer s fanti na vasi, a njihovih pogovorov ne sliši. Odšel je močan in zdrav, domov se je vrnil popolnoma izčrpan, najhuje pa je to, da najbrže nikoli več ne bo slišal.
-Lož, sept., 1936.—Zadnje dni v avgustu so ob jugoslovan-sko-italijanski meji pod Snežnikom jugoslovanski graničar.ji aretirali dva italijanska ubežnika. Izjavila sta našim oblastem, da sta zbežala iz Italije, ker so ju italijanske oblasti hotele odposlati v Španijo na borbo proti španski vladi.
—Tolmin, avg., 1936. — V okolici Tolmina grade in popravljajo vsepolno poti in cest, toda ne tistih, ki vežejo vas z vasjo in so popravil neobhodno potrebna. Tako je tudi s tolminsko vasjo čadrg in s sosednjo Zalaz. Dobili sta nov red za hišne številke, nove, lepe tablice s številkami tako, da so vse izmenjali in zmešali. Pot v čadrg, ki je danes že prava kozja steza, pa je kljub nešte-vilnim prošnjam in pismenim vlogam ostala brez vsakršnega popravila. Uradna gosposka se za potrebe našega kmeta še zmeni ne in dela le to, kar so ji zdi "moderno." In samo s takimi novotarijami "napredujejo" naše vasi, v vsakem dru-kem oziru pa nazadujejo.
—V Julijski Krajini so končale velike vojaške vaje, katerim je bila dodeljena tudi milica. Letos so izvrševali vse te vaje z večjo vnemo in večjim pompom. Ob vrnitvi polkov v kasarne so jim prirejali slovesne sprejeme v Trstu, Gorici, Sežani, Postojni itd.
--o--
130 potnikov, dočim se je parnik pozneje potopil. Parnik ni imel radio aparata, da bi obvestil bližnje postaje.
MAH OGLASI
Delo dobi
dekle za hišna opravila. Lahko stanuje pri družini. Vprašajte r.a 1430 E. 105th St. (226)
POZOR!
Kadar obiščete Veliko jezersko razstavo, ne pozabite se ustaviti in si ogledati
slovensko gostilno LJUBLJANA
<■« j » s a s ni a « s t, os « « z> a s «ww ki se nahaja v oddelku "Streets of the World," proti koncu razstave.
Postrežem boste prav po domače z okusnim jedilom in izvrstno pijačo po zelo zmernih cenah. Posebnost za soboto in nedeljo bodo pohani ali pečeni piščanci.
JOHN ROŽANC
poslovodja
SIJAJEN KONCERT V sredo večer, 23. septembra, se vrši v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave
SIJAJEN KONCERT katerega vršijo Maksi-movič bratje iz jugoslovanske univerze v Belgrade! Pričetek programa je ob 8. uri zvečer. Vsak Slovenec, Hrvat in Srb je
vljudno vabljen.------
(225)
IZ HUMORJA
—Gorica, avg., 1936.—Svoj čas smo že poročali o deputaci-jah, ki so se podale iz Idrije k nadškofu Margottiju s prošnjo, da pusti dosedanjega idrijskega kaplana Mesarja Ivana na svojem mestu in da prekliče dekret o premestitvi. Kljub dvema deputacijama pa je bil ka
DNEVNE VESTI
37 držav ima sedaj starostno pokojnino
Washington, 22. septembra. Država Pennsylvania je končno tudi sprejela starostno pokojnino. Računa se, da bo državo veljala pokojnina nekako $2,000,-000 vsak mesec. Najmanj 95,-000 nad 70 let starih mož se bo takoj priglasilo. Starostna pokojnina bo znašala v Pennsylvania i $21.00 na mesec. Sedaj je že 37 držav v ameriški uniji, ki so odobrile starostno pokojnino.
-c--
Golob je rešil življenje 130 potnikom Tokio, Japonska, 22. septembra. Gciob-pismonoša je rešil življenje 130 ljudem, ki so se nahajali na nekem izletniškem par-niku. Ladja je zadela v silno nevihto in je malo manjkalo, da
ženska dobi delo
da bi varovala otroka. Naslov naj se pusti v uradu tega lista.
(226)
Delo dobi
mlada Slovenka za splošna hišna dela. V družini je samo en otrok. Tri sobe v stanovanju. Oglasite se na 7038 Wade Park Ave.
(225)
Išee se
ženska,za hišna opravila. Zgla-si naj se na 1041 E. 72nd St.
(225)
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrsbSčine za dom. 6303 GLASS AVE. __HEndcrson 2978____
I *
*
4> *
plan Mesar premeščen. Zgleda, j ge ni pot0pila, ko je neki potnik da je bila premestitev nareko- j napjsai kratko notico in jo izro-vana od italijanskih policij- j gvojemu golobu, ga je imel skih oblasti v Idriji. Morda mujpri s8bi- Golob je poletel v bliž-niso mogli dopustiti, da ni do- j nje pristanišče, kjer so oblasti volj zvonenja v idrijski farni dobile sporočilo. Poslana je bila cerkvi ob zavzetju Adis Abebe. takoj p0m0č. Rešilo se je vseh Bil je pozvan v pisarno idrijskega policijskega komisarja, kjer se je moral, bogve pod kakšnimi pretnjami, vdati zahtevi fašistov in dovoliti zvone-nje. Vest o premestitvi kaplana Mesarja pa je v živo zadela Idrijčane in jim je ta slučaj najlepši dokaz, da se nadškof Margotti vdano pokorava fašističnim zahtevam.
—Cerkno, avgusta 1936.—Iz cerkljanskih in idrijskih hribov ob meji, kjer je bilo čez letošnje poletje vsepolno vojaštva na manevrih, to počasi odhaja. Naredili so po poljih, gozdovih in travniki neprecenljivo ško-
Preostalo je še
neka.] Izvodov poezij
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K. J."
6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poštnino vred.
e Naročite jih sedaj, dokler zaloga ne poide!
T
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
kateremu je znižana cena in stane samo:
PRVI DEL Prvo poglavje
Sir Oliver Tressilan je udobno sedel v jedilnici svoje hiše v Penarrowu, hiše, za katere udobnost in lepoto se je imel zahvaliti svojemu očetu, ki mu jo je zapustil, ter spretnosti in iznajdljivosti italijanskega in-ženjerja, po imenu Bagnolo, ki je prišel v Anglijo pred kakim pol stoletjem kot asistent slavnega Torrigianija.
Ta hiša, ki se je dičila s tako posebno in italijansko stavbin-sko graeijo, in to v tako oddaljenem kotu Cornwalla, zasluži, da ji posvetimo besedo ali dve, kakor tudi zgodbi njene konstrukcije.
Italijan Bagnolo, ki je združeval s svojimi artističnimi talenti tudi jeznorito, vulkansko nrav, je imel to nesrečo, da je v pretepu v neki krčmi v South-warku umoril nekega moža. Posledica tega je bila, da je naglo zbežal iz mesta ter se na svojem begu ni ustavil prej, kakor da je dosegel konec Anglije. Pod kakšnimi okoliščinami se je seznanil s Tressilia-nom starejšim, ni znano. Gotovo je pa toliko, da je prišlo snidenje obema kakor nalašč. Ubežniku je dal Ralph Tressi-lian — o katerem se je zdelo, da se je dobro počutil v tovar-šiji pridaničev vseh sort—takoj potrebno zavetje in zatočišče, Bagnolo pa mu je poplačal to uslugo s tem, da se je ponudil, da mu popravi in prezida njegovo razpadajočo, pol-leseno hišo v Penarrowu. Ko se je enkrat polotil tega dela, se mu je posvetil z vsem entuziaz-fhom pravega umetnika ter je zgradil svojemu zaščitniku dom, ki je bil pravo čudo gra-cije in lepote v tem oddaljenem okraju. Pod nadzorstvom in vodstvom tega nadarjenega stavbinskega inženirja, ki je bil res vreden drug mojstra Torrigianija, je zrasel iz tal krasen enonadstropni dvorec iz žolto-rdeče opeke, čigar notranjščina se je kopala v žarkih sončne svetlobe, padajoče v sobe skozi ogromna okna. Nad glavnim vhodom je bil masiven balkon, katerega so nosili vitki stebri izredne lepote, ki so bili zdaj deloma oviti z bršlinom.
Toda slavo Penarrowa, to se pravi novega Penarrowa, ki se je rodil v plodovitih možganih Bagnola, je tvoril vrt, ustvarjen iz divjine, ki je prej obdajala staro poslopje. K Bagnolove-mu delu pa sta prispevala svoje še čas in narava. Bagnolo je zgradil krasne esplanade, obširne balustrade ter široka stopnišča; on sam je zgradil bajer z vodometom in s svojima lastnima rokama je izklesal granitnega fauna, ki je kraljeval nad kakim ducatom nimf in škratov, skrivajočih se med temnim zelenjem.
Sir Oliver je torej udobno sedel v jedilnici ter zrl na vso to lepoto, ki se je razprostirala pred njim v pramenih septem-berskega sonca, in ugotovil je, da je ugoden pogled na vse to in da je življenje vredno življenja. Sir Oliver je imel več razlogov za svoj optimizem. Prvega teh razlogov je tvorila njegova mladost in bogastvo; drug razlog je bil, da se je odel s častjo in slavo tako v Zapadni Indiji in pozneje pri napadih na nepremagljivo špansko Armado (mornarico), zaradi česar je dobil, v pet in dvajsetem letu svoje starosti, čast viteštva,
v kateri stan ga je dvignila kraljica. Tretji in poglavitni vzrok za njegovo dobro voljo, pa je bil božič Kupid, ki je tako spretno uravnal stvari, da sta bila Sir Oliver in gospodična Rozamunda Godolfin zelo srečna človeka pod soncem.
Tako j e torej Sir Oliver udobno sedel v svojem velikem, rezljanem naslanjaču, svoje dolge noge je držal stegnjene predse, na ustnih, nad katerimi se je opazila jedva vidna temna črta brčic, pa mu je lebdel smehljaj. Bilo je poldne in naš gentleman je pravkar pokosil, kar je bilo razvidno iz krožnikov, drobtin in pol-izpraznjene steklenice, ki je stala na mizi. Zamišljeno je vlekel iz dolge pipe — zakaj tudi on se je bil privadil novo importirane navade kajenja tobaka — samozadovoljno sanjal o svoji ljubljenki ter bil hvaležen svoji sreči, ki mu je naklonila, da je mogel položiti v naročj e Rožam tin de svoj e plemstvo in gotovo mero svoje slave.
Sir Oliver je vstal in z velike višine svoje krasne rasti se mu je priklonil. Toda tedaj je njegovega elegantnega obiskovalca zajel oblak tobakovega dima, ki je povzročil, da je pričel kašljati in se daviti.
"Vidim," se je davil, "da ste si tudi vi privzeli to grdo razvado."
"Poznal sem grše kot je ta," je odvrnil Sir Oliver.
"O tem nimam niti najmanjšega dvoma," je rekel Master Godolphin ter s tem pokazal svoje razpoloženje in razlog svojega obiska.
Sir Oliver je pogoltnil odgovor, ki bi moral razžaliti njegovega obiskovalca, česar pa Sir Oliver ni maral.
"Zato," je dejal ironično, "upam, da boste potrpežljivi z mojimi pomanjkljivostmi. Nick — stol za Mastra Godolphina in še en kozarec. Pozdravljam vas v Penarrowu!"
hom roke je odstranil služab-|Sir Oliver, "kdo pa zahteva va-nika.	šega ali Sir Johnovega dovo-
Po naravi je bil Sir Oliver prevejan človek ("zvit ko dvajset hudičev," je rekel lord Henry), poleg tega pa je bil tudi mož, ki je posedoval do-kajšnjo mero učenosti. Toda vsa njegova učenost in izkušnja ga ni izučila, da v življenju moža ni bolj ironičnega in hudomušnega božanstva kakor je Dan Kupid. Stari ljudje, ki so bili modri, so vedeli, da je tisti božič prav za prav navaden škrat, zato mu tudi niso kaj prida zaupali. Sir Oliver pa ali tega ni vedel, ali pa je mislil, da njemu ni potrebna ta stara modrost. Toda izučila ga je izkušnja. Dočim so se njegove oči smejale sončnim pramenom, ki so padali v sobano skozi visoka okna, je te pramene za hip zakrila senca, o kateri je malo sanjal, da bo ta simbolična senca zatem nela sončni sij njegovega življenja.
To senco je tvoril mlad mož visoke postave, čigar glava je bila pokrita s širokokrajnim španskim klobukom, za katerim so vihrala nojeva peresa krvavordeče barve. Zibajoč v roki dolgo, s trakovi okrašeno palico, je ta figura pasirala okna, hodeč ko sama Usoda.
Smehljaj z usten Sira Oliver-ja je izginil. Izraz njegovega obraza je postal nekam zamišljen, njegove črne obrvi so se namršile. Nato se je na njegovem obrazu spet pojavil počasi smehljaj, pa ta smehljaj ni bil nič več smehljaj samoza-dovoljstva, kakršnega smo opazili prej na njem. Bil je to smehljaj odločnosti, smehljaj, ki je stisnil njegove ustne in ki je dal njegovim očem porogljiv, skoraj zloben izraz.
Med vrati se je pojavil Nikolaj, njegov sluga, ki je javil Mastra Petra Godolphina, tik za petami lakaja pa se je pojavil sam Master Godolphin, naslanjaje se na svojo dolgo palico in držeč v roki svoj širo-kokrajni španski klobuk. Bil je to visok, vitek gentieman, gladko-obritega, lepega obraza, na katerem se je očitvala oholost; prav kakor Sir Oliver, je imel tudi on lep, tenak, orlovski nos, po starosti pa je moral biti za dve ali tri leta mlajši od Sira Oliverja. Svoje lase, ki so prehajali v rdečkasto barvo, je nosil daljše, kakor je bila takrat navada, in videlo se mu je na prvi pogled, da ni kaj dobro razpoložen.
Na obrazu mlajšega moža se je pojavil porogljiv izraz: "Naredili ste mi poklon, Sir, katerega vam ne morem vrniti."
"Za to bo dovolj časa takrat, kadar bom prišel in vas prosil to," je odvrnil Sir Oliver, in sicer, kakor se je zdelo, z dobro voljo.
"Kadar boste prišli iskat — česa?"
"Gostoljubnosti vaše hiše," je pojasnil Sir Oliver.
"Saj prav zaradi te zadeve sem prišel, da z vami govorim."
"Ali nočete sesti, gospod?" Sir Oliver je pokazal z zamahom roke proti stolu, katerega je bil pripravil za gosta služabnik Nikolaj. Z enakim zama-
Master Godolphin se ni zmenil za povabilo. "Cul sem, da ste bili šele včeraj spet v Godolphin dvorcu," je rekel. Tu je premolknil, in ker Sir Oliver tega ni zanikal, je pripomnil: "Prišel sem, gospod, da vam javim, da se bomo šteli srečne, če nam ne boste več delali časti s svojimi obiski."
V prizadevanju, da bi ohranil samoobvladanje in hladno kri pred to žalitvijo, je Sir Oliver preblede!.
"Razumeli boste, Peter," je odgovoril počasi, "da ste rekli že preveč, razen če še česa ne pridenete." Za hip je premolknil in motril svojega obiskovalca. "Ne vem namreč, da-li vam je Rozamunda povedala ali ne, da mi je baš včeraj izkazala čast ter pristala na to, da postane moja žena . . ."
"Ona je še otrok, ki še nima zrele pameti," je ugovarjal oni.
"Ali vam je znan morda kak upravičen vzrok, čemu naj bi izpremenila svoj sklep?" je vprašal Sir Oliver v tonu, iz katerega je rahlo zvenel izziv.
Master Godolphin je sel, prekrižal noge ter položil klobuk na koleno.
'Takih vzrokov poznam ducat," je odvrnil. "Toda ni mi jih treba naštevati. Dovolj je, če vas opomnim na to, da je Rozamundi komaj sedemnajst let in da je pod mojim varu-štvom ter pod varuštvom Sira Johna Killigrewa. In niti Sir John niti jaz ne moreva privoliti v to zaroko.'1
"Božja strela!" je vzkliknil
pipo.
"Čakanje vam ne bi v tem slučaju nič koristilo, Sir Oliver. Najbolje bo, če to doumete. Sir John in jaz sva namreč glede tega trdno odločena."
"Da sta? Božja luč,! Pošljite Sira Johna k meni, da mi
Ijenja? Z božjo pomočjo bo vaša sestra kmalu postala žena in sama svoja gospodarica. Nisem v posebni naglici, da bi se poročil, po naravi pa sem, kakor veste, potrpežljiv človek. Pripravljen sem tudi čakati." | pove kaj o svojih odlokih, na-1 In pričel je spet vleči svojo kar mu povem jaz o svojih. Po-!
vejte mu, Master Godolphin, da če se hoče potruditi semkaj
v Penarrow, da bom storil ž njim to, kar bi bil moral že davno storiti rabelj. Mesto rablja mu bom s tole mojo lastno roko porezal ušesa!"
(Dalje prihodnjič)
2^aKaj hi la»stoi)ali neKpj manj
Kot
MAYTAG
® V Maytagovi kvaliteti je ekonomija — prihranek časa v njega udobnosti, prihranek obleke v njega skrbni pralni metodi. Pralni stroji so se zadnja leta spremenili, toda Maytag obdržuje vedno ugledno mesto v delu — boljše, hitrejše pranje z nižjimi stroški pranja. Primerjajte iz enega kosa vlit aluminast čeber, gyratator pralni obrat in valjčni izžemalec vode z navadno konstrukcijo. Videli boste, zakaj se izplača imeti Maytag.
SPECIALNO ZA LASTNIKE MAYTAGA
Ali bi radi imeli enega novih, izboljšanih modelov Maijtaga, v ceni od samo $69.50 do $109.50? Kot specialnost za malo časa ram damo izjemno veliko za vaš stari Maytag v zamenjavo za katerikoli novi model.
Vredni so več, zato vam pa damo več zanje
Veliko vam damo za vaš
STARI PRALNI STROJ
Zamenjajte ga z novim, modernim Maytagom in imeli boste najboljše pralne dneve. Udobni obroki se lahko narede.
6019 St. Clair Ave.
A. GRDINA & SONS
HEnderson 20S8
15301 Waterloo Rd.
*
*
Dobila sta
ZARADI BLAGRA VAŠEGA GRLA — Lahka Raja!
Kajti vaš glas je dragocen ... pa če pojete ali ne . . . izplača se zaščititi vaše grlo proti draženju . . . proti kašlju . . . Sezite po lahki kaj i . . . sezite po Lucky I
Juctie*
BOG
Varujte svoj dragoceni glas
Lahka kaja z vso zaščito grla, ki ga nudi "Toast-iii samo za pojoče zvezdnike radio, zvočnega filma in odru. Vaše grlo je istotako nežno . . . vaš glas je tudi dragocen. Vreden, da se ga zavaruje pred druženjem in kašljem! Tukaj je lahka kaja bogatega, zrelega dela srednjih listov tobaka, tako inila rahla z vami kot je tudi okusna. Zares, Lucky Strike je edina cigareta, ki nudi vašemu grlu dobrodošlo ugodje in zaščito onega slavnega procesa '"It's Toasted." Zatorej zaradi zaščite grla, kakor-tudi za užitek, sezite po lahki kaji . . . sezite po Lucky!
ZADNJA NOVICA! * *
'Sweepstakes" Nagrado na 15. Obletnico
Mr. in Mrs. Arthur Bonim iz Milwaukee, Wis., sta bila vesela, ker sta zadela v Vašem Lucky Strike "Sweepstakes." Toda kot piše Mr. Bomm: "Predstavljajte si najino presenečenje, ko so dospele cigarete za petnajsto obletnico najine poroke."
Ali ste se že pridružili? Ali ste dobili svojo Lurkies — ploščnato pločevinasto škatljo s 50 izbornimi Lucky StrikesT
Naravnajte na "Your Hit Parade" ob sredah in sobotah zvečer. Študirajte melodije — potein poskusite svoje Lucky Strike "Sweepstakes." In če še ne kadite ^uckies, kupite danes zavojček in jih tudi poskusite. Mogoče ste nekaj pogrešali. Cenili boste prednosti Luckies — Lahke Kaje bogatega, zrelega dela tobaka.
- lahka kaja
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED"
The Asaorlean Tobareo Compmy