Poštni urad 9020 Ceiovec š Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt š š	izhaja v Ceiovcu
Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov =
j	P. b. b.
a«nmmnmm)nm[mnnmtHnmtm]nmmnmm<n))mnnmti:
LETNiK XXXVi
CELOVEC, PETEK, 1. MAJ 1981
ŠTEV. 18(2017)
CELODNEVNi POSVET V ŽELEZNi KAPLi:
ZSOjeKritično
svoje de!o ir) trenutni narodnopoiitični poiožaj
Za svoje odbornike, predstavnike včianjenih organizacij in krajevne zaupnike je Zveza siovenskih organizacij na Koroškem priredita minuto soboto ceiodnevni posvet v Žeiezni Kapti. Po udeiežbi je bii to reprezentativen zbor, ki je izčrpno pretrese) trenutni narodnopoiitični Po*ožaj in s kritično presojo našega deia na posameznih področjih nakaza) smernice za obogatitev in pogiobitev vsestranske dejavnosti ^SO in njenih včianjenih organizacij.
Uvodoma pa so se udeieženci posveta spomniti ietošnje 40-ietnice ustanovitve Osvobodiine fronte siovenskega naroda, kateri se imamo *"di koroški Siovenci zahvaiiti, da po strašnem nasiiju še živimo in spet ustvarjamo na svoji zemiji.
^veza slovenskih organizacij, ki tičnem položaju razvita razprava neposredno izhaja iz Osvobodilne o tem, kako bomo morali nadalje-'**onte, je seveda še posebno zave- vati naša prizadevanja za dosledno ^ana načelom in izkušnjam tega uresničitev vseh določil člena 7 dr-
^'irrstvenega pojava v zgodovini "venskega naroda. Zato je bilo a posvetu eno izmed okvirnih Ptašanj prav to, ali smo pri našem anašnjem delu in boju ostal! zve-' izročilom OF, ali dovolj skrbita ohranitev tradicij narodno-
svobodilne borbe.
^ tej luči se je po uvodnem refe-^ " predsednika dr. Francija 'ttra o trenutnem narodnopoli-
žavne pogodbe. Pri tem je bilo znova potrjeno stališče do sedanjega zakona o narodnih skupinah in do sosvetov (v katerih bi mogli sodelovati šele tedaj, če bi nam vlada najprej povrnila zaupanje z rešitvijo nekaterih bistvenih vprašanj, ki so ji bila predložena v tako imenovanem operativnem koledarju). Sicer pa je bila izražena privrženost politiki dialoga in je bilo poudarje-
40-tetnica0F

praznik siovenskega naroda
Kakor je siovenskt narod skupna frpei pod fafMiinim nasitjem in skupno bojevat za tvojo svobodo, tako v teh dneh tudi skupno pro-* svija 40-ietnico ustanovitve Otvobodiine fronte, ti:te vtenarodne or-Ssnizatije, ki ga je vodita po poti junafke borbe do zmage, ko je po osvoboditvi tahko uresniči) tvojo iattno driavnott na temetjih, ki jih je Postavita OF t tvojim revoiucionarnim narodnim programom.
Protiavijanje tega veiikega praznika tioventkega naroda zajema platno tioventko zemijo: po vteh tioventkih občinah te vrstijo prire-oitve, v tredifču je teveda sioventka prettoinica Ljubtjana, v praznovanje pa je vkijučeno tudi zamejstvo. ZSO se je 40-ietnice OF spomnita "o svojem posvetu v Žetezni Kapti ]o katerem !e posebej poročamoj '" ta pomembni dogodek v zgodovini stovenskega naroda bo gotovo Prisoten tudi na osrednji prireditvi, ki jo ZSO in MSKS prirejata 9. maja °° obtetnici zmage nad faHzmom in podpisa avstrijske državne pogodbe.
.. Med najraztičnejfimt prireditvami je bita edinstvena manifestacija poljanske totske mtadine, ki je skteniia živ obroč okrog mesta heroja. .'° tisoč mtadih rok se je strnito v 3$ kitometrov dotgo vrsto tam, kjer je 194! obkrožita Ljubtjano bodeča žtca; iz mtadih grt je zazveneta Pasem o Jugostavijt, potna tjubezni do tepe in svobodne domovine, '*Poved bratstva in enotnosti jugostovanskih narodov in narodnosti.
, Ha svečani akademiji v Domu tvana Cankarja pa so spet podeiiti , odtičja OF. Med tetofnjimi dobitniki tega visokega priznanja je di bivti partizan in znani narodnopoiitični detavec Fetiks Wieser st.
S'°venjega Ptajberka, kateremu ob tej pritožnosti iskreno čestitamo!
no, da nam je kot nekoč v OF potrebna široka frontovska usmeritev, ki pomeni akcijsko enotnost vseh Slovencev v skupnem boju za narodnostni obstoj prav tako, kakor tudi povezanost z demokratičnimi silami večinskega naroda — v spoznanju, da je boj za narodnostne pravice del boja za splošno demokratizacijo družbenega življenja.
Razprava na posvetu je obsegala vsa področja narodnostnega življenja in dela ter je veljala razen narodnopolitični dejavnosti predvsem tudi aktivnosti in problemom na področjih kulture In prosvete, izobraževanja odraslih ter skrbi za šolsko in predšolsko vzgojo, uveljavljanja v komunalni politiki, prizadevanja na gospodarskem torišču in ne nazadnje tudi naši Informativni dejavnosti. Kot vodilna misel pa je bila pri vsem tem v ospredju potreba po čim tesnejši povezavi naših organizacij s terenom, s človekom.
Okvirne misli o zastopanosti na terenu, o lastni organizacijski mreži in o notranji organiziranosti dela je naniza) tajnik dipl. inž. Feliks Wie-ser, njegova izvajanja pa so dopolnili še prispevki o dejavnosti včlanjenih organizacij oziroma o posameznih delovnih področjih. Ta prikaz je bil potem izhodišče in osnova za široko razpravo, v kateri so udeleženci posveta ne samo izčrpno, marveč tudi zelo kritično presodili obsežno področje aktivnosti ZSO in včlanjenih organizacij. Nihče nikomur ni namenil slavospevov: kjer je kaj v redu, je bilo to priznano; prav tako brez olepševanja pa je bilo tudi opozorjeno na pomanjkljivosti povsod tam, kjer je zaslediti večje ali manjše slabosti. Ravno to prizadevno in kritično obravnavanje je dajalo posvetu poseben pečat in kvaliteto, kar je eden izmed najstarejših udeležencev posrečeno izrazil v ugotovitvi, da ima organizacija, kt tako odprto in kritično obravnava svoje probleme, zdrave korenine in se ji zato ni treba bati bodočnosti.
Da ugotovitve posveta niso bile prazno besedičenje, marveč jih jemlje ZSO povsem resno, izhaja iz zaključnih sklepov, ki so vsi usmerjeni v nadaljnjo utrditev naše osrednje organizacije in vsestransko obogatitev njene dejavnosti. Pri tem bodo gotovo posebnega pomena tematski posveti, na katerih bomo po sedanjem okvirnem pregledu lahko še bolj podrobno in izčrpno obravnavali vsako področje posebej in potem izdelali konkretne načrte in smernice za bodoče delo — ne le v korist ZSO in včlanjenih organizacij ter njihovega članstva, marveč sploh v dobrobit slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Demokracija-napredek-mir
ZA SVOBODO !N ENAKOPRAVNOST
V A B i L O na
Osrednjo prireditev
OB OBLETNiCi ZMAGE NAD FAŠiZMOM iN PODPiSA AVSTRiJSKE DRŽAVNE POGODBE
v soboto 9. maja 1981 ob 20. uri v Domu giasbe v Ceiovcu.
Sodeiujejo:
$ Mešani pevski zbor SPD „Danica" iz Šentvida 0 Danica Čertov iz Siovenjega Piajberka
#	Doppetquartett Bieiberg vom Bergmannischen Gesangs-verein Bteiberg-Kreuth
#	Mešani pevski zbor SPD „Srce" iz Dobrie vasi
#	Mešani pevski zbor SPD „Zarja" iz Žeiezne Kapie $ Koroški partizanski pevski zbor iz Ceiovca
#	Recitatorska skupina Siovenske prosvetne zveze
Govorijo:
#	Dr. Franci Zvvitter, predsednik Zveze siovenskih organizacij
#	Dr. Matevž Griic, predsednik Narodnega sveta koroških Siovencev
#	Hans Pawiik, dežeini predsednik Zveze sociaiističnih borcev za svobodo
Zveza siovenskih organizacij
na Koroškem	Narodni svet koroških Siovencev
Previden optimizem
V pogovora z MoviTMrj; je Ježe/M; g/avar Leopo/J WagMer prejŠMj; te-JeM zavze/ sta/Zšče taJ; ^ vpraša-njeTM v zvez; z MMwjš;Ms^o pro/;/eM;a-t;^o. NapoveJa/ je, Ja /m 23. waja MaJa/jaj; pogovor M;eJ preJseJM;^; treA v Ježe/M; v/aJ; zastopdM;/; strani ;M preJstavM;'^; o^eA s/oveMS^;/; osrcJ-Mj;Z? orgaM;zac;j. Ta pogovor /?o — ^a^or je Jeja/ Wagner — ve/ja/ ..stvarni??; vprašanje??!, &; /J res /a%7^o pr;veJ/a Jo tega, Ja /J se oJnos; weJ o^ewa HdroJTMMM s^ap;MdM?a Ma ččo-ro%e?w /z^o/jša/;". OJ tega Ježe/n; g/avar pričanje, „Ja /J ^OMČMO pr;'-š/Z ta^o Ja/eč, Ja ne /J M!ora/Z veJno
Za 7. ma;
mednarodni praznih deia in soiidarnosfi
čestita
VESTNIK
spet JožZvetZ, ^a^o osta/a ZvstrZja s prstorn ^aže Ma Mašo Ježe/o". Zato ^o tre^a poiskat; pot, ^Z ^o prZveJ/a Jo tega, „Ja ^o oJstraMjeM ta ^oj weJ o^op; (Cra^eM^aM!pjj, ^Z ga ;MMM-;o že s^oz;' Jeset/etja, ;M Ja ^owo taJ; Joseg/; Jo^ro sožZtje vse/? ta^ajŠMjZ/? /jaJZ, Me g/eJe Ma to, ^ater; jez;^ go-vortjo".
Rrez Jvowa se te (*eseJe Ježe/Mega g/avarja (?;stveMO raz^^ajejo oJ Mje-gov;7; prejŠM/J) ;zjav, ^o je veJMO tr-JJ, Ja je za TCoroš^o c/eM 7 že v ce-(ot; ;'zpo(MjeM. V seJaj izražeM; pr;-
prav/jeMost; za stvarMe pogovore je MdM?rec zas/eJ;'t;' taJ; pr;prav/jeMost za s^apMO o^ravMdvdMje ^OM^retM;^ oj-prt;/; vprašdMj '— to pa je gotovo ^o-ra^ Mdprej po t;st; pot;, eJ;Md M;o-re pr;vest; Jo sporazaM!M;j? reš;tev ;M s tew Jo postopMega aresM;čevdMjd JejaMs^ega eMa^opravMega sož;'tja oj;ej? MaroJov.
V tew SM;;sJa ^oroš^; 5/oveMC; po-zJrav/jaM?o J;a/og ;M ^owo taJ; ^OM-stra^t;vMO pnspeva/; MjegoveM;a potega v že(j;, Ja č;w prej pr;ve-Je/ Jo c;M; večjega aspeAa. VeMJar M!orawo ZMOva poaJar;t;, Ja za Mas M;'so prveMstveMega poweMd sosvet;, M!drveč MaM! gre za JejaM^o reševaMje števJa.'/; še veJMO oJprtJ; vprašdMj,
pa so ž;'v/jeMjs^ega pomeMa za Mašo MaroJMo s^apMOSt. ^e/e z reš;tv;jo vsaj Me^ater;/; teA vprašdMj MaM; (m spet vrMjeMO zaapaMje, MdM; ga je OM;aja/o Jo/go/etMo MereševaMje ter SM;o ga Joce/a zgaM; teJaj, ^o MdMt je Ma prot; aprav;čeM;M: pOM;;s/e^OM; o^trošraMa seJM:oja/;js&d za^OMoJaja z vseM;;' MjeM;w; J;s^r;MMMdf;js^;Mz; OM;ej;tvdM;;'.
Zato Md?M ae gre to/;To za M;ore-j;;tMo spreM!eM:č'o za^oMa o MaroJM;7) s^ap;Mač; v SM;;s/a razš;r;tve Jo/oč;-/a o č/aMStva oz;roM;a soJe/ovaMja v sosvet;^, ^a^or je ta^ŠMo M;oŽMOst Maraža/ Ježe/a; g/avar V7agMer oz/roMta jo je še posebej Mag/as;/ so^otM; ^oM-gres ^oroš^e OVP jZJ „/;oče zastop-M;^OM; s/oveMS^e M!dMjš;Me o/ajšat; vstop v sosvet"), teM?več je ;M ostaMe — ^a&or je /"Jo poaJarjeMO taJ; Ma so^otMeM posveta Z^O v Že/ezM; č^a-p/; — Maša prveMstveMd zahteva Jo-s/eJMd ;M ce/ov;ta ;zpo/M;'tev č/eMa 7 JrždVMe pogojne v teM; sM;;'s/a, Ja /?o aresM;'čeMa JejaMs^a ;M vsestraMs^a eMa^opravMost vsega Mašega ž;'v/ja Ma ce/otMCM; avto/;toMc;M Mase/;tveMeM! ozeM;/ja.
NajMovejša zaaM;eMja Ma Ježe/M; ravM; seve Ja aprav/čajejo /e prev;'-JeM opt;M?;zeM; ;M /^OM;o M;ora/; ostat; ^aJa;, Ja ^oroš^a M:aMjš;MS^a po/;t;^a Me Z*o še Maprej š/a po star; pot; eMe-ga ^ora^a Maprej ;M Jve/; ^ora^ov Mazaj.
Misli ob Prvem maju
mednarodnem prazniku dela in solidarnosti
Od leta 1890 naprej je vsakoletni 1. maj praznik delovnih ljudi vsega sveta. Takrat je namreč II. Socialistična internacionala pozvala proletarce vseh dežel, naj bi na ta dan manifestirali skupne interese v boju za izboljšanje svojih življenjskih razmer in demonstrirali trdno voljo, da si izborijo uresničitev teh ciljev. Tedaj je šlo predvsem za gospodarske interese delavcev: za dvanajsturni delovni dan, za višjo mezdo in podobno; pozneje so se pridružili tudi politični cilji, kot na primer zahteva po splošni volilni pravici. 2e takrat je delavski razred dokazal, da je zrel za oblast, da je samostojna politična sila, samozavestna in pripravljena, da se bojuje proti izkoriščevalskemu, nečloveškemu sistemu.
Mnogo se je od takrat do danes spremenilo. Zlasti v Evropi so delavci dosegli velike uspehe. Vendar se moramo pri tem zavedati, da so pridobitve, kot jih imamo danes v Avstriji: 40-urni delovni teden, dopust, socialno zavarovanje itd., konec konca sad samozavestnega nastopanja delavstva. Številčno močni sindikati - čeprav ujeti v oklep ..socialnega partnerstva" — vzbujajo slej ko prej strah pri konservativnih silah, ki bi hotele kolo zgodovine zavrteti nazaj.
Nedvomno je, da so se izboljšali življenjski pogoji delovnih ljudi v našem delu sveta. Nedvomno pa je tudi, da so se izboljšali samo zato, ker so se delavci za te cilje organizirano borili. Ko je svoje-časno šlo za dvanajsturni delovni dan, so kapitalisti zagnali vik in krik, kakor da bi grozil konec sveta ali vsaj propad gospodarstva. Podobno se danes zaganjajo tudi proti olajšavam pri nočnem, težaškem in izmeničnem delu, proti dodatnemu tednu dopusta in proti drugim zahtevam, ki jih postavljajo sindikati. Tako zgodovina 1. maja, ki je
zgodovina delavskega razreda in razrednih bojev, dokazuje, da kapitalisti, ki se danes raje skrivajo pod imenom ..delodajalci", sami od sebe še nikdar niso kaj dali — vedno jih je bilo treba prisiliti, da so ugodili upravičenim zahtevam delavstva.
Toda pri vseh spremembah na bolje je nekaj ostalo: kapitalistični družbeni red. Od konca druge svetovne vojne naprej zagovorniki tega sistema skušajo dokazovati, da je ta red dokončno ustaljen, da je varen pred krizami in da je zato vsak razredni boj odveč. Socialistična stranka in vodstvo sindikalne zveze sta to ..ideologijo" za-
Kardetjeve
nagrade
za dosežke pri razvijanju samoupravljanja
Prihodnje leto 27. januarja bodo v Jugoslaviji prvič podelili nagrade Edvarda Kardelja, ki jih bodo potem vsaka štiri leta — vedno na dan obletnice rojstva velikega slovenskega in jugoslovanskega revolucionarja in misleca — podeljevali za največje dosežke na področju razvijanja teorije in prakse socialističnega samoupravljanja.
Nagrade, ki jih bodo lahko sprejeli posamezniki, skupine ustvarjalcev ali ustanove tako v Jugoslaviji kot tudi v tujini, bodo podeljevali v obiiki denarja, diplome in plakete z likom Edvarda Kardelja.
Potrebna bi bi!a dosiednost
V črMM oj 73. Jo 79.	rega Po MfJvoKfnm prdvn/ oJ/očZfv: so
/fJa /?o v	;?Hf/o srojf sre&- se	Jfjgvn:^/ /rez JvoT/M zna-
nje „dwfr:J*&o te/ovaJno Jrastvo" s/:' v ^oč/jroen? /?o/ožajK, ^o nrora-(*Os;errefc7Msc7;er 7'arner^anJj, na ^a- jo zJaj javno pokazat;, ^a^o stoj;jo teren: yr:ča^ajejo nrenJa več ^ot 73 Jo organfzacjje, katere g/asJo po f:soč KJe/ežencev. 5oJeč po :n:ena agotovftv: avstrijskega soJišča raz-Jraitva k; kJo pričakovati, Ja ko s/o sirja neofašistično mise/nost. Tčakor-za športno prireJitev; v resnici pa se ko/i poJpirati taksno organizacijo je kati, Ja ko „sportna" santo ka/i- namreč praktično pomeni Jajati po-sa, za katero se ko oJvija/a pretežno tako in poJporo Jffgtwosf:, ki je v "	'	nasprotja z avstrijskimi zakoni in to-
rej naperjena proti Avstriji.
po/itična zajeva.
Omenjeno Jrastvo namreč spaJa meJ organizacije, ki so znane po svojem we7H%o?MfZo?M/?:e?w značaja. V zrtJnfffM časa pa se je tej asmeritvi — z/asti po krivJi a/i zas/agi JrKŠJvfHf-ga g/asi/a „/?M7:JMtKr?7Zf:(M?:g" — priJraži/a se ..nagnjenost" v smeri neofašistične mise/nosti. SoJnijsko je ki/o namreč agotov/jeno, Ja je način pisanja omenjenega /ista „neJvomno neofašističen" in s tem naperjen proti Avstriji.
5 to oJ/očitvijo soJisča je seveJa ce/otna organizacija v Jo/očeni po/i-tični /ači in je s tem posta/o pereče taJi vprašanje, kakšen oJnos Jo takšne organizacije ko v koJoče kaza/a araJna stran. Pristojni minister PreJ 5inoTcatz je vsekakor že ravna/ tako, kakor ki ki/o pričakovati oJ s/eker-nega preJstavnika avstrijskik ok/asti.* oJpoveJa/ je svoje pokrovite/jstvo naJ ke/jaškim srečanjem. Deže/ni g/a-var Wagner takšne Jos/eJnosti vsaj Jos/ej še ni izpriča/, marveč je sporoči/, Ja se prireJitve v Pe/jaka osekno sicer ne ko aJe/eži/, venJar pokrovite/jstva ne ko oJpoveJa/. Ni pa še znano, kako koJo na raznik araJnik mestik akrepa/i g/eJe sak-vencij, ki jik Jajejo tej organizaciji (Jako je kaje ke/jaška okčina nameni/a za „te/ovaJno srečanje" poJporo v tnšini-600.000 si/ingov/j.
nesla med delavstvo in začetni uspehi so jima skoraj dajali prav. Danes pa se nahajamo v eni najglobljih kriz kapitalističnega sveta po vojni. Brezposelnost ni žalostna stvarnost samo v središčih kapitalizma, kot so Združene države Amerike, Zvezna republika Nemčija in Velika Britanija, marveč grozi na primer tudi 4000 delavcem združenih jeklarn na Nižjem Avstrijskem. Imena kot so Eumig, Kneiss), Klimatechnik, Funder in druga, postajajo že prava mora v zavesti avstrijske javnosti, ki se zaskrbljeno vprašuje: katero podjetje bo naslednje napovedalo konkurz; kateri bo naslednji delavec, ki se mu bo reklo, da ni več dela zanj?
Tako tudi letošnji 1. maj ni le praznik, ampak je obenem tudi borbeni dan dela, kajti gospodarska stvarnost utrjuje zavest ljudi, da vladajoči družbeni red gotovo ni najboljši od vseh možnih.
Vendar ne samo v znamenju notranjih problemov je letošnji 1. maj. Ta dan ni samo praznik delavcev, ampak je tudi dan zatiranih narodov, je dan demonstracije za mir in enakopravno sožitje v svetu, ker je človek spoznal, da je samo v miru možna človeška in pravična rešitev odprtih problemov.
Do zob oborožena vojaška bloka se še naprej urita v razdeljevanju sveta in širjenju interesnih sfer. Toda narodom je svoboda važnejša in ne pustijo se več brez odpora zasužnjevati. Ves svet gleda danes na dogodke v El Salvadorju in solidarno spremlja boj tamkajšnjega revnega a pogumnega ljudstva proti fašistični hunti ter obsoja ameriške poskuse, obdržati salvadorski diktatorski režim na oblasti. Široke simpatije je deležen afganski narod, ki je že več kot dve leti pod pritiskom tuje sile. Palestinsko ljudstvo stoji že desetletja na čelu osvobodilnih gibanj v svetu. In ob letošnjem 1. maju se delavci sveta s poljskimi tovariši veselijo njihovih uspehov v samostojni sindikalni organizaciji ..Solidarnost" in so prepričani, da bo poljsko ljudsto samo našlo pot iz svojih težav.
Prvi maj je praznik dela in praznik solidarnosti. Prvi maj pa je tudi dan optimizma. Tudi za nas koroške Slovence, ki se slej ko prej borimo za nacionalno in socialno enakopravnost, bodi zato prvi maj dan prepričanja, da bo napočil dan, ko si bomo izbojevali svoje pravice - dan resničnega in iskrenega prijateljstva med narodi!
Franci Zwitter ml.
,,Sončni vink"
se bo ustavil na Koroškem
Posebna delovna skupnost „Sončni vlak", v kateri so združene razne humanitarne organizacije in ustanove, že vrsto let prireja mednarodno akcijo, namenjeno teiesno prizadetim, invaiidnim osebam. Vsako leto v mesecu maju poseben vlak popelje večje število invalidnih oseb iz cele Avstrije ter iz sosednih držav za dva ali tri dni na izlet, na katerem imajo udeleženci možnost, da si pod skrbnim vodstvom zdravstvenih delavcev ogledajo razne kraje in zanimivosti. Akcijo upravičeno imenujejo „Sončni vlak", saj prinese žarek čiovekoljub-ja v živijenje prav tistih, ki so zaradi svoje telesne prizadetosti prikrajšani za marsikaj.
V	letošnjem mednarodnem letu invalidov bo kreni) na pot že 17. „Sončni vlak", s katerim bo okrog 360 telesno prizadetih oseb iz cele Avstrije ter iz Madžarske, Jugoslavije, Italije, Egipta in Izraela v času od 28. do 31. maja skupno preživelo nekaj prijetnih in zanimivih trenutkov. V soboto 30. maja bo ta „vlak ijubezni do bližnjega" prispel tudi na Koroško: od 16.03 do 16.28 ure se bo ustavil v Beljaku in od 16.53 do 17.22 ure v Ceiovcu, ob 18.02 uri pa bo prispel v Pliberk, kjer bodo udeleženci ietošnjega potovanja prespali.
V	krajih svojega postanka je „Sončni vlak" vedno deležen prisrčnega sprejema, ki je izraz sotidarnostt zdravega človeka s telesno prizadetim sočlovekom. To solidarnost pa je možno in potrebno izpričati tudi v dejanju: prispevke za izvedbo vsakoletne akcije zbira delovna skupnost „Sončnl vlak" na svojem kontu štev. 670.000 („Sonnenzug") pri Genossenschaftiiche Zentralbank AG Wien, PSK 4236083.
Zastužen odgovor
Medtem ko se na Koroškem pretežni del tiska raje globoko klanja pred nemškimi nacionalisti in poslušno ponavlja, kar prihaja iz tako imenovanih „domovini zvestih" krogov, te pojave na Dunaju le gledajo malo bolj kritično. Tako je tudi predsednik koroškega Heimatdiensta dr. Josef Feidner doživel, da so mu na Dunaju dali zasluženi odgovor.
Feidner je pred nedavnim ostro kritizira) poročilo, ki ga je ob izidu Prušnikovih „Gamsov na plazu" v nemškem prevodu objavilo osrednje glasilo SPO Arbeiter-Zeitung, kjer je bil omenjen tudi prispevek partizanov k osvoboditvi Avstrije. V svojem dopisu AZ je Gašperja imenovai ..komunističnega veleslovenca", ki da se je še ieta 1948 zavzemal za priključitev ..velikih delov Koroške h komunistični Jugoslaviji" (Feidner seveda ni povedal, kakšno je bilo zgodovinsko in pravno ozadje boja za združitev koroških Slovencev z narodno celoto, niti ni omenil, da v tedanjem času Avstrija mednarodnopravno še sploh ni obstajala, ker je bila formalno obnovljena šele leta 1955 z državno pogodbo). Svoj napad pa je Feidner zaključil s pozivom, da bi morali na Dunaju končno prenehati s tem, da avstrijske patriote iščejo med komunisti in veleslovenci.
AZ je na Feldnerjev izliv odgovorila kratko in jedrnato: Karla Prušnika-Gašperja je zvezni predsednik odiikoval s častnim znakom zaslug za republiko Avstrijo. „Mimo dejstva, da je tudi boj partizanov prispeval k zopetni vzpostavitvi Avstrije, pa tudi KHD ne more."
Res zaslužen odgovor!
„Med slepci je tudi enooki
že kralj"
Z vidnim zadovoljstvom je koroški tisk povzel ugotovitve insbruškega univerzitetnega docenta dr. Petra Meusburgerja, ki jih je omenjeni znanstvenik pred nedavnim objavil v neki tirolski reviji. Govori namreč o manjšinskem šolstvu v Avstriji in pri tem prihaja do ugotovitve, da imamo koroški Slovenci v primerjavi z drugimi etničnimi manjšinami v Avstriji najboijšo šoisko ureditev. Med drugim navaja, da je bil v šolskem letu 1977/78 pouk slovenščine na 87 ljudskih in 24 glavnih šolah, na 14 šolah v pretežno manjših podeželj-skih krajih pa so bili slovenski učenci „celo v večini". In kot nadaljnji dokaz ..najboljše ureditve" še poudarja, da ima večina ljudskošolskih učiteljev (pri moških 82,5 in pri ženskah 46,7 "/o) na dvojezičnem ozemlju izpit iz slovenščine, čeprav je bilo le 13,5 "/c vseh ljudskošolskih učencev dvojezičnega ozemlja prijavljenih k pouku slovenščine.
Ob načinu, kako tukajšnji listi objavljajo te podatke, je namen takšnega poročanja seveda na dlani: nastal naj bi vtis, da je na Koroškem manjšinsko vprašanje — vsaj na področju šolstva — vzorno urejeno. Res je, da imamo med vsemi etničnimi manjšinami v Avstriji samo koroški Slovenci poseben manjšinski šolski zakon. Vendar pa ta ..ekskluzivnost" še dolgo ne pomeni, da so stvari tudi dejansko urejene tako, da bi bile lahko zgled drugim. Niti najboljši zakonski predpisi namreč ne morejo zadostovati, če niso hkrati ustvarjeni tudi pogoji za njihovo praktično izvajanje. Ravno tu pa je manjšinsko šolstvo na Koroškem vse prej kot zadovoljivo — ne samo, kar se tiče raznih še vedno obstoječih pomanjkljivosti, marveč posebno z ozirom na ozračje, v katerem se mora uveljavljati. Na eni strani je kot višek demokracije uzakonjeno priznavalno načelo, se pravi pogojevanje pouka slovenščine s posebno prijavo; na drugi strani pa ista demokracija z najrazličnejšimi „vp!i-vi" poskrbi, da je število prijavljenih otrok čim manjše. Koroški Slovenci smo za izboljšanje položaja posredovali pristojnim dejavnikom že številne predloge in zahteve, vendar doslej nismo našli posluha.
V tisku o vsem tem ni niti besedice, ko pišejo o „najbo!jši rešitvi", ki jo menda imamo. Seveda: med slepci je tudi enooki že kralj. In za takšnega enookega kralja nas očitno želijo napraviti, ko naš položaj delne ureditve primerjajo s položajem tistih, ki nimajo niti toliko ali sploh nič. Zakaj pa koroške oziroma avstrijske ..rešitve" manjšinskega vprašanja ne primerjajo s položajem v
tistih državah, kjer so z reševanje^ prispeli že dosti dalje kot pri nas-Morda z LR Kitajsko, o kateri je rf' nister za pouk in umetnost vicekanc* ler dr. Fred Sinowatz med svojim davnim obiskom izrazil zadovoljst'? nad harmoničnim sožitjem različni narodnostnih skupin ter poudaril (kf kor beremo v uradni Wiener Z#' tung): „Vsaka manjšina ima možno^ gojiti svoj jezik in svoje običaje; tajska je manjšinsko vprašanje ko* rektno uredila."
Sicer pa se za take primerjave treba ozirati v daljne azijske deze'C-saj je možnosti dovolj tudi v naj' bližjem sosedstvu: na primer v Jugo' slaviji ali pa na Južnem Tirolske^' kjer je Avstrija dovolj prepričljiv dokazala, kaj je sposobna izbojevan za svojo manjšino v tuji državi. Zakaj pa se po enakih merilih in načelih ravna tudi tedaj, kadar gre za rese. vanje manjšinskih vprašanj znotra) lastnih meja?
Škof Kostner
je podal ostavko
CelovJki Jkof dr. Josef K&stner, ki pred kratkim obhajal svojo 73-let"' in s tem dosegel starostno mejo, je P?^ da) ostavko. Papei Janez Pavel M- 1 njegovi ieiji ugodil, vendar je dr. ^ nerja obenem poveril, da kot apa*'. ski administrator Je naprej vodi St"* .j, do izvolitve oziroma imenovanja "I govega nasiednika.
Kdo bo novi ceiovJki Jkof, je trCpL no Je povsem negotovo. Seveda ' sliJati ie o celi vrsti kandidatov, 1*^ Jnega „favorita" pa med njimi ni, zlasti ker je znano, da sedanji f* j pež pri svojih odločitvah rad P. ,o za presenečenja. Medvomno pa je ' ,j nimivo, da med možnimi irand'" omenjajo tudi sedanjega Jkofijt*"^ kanclerja Mihaeia KriJtofa, ki bi primeru primera" pomenil resnično I* senečenje, če bi kot pripadnik venske narodne skupnosti prijel no to koroJke cerkve.	^
Ob ostavki Jkofa Kostnerja v predvsem poudarjajo njegove ^4 za izboijJanje odnosov med narodoma na KoroJkem. Brez dv^jj je bil v njegovi dobi — zlasti po * bivJega vikarja Kadrasa — pa važen korak po tej poti in so bi!' ioženi temeij), na katerih bo nl^))J nasiednik ob ustrezni pripravljaj)! res lahko prispeval k uresni^eV"^ enakopravnosti in prijateljskega ^ žitja v deželi. Prav tako pa v nje9^ jr dobo seveda spada tudi krivico, * ,! bila velikemu delu naJega ljudstva^ zadejana ieta 1949 z ekskomunikA^ takratne DFDL in Siovenskega vej* , — krivica, ki vse do danes ni b"" pravijena.
Siovesna otvoritev Koroškega pokrajinskega muzeja revoiucije v Siovenjem Gradcu
^ počastitev 40-letnice ustano-Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 40-letnice vstaje jugo-^ovanskih narodov in narodnosti, ^ Preteklo soboto v Slovenjem radcu slovesno otvorili Koroški Pokrajinski muzej revolucije. Pri em gre za obsežno dokumentaci-1° obeh delov Koroške iz predvojne in medvojne dobe.
Otvoritvi je poleg številnih obiskovalcev prisostvoval tudi podpredsednik predsedstva SFR Juao-
slavije Sergej Kraigher, članica Sveta federacije SFRJ Lidija Šent-jurc, predsednik odbora Koroških partizanov inž. Pavle Žaucer-Matjaž, predstavniki političnega in kulturnega življenja občin koroške regije v Sloveniji, podpredsednik Zveze koroških partizanov Lipej Kole-nik-Stanko, konzul SFRJ v Celovcu Alfonz Naberžnik in drugi.
Slovesna otvoritev je bila povezana s primernim kulturnim sporedom pri katerem so sodelovali Ko-
roški partizanski pevski zbor iz Celovca, ki ga vodi prof. Branko Čepin, moški pevski zbor Vres s Prevalj, Mladinski pevski zbor iz Slo-venjega Gradca, dekliški pevski zbor iz Dravograda, folklorni skupini iz Raven na Koroškem ter recitatorska skupina. Spored sodelujočih je bil primeren prikaz kulturne dejavnosti v času revolucije in NOB. Iz le-tega, ki je bil izveden kot partizanski miting, je bilo razvidno, kako pomembna je bila kultura v času vstaje in kako se danes odraža v življenju slovenskega naroda. To je prišlo do izraza tudi v slavnostnem govoru tovariša Pavleta Zaucerja-Matjaža, (del njegovih izvajanj objavljamo na posebnem mestu) ki je naglasil pomembnost muzeja revolucije in tozadevni doprinos Korošcev z obeh strani meje.
MLAD! ROD -zadnja števiika 30.!etnika
Pet je izšla nova številka Mlade-^ roda, zadnja tekočega šolskega le-v " in tudi zadnja 30. letnika, ko gj^orcij učiteljev na dvojezičnih n'k ^°r°ške kot izdajatelj in last-] . ^ šolske revije slavi tri deset-Ft njenega izhajanja, udi pričujoča številka 9/10 Mlade-- . roda je izredno bogata in
tako
Daleč
pestra
po vsebini kot po ilustracijah. ^ nad trideset avtorjev — veči-, .gnanih imen slovenske mladinske !ji'^evnosti, je v tej številki zastopajo s Mojimi prispevki. Med njimi je Ikrn število domačih avtorjev uka Hartman, Herman Germ, Mili , tobath, Valentin Vauti, Andrej Ko-jPb Florjan Lipuš, Milena Pipp in n/t Srienc; posebej naj tu omeni-sp ,.r-enčko Kupper, ki je napisala be-bil' ° 'J* melodijo pesmi Nekoč je sta t" ^krat), ki so svoje pesmi se-seva članke podpisali. Ob tem Ur rl 'v "'kakor ne gre prezreti delo ^ ruskega odbora in zlasti glavne-
<li
Za	tako, tla je privlačna tako
„ Uuade kot za starejše bralce. Kaj-k temu znatno doprinaša tudi
^ ^tednika Tomaža Ogrisa, ki je tu-t° številko skupaj s svojimi kole-
bogata ilustracija Mladega roda; za slednjo odgovarjajo Marička Koren, Jelka Reichmann in Ančka Gošnik-Godec.
Da pri vsebini Mladega roda gre za čtivo, namenjeno šolski mladini, je razumljivo. Pesmi o pomladi in poletju, kratke živalske in druge zgodbe, skrbijo za to, da je pri pouku slovenščine kar največ možnosti spoznavanja materinskega jezika in lepote slovenskega slovstva. K širjenju znanja pomagajo tudi ustaljene rubrike Slikopis, Domoznanski sestavki, Ljudje pri delu in Mi mladi. Potem je tu še rubrika Bralci nam pišejo — iz številnih prispevkov je razvidno, da Mladi rod mladina rada čita. Kljub zapisanemu pa je Mladi rod tudi revija, katero z veseljem vzamemo v roke tudi starejši ljudje, saj je v tem listu toliko zanimivega iz naših krajev in od naših ljudi.
Zato izdajateljem Mladega roda, posebno pa urednikom tega koroškega šolskega glasila želimo, da bi ob vstopu v četrto desetletje izhajanja tega glasila bili prav tako uspešni kot doslej in da bi krog bralcev bil vedno večji.
Po kulturnem sporedu je bil na vrsti ogled muzejskih prostorov. Gostom in ostalim obiskovalcem je razstavo razkazal predsednik sveta muzeja Ferdo Fišer. Muzejski prostori so zdaj znatno razširjeni in obiskovalcu dejansko dajejo celovit pregled od časa naprednega delavskega gibanja v letih 1818 do 1941. Obnovljeni muzej zdaj obsega pet prostorov tako, da bo imel stalno muzejsko zbirko, v drugih prostorih pa bodo možne občasne razstave. V bližnji bodočnosti imajo v načrtu razstavo o partizanski tehniki in tisku, partizanske sanitete, kurirske zveze in domicilne enote ter pobratena mesta. Stalna razstava pa prikazuje zaključne boje maja leta 1945 na Koroškem. Razumljivo pa je, da bo vse gradivo na voljo v stalnem muzejskem arhivu.
Koroški pokrajinski muzej tudi obširno prikazuje uporniško gibanje na avstrijskem delu Koroške in s tem tudi prvo muzejsko zbirko o prikazu partizanskega boja na Koroškem. Seveda pa je v muzejski zbirki, ki je nastala ob sodelovanju Zveze koroških partizanov tudi zajeto protislovensko delovanje okupatorja na Koroškem, zlasti o nasilnem izseljevanju slovenskih družin v Nemčijo in drugo.
Zato vsem, ki se bodo kdaj mudili v Slovenjem Gradcu priporočamo, da se ustavijo in si ogledajo bogato dokumentacijo o koroškem revolucionarnem in uporniškem gibanju.
OB 40-LETNIC: OF:
Predstavitev 3. izdaje Gašperjeve knjige Gamsi na piazu
Ža!oz/?a Z?orec t? Zja/?lja?;; j e p?*cj?s?;)l cefrfe^ t?a/?lla prrrlsja^r;;/:;?
Ha ;lw preH^av! Lnjlgf, ^%rerf ;e IzHala v pocasflžet? 40-/ft?MCf Osvo^oHHne /ronfe. NeH Lnjlga??;! HlrlZ? cutorjev, /e JaHl	Karla
Krasnl^a-Gaspcrja, GaTMS; /M plaza.
C!at?na areHnlca založi?? goreč, AnHre/a K?M?cl ;e ai?oHowa razložila, Ha se areHrHstuo og ;'a/?lle;'a wra;e s/oven^ega naroHa oHloello za IzHajo &7!/;'g, L; govore o Ha/tež/ern časa In pre!z^asw;'e i/ovewFega rzaro-Ha — v časa NOK H IcT/? po osvo/?oH;Hvl. Kri preHsta-o;H<o! je Ho za prve H;'r: Hzpge /etoMjega za/ožm'H;cga programa za/ožge goreč, F; sFapao ol?sega Heset ^Mpg o tewat;'H vojnega -o/?Ho/?;a, v przpravz' pa Ima še vrrfo ^nj;'g z drago femah^o.
Kot prvo knjigo so predstav;'/; roman Leopo/da HaFodo/čana, Snežno znamenje, pr; čemer gre za zadnje večje /Zterarno de/o tega prerano amr-/ega p;'rate/ja. Avtor v romana posega v dogajanje prv;g dn; po končan; vojn;.- medvojni de/avec v raz/;cn;'g partizanski/? te/?n;'ka/? In partizanski tiskar se sicer srečno vrne domov, a se nekako ne znajde. Za sekoj Ima kade vojne pre;'z^asr;;'e, ki pa ga ne preok/lkajejo v dejavnega ok/lko-va/ca življenja, ^a/roHolča^ot? roman je za tisk pripravi/ njegov prijatelj /vo Zorman, ki je meni/, da k; kl/o to gotovo najko/jše pisateljevo de/o, če smrt ne ki nenadoma prekinila njegovo življenje.
Draga Izmed knjig, predstavljenlk tiska, je kila knjiga Gamsi na plaza, delo Karla Kras??!/;a-G,?sper;a. Kot znano, gre za tretji ponatis te knjige, ki je tako v slovenskem kaltarnem prostora In tadl preko njega doživela Izredno agoden odmev. Knjiga Gamsi na plaza je kila tiskana v 6300 !z-vodlk, založka goreč pa jo je založila v sodelovanja z založko Drava v Celovca oziroma gorovljak. O pomena knjige In o dela In korkl Karla Kras?H^a-Gasper;a je spregovoril Pavle Zaacer-AFatjaž. glednjl je naglasil, da je tretji ponatis Gašperjeve knjige velikega pomena In odraz zanimanja] zlasti mladine za antljašlstlčnl koj koroški/? Slovencev. Opozoril je tadl, da je v novi dopolnjeni Izdaji prlokčenl/? vrsto slik koroški/? partizanov In zemljevid š pomemknlml podatki o koroškem apornlškem glkanja. Tovariš A/atjaž je ok tej priložnosti orisal lik Karla Prašnlka-Gašperja In njegov doprinos pri organiziranja koroškega partizanskega koja In s tem k osvokodltvl Avstrije Izpod Jašlzma. Povedal je tadl, da je knjiga Gamsi na plaza v tiska tadl v srkokrvaškem jezika In da je tik pred Izidom.
Za Gašperjevo knjigo sta klil predstavljeni še knjigi Janeza Gradišnika Plamenica, In Jožeta Vogrinca Nočem amretl v 3!ez;'j;. O knjiga/? sta spregovorila avtorja sama. Naj ta povemo, da gre za knjigi o doživetji/? med zadnjo vojno,- prvi je kil llegallc v Zagreka, dragi pa je kot dora-ščajočl /ant doživljal asodo slovenskega Izseljenca v takorlšča.
Pri predstavljeni/? knjiga/? gre za kogato kero llteratare In HoLaTMen-taclje o zadnji svetovni vojni, k; je prav slovenski narod postavila pred najtežjo prelzkasnjo v njegovi zgodovini. Težo pomena o Izida te/? knjig je s svojo prisotnostjo dal tadl predsednik KK SZDL Nitja Klklčlč, ki je ok tej priložnost; naglasil kako potrekna je taka Hteratara posekno mladini, ki te/? časov sama ni več doživela. Povedal je tadl, da je založka Poreč s tem Izkorom llteratare dala svojstven prispevek ok 40-letnlcl astanovltve Osvo-kodllne Jronte slovenskega naroda,- saj založka s tem tadl prispeva k tema, da Ijadje spoznavajo zgodovino svojega naroda, kar jim atrjaje narodno zavest. Posekno je podčrtal tozadevni prispevek Karla Prašnlka-Gašperja, k! je s svojo knjigo dokamentlral prispevek koroški/? Slovencev v protljašl-stlčnl korkl. Klklčlč je tadl povedal, da se morajo koroški Slovenci še danes koriti za svoje narodnostne pravice In da je zato Gašperjeva knjiga tem-kolj potrekna In aktaalna.
„ Predstavitvi navedeni/? knjig je prisostvovala tadl žena pokojnega Gašperja, Nlra Prašnik In predstavnik založke Drava, Lojze W;'eser.


ljqjF^sedriik odbora Koroških partizanov v Ljub-siav'	Pavle Žaucer-Matjaž, je v svojem
dov .. "em govoru uvodoma izrazil svoje za-B'vo, da ob praznovanju 40. obletnice roda	Osvobodilne fronte slovenskega na-
Siov °b 30- obletnici ustanovitve muzeja v IjeDa^m Gradcu lahko otvarjajo novo postav-rssrol 'FJsKivc? Koroškega pokrajinskega muzeja Veiji^'iS' ob tem se je spomnil obletnice smrti to^ voditelja v vojni in miru, predsednika prve"^? T'ta. Tovariš Matjaž se je spomnil tudi f?uš etnice smrti koroškega prvoborca Karla di ^ '^'Gašperja, čigar delo je vidno vtkano tu-itUj, °°9ato vsebino in pričevalnost razstave &Q: ib v Slovenjem Gradcu. Povedal je, da je ^stan °d P'vih dni spremljal rast in razvoj te ''o z veliko pozornostjo in tenkim poslu-tov vrednotenje njenega dela. Zatem pa je ^ otjaž med drugim dejal:
debila na 10. obletnici obstoja muzeja leta 'Q3sj °oprta nova, strokovno preurejena stalna do	ki je bila na ogled obiskovalcem vse
*bdov	t977. leta, smo koroški partizani z
il vred	ugotavljali in ocenjevali pomen
^nje F°st te pridobitve za razvijanje in nego-hrq iQ/j?dkiie koroškega partizanstva. Novem-^btel:	^ta je bil na pobudo takratnega rav-
^sve)* *^bzeja tov. Bogdana Žolnirja sklican širši 'btien ^9°dovinarjev in koroških partizanov z ^''itvi	dogovorimo o izpolnitvi, raz-
usmeritvi muzejskega dela v Slovenj M?'ošk-k Tega sestanka sta se v imenu Zveze ^nilt v Partizanov 'X Celovca udeležila pred-^klepi ^°rel Prušnik-Gašper in Jožko Hribernik. ?bdtiiik sestanka so bili osnova za delo v ^9a d fDeh desetletjih v tej naši ustanovi, sad 1ovQ bla pa je današnji obseg dejavnosti in P°stavitev razstave Koroškega pokrajin-y rrruzeja revolucije v Slovenj Gradcu.
?f't)div^ letih je bilo zbranega veliko arhivskega ^ tiui ' Partizanskega tiska, različnih muzealij ^*abi^'	eksponatov. Razpadu, uničenju in
'4 re^ I?	iztrgano, arhivirano, ohranjeno
'rrirano mnogo dragocenega gradiva na-
še zgodovinske in kulturne dediščine. Zapisanih je bilo nebroj pričevanj partizanskih borcev in aktivistov. S stalno razstavo, s številnimi občasnimi razstavami in z zanimivimi predavanji o NOB je muzej v Slovenj Gradcu opravil pomembno poslanstvo popularizacije NOB in ljudske revolucije ter je prispeval velik delež k pa-triotični vzgoji in kulturni zavesti mladih ljudi na obeh straneh meje.
Nova ureditev muzeja in postavitev razširjene zamisli muzejske dejavnosti v Slovenj Gradcu je bila zelo zahtevna naloga. Zagotoviti je bilo treba nove muzejske prostore. Prej je imel muzej le 160nP, sedaj je skoraj 400 m^ razstavnih površin, 44 rN je namenjenih za delovne prostore ter 17 rrF za arhiv in dokumentacijo. Razpored in število prostorov je dosti primernejše. Vse te prostore je bilo treba sodobno opremiti.
Koroško partizanstvo je biio sestavni dei narodnoosvobodiinega boja
Izjemno veliko število obiskovalcev muzeja, okrog četrt milijona, ne le iz koroške regije, tudi iz daljnjih krajev naše domovine in iz zamejske Koroške, prepričljivo kaže na veliko zanimanje ljudi za našo nedavno zgodovino in za dogajanja v tej herojski dobi našega naroda. Opozarja nas na odmevnost muzejske dejavnosti in opravičuje družbeno skrb za obstoj, za potrebo take ustanove.
V svetu, pa tudi pri nas, v zadnjih letih ugotavljamo, da raste med ljudmi zanimanje za zgodovino, za razstave, za vsakovrstno muzejsko dejavnost. Slike, dokumenti, muzealije, s kratkirm legendami postajajo pričevalec in uspešen način posredovanja zgodovinskih dogodkov in človekovih stvaritev. Nekdaj je bila šola skoraj izključen posrednik in oblikovalec človekovega znanja in vednosti, danes pa se vse bolj uveljavljajo tudi druga sredstva vzgoje in izobrazbe: televizija, radio, muzeji, razstave in druge oblike se vse bolj enakopravno uveljavljajo v tem poslanstvu. V zvezi s prizadevanji, da naj vzgoja, izobraževanje in kultura postanejo splošne in vsem dostopne dobrine, se pri nas bistveno spreminja tudi pojmovanje družbene vloge muzejev in muzejske dejavnosti, še prav posebno muzejev NOB in delavskega gibanja.
Pripraviti je bilo treba scenarije za razstave in pridobiti nove eksponate.
Uresničiti je bilo treba osnovno zamisel, da je potreben prikaz razvoja vsega koroškega partizanstva. Vodilo tega opredeljevanja je bila Speranseva misel, ko je že leta 1939 zapisat: ,Vsak del slovenskega naroda ima dolžnost, da se samostojno bori za svojo lastno svobodo na svoji lastni zemlji, pri čemer pa ima pravico zahtevati pomoč od vsega slovenskega naroda."
Koroško partizanstvo je bilo od vsega začetka organska sestavina in del narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda in tako tudi bistvena prvina oboroženega partizanskega boja jugoslovanskih narodov in narodnosti. Navdihovali in vodili sta ga OF in KP Slovenije. Koroški partizani smo se od vsega začetka zavedali in smo bili ponosni, da smo vojska, ki jo je vodil naš legendarni vrhovni komandant tovariš Tito. Na tleh nemškega rajha smo se borili proti nemškim okupatorjem kot del zavezniških vojska. Pomagali smo razvijati protifašističen boj nemško govorečega prebivalstva na Koroškem. Zato je bila kočljiva naloga muzejske postavitve razstav, kako celovito prikazati koroško partizanstvo in boj avstrijskih protifašistov na Koroškem
kot osnovo za trajno razvijanje in negovanje svetlih tradicij tega skupnega boja.
Koroški pokrajinski muzej revolucije v Slovenj Gradcu se bo pri nadaljnjem delu moral najtesneje povezovati z Zvezo koroških partizanov in s Slovenskim znanstvenim inštitutom v Celovcu. Pri tem ne bomo smeli zanemariti možnosti skupnega dela tudi z dokumentacijskim arhivom avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju in z organizacijami avstrijskega odpora. S strokovno koordinacijo in kooperacijo dela s temi ustanovami v Avstriji, bo muzej prispeval k prijateljstvu, sodelovanju in sožitju dveh narodov v Avstriji in k razvijanju dobrih odnosov dveh sosednih držav. To je posebno in odgovorno poslanstvo našega muzeja, ki v drugih muzejih Slovenije ni tako prisotno.
Da bi muzej vse te zahtevne naloge lahko uspešno opravljal, pa bo treba takoj zagotoviti ureditev dokumentacije, virov in arhivskega gradiva o koroškem partizanstvu, tako lastnega, kakor tudi onega, ki je sedaj raztreseno po različnih ustanovah v Sloveniji pa tudi izven naših meja.
Občine koroške regije so pobratene z občinami v Srbiji in Makedoniji in se na ta način tudi danes uspešno in plodno razvija in manifestira bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Tudi na tem področju bo muzej odigraval pomembno vlogo, ki je prišla do izraza že v dosedanjem delu. Ta naloga je danes toliko aktualnejša, ker se tudi pri nas skušajo uveljaviti reakcionarne, nacionalistične sile, ki hočejo skaliti to veliko pridobitev NOB, kakor je pokazal kosovski primer.
Prebivalstvo koroške obmejne regije ima še posebno poslanstvo, da se bolj kakor drugod živo in uspešno vključuje tudi danes v dajanje pomoči matičnega naroda boju koroških Slovencev za njihove narodnostne pravice. Zato je trajna in velika obveza vseh družbenopolitičnih činiteljev regije, da bodo zagotavljale uspešno delo te naše muzejske ustanove tudi v bodoče.
ŽELEZNA KAPLA:
Pred sto teti
SvečaMstohspomenikiipadiimhorcem je umrt pisateij
Josip Jurčič
Zveza koroških partizanov se je zadnjo soboto s spominsko svečanostjo na pokopališču v Železni Kapli spomnila vseh žrtev fašističnega nasilja in padlih borcev, ki so s svojim bojem prispevali k zmagi nad fašizmom. Ob spomeniku padlim borcem so se zastopniki Zveze slovenskih organizacij, Zveze koroških partizanov in drugih borčevskih organizacij s polaganjem vencev poklonili vsem padlim borcem in žrtvam fašizma. Na tradicionalni spominski svečanosti se je zbralo nekaj sto ljudi, med drugim tudi prebivalci iz Mežiške do-tine, iz Raven, Črne in Solčave.
Predsednik Zveze koroških partizanov tovariš Janez Wutte-Luc je v svojem govoru med drugim dejal:
„Danes nam predbacivajo, da je bilo partizanstvo importirano. tz tega mesta ktičem in ugotavijam, da to ni resnica, pač pa so se uprii naši domači antifašisti, ki so se upirati že za časa avstrofašizma. Naši nasprotniki naj si ogiedajo imena na spomenikih in še posebej tukaj v Žeiezni Kapii..
Delegacija ZSO je pred Peršmanovo domačijo v Podpeci poioiiia venec.
Nadalje se je tovariš Luc spomnil prvega komandanta prvega koroškega bataljona narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta, ki je dal svoje življenje v boju proti fašizmu pred 38 leti. Posebej pa je opozoril, da so na dan pred 36. leti nacistični krvoloč-neži zagrešili zločin nad Peršmanovo družino. Vsem tem žrtvam in številnim drugim je veljala spominska svečanost, ki so jo zaokrožili recitatorja iz Slovenije ter mešani pevski zbor „Zarja" iz Železne Kaple.
Skupno s pianine! iz Ljubijane po zahodnih Gurah
Na velikonočno nedeljo, 19. apri- Bilke. Pozdravili so nas
la so nas obiskali planinci planinskega društva Matica iz Ljubljane. Tudi planinsko društvo Celovec je vabilo svoje člane na skupni izlet, ki je pravzaprav bil že kar pohod. Ob 10.30 uri smo se zbrali v Deščicah pri Št. liju. Planincev iz Ljubljane je bilo okoli sto — pripeljali so se bili z dvema avtobusoma. Domačih planincev je bilo nekoliko manj, saj mnogi raje ostanejo doma ter se vdajo po končanih velikonočnih obredih dobri šunki. Cilj navdušenih planincev je bil Bilčovs — prehoditi je bilo treba dobrih 15 kilometrov.
Pot nas je vodila na Jerberk, to je prva višja vzpetina v zahodnem delu Gur, visoka 772 m. Njen vrh krasi majhna cerkvica, ki pa se sramežljivo zakriva za drevjem vsem pogledom iz doline. Pravi užitek je bilo hoditi po ozki gozdni stezi v naravi, ki je ravno na to sončno nedeljo vzcvetela v svojem spomladanskem prebujanju. Opoldne smo počivali in malo „pomavžnali" pri „Kranjcu", gostilni, ki stoji na vzhodnem po-pobočju Jerberka. Nato smo šli naprej na Klopce ter tam prečili Turje in po večurni hoji sestopali v Podgrad in naprej v Bilčovs. Na pobočju Ple-šivca smo se kratko ustavili in uživali v krasnem razgledu, ki se nam je nudil od Jepe preko Stola do mogočnega Obirja.
V Bilčovsu smo se zbrali v gostoljubni gostilni pri ..Miklavžu" ter se tam ob družabnem kramljanju zopet malo okrepčali. Ne da bi o tem že prej kaj vedeli, so nas Bilčovščani presenetili s kulturnim programom. Nastopil je moški pevski zbor SPD
z narodnimi in planinskimi pesmimi in s tem pokazali, kako tesno so povezani s planinstvom in njegovimi tradicijami. Planinci so bili tako navdušeni, da aplavdiranja ni hotelo biti konec in pevci so morali še zapeti. Pa tudi najmlajši so pokazali, da znajo zelo dobro igrati na flavto in kitaro. Nato je tudi bilčovski župan Hanzi Ogris, po domače Miklavž, pozdravil planince. Med drugim je povedal, da se bomo še srečali, ali v Sloveniji ali pa zopet pri nas na Koroškem. Planinci iz Ljubljane so bili silno navdušeni in prav gotovo se bomo zopet kdaj srečali na Koroškem, saj je koroška dežela prelepa — to pa vemo Korošci sami najbolje.
PLIBERK:
Predavanje z diapozitivi
Krajevno združenje Zveze Slovenske mladine v Pliberku je v ponedeljek 20. aprila 1981 organiziralo predavanje z diapozitivi o običajih in navadah ljudi na Tihiti, Filipinih in Tongi. Predavanja se je udeležilo okoli 30 ljudi, ki so bili od predavanja tov. inž. Staneta Zilnika in o kvaliteti slik prijetno presenečeni.
Zaključna diskuzija je pričala o globokem zanimanju obiskovalcev za življenjske navade in pogoje narodov v deželah razvoja. Zato je nekdo tudi predlagal naj se to predavanje ponovni tudi v drugih krajevnih združenjih Slovenske mladine.	m. p.
V nedeljo 3. maja mineva sto let odkar je umrl Josip Jurčič, pisatelj prvega slovenskega romana in prve slovenske realistične povesti. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi pri Stični in umrl razmeroma mlad — star komaj 37 let. Kljub temu Jurčič sodi med najmarkant-nejše osebnosti slovenskega slovstva. Poleg narodopisnih in poučnih zgodb je Jurčič pisal pripovedke, humoreske, sodobne in zgodovinske romane, novele in povesti ter dramska dela. Razen tega je bil urednik Slovenskega naroda in urednik Slovenske knjižnice.
Med najboljša pisateljeva dela sodijo romani Deseti brat, Sosedov sin in Doktor Zober. Jurčič je tudi eden tistih slovenskih pisateljev, čigar dela so doživela največ prevodov v tuje jezike. Njegov roman Deseti brat je preveden v več kot petdeset jezikov.
Vse prebivalstvo naj se zanima za telesno prizadete
Koroški deželni invalidski urad prireja letos „Dneve srečanja", ki naj so v korist telesno prizadetim. Glavni cilj teh akcij je vse prebivalstvo soočiti s tem perečim problemom ter preko obiska raznih institucij in potujočih razstav zbuditi večje zanimanje za telesno prizadete ljudi. V tej zvezi pa skuša invalidski urad opozoriti tudi na možnosti telesno prizadetim ustrezajoče gradnje stavb in urejevanje stanovanj.
Za čas od 4. do 9. maja je invalidski urad organiziral več obiskov koroških ustanov, ki skrbijo za telesno prizadete. Za prve tri dni sta dve koroški avtobusni podjetji pripravljeni prevzeti prevoz dijakov koroških višjih šol iz Št. Vida ob Glini, Feldkirchna in Celovca do teh inštitucij. 4. maja bo „dan odprtih vrat" od 9. do 13. ure v so-
SPD Trta v Žitarl vasi vabi na
KONCERT SLOVENSKIH LJUDSKIH IN UMETNIH PESMI v nedeljo 3. maja, ob 15. uri pri Rutarju v Žitari vasi.
Gostuje: Moški zbor DPD „Svobo-da" iz Črne
Družinsko petje na Radišah
V kulturnem domu Slovenske prosvetne zveze na Radišah, je preteklo nedeljo bila zanimiva prireditev. Krščanska kulturna zveza je namreč tam priredila družinsko petje. Pri sporedu, ki ga je povezoval dr. Ludvik Karničar, je sodelovalo 20 družin od Zahomca do Žvabeka.
Čeprav je ta dan bilo na podeželju več prireditev, je kulturni dom na Radišah bil zaseden do zadnjega kotička. To pa tudi potrjuje, da
take prireditve, na katerih sodelujejo naši rojaki vedno spet privlačujejo, čeprav kvaliteta nastopajočih ni vedno na najvišji ravni. Vendar je namen, da se ljudje med seboj slišijo in spoznajo, popolnoma dosežen.
Poleg številnega občinstva, so prireditev obiskali tudi predstavniki ZSO, NSKS, SPZ in jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu.
cialno-terapevtskih delavnicah in stanovanjih v Liebenfelsu. Dan na-vrh ob istem času v protestantski ustanovi „De la Tour" v Trebinju. 6. maja tudi ob istem času pa je možen obisk šentvidskega Erhard-Bartsch-doma „Wurzerhof".
7. maja bo možno obiskati od 9. do 16. ure Združenje za prizadete in pri Koroški življenjski pomoči v Celovcu, Ledincah in v VVolfsbergu. Dan navrh bo priredilo koroško športno društvo prizadetih mednarodni turnir v odbojki v Beljaku. Zvečer pa vabi zveza slepih na Koroškem na koncert slepih umetnikov v poslopje ORF-a v Celovcu. S 100. uradnim dnevom koroškega invalidskega urada bodo slavnostno zaključeni dnevi odprtih vrat za boljše spoznavanje problemov telesno prizadetih ljudi.
50 !et gostovanja koroških zborov v Mariboru
Koncertna dvorana Union v Mariboru je zadnjo soboto bila prizorišče slavnostnega koncerta ob 50-letnici organiziranja gostovanj zamejskih koroških zborov v Mariboru in njegovi okolici. Hkrati je slavil Klub koroških Slovencev iz Maribora 52-letnico ustanovitve, ki so ga leta 1929 ustanovili slovenski begunci iz Avstrije in ki od svoje ustanovitve naprej skrbi za povezavo Slovencev na obeh straneh meje. Klub koroških Slovencev je bil poleg drugih kulturnih in občinskih organizacij soorganizator sobotnega jubilejnega koncerta.
Slovensko Koroško so tokrat zastopali mešani pevski zbor Rož pod vodstvom Lajka Milisavljeviča, mešani pevski zbor Danica iz Šentvida pod vodstvom Hanzija Kežarja ter mešani pevski zbor Jakob Petelin-Gallus, dirigiral je Janez Tratar in mešani pevski zbor Podjuna - Pliberk pod vodstvom Toneta Ivartnika. Jubilejni koncert je stal pod geslom „Rož, Podjuna, Žila" in pevci nastopajočih zborov, ki sta jih posredovali Slovenska prosvetna zveza in Krčanska kulturna zveza, so za zaključek skupno zapeli koroško himno „Rož, Podjuna, Žila".
V zaključnem govoru se je predsednik Kluba koroških Slovencev Kuster spomnil tudi Pavleta Kernjaka, ki je bil tudi pevovodja prvega koroškega zbora, ki je leta 1931 gostoval v Mariboru.
Koncerta so se udeležili poleg predstavnikov političnih in kulturnih organizacij Maribora in okolice ter konzula avstrijskega konzulata v Ljubljani Cirila Sterna tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek in tajnik Franci Sadolšek, za Krščansko kulturno zvezo pa Nužej Tolmajer.
Ansambe! Miheiič v Kotmari vasi in Šentprimožu
Ljubitelji ljudske glasbe so zadnjo nedeljo prišli gotovo na svoj ra-čun. V Kotmari vasi in Šentprimožu je nastopil slovenski instrumentalni ansambel Francija Miheliča s pevci in v obeh krajih privabil skupno okoh 600 obiskovalcev. Ansambel je predvajal lepe slovenske skladbe, katerih avtor je brez izjeme vodja ansambla Franci Mihelič, ki je na svojem prvem nastopu na južnem Koroškem znal navdušiti poslušalce. Nedvomno šteje med najboljše harmonikaše daleč naokoli. Njegova virtuoznost je prišla de izraza na vseh petih harmonikah, ki jih je uporabljal. Posebno dobro Z njegovo harmoniko pa se je ujemal lepi glas njegove žene Bernadke, ki jo mnogi občudovali. Lahko rečemo, da se je celoten ansambel odlikoval s svojim zaokroženim, harmoničnim in temperamentnim predvajanjem.
Posebno mesto v sporedu je imel povezovalec gledališki igralec Brarm Ivanc, ki je s — v ribniškem dialektu povedanimi — šalami razburkal m razveselil vse občinstvo, ki se že dolgo ni tako izčrpno nasmejalo ob takih zvitih in zbadljivih šalah. Izkazal se je kot pravi Ribenčan, ki je dobro dopolnjeval ansambel Franca Miheliča, ki v celoti izvira tudi iz Ribniške okolice. Vrhu tega pa se je izkazal Ivanc še kot solist, ki je na — sicer manjši — harmoniki in s petjem delal Franciju Miheliču skorajda konkurenco.
V Kotmari vasi je koncert štel v vrsto že tradicionalnih koncertov; ki jih organizira vsako leto konec aprila Slovensko prosvetno društvo „Gorjanci". SPD „Danica" pa je priredila v novem kulturnem domu prvič takšno prireditev, kar pa organizatorjem ni žal, saj je bila dvorana nabito polna, uspelo pa jim je privabiti še poslušalce, ki le redko pridejo ah so sploh prvič prišli.
Na prireditvi v Kotmari vasi so bili navzoči konzul SFRJ lovcu Šandor Zarol, kotmirški župan in podžupan s soprogama ter župnik, poleg njih pa še drugi občinski odborniki.
v Gc-
domaČi
Slovensko društvo iz Boljunca gostovaio v Bilčovsu
Bilčovsko prosvetno društvo je pred petimi ieti gostovalo s kon* certom v kraju Boijunc v italiji. Zadnjo soboto pa je tamkajšnje slo* vensko prosvetno društvo France Prešeren vrniio obisk ter pri M'' kiavžu v Biičovsu priredilo pester kuiturni večer.
Domači mešani pevski zbor „Bil-ka" je goste s pesmijo pozdravil, nato pa je sledil nastop mešanega pevskega zbora SPD France Prešeren pod vodstvom pevovodje Draga Žerjala. Zbor se je predstavil z bolgarskimi, ruskimi, italijanskimi in seveda slovenskimi pesmimi ter pesmimi drugih narodov. Posebno je občinstvo navdušil v drugem delu sporeda, ko je nastopil ob spremljavi tamburašev. Polna dvorana, v kateri je bilo zelo veliko mladih ljudi, je zahtevala ponovitev nekaterih pesmi. Sledil je tudi še nastop folklorne skupine ter dramske skupine z enodejanko v bo-Ijunskem narečju ..Branjevke na trgu". Napovedovalka je pred enodejanko predstavila vsebino, tako da poslušalci niso imeli težav slediti šaljivi igri na odru. Gledalci so se nasmejali do solz ko so branjevke (žene, ki prodajajo na živilskem trgu) začele razpravljati vsakdanje in druge stvari, soditi o dru-
gih. na koncu pa se je izkazalo, d naj bi naglasnejša najbolje posp^ vila pred svojim lastnim prasohj: Enodejanko, pri kateri so obiskovalci celo brezplačno do ze lenjave, je ena izmed nastopaj čih napisala ter sama zrežirala.
^D Borovlje vabi na igro
„VESEL! DAN AL! MATIČEK SE ŽEN!"
nedeljo 3. maja 1981, ob 'i pri Cingelcu na Trati, ostuje:
ralska skupina SPD Radiše.
Pri:rčno vablje""
14.3"
Bilčovščanom so Boljunčani
ta
večer pripraviti na vsak način jemno vesel kulturni spored, vrhu pa je dobilo društvo od 9 stov še podarjeno sliko, ki P naslikal celo eden od nastopa čih pevcev.
$MARJETA V ROŽU:
Novi sociatistični župan spregovori! najprej stovensko
v ponedetjek je občinski svet v Šmarjeti v Rožu izvoii! novega žu-Pana, po 17-ih )etih OVP-jevske „v)adavine" je na tem mestu spet ^°cia)is{jčni župan. Novi župan Johan Ogris je dobi! 8 gtasov, 7 pa zastopnik OVP. Sociaiistom je uspeio pridobiti zastopnika KPO kot mdi zastopnika EL Hanzija Korenjaka, ki je dobi! med drugim mesto rugega podžupana, mesto prvega podžupana pa pripada Johannu Mačku (OVP).
Volitve so bile potrebne, ^ejšrtji župan Plashnig, ki
ker je
^k[ati posievodeči nastavljenec na skem boroveljskem denarnem in-' "Ta, moral odstopiti zaradi zdrav-enih vzrokov. Znano je tudi, da v Borovljah na tem denarnem in-
štitutu prišlo do nekaterih nepojasnjenih dogodkov. Vsekakor je videla SP v tem možnost, da si po 17 letih pridobi spet ta važen položaj.
Okrajni glavar dr. Marko je novega župana in podžupana zaprisegel
Razstava o ljudski umetnosti iz Vojvodine v Celovcu
kin°t že poročali, je v okviru urne izmenjave med Avstrijo Jugoslavijo na Dunaju bila pri-;	razstava o ljudski umetnosti
Vojvodine. Del te razstave je zdaj t	videti tudi v Celovcu. Pre-
^ o sredo so namreč v galeriji estne hiše v Celovcu odprli ome-. sto razstavo. Tako je v okvir šir-Podstavitve kulture Vojvodine iučen tudi Celovec, ki ima te g/\9osteh predsednika občinske ^ ^P^eine Novi Sad Jovana Deja-^ča. Slednji je v mestni hiši od-^ tudi razstavo ljudske umetnosti en ^vodine m ob tem naglasil akopravnost narodov in narod-sti Vojvodine. Otvoritve razstave ^ se udeležili tudi celovški župan ref^°^ Guggenberger, kulturni Pr	Heribert Medvveschek,
g^stavniki generalnega konzulata I hj v Celovcu in predstavniki po-in kulturnih organizacij koških Slovencev.
in si razstavo, ki bo odprta do 17. maja 1981, ogledajo.
V kulturno sodelovanje z Vojvodino smo vključeni tudi koroški Slovenci, saj so naše kulturne organizacije nastopale kot sopriredi-telj gostovanja KUD „Svetozar Markovič", ki je preteklo sredo v Delavski zbornici v Celovcu predstavil jugoslovanske pesmi in plese.
D!JAK! !Z DtJAŠKEGA DOMA SŠD:
ter jim želel uspeha polno delo v tem dvojezičnem predelu Koroške v prid vsem občanom. Novi župan se je zahvalil občinskim mandatarjem najprej v slovenskem jeziku za njihovo zaupanje, nato pa šele v nemškem jeziku. Izjavil je tudi, da bo pomagal vsakemu, ki bo prišel k njemu ne glede na strankarsko pripadnost ali pa njegov jezik. Tudi odbornik EL Janez Korenjak je čestital novemu županu najprej v slovenskem nato šele v nemškem jeziku, in izrazil pričakovanje, da bo novi župan vse občane na enak način obravnaval. Prvi podžupan Johann Mačk je zavzel stališče do volitev in čestital novemu županu, ravno tako kot mandatar VP se je zastopnik KP javil k besedi samo nemško ter izrazil svoje zadovoljstvo, da so pri teh volitvah upoštevali tudi manjšinske frakcije, kar on pojmuje kot izraz demokratičnosti.
Okrajni glavar se je po končanih volitvah poslovil že v naprej od občinskega sekretarja Sablat-schana, ki bo letos poleti šel v zasluženi pokoj.
,,S težkim srcem sem zapuščata Sremsko Mitrovico'
**^tava o ljudski umetnosti
y ^st:_
^ivodine v Mestni galeriji je izred-[.-.^"imiva, saj prikazuje arheo-dragocene eksponate, ki iz-§i^° ^ obdobja 5000 let pred na-^ štetjem in do 14. stoletja. Kot t, . Povedano gre za arheološke i oe, potem razstava zajema tudi j^.. 9°cenosti vezenja v zlatu, zlasti st^.,hodnih nošah, slikanje na tret tcoj ikone, ter slike in por-litografske tehnike in bakro-hate^ najdragocenejše ekspo-lim s°d'jo vojaški šlemi z okras-totn' ^mni, vkovanimi v zlato. Ce-iJhiM /Ustava skupno šteje 400 12 oin, zato ljubiteljem umetnosti Mg Prazgodovine priporočamo, da zamudijo enkratne priložnosti
Letos SMZ? HfL<2tcr; z/ž;'zzLž DzjzzsLe-gzZ ;/oM;Z .S/offMsLfgzZ so/sLcgg z/?*ZZS-tvzz z/zzžz^e/ž popz?/MOM^ zNzzgzzcMe ve-/zLoMzzČMe ^očztMzzre.' Tz7/ SMZ? v gosteh v Vojvoz/zM:'. Nzzš gostfte/; je /?/-/o Mesto .SrfMsL^ A/zrrov/zrzz. V tew Mestrr je ve/zLo zzLz?pzzMŽM /z Msa z*ŽM-s^eg<t :M/?z?r;)j, saj je teJaj sfa/o tam Mesto T/rMZZZM.
T/rrzzjeMŽ po z/o/g/ Močzz; pot: z Nz;Lz?M SMo LoMČMo przspe/: zzzz e:/j, L;er so Mas že čaLa/: /?ro/z'SO?'); so/e „TrzzšLz?go?*sLz ^arZzz^MsL; 0<7re7". V so/; so Mas v ve//Lz' zzčz/Mzzrz' przčaLo-*oa/; z/;;7zLz, pr; LaterzL sMo /?;/; ves te^eM v goste/:. Že prvo srečaMje z M/zZz/zMŽ A/;trovčaM; je Mo ze/o to-var/š^o. NjzLot? )ez:L se raz/;Mje o J Masega, a SMo se vseeMo LMzz/zz z/z?/??*o s^?z?rzzzzzMe/z. Nzzz/zzr M; s/o z Z?esez/o, SMo s; poMaga/; s ^retMjaM;'. Na :/aM pr:7:o<7a SMo M; ze/o atrajeM;, zato so Mas z/zjzzLz /?zcz o^/asaMja oa*pc/ja/; v svoje :/oMove. Nj;7?ove JražzMe so Mas spreje/e ze/o top/o ZM zz/e/o se MaM je, Lot M se že z/o/go pozMaMo. Nz-seM se Mog/a Mzzčzzz/;':/ gosto/ja^MOst; te/; /;zzz/z. 5aj so Mas spreje/; /?o/; /s^reMO, Lot sprejeMaMo pr; Mas Maj-Z?/;žje soroM/Le. V Vojvo7;M; žzvzjo
števž/M; eMzzLoprzzvMŽ Maroz/z ;M Maroz/-Mostz, veMz/ar v vse/? Z? Me/? svojega /?;va?zja v te/? Lraj/Z? M;seM začat;/a LaLrŠMegaLo/; poMzževaMja s straM; večtMe. VsaLa MaroMost ažzva v res-Mzc/ zste prav/ce, Me pa saMo Ma pa-p;rja, Lot pr; Mas. ^e/e JaMes veM, zaLaj Me z/oMae:M; Mzso razaMe/;, Lo seM przpovez/ova/a, z/a seM Lot ^/o-veMLa v zlvstrzj; vez/ao zapostav/jeaa ;M ;zpostav/jeaa razMŽM poM;ževa/M;M opazLaM vezrzMe.
/z z/Meva v z/aM seM /?o/j zav;'z/a/a M/az/;M;, L; taLo svoLoz/MO /zraža svoj jaz,- pa čeprav govor; s/ovasLo, ra-sŽMsLo a/; Maz/žarsLo, M;so MzLoMar LaMeM spot/Le.
Ve/;'La MMož/ca M/az/zae se večer za večeroM sestaja v parLa srez/; Mesta. Ta;/: saMa seM MeLajLrat zas/a Mez/ Mje. spreje/; so Me Lot /?; /?;7a sta/Ma č/aM;ca s/zoz/a „A/apMaMac". Ne MoreM z Lesez/aM/ zzrazzt; Lo/;'Lo top/;Me, tovarzštva, poMosa je zzraža-/a ta pzsaMa z/rasčzMa M/az/;/?. Naroz/-Ma peseM je L;/a MjzLova sta/aa spreM-/jeva/La. Če je ZMaMjLa/o za treMa-teL /?esez/, se je og/as;7% peseM o z/o-MOVZMZ, o Tzta, o /?or/?z, o svoLoz/; ;M Mzra. /le/e tez/aj seM spozaa/a, Lo/zLo

V A B ! L O
Odbor šo!ske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Stovence v Ce-!ovcu priredi v nedeijo, dne 17. maja 1981, ob 14.30 uri v ve!iki dvorani Delavske zbornice v Ceiovcu
šolsko akademijo
Akademija bo ob)ikova!a gesto
„KULTURNA VZAJEMNOST - NAŠA S!LA"
Na sporedu so pevske in instrumenta!ne točke, p!esi ter nastopi kuiturnih skupin iz Šentvida v Podjuni in Šmiheia nad Piiberkom.
Za Odbor šolske skupnosti na Zvezni gimnaziji za Slovence
ravnateij dr. Reginaid Vospernik
dve yaveč kot 3g)f
MURDIH v SLO&A&Nici...
V torek 14. apri!a je bi!o v giobaškem „farnem h!evu" srečanje m!ad:ncev in vseh tistih, ki se štejejo med nje. Za organizacijo je poskrbe!a tamkajšnja katoiiška mtadina. Kar 41 jih je priš!o! G!avna točka večera je biia vetika noč in navade okoii veiikega tedna. — Med navzočimi sta bi!i tudi dve miadinki iz vasi, in ena izmed njiju je znata povedati: „Red'ts bitte deitsch — i fašte sunst ka Wurt..Dostavita pa je še: „sunst kumm i dos ondre mot nima!" tn res ostati so ubogati in pogovorni jezik je bit „deitsch".
Ravno totiko, da nista začeti še detiti temno-zetenih natepk z napisom „Einsprachig ist besser".
Rudi Benetik, Podjuna
grz/z/? /%ž; prcMzZMjo avitrzj^L; čzz^o-p;7z' o /jKz/rrvK /Mgo^/zzvzje, čel z/zz ž;vz' poz/ McLo pr/^//o.
NzzLo /jzzzTzvo z/z:MM frz/Mo verM-jz? v svojega MMr/egz; voz/;7e/jz; $CM ^pozM^/z; oL oL;PL;z „NzTe cvetja" v /feogrz;;/^.
NeprcZrgziM^ vzzrzgtz /j%z/; je v;7z; oz/ pzzrLzrzzzčz: pz; z/o gro/?MŽce ;M re Mz;zz;j. OLrzzz; o/?;'sLovz:/oz-v jo /?;'/; Jvečz!Mo rejM; ;?z MzzrjzLzzZcro oLo stzz-re žeMzzre, Lorzrz;, p/oMzrjz; je potočz/o greMLo jo/zo zz; ve/zLzM LerojeM Tz-roM. NzzLo Mg/ez/eM je Lz/ tz; č/oveL tMz/; v JveZM, przčzzjo jtevz/M; z/zzrov; Mzzroz/ov jvetzz, L; jz/? je z/o/?;7 o/? rzzz-M;/? oLzjLzL. Vse svoje Logzzte z/zzrove je Tzto poL/oMz/ svojeMK zvesteMM /j^z/stVM ZM SO z/zZMes s/zrzZMjeM; V MM-zejM „2J. Mzzjzz" o/? vzMožjM Mjegove gro/?M;ce.
Og/ez/zz/; SMO s; MMOgo /ep:'/? spo-MeMzLov, L; pr/čzzjo o Zrp/jeMjzz Voj-
voz/;MsLegzz /j^z/sivzz Mez/ NOT. Voj-voz/zMzz je žrtvovzz/zz MMOgo Mož, že-MzZ ZM OtroL ZzZtO, z/zz z/zZMes /zzLLo žzvzjo v Mzrzz, svoLoz/; ;M LrzztstvM. Te-gzz jzM z/zZMes M;/?če Me More več vzet/, Lzzjt; v Mj;'Lov;'L srez/? je preveč poMoszz, z/zz L; se LoMzzrLo/; Lz/zzj-Lo/; proz/zz/z.
PoMer;/; SMo se r^z/; v MogoMetzz. Zzzz/Mj; z/zZM SMO przrez/z/; pos/ov;/M; večer s L^/z^rMZM progrzZMOM.
PreLzZro je przse/ z/zZM s/oveszz, szzj SMo se po MeLzzj z/Mevž/? ČMt/// Lzzr NzZrovčzZMe ;M zzzzz/e/o se MzzM je, Lot z/zz se pos/zzv/jzZMO oz/ svoj;'/? z/o-MzzčzL, oz/ svoje z/oMovzMe. 6 fežLzM srceM seM zzzpzzsčzz/zz TreMsLo A/;Zro-vzeo. Nzzr Merzzz/zz seM se vrzzčzz/z: v svoj z/oMzzčz' Lrzzj, Lzzteregzz oLo/zczz je rzzzpo/ožeMzZ prot; MeMz, L/ seM 5/o-veMLzz.
Cvetka Lžpuš
^j^ntin Potanšek	so
S
bi g" bi Jože tako rad nazaj v koprivniške kraje. Da % ; ° ^egal vasovanje, ali kakor že tako zadevo more-$ivijenj^°vati, celo čez mejo in bi vsakič tvegal svoje
jih	nekako. A imam drugo pomembno novico: Na-
sedaj zaljubil v pravo lepotico z gorenjske -To zvezo je trebaforsirati!"
^Sai" Potem pa vse sile napnimo, da bo kaj iz
jo.	je vsa nora za njim. Pa taka krasotica! Poznam
*o*atgij^takarico je sedaj onstran Ljubljane. Jo greva en-
^jakoj. $e danes!"
^9lagj. ^ ^a bila premamljena od lepotice, ko sta se res &kletf v tisti gostilni. Ko sta odhajala, sta dejala, da še "* zaradi škofijskega drvarja.
^bg^ °oeni so bili gotovi dnevi, ko so se shajali koroš ^ gostilni Pod lipo. Fantje so radi peli. Gostje s 2rj ^°stušali. Pa še pijače je bilo dovolj, biko ^ ^ Žnidarjev Hanza nekje iztaknil malo harm< b& ,kor	vrstama gumbov, pa jo je prinesel s sab
^tere večer'. Šele, ko so odpeli celo vrsto pesrr je harmonikaš spremljat, se je nekdo spomni! Mi '""zaigra za ples.
„Na prihodnji večer prinesem svojo s sabo. S to se ne da veliko kaj početi!"
Svetlooki Lenart, ki je vedno vse vedel, je dodal:
„Pa rajko boš tudi s sabo pripeljal, da bomo mi z njo rajati!"
Pomežikova) mu je. Matevž pa se ni mogel dolgo pretvarjati.
Proti polnoči so se razhajali. Spet je Hanza tako napravil, da se je vračal z Matevžem.
..Poslušaj, za teboj vprašajo moji tovariši! Prideš na sestanek, ko te obvestim o tem?"
„ Kakšen sestanek?"
„Se nič ne svita pri tebi? Bližajo se odločilni časi! Hitler in Stalim si bosta vsak čas v laseh. Tudi v Jugoslaviji bo vigredi nekaj zarožljalo. Mi napredni ljudje pa utrjujemo našo organizacijo in vsestransko delujemo, kajti biti moramo pripravljeni za dan ,x'."
Spet je Matevž te s pol ušesom poslušal.
„Ne vem, zakaj si toliko drugačen kot brat Domen. Ko sva bila vendar nekaj časa skupaj pri Žolnirjih v Celovcu, še za časa usranega Schuschnigga. On je večkrat menil: ,Ne bo prej reda pri nas in v svetu, da pride revolucija!' Da, tako je rad dejal tvoj brat Domen!"
„Kaj jaz vem, kako se revolucija naredi. Če pa pride in bo kaj prinesla za nas delovne ljudi, bom sodeloval! Jaz..."
„No vidiš, samo to hočemo! Zato moramo že prej vedeti, kaj hočemo!"
..Pravico in svobodo in mir na svetu!"
..Čestitam!", se je navduševal Hanza, ..Tako se govori in v tej smeri moramo tudi delati vedno in povsod. Zlasti mi Korošci, prvi antihitlerjanci!"
„Pa kaj je treba delati?"
..Pridi na sestanek, pa boš vse izvedel! Prideš?"
Zdaj pa je spet pritisnila druga stran. Matevž ni razumel, zakaj se prav tisti ženskar Zečan tako žene za verske ceremonije, ko drugače prav obilno uživa ljubljanske ženske. Sicer Matevž na ljubezni in vsem tistem tam okoli ni našel ničesar grešnega, da bi se morda mogel zato spovedovati. Kaj še? Toda na eni strani babjak, po domače rečeno, na drugi strani pa svetnik, kako je to? Uglednik je bil, ki je pismeno v imenu neke škofovske bližine vabil sorojake Korošce zdaj na spokorniško romanje ne vem kam, zdaj na duhovne vaje, zdaj na stanovske nauke za fante in moške. Zakaj je na vabilu on podpisan? Je tako blizu farjem? Glede cerkve in žebranja Matevž ni bil v razvpitem smislu brezbožnež, ampak je zadevo izjemno gledal z zdravo pametjo, kar mu v drugih pogledih ni uspevalo: Kdor misli, da je tako prav, naj ima prav, pa naj hodi v cerkev in žebra doma. Oni, ki je drugega mnenja, ima tudi svoj prav, pa je. Kaj bi v teh rečeh drug drugega komandirati. Vsak bo zase enkrat zaguznil, pa bo!
Ker je bil mnenja, da ne bo narobe, če gre, je šel na postne duhovne vaje. Ni bilo vseh Zečanov. Bili pa so drugi ubežniki z italijanske strani in bogve od kod še.
Tako je preprosti koroški drvar spoznal, da so razmere v Ljubljani med delavstvom in cerkvijo, se reče med strankami in klerikalno oblastjo čisto drugačne kot na Koroškem, Tukaj se dajejo med sabo kot fanatični sovražniki.Morda je že kdaj ugibal o tem, kaj da se slovenski komunisti toliko zgražajo nad farji. Zdaj pa je spoznal ves neverjetni fanatizem, ki tiči v teh suhljatih farjih in debe-lušastih vernih osebnostih.
Vse dneve so jim trobiti: Pokore in pokore je treba, šiba božja pride, bo kaznovala brezbožni svet in grešne ljudi. Sam antikrist boljševizem, najhujši sovražnik svete cerkve in vere, je na pohodu. Govora je bilo o milosti polnem evharističnem kongresu v Ljubljani pred petimi leti.
........ ...^

		






KUD ..Maksim Gorki'
Foikiorna


Le narod, ki iahko razvija svojo kuituro, je enakopraven in svoboden
Novi Sad —- glavno mesto Socialistične avtonomne pokrajine Vojvodine, na obiskovalca že takoj ob prihodu napravi vtis kulturnosti. Tozadevno ni potrebno nikakršno vprašanje, ker utrip in lice mesta odgovarjata sama. Človek takoj spozna, da so pri oblikovanju in načrtovanju mesta na delu odgovorne roke, da se tu ne
v Vojvodini. Tu je stičišče številnih kultur, ki se med seboj oplajajo in vsaka po svoje doprinaša k bogati kulturni zgodovini te dežele in mesta ob Donavi. Tu se odvijajo številne mednarodne kulturne in športne prireditve, sejmi in simpoziji. Zato ni čudno, da se je Novi Sad v teku zadnjih dvajset let razvil v četrto naj-
zgodi nič prenagljenega, da se vse odvija po neki nepisani zakonitosti. Novi del mesta se harmonično spaja s starim delom, centrom Novega Sada. Tu človek nima občutka utesnjenosti, ker so posamezne četrti mesta in ulice prepletene z vzorno urejenimi parki in nasadi cvetja. Prijetno preseneča čistoča ulic in širokogrudna zapora centra mesta za promet. Vse to človeka umirja in tako podzavestno spodbuja k ogledu raznih zanimivosti, katerih v Novem Sadu resnično ni malo.
Ponos Novega Sada je brez dvoma nova gledališka hiša, katero so pred nekaj tedni izročili svojemu namenu. Zgradili so jo ob 120-letnici delovanja Srbskega narodnega gledališča. Novosadski teater je ogromna in impozantna arhitektonsko sodobno oblikovana stavba, postavljena v strogem centru, ki je brez dvoma spremenil in urbanistično obogatil podobo glavnega mesta Vojvodine. Pravta-ko impozantna je nova zgradba športnega centra v Novem Sadu, ki je s tem dobil najmodernejši športni objekt v Jugoslaviji. Tako bi lahko naštevali še in še, vendar naj bo to dovolj prepričljiv podatek o kulturni dovzetnosti Novega Sada, v katerem, mimogrede povedano, živi največ likovnih umetnikov, kar prav gotovo ni le naključje.
Novi Sad je kulturni center številnih narodov in narodnosti, ki živijo
ženski in moški oktet, godba na pihala, folklorna skupina, oddelek za pouk solo petja, sekcija za likovno in literarno dejavnost itd. Njihova amaterska gledališka skupina sodi v sam vrh jugoslovanskih amaterskih odrov. Posamezne skupine KUD „Maksim Gorki" nastopajo doma, zaradi visoke umetniške ravni tudi mnogokrat zastopajo Jugoslavijo na raznih mednarodnih kulturnih srečanjih doma in v tujini. Povedali so, da njihov oktet sodeluje na vsakoletnem srečanju oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem, pri čemer so izrazili željo, da bi svojo pot v Slovenijo lahko povezali še z obiskom na Koroško. (Morda bi pobudo sprejela SPZ in posredovala enemu naših oktetov, ki bi šel na povratno gostovanje v Novi Sad?)
Ob vsem, kar smo videli in slišali, nas je seveda zanimalo, kako to močno društveno dejavnost financirajo? Z zadovoljstvom in ponosom so nam razgrnili svoj več strani obsegajoči društveni letni kulturni načrt in vse tozadevne gmotne potrebe. Postavke so za naše razmere, če jih primerjamo z dotacijami naših društev, bile astronomsko visoke. Naše začudenje je bilo tem večje, ko smo slišali, da je bil njihov načrt v celoti sprejet, večje mesto Jugoslavije in danes šteje N"j v ilustracijo navedemo, da sa-več kot dvesto tisoč prebivalcev.	m° postavka za medrepubliško sode-
lovanje znaša 70.000 dinarjev.
K temu razvoju so doprinesli vsi Tak je položaj enega od številnih številni narodi in narodnosti, ki Voj- društev rusinske in tudi drugih naro-vodini in njenemu glavnemu mestu dov in narodnosti, ki živijo v Vojvo-dajejo izredno pestro kulturno podobo. Zato smo dobršen del naše pozornosti posvetili kulturnemu življenju društev in ustanov narodov in narodnosti, ki v Novem Sadu razvijajo svojo dejavnost. Vseh tu kajpada ni možno opisati, kakor tudi ni bilo možno v teku nekaj dni spoznati vsega, kar se v Novem Sadu na tem področju dogaja.
Na tem mestu bo tekla beseda o Kulturno umetniškem društvu „Maksim Gorki", katerega center smo med drugim obiskali. Gre za društvo pripadnikov rusinske narodnosti, ki šteje okoli 22.000 pripadnikov, od katerih jih 3.000 živi v Novem Sadu.
Kljub razmeroma malemu številu, je KUD „Maksim Gorki" izredno močno in dejavno društvo. O tem smo se lahko prepričali na licu mesta, ko smo obiskali njihove prostore, saj so v le-teh pevski zbori in folklora pravkar imeli svoje redne vaje, društveni funkcionarji pa so na drobno obrazložili delovanje društva. Z velikim ponosom so povedali, da društvo šteje 750 aktivnih članov in da je to najmočnejše društvo v celi Jugoslaviji. Dejavnost društva, ki sloni na amaterski osnovi, obsega številne skupine, kot SO mešani in moški zbor, Otroški vrtet madtarske narodne skupnosti
Pogled na Novi Sad
dini. Z drugimi besedami to pomeni, da so popolnoma enakopravni, da sredstva za njihovo kulturno dejavnost dobivajo iz družbenih fondov, namenjenih za kulturni razvoj narodnih skupnosti. Zato narodi in narodnosti v Vojvodini nimajo posebnih udruženj, ker taka spričo nakazanega niso potrebna, saj so njihovi predstavniki vključeni v vseh javnih forumih od občine do pokrajinske skupščine in v le-teh soodločajo in sooblikujejo celotno kulturno politiko SAP Vojvodine.
Eno izmed nadaljnjih kulturnih doživetij našega obiska v Novem Sadu je bil obisk gledališke predstave madžarske narodne skupnosti, ki ima poklicno gledališče in svojo gledališko hišo. Vendar to ne pomeni, da to
gledališče deluje samo za pripadnik" madžarske narodnosti, ampak želi "'1 ti — in tudi je — teater za vse. Kaj." vsako predstavo simultano prevajaj v srbohrvaščino, tako da je obiskovat' cu, neveščemu madžarskega jezika? možno spremljati dogajanje na odrj" Povedali so nam, da so z uvedbo s*' multanega prevajanja napravili vel'^ korak naprej, ker so s tem našli nov" obliko posredovanja kulture od enega do drugega naroda.
Ob teh vtisih se človek čudi, kako bratsko in vzajemno je sodelovanj med narodi in narodnostmi v SAi Vojvodini. Odgovor je morda v t""*' da tudi ne poznajo narodne nestfp nosti, da se medsebojnega spoštova* nja učijo že v otroštvu, ko se uar jezik in spoznavajo kulturo narod soseda.
Jasen in nedvoumen odgovor obiskovalec dobi v novosadskem Mp' zeju socialistične revolucije, kjer r dokumentirana zgodovinska pot braj stva in edinstva, na katero so stop"' pod vodstvom tovariša Tita. Ta Pf' ni bila lahka; žrtve, ki so jih v bot" proti fašizmu dali narodi in narod nosti SAP Vojvodine, so velike, zajf svobodo in dosežke cenijo temboj)' ker je tem narodom nova JugoslaV) omogočila popolno narodno enako pravnost, katero so prakticirali ze ) času NOB odnosno od začetka vstal leta 1941. Zato v Vojvodini oziroP Novem Sadu vsi odkrito govorijo dosežkih revolucije in njihove ztnag nad fašizmom. Zavedajo pa se tud j da revolucija traja naprej, da je pri ustvarjanju pogojev za narod" enakopravnost treba tem večjih rtap? rov in občutek za sprotno reševap). človekovih pravic. Kajti v Vojvod' ne želijo, da bi katera koli od šteV^ nih narodnosti izginila, ker bi to j deželo pomenilo izgubo ene iz""f njenih živih kultur. In to SAP vodino dela veliko, jo postavlja^ zgled Evropi in svetu, kako je mož prakticirati sožitje številnih narode
-4%'
Agitiralo se je za Katoliško akcijo, za obnovitev cerkvenega in zasebnega življenja, za družinsko molitev in zaupanje v božje namestnike duhovnike in svetega očeta, ki je izdal rešilne ukrepe za delovnega človeka, za misijone med nami samimi, za Marijino zavetje celovitega slovenskega naroda ... Nobene besede pa o tem, da je le nekaj kilometrov od Ljubljane na zapadu fašist Mussolini in na severu nacist Hitler... Od tod ni nevarnosti? Manjka samo še pastirski list kot osemintridesetega v Avstriji z nalogom s prižnic: Glasujte za nacista! Glasujte za fašista!
Žnidarjev Hanza je razvijal vedno večjo aktivnost in sposobnost med ubežniki. Z uglednikom sta bila edina, ki sta se borila za simatije sorojakov vsak za svoj tabor. Tako sta bila v stalnem konkurenčnem boju, včasih so se razgovori raznetili v pravcati politični volilni propagandistični boj. Bila pa sta k sreči oba v prvi vrsti še toliko domačina Korošca, rojaka z isto usodo zaradi skupnega nasprotnika Hitlerja, da ni prišlo do popolnega razkola. Ugled-nik je rad pripovedoval, kako je pisal pismo Hitlerju in mu v imenu naroda napovedal vojno. Culo se je dokaj nevsakdanje! Hanza je imel edino pripombo, ko je o tem slišal:
„ Pride čas, ki bo terjal od nas še več kot vojno napoved Hitlerju. Borili se bomo z orožjem do zadnjega! On naj samo gleda, da se ne bo preveč boril pri taki gosposki, ki je Hitler tudi ne bo kar tako pobil kot nas slovenske proletarce! Bomo videli, kako se bo boril!"
Na pevsko vajo je Hanza hodi) redno. Ob tem se je sedaj sama od sebe uvedla navada, da so opustili politiziranje in se razživljali samo ob prepevanju. Kot pevce so drug drugega spoštovali. Vsi so imeli izvrstno mehke naravne glasove. To jih je duševno močno združevalo.
Uglednik je prečudovito zapel bariton solo svoje pesmi na melodijo Kadar Žila noj Drava nazaj potače. Nje-
govo besedilo se je glasilo: Srn pa v Šajdo v ves hodiv / m je pa strašilo se / so zalene smreče priklanjale se. Vsebina pesmi je bila resnična izpoved ugledneža in njegove ljubezni do dekleta, ki je živela v kapelški okolici. Zato je bil baritonist vsakič vidno prizadet, kadar je podat svojo pesem. Taka pa je bila zadnja kitica. Ko b' ta Šajda k na bila / Maloveršnikov klane, / bi pa Micka moja biva, / ne ime) b' je Kaplane!
Pripravljali so program petnajstih koroških narodnih pesmi v ljudskem tonu za gramofonsko ploščo. Hanzu je zelo ugajalo, da so vzeli tudi njegovo, to se reče nov baritonski napev za narodno besedilo ,Za vasjo je čredo pasla'. Tako so pevci seksteta Javornik šli drug drugemu na roko in slovenska koroška pesem jih je združevala, osrečevala in morda jim je bilo kdaj nerodno, da so se drugače sporekli.
V Matevževem spominu pa je lebdelo nekaj podatkov, ki so se nanašali na jugoslovansko vlado. Tako je bil kot vojak junija devetnajststodevetintridesetega zunaj v bližini Berlina, ko je vse govorilo o veličastnem državnem obisku kneza Pavla kot prestolonaslednika. Da je vladal namesto še mladoletnega kralja Petra II., čigar očeta kralja Aleksandra so v Marseillu ubili isto leto kot Doll-fuBa. Celo v družinski pratiki je bila slika kneza Pavla in Hermana Goringa.
Ko je prišel Matevž v Jugoslavijo, jo je krepko dobil po nosu, ko mu je bilo raztolmačeno, da Slovenije ni, da je samo Dravska banovina ... pa amen!
Zdaj kot vojaški dezerter se ni dosti brigal za nadaljnji potek politike in vojne zunaj v svetu. Tudi se ni posebno čudil, ko so na široko hvalili, da je petindvajsetega marca devetnajststoenainštiridesetega leta taisti knez Pavle podpisal prijateljsko pogodbo s Hitlerjem in je tako Jugo-
lavija pristopila k Trojnemu paktu Velika Nemčija-!ta^ Japonska.
A takrat se je Matevž, ko se je dva dni po pod P' j čulo iz Beograda, da je prekucija, da je mladi kralj vlado in sklenil pogodbo s Sovjetsko zvezo ... Deveti po tistem pa so že padale nemške bombe na Beograd.
Zdaj je gostilna zaživela, odkar so večkrat peš kolesi prihajali številni gostje iz Ljubljane. Bili so v nem Korošci, mladi razposajeni ubežniki, pa starejši člani Kluba ter njihovi svojci in drugi prijatelji.	$
Gostilničarja sta zaslovela z lepo natakarico VesfK' koroškim petjem, s koroškim godcem in koroškimi ^ jevci. Zato sta si na vsak način prizadevala, da jin"^ -taka natakarica ostala dolgo, dolgo časa. Rada sta ji ^ dila po en prost dan na teden, da je šla po svoje nezi kam.
Vesna pa je nosila s sabo skrivnost: Visoki sodnij gospod so jo pred nedavnim poklicali k sebi v urad? j je kar tako gledala, kaj je zagrešila. Potem so ji sk^, vtepli v glavo, da mora na vsak način obdržati fanta jetih. Predsednik Kluba je bit poznavalec človeških pa je dejal kar naravnost: .Najbolje bi bilo, da ga za lej obdržite in poročite! Jaz vama grem za druga!' ' ° p visoki gospod prepustili njej, ali o tem kaj poreče j) ^ Ijencu ali ne. Tako si je izmislila poseben načrt: V j prosti čas sta se peljala v kak nov kraj Slovenije. je pripovedovala nove zanimivosti. On pa se ni nič ogrevat za novosti in lepote življenja in za zgodaj se tajočo pomlad letatisočdevetstoenainštiridesetega.
„Na kaj misliš ali na koga, ko toliko molčiš Pu' mene? Kadar si na plesišču, si v odmorih bolj zgovo ^ ga je odtajevala, kar je delala vedno z novimi domisli
; ali' g!^'
,ju#
Maribor ob svoj em prazniku
V tem tednu so v Mariboru spet obhajati tradicionaini občinski praznik in se ob priiožnosti spominjati siavnih dni narodnoosvobodilne borbe, ko so se tudi v ma-fborski občini od vsega začetka uprii tuji M okupatorjem ter jim napovedati boj. Letos is bi! občinski praznik - kakor tudi v drugih občinah Siovenije - seveda vtkan v ši-^oko mrežo prireditev in siavnosti v počastitev 40-ietnice ustanovitve Osvobodiine 'ronte siovenskega naroda in 40-ietnice vslaje narodov in narodnosti Jugosiavije. Ob Pogiedu nazaj na junaško pretekiost pa je pozornost veijaia tudi današnjemu trenutku bodočnosti, kajti občani Maribora kot cele Siovenije in Jugosiavije so odtočeni, da 16 temeijih, ki so si jih ustvariti, gradijo naprej.
diplomantov, med katerimi je bilo veliko takih, ki so visokošolski študij končali ob svojem rednem delu.
Maribor ima sorazmerno dobro razvito mrežo vzgojnovarstvenih ustanov, ki so namenjene otrokom do 7 let. Na območju občine je okoli 65 zgradb z 200 oddelki, ki služijo temu namenu.
^ aribor je gospodarsko, prometno, kultur-.. "j turistično središče severovzhodne Slove-tak* ^"8° največje mesto v Sloveniji. Do snega pomena mu je veliko pripomogla nje-oh t ^°8**afsko ugodna in slikovita lega na Drl! , Sovih Drave, kjer se na prehodu iz ^ alpskega v subpanonski svet ozka dolina razširi v Dravsko polje, na severu zniža Ku ti vinorodne Slovenske gorice in na ju-lik - gozdni hrbet Pohorja. Maribor od-s je. tudi milo podnebje z velikim številom v letu, nizko količino padavin in n Pojavljajočo meglo.
oj^^opanine iz območja Maribora in njegove litik"*^ Pričajo, da je bil ta predel že od neo-a neprestano naseljen. Vendar Maribor ni-
tako
4
ruga
stare urbanske tradicije kot nekatera
Pot . rnesta v Sloveniji, ker sta obdravska 't °balpska pot, ki se sekata na področju bu	Prišli do veljave šele v srednjem ve-
2ld' ^netku 14. stoletja je dobil Maribor ob-klJjl N ga je leta 1481 obvarovalo pred ^ari in [eta 1532 pred Turki.
gospodarski vzpon je prinesla Mariboru slov	jc dobil prvi od vseh jugo-
^ anskib mest. Leta 1846 ga je povezala z s 0*?i^rn, leta 1860 z Madžarsko in leta 1863 lik v Y^^rn. Ob koroški postaji so nastale ve-ntod^ - zniške delavnice, ki predstavljajo prvi j^ ^ni industrijski obrat v Mariboru. Razvi-se '	1 v začela predelovalna industrija. Mesto
se	širiti tudi na desni breg Drave in
ruzevati s predmestji.
V
^ Predvojni Jugoslaviji je naše! v Maribo-(jil^^odna tla češko-nemški kapital, ki je zgra-^ e[)ko industrijo, predvsem tekstilno. Dru-cljJY^°vna vojna je leta 1941 prinesla okupa-Vg,	nasilno izseljevanje narodno za-
dit^r'-	streljanje talcev. Po osvobo-
Dov ] ^ Maribor mobiliziral vse sile, se ob-^ V se vsestransko tako naglo povečal ^ nikoli poprej.
je Maribor s 135.000 prebivalci drugo ?Je mesto v SR Sloveniji. Je izrazito in-s)^Y*isko središče, saj od skupno 92.500 zapo-dela Ustvarja svoj dohodek v industriji 40.000 k; jj^' Najrazvitejša je kovinska industrija,
sty^ Postala hrbtenica mariborskega gospodar-] Pjeg kemične in tekstilne industrije pa s^ija ° "ttro razvijajo tudi prehrambena indu-

^**govina, promet, gostinstvo in turizem, je mesto s številnimi podjetji, od ka-
mnoga znana v Jugoslaviji in tudi v
DioT\"^J omemmo le TAM, Metalno, Hidro-Zlatorog, Špedtrans, MTT, Sladko-števi[° L'	celotni industriji dajejo
le hidrocentrale na Dravi, ki predstav-
ljajo pomembne objekte za gospodarstvo Maribora in Slovenije.
Kultura ima v Mariboru večstoletno tradicijo. Že v 18. stoletju dobi mesto prve šole in tiskarno; v 19. stoletju (leta 1861) je ustanovljena Slovenska čitalnica, leta 1868 pa izide prvi slovenski liberalni časopis ..Slovenski narod"; pred prvo svetovno vojno je bilo v Mariboru ustanovljenih več pomembnih kulturnih ustanov, kot so Slovensko narodno gledališče, Pokrajinski muzej, znanstvena knjižnica in druge. Danes ima Maribor poklicno gle-
Dejavnost zdravstvenega varstva v Mariboru opravljajo Splošna bolnišnica, Zdravstveni dom, Mariborske lekarne in delno tudi Zdravstvena šola. V zdravstvu je zaposlenih okoli 3550 delavcev, od tega kakih 400 zdravnikov (tako da pride 1 zdravnik na 470 prebivalcev); na območju občine je 130 splošnih, 60 specialističnih in 40 zobnih ambulant.
Maribor je tudi pomemben športni center, kar dokazuje z množičnim vključevanjem občanov v različne telesno kulturne aktivnosti ter s številnimi uspehi posameznikov in klubov, doseženimi v različnih športnih panogah. V





dališče z dramo in opero, lutkovno gledališče, koncertno poslovalnico, razstavni salon Rotovž, Umetnostno galerijo, Muzej NOB in vrsto drugih ustanov kulturnega pomena. V Mariboru deluje 72 amaterskih društev z več kot 10.000 aktivnimi člani, ki letno pripravijo več kot 2000 prireditev.
Začetki šolstva v Mariboru segajo tja v 13. stoletje, obvezno osnovno šolanje pa je bilo uvedeno leta 1868. Danes je v Mariboru 60 osnovnih šol, tri gimnazije, vzgojiteljska šola, pet samostojnih štiriletnih strokovnih šol, štiri poklicne šole in 11 šolskih centrov; v vseh teh šolah se danes šola okoli 35.000 učencev. Leta 1975 je Maribor postal univerzitetni center z mnogimi strokovno raziskovalnimi ustanovami, ki so tesno povezane z gospodarstvom. Od leta 1959 do danes je na višjih in visokih šolah v Mariboru diplomiralo že več kot 16.000
občini deluje 80 športnih društev in klubov, v skupno 350 samostojnih organizacijah za telesno kulturo pa je vključenih skoraj 50.000 aktivnih članov, ki gojijo nad 30 različnih športov. V zadnjih letih je postal Maribor bogatejši tudi za številne sodobne športne naprave, kot so umetno drsališče, športni park na Taboru in pokrita kopališča.
V ožjem in tudi širšem območju Maribora so podani vsi naravni in drugi pogoji, da se lahko razvijajo vse zvrsti turizma. Smučarski center na Pohorju ima okoli 200 ha rekreacijskih površin in 40 km smučarskih prog in poti. Drugi turistični center je nastal po zajezitvi Drave na Mariborskem jezeru. Poseben pečat pa daje mestu mednarodni mejni prehod v Šentilju, preko katerega je v enem samem letu prešlo v Jugoslavijo več kot 5 milijonov potnikov.
JEKLO
TEHNA
export- import
trgovsko in proizvodno podjetje Maribor
62000 M A R ! B O R Partizanska 34
s svojimi TOZD
o VELEPRODAJA Maribor o TRGOViNASisak o ELEKTRO Maribor o MERKUR Maribor o OBALA izoia in
DELOVNO SKUPNOSTJO SKUPNiH SLUŽB
PRODAJA-PROtZVAJA-ZASTOPA-SERVtStRA
radio - teievizija
A V S T R i J A 1
PETEK, 1. 5.: 10.30 Tako potujemo in ijubimo — 15.05 K!juč v paradiž — 16.30 Lepotička in pošast — 17.50 Don in Peter — 17.55 Otrokom za !ahko noč — 18.00 Pregied sporeda — 18.05 Sanje o novem čtoveku — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki in šport — 20.15 Lepi dnevi — 22.45 Nočni studio — 23.45 Poročita.
SOBOTA, 2. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Angteščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Srečanje z Jupitrom in Saturnom — 11.30 Deiovna medicina — 12.20 Eggenbergerjev gtasbeni kotedar — 13.00 Redakcija — 15.05 Dektica z Moorhofa — 16.30 Koto Stavuj — 17.00 Gradbišče — 17.30 Pirati — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer žeti Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Trije vaški svetniki — 22.00 šport — 22.00 Mar-cia-jeva gtasba — 23.05 Poročita.
NEDELJA, 5. S.: 11.00 Pogovor z novinarji — 14.55 Noč pred poroko — 16.45 Ena, dve ati tri — 17.30 Risanka — 17.40 Otrokom za tahko noč — 17.45 Se-niorski ktub — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Živa) in čtovek — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki
—	19.50 šport — 20.15 La Sytphide, baiet — 21.55 Evropsko prvenstvo v gimnastiki za ženske — 23.30 Poročita.
PONEDELJEK, 4. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Oče in mati
—	9.30 Pogted v toneč — 10.00 šotska oddaja —
10.30	Ktjuč do raja — 12.00 Vichy — 13.00 Poročita —
17.30	Lassie — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Fauna iberica — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 šport — 21.05 Lisice — 22.40 Poročita.
TOREK, 5. S.: 9.00 Poročita — 9.05 Bratje — 9.30 Angteščina — 10.00 Na poti k združeni Evropi — 10.30 Tako potujemo in tjubimo — 13.00 Poročita — 17.25 Tudi zabavno mora biti — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dekte iz Avignona — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Družinska oddaja — 18.54 Nasveti za potrošnike — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki
—	20.15 Argumenti — 21.15 Trmogiavec in druge zgodbe — 22.20 šah dami — 23.25 Poročita.
SREDA, 6. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Tudi zabavno mora biti — 9.35 Francoščina — 10.05 šotska oddaja
—	10.35 Dekte z barja — 12.00 Argumenti — 13.00 Poročita — 17.00 Lutkovno gtedatišče — 17.30 Viki — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 čudovito živtjenje — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Maigret — 21.45 Finatna tekma UEFA-cupa — 23.15 Poročita.
ČETRTEK, 7. S.: 9.00 Poročita — 9.05 Dedje — 9.30 Dežeta in tjudje — 10.00 Šotska oddaja — 10.30 Stre-semann — 12.10 Witt Shakespeare — 13.00 Poročita — 17.30 Risanka — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Kuharsko omizje — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Družinska oddaja — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Sončni konji — 21.05 Vitezi, vazati, de-žetni gospodje — 21.55 šport — 23.25 Poročita.
H H		AVSTRtJA 2
H		PETEK, t. 5.: 15.40 Pregted sporeda — 15.45 Jektena simfonija iz Linza — 16.15
Koncert — 17.05 Tit! Eutenspieget, smejoči se upornik — 18.30 Okay specia! — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Pridige Abrahama a Santa Ctara — 20.15 Kabaret o štirih tetnih časih — 21.45 šport — 22.00 Smrtonosni krog — 23.50 Poročita.
SOBOTA, 2. 5.: 17.00 Srečanje Avstrija — 18.00 bva krat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter — 19.30 čas v stiki — 19.50 Primer za tjudskega odvetnika?
—	20.15 Mačka na vroči strešni ptočevini — 22.05 Junak divjega zapada — 23.45 Poročita.
NEDELJA, 5. 5.: 16.45 Pregted sporeda — 16.50 Stre-semann — 18.30 Mtadinski obzornik — 19.30 Čas v stiki — 19.50 Tedenski pregted — 20.15 Kraj ztočina
—	21.45 Šport — 21.55 Bogovi in tjudje ob Gangesu
—	22.40 Chicago 1930 — 23.25 Poročita.
PONEDELJEK, 4. S.: 17.55 Pregted sporeda — 18.00
Novo v znanosti — 19.00 Kremenčkovi — 19.30 čas v stiki — 20.15 Doktor in tjubo govedo — 21.05 šiting
—	21.50 Poročita — 22.20 Orkestrska vaja — 23.30 Poročita.
TOREK, 5. 5.: 16.40 Pregted sporeda — 16.45 !z par-tamenta — 18.00 Država ob Nitu — 18.30 Gaterija — 19.00 Kremenčkovi — 19.30 čas v stiki — 20.15 To je bit Kart Farkaš — 21.03 Novo iz titmskega sveta — 21.50 Poročita — 22.20 Ktub 2.
SREDA, 6. S.: 16.40 Pregted sporeda — 16.45 tz par-tamenta — 18.00 Dežeta in tjudje — 18.30 Na poti po Avstriji — 19.00 Kremenčkovi — 19.30 Čas v stiki — 20.15 tz gtedatiškega živtjenja — 21.50 Poročita — 22.20 Tu imaš tvoje živtjenje.
ČETRTEK, 7. S.: 16.40 Pregted sporeda — 16.45 tz par-tamenta — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Kremenčkovi — 19.30 čas v stiki — 20.15 Deset ati manj — 21.50 Poročita — 22.20 Ktub 2.
SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
PETEK, L 5.: 7.05 S pesmijo našo (voščila)
SOBOTA, 2. S.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 3. S.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 4.	9.15 Kukoviča Franc: Pti-
ce selivke in ptice stalnice (šolska radijska oddaja za šolarje od 2.—5. šolske stopnje) — 14.10 Obzornik — Pesem nas druži.
TOREK, S. 9.30 Pomlad je v deželo prišla... — 14.10 Obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno — Popevke.
SREDA, 6. S.: 14.10 Obzornik — Solisti: Dubravka Tomšič, klavir — Literarna oddaja.
ČETRTEK, 7. S.: 14.10 Obzornik — Družinski magacin.
SAK - ASK (0:3) 0:4
Preteklo nedeljo je Slovenski atlet-ski klub nastopil proti športnemu klubu iz Annabichla. SAK. je moral nastopiti oslabljen, saj je manjkal Polan-šek zaradi bolezni. Manjkanje Polanska je bilo med igro občutno opaziti.
Že v 6. minuti je SAK rešila vratnica pred zadetkom. SAK je skoraj vso tekmo imel lahko terensko premoč, vendar so v teh 90 minutah slovenski igralci samo enkrat resno ogrožali nasprotnikov gol. V 20. minuti je iz kota ASK povedel z 1:0, 10 minut navrh so povišali na 2:0 in v 39. minuti se je rezultat glasil že 3:0. Izgledalo je, kot da bi bila prijateljska tekma, kajti pri tretjem zadetku je obramba SAK gledala kako je nasprotnik dal gol, namesto' da bi atakirala.
Drugi polčas se je nadaljeval tako, kot se je prvi končal. ASK je igral s protinapadi, medtem ko se je SAK zaletaval v obrambo nasprotnika. V igri SAK je manjkalo idej, predvsem pa je manjkala borbenost. Kajti če bi se igralci SAK tako borili kot se je nasprotnik, verjetno do poraza sploh ne bi prišlo.
PosMfR,- Ahlin; Perč, Babšek, Wo-schitz, Lampichler, Ferra, Luschnig,
Zablatnik, Gregorič, Hobet, Drnovšek.
Tudi vsa ostala moštva SAK so zapustila v nedeljo igrišča poražena.
Afoltro „pod 23" je izgubilo 2:7 (0:3). Gole za SAK sta dala Sommer-egger in Pandel.
Af/ad/Hc: so izgubili proti Horten-dorfu z 0:2.
Marj/ pa prav tako proti Horten-dorfu 0:8.	-MW-
Občni zbor s!ovenskega športnega k!uba Obir
Občni zbor slovenskega športnega kluba „Obir" iz Obirskega po prvem letu delovanja je ugotovil zadovoljiv razvoj mnogostranskega klubskega športnega delovanja. Udejstvovanje mladih športnikov se je v preteklem letu razvijalo v treh sekcijah (smučarski skoki, namizni tenis in šah), v nedeljo pa je bila ustanovljena še 4. sankaška sekcija. Da se je zbralo na občnem zboru tudi veliko staršev mladih aktivnih športnikov priča o tem, da je športna dejavnost v okolici Železne Kaple zagrabila celo starejše letnike, ki z veseljem podpirajo svoje otroke.
Maraton treh src"
Letos bodo v Sloveniji organizirali v okviru prireditev „Maraton treh src 81" prvič množične tekaške prireditve, ki so razvrščene od meseca maja do oktobra. Oblikovane pa bodo tako, da k udeležbi spodbujajo vsakogar. Ideja za poletne maraton-


ske prireditve je prišla od smučarske zveze Slovenije, nositelj te masovne športne prireditve pa so Zveza teles-nokulturnih organizacij Slovenije, atletska in smučarska zveza Slovenije, pokrovitelj pa bo delovna organizacija zdravilišča Radenci. Množične tekaške prireditve bodo vsebovale nožnost teka preko 42,195 km ter trimski tek preko 10 km. Prireditve bodo v Radencih v soboto 30. maja, v Bovcu v soboto 26. septembra in v Kranju v soboto 24. oktobra.
Množične tekaške prireditve so se tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji in v drugih sosednjih deželah uveljavile posebno v zimskem času, saj dobro odgovarjajo željam po rekreaciji, športnem testiranju lastnih zmogljivosti in sploh razvedrilu. Z organizacijo Maratona treh src skušajo organizatorji dati športnikom možnost za neprestano vadbo in pripravo na zimsko sezono. Pri tem stoji skrb za zdrav način življenja na prvem mestu. Organizatorji, ki so s krajšimi programi poskrbeli za pogoje, v katerih vsak lahko sodeluje, poudarjajo, da je vsako pretiravanje škodljivo, v ospredju naj stoji pri tem športu zmernost in rednost.
Vsak udeleženec teka na 42.195 m in 21.000 m bo dobil značko in diplomo, če bo tek opravil v določeni časovni omejitvi (osnovna omejitev za 42,195 km je 6 ur, za 21 km pa 3 ure). Za prve tri tekače v vsaki kategoriji in za zmagovalca dneva pa so predvidena še druga priznanja in pokali. Vse zbiratelje značk pa opozarjajo, da značk maratona treh src ne bo mogoče dobiti v prodaji, ne bo jih mogoče kupiti, temveč samo zaslužiti s tekom.
Maraton naj bi imel tudi svojo povezovalno vlogo med narodi, zato so
Izdajatelj, založnik !n lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo: 9020 Ceiovec/Kia-genturt, St. RuprechterstraRe 19/IV (Slndok), telefon 84 9 24, teleks 42088; uprava: 9021 Celovec/Klagenturt, Gasometergasse 10, telefon 82 5 50 - Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
se organizatorji povezali z odborom za maloobmejno sodelovanje na področju športa v Murski Soboti z željo, da Maraton treh src vključijo v program maloobmejnega sodelovanja med SFR Jugoslavijo, LR Madžarsko in Avstrijo.
Za množične tekaške akcije, ki so pod geslom „Tekmuj sam s seboj" in „Vsak je zmagovalec", so prijave možne do 10 dni pred prireditvijo, naknadna prijava pa je možna na dan prireditve od 11. do 12. ure na kraju prireditve same. Startnina za 42 in 21 km znaša 100 Ndin, pri trimnem teku ni treba plačati prijavnine.
Prijave za posamezne prireditve so možne na sledeče naslove: Telesno vzgojno društvo Partizan Radenci, 69252 RADENCI, Športno društvo Čezsoča, 65230 BOVEC, Zveza teles-nokulturnih organizacij Kranj, 64000 KRANJ, Staneta Žagarja 27 ter preko Slovenske športne zveze v Celovcu, Spitalgasse 12/111.
KD Peter Markovič v Rožeku vabi na
MATERINSKO PROSLAVO
v nedeljo 3. maja 1981 ob 14.30 uri v gostilni „Pri kosi" (Sensen-wirt) na Ravnah.
Spored oblikuje dvojezični mladinski pevski zbor iz Rožeka in tambu-raški ansambel SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč pod vodstvom Erike VVrolich
Zveza slovenskih žena v Celovcu vabi na
IZLET V KRANJ iN OKOLICO
v četrtek 7. maja 1981. Odhod avtobusa je ob 7.30 uri v Celovcu, Gasometergasse 10. Prijave sprejema Anica Kupper, tel. (0 42 27) 2410. Zadnji rok prijave je 4. maj 1981.
Odbor
Krajevno združenje Zveze slovenske mladine Globasnica vabi na
OBČNI ZBOR
ki bo v četrtek, dne 30. aprila 1981 v gostilni Greiner, pd. Steki v Globasnici ob20. uri.
Odbor
Posebno aktivni sta bili skakalna in namiznoteniška sekcija. Prva je pritegnila številno mladih skakalcev, ki so se pomerili na 25-metrski skakalnici, na kateri so izvedli celo tekmo, ki je štela v okvir deželnega kapa. Dobre uvrstitve pa so dosegli Obir-čani tudi pri tekmah v Bad Bleiber-gu. Namiznoteniška sekcija je imela jeseni še dokaj slabe pogoje. Nima trenerja, za igralce ni centralne možnosti za trening, zato v jesenskem tekmovanju začetniške lige tudi ni bilo dosti uspehov. V pomladanskem kolu pa so se igralci kljub slabim okoliščinam zelo potrudili, tako da so sedaj na 7. mestu izmed 13 moštev. Tudi šahovska sekcija se je dobro vključevala v delo športnega kluba.
V poročilih odbornikov je uspešno delovanje bilo seveda na prvem mestu, seveda pa so omenili tudi težave, ki so predvsem na finančnem področju in glede prevoznih sredstev. Glede finančne podpore pa je bilo ugotovljeno, da je prispevala do-sedaj največ Slovenska športna zveza iz Celovca, manjšo podporo pa je dala tudi občina Železna Kapla. Kot nadaljnji cilj si je odbor zastavil spet izgradnjo 40-metrske skakalnice, brez katere ne bo mogoče napraviti novih korakov v tej disciplini.
Kot predsednik je bil potrjen Mirko Oraže, novi podpredsednik je Joži Hribar, drugi podpredsednik pa je Kelih Janko. Tajniške posle bo spet opravljal Avguštin Brumnik, njegov namestnik pa je Hanzi Ojster. Kot blagajničarja pa bosta delovala Joško Maloveršnik ter Flori Smrtnik.
ČESTITAMO
Na velikonočni ponedeljek sta se poročila Maja Kupper, profesorica na Slovenski gimnaziji in Hanzi Mil-lonig, učitelj iz Drašč na Zilji. Mlademu paru želimo na njuni skupni življenjski poti veiiko sreče in za-dovoijstva.
Veseloigra „KJE ŽE MEŽA"
Prirediteij: SKD v Celovtu Kraj: Marijanitče v Celovcu, Rudoifs-bahngurtel Z
Čas: petek, 8. S. 1981 ob 19.30 uri Gostuje: igralska skupina SKD iz Globasnice
MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas:nedelja, 10. S. 1981ob14.30uri Nastopajo: MPZ „Srce" v Dobrli vasi pod vodstvom Albina Krajnca otroški zbor SPD „Srce" pod vodstvom Ljudmile Sturm [ml.)
(olklorna skupina SPD „Srce" pod vodstvom Lize Pasterk
OKRAJNA PISARNA PLIBERK posiuje
vsak torek od 9. do 12. ure V pisarni bo:
5. 5.1981 Marjan Pečnik
Menjava denarja
Stanje v sredo 29. aprila 1981 Za 100	dinarjev dobite	40.00	šil.
Za 100	dinarjev plačate	45.00	šil.
Za 100	iir dobite	1.39	šil.
Za100iir plačate	1.48	šil.
Za 100	mark dobite	697.50	šil.
Za 100	mark plačate	713.80	šil.
SLOVENSKi ATLETS	Ki KLUB
vabi na prvenstvene tekme	
PETEK 1. MAJ 1981	
SAK mi. — Gospa Sveta mi. igrišče: ASV Annabichi	ob 16.00 uri
SOBOTA 2. MAJ 1981 KAC- SAK	ob 17.00 uri
KAC „pod 23" - SAK „pod 23" igrišče: KAC	ob 15.15 uri
NEDELJA 3. MAJ 1981	
Trdnja vas (Hortendorf) šot. — SAK šot. ob 13.45 uri igrišče: Trdnja vas SAK mi. — Pischeidorf mi.	ob 10.30 uri igrišče: ASV Annabichi Prisrčno vabljeni	
		
NAŠA KNJiGA - UNSER BUCH
Druga svetovna vojna
v treh knjigah
Druga svetovna vojna se je začela v Evropi 1. septembra 1939 z nemškim napadom na Poljsko, končala pa se je 2. septembra 1945 s kapitulacijo militaristične Japonske. V svoj smrtonosni vrtinec je potegnila 61 držav z milijardo in 700 mili* joni prebivalcev in s površino 131,5 milijona km-, kar je pomenilo 96 odstotkov zemeljske površine.
Ta vsesplošni spopad je terjal velikanske žrtve: 50 milijonov padlih in 35 milijonov ranjenih, pri čemer je bilo med žrtvami več kot 36 milijonov civilistov, 20 milijonov otrok je ostalo brez staršev, porušenih je bilo 30 milijonov stanovanjskih zgradb, potopljenih več kot 800 ladij, uničenih 410.000 letal itn.
Druga svetovna vojna je povzročila še veliko drugih tragičnih posledic, ki jih ni mogoče zajeti v statistične razpredelnice: vse do danes je pustita odprtih veliko globokih in skelečih ran. Ta vojna je imela poleg tega tudi globoko politično ozadje, številni narodi — med njimi v prvi vrsti jugoslovanski in ves slovenski narod — se niso bojevali samo proti okupatorju, marveč tudi za novo družbeno-politično ureditev. Velike sile so prav tako kovale svoje načrte za povojno razdelitev sveta, pri katerih pa so se marsikje temeljito uštele. Druga svetovna vojna zato "i bila samo napadalna oz. obrambna vojna, saj so jo v različnih koncih sveta spremljale tudi globoke revolucionarne spremembe. Številna narodnoosvobodilna gibanja so po osvoboditvi v svojih državah prevzela oblast in položila temelje novemu razmerju sil v svetu, s katerim so se morale sprijazniti tudi vodilne velesile.
Vse tri knjige, broširane, skupaj 15 šilingov.
3 knjige (format 22x28,5 cm), 59 poglavij, 1200 strani, 1480 dokumentarnih fotografij, 119 zemljevidov itd.
Prednaročniška cena za vse tri v kartonsko škatlo vložene knjige znaša samo 1.330 šii.
Prednaročniški rok: 9. maj 1981
Po 9. maju bo cena 1.810 šil.
V soboto 2. maja 1981 knjigarna izjemoma ne bo odprta.
POSTAN) TUD) T) ČLAN KLUBA „SVET KNJ!GE"!
______A-90M Celovec Klagenfed, Paulitschgasse 5—7, ST (0 4! !2) M f 04 —-*
Es meint der Igel Kastmir'
^Der**'\
C Umwelt- ^
/ schutz liegt'
V nuran
VABI 6V0IB ČLRN& OBČNI ZBOR		
iSKah.	^N! <L-t— BO V PONEDELJEK DNE4-.t*ajal981		Whche
^ OB 19.30 URI V MLADINSKIH PROSTO-		
RIH KULTURNEGA DOMA "DANICA" V		
ŠENTPRIMOŽU V PODJUNI.		cer s&ueerKeM
^	odbor