38. številka* Ljubljana, soboto 17. februarja. X. leto, 1877. SLOVENSKI IHROD. Izhaja vH.ik dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejemati za avitro-ogemke dežele za celo leto 16 t; I d., za pol leta 8 (?ld_, m 6etrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 trI■ i. 10 kr. Za pošiljanje na đom ne računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in tm dijake velja znižana cena in oicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiristopne petit-vrste o kr., Će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj *e izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št, 3 „gledališka stolba". O p r a v n i fi t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Is Itiiftije 10. febr. [Izv. dop.] Preteklo je od tega, kar sera vam pisal poslednje pismo, samo šest, jako prozajičnih, predpustnih, sneženih, veternih in pri nas precej mrzlih dni. Ali kje je še bila tedaj barka vsesplošnega potopa v letargično spanje evropskega sveta in kje je uže v sedanjem trenotku! Koliko telegramov je bilo mej tem razposlanih, govorečih o pogovorih Turčije s Srbijo in Črno-goro, denes tako, jutri zopet drugače, a po-jutrajšnjem zopet drugače. Pojavila se je nota do inostranih zastopnikov Rusije, nota kneza Gorčakova. V Turčiji je zvršila se prekucija, katera je jako iznenadila vse turkofile v Evropi, a v jugoslovanskem svetu, kakor govore tukajšnji novinski sluhi, objavila je betvica slabomožganih hrvatskih mladih ljudij neko oslarijo proti Srbom in Rusom. Kar se tiče pogovorov Turčije s Srbijo in Črnogoro, smo tukaj še vedno iste misli, kot smo bili pred enim tednom. Iz te moke ne bode redilnega, ali prav za prav nikakor* snega hleba. Uredništvo „Sl. N.w sodi verno po pravici, v svojem uvodnem članku št. 24, kar se tiče tega predmeta. Tako sodijo i ruski listi. Kneza Gorčakova nota je naredila v publicističnem svetu mnogo hrupa, da si je po svojem sestavu in zadržanji jako prosta in vsacemu dostopna, tako pisana, kakor sploh vsak piše in izraža svoja mnenja, o katerih je sveto prepričan, da so jedino prava, in kateri se ne drži znane devize, ka je Bog ljudem dal govor, da bi prikrivali svoje misli. Rusija vpraša Evropo, kaj neki zdaj misli, ko je potrpela s svojimi ljubovnimi prizivami k Turčiji polni fiasko; vpraša, je li megla, prikrivajoča Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala M i.s s M. Cummins, poslovenil J.) (Dalje.) Šestnajsto poglavje. Zvezde hišo so od božjo roke zidane; In na njih duhovi rajski srečno bivajo, V »vit, neuiurjoču krilo njih, ogrnjont. Dva meseca sta uže minola od Trueman Flintove smrti in Jerica biva uže teden dnij pri gospodu Grahainu. Emilija je še le po no-vinah izvedela, kako nenadoma je majhena Jerica izgubila svojega dobrotnika; ko je svojemu očetu razodela svoje želje in namene glede na otroka, videla je, da se od njegove strani nema bati nobenega upora. Opomnil jo je vendar, da bi jo nadlegovalo, ko bi Jerico vzela precej k sebi, namenjena sta Dam rac jej vzor potegnola se, ali še vedno leži nad njo daveča jo do brezdušnega brezsilja. Rusija morebiti Bprašuje poslednjikrat, na kar nekoliko odgovori na to vprašanje kažejo, kolikor jih znamo po listih, kateri jih kujejo naprej in so včasih verni komentatori svojih vlad. Angleška beseda si je dosledna, izvleči iz vseh teh žalostnih homatij svojo, kolikor je mogoče veliko korist, in torej v danej minuti stati ali na strani Turčije, ali Avstrije ali Rusije je tim angleškim politikom vse ravno; oni so pripravljeni svoje kanone celo na mesec spraviti — samo denarna mošnja, in zopet mošnja! Francoska žurnalistika še vedno upa v miroljubje naše, nemška še vedno meče frazo za frazo, a jasnosti nij, magjarska (ne avstrij-sko-slovanska) je podobna lisici . . . Tem oprezanjem je sam Bog nebeški pokazal zopet vidno, koliko so vredna in kaka jim je bodočnost. Kakor po povelji mogočnega fatuma v podkrepljenje. ruske politike pade v Turčiji, kakor zagovornik, isti mož, ki je bil jedino upanje turkofilske Evrope, ki je skoval „tursko konstitucijou, da bi se sam ž njo po-gubil, katerega so francoski turkomani a la ,.Journal des Debats" še pred nekimi dnevi imenovali ponosno, ., la garantie vivante des reformes Tunpies". Kogar so Bogovi udarili slepoto, temu nij spasa in naslednik Mithad-paši Edhem-paša je živi komentar take slepote ; kakor staro-Turek bode to se ve da, ve del pospeševati padanje svoje države, katero bode hotel skorega pogina oteti s tem, da bo zapridigal „sveto vojsko proti vsem gjav-rom." Nij mi treba pribavljati več, kakor tukaj sodimo o tej državnej katastrofi. No bolje zanimivo bode za vas, če vam povem, da je vse tukajšnje mislečo občestvo, katerega verni, pravi odziv je naša slovanska ravno bila obiskati oddaljene sorodnike ter se od njih ne prej povrniti, da se bi za zimo zopet preselila v mesto. Res, da je gospa Ellisova mej tem ostala doma v mestu, a Emilija je vedela, da ta nij nikakor posebno pripravna, da bi Jerico za časa nje težave in bridkosti tolažila. Ta misel je vznemirjala Emilijo, edino varovalko uboge sirote in močno je obžalovala, da bode to izredno potovanje prišlo o tako neugodnem času. A to se nij dalo prennrediti, kajti gospod Graham je bil uže vse za odhod uredil; in temu se nij smela upirati, če mu nij hotela Jeričin dohod uže naprej storiti neljub in neprijeten. Zato se je drugo jutro odpeljala v mesto, a ničesar še nij za gotovo sklenila, kaj bi v teh okoliščinah storila. Bila je nedelja; a Emilijino opravilo je bilo delo krščanske ljubezni, ter se nij smelo nikakor odkladati. Gospa Sullivanova je stoje pri odprtem oknu, ki je gledalo v ulico, dobro ruska žurnalistika, strastno razkačeno na one brezpametne burke, katere uganja zabrebška vseučeliščna zelena mladina. „Sram i prezor tacim brezglavnim fanatikom hrvatskega po-koljenjo, kateri žele bolje — svinjske metamorfoze, čem objedinjenja turških Slovanov in samega sebe. Kar se tiče mene, in mislim, da se vsaki pošteni Jugoslovan strinja z menoj, podobni izvržki slovanskega patrijotizma ne zasluževajo druzega, kakor omilovanja. —r. Politični razgled. Motratnje dežel«. V Ljubljani 16. februarja. V tlrštmvnem c/***#■## je bilo vendar se 155 glasovi proti 37 skleneno, da se Avstrija udeleži francoske razstave in se v ta namen dovoli GOO 000 gld. Prusijani, ki 80 hoteli Bismarku za ljubo še Avstrijo pri Francozih zameriti, so propali. Dogovori Tisze z našimi -ministri so vedno še brezvspešni ostali. Denes se pri knezu Auerspergu dogovarjanje nadaljuje. Govori se, da hoče cislejtansko ministerstvo usta-voverne poslance vprašati, kaj naj stori, ali naj se uda, ali ne. In ustavoverci najbrž poreko: udajmo se Magjarom, kakor dozdaj zmirom, njih volja se zgodi. Vlltftlfijtf' « £.'\-r/»3i->■«». O Sin.t*ji se preko Berlina poroča, da ima vsled novega mobiliziranja uže pol milijona mož močno vojsko na nogah. Kmalu se bode Turčiji vojna napovedala. Car in cesar-jevič naslednik sta za vojsko. A om je magjarski general Klapka pisal, naj se z Magjari zvežejo zoper Ruse in one Slovane, ki z Rusijo drže. Slovanstvo se pa nij streslo pred pismom magjarskega bivšega izdajnika in upornika. i> *nK{<»f.rs,i*iw knezu je turški veliki vezir poročil, naj bi za pogovore glede sklepanja miru kje druge in ne na Dunaj! vo- uro pred jutranjo službo božjo zagledala voz gospod Grahamov, ki je pred hišo obstal. Letela je Emiliji naproti, ter jo je z navadno jej spodobnostjo in prijaznostjo peljala v snažno svojo sobo. Posadila jo je na mehek stol, dala jej mahalce v roko, ker bilo je izredno vroče ter jej je rekla, kako hvaležna jej je, da jo vidi pri sebi in kako žal jej je, da Jerice nij ravno doma. Emilija je začude se povprašala, kje da je .1 erica, ter je izvedela, da je šla z Viljemom na sprehod. Totem se je vrstilo vprašanje za vprašanjem ; in gospa Sullivanova je pripovedovala na dolgo in ginljivo, kako žalostna je Jerica, da je nij mogoče utolažiti in da se zelo boji, da bi deklica žalosti ne umrla. „Jaz sama nijsem ničesa mogla početi z njo," rekla je. „Protekli teden je dan za dnevom sedela na svojem stoličku tik naslonjača strijca Truemana, ter je imela glavo položeno na blazino; tudi je nijsem mogla pripraviti, dil. Knez je 15. febr. odgovoril v Carigrad, da se mu sicer Dunaj najprimernejši kraj zdi za to, a da dokaže svojo spravljivost, nasvetuje Kotor zh dogovarjališče. Iz T^mrčije si daje „W. Tagbl." ki pa kakor znano, nij zanesljiv, poročati neverjetno novico, da se pri sultanu dela na to, da bi poklical Mithada nazaj. Mithad je zdaj v Nea-polu in bo najbrž tudi tam ostal. itnftc.ii.i minister vnanjih stvarij lord I)erby je turškej vladi liže maja meseca 187G pisal, da so se razmere in misli v Angliji od krimske vojskem sem tako izprememle, da more Turčija samo „moraličnc" pomoč od Angleške upati. #\f i><ž bode v prihodnjej konzistorijskej seji imenoval več škofov za kardinale, mej tem dunajskega Kutschkerja in solnograškega Eberja. — Sprejel je 14. t. m. brazilijskega cesarja. Na ,»/.*•#« cvete tudi nemška in zlata tiskovna svoboda. Okrožna sodnija berlinska je obsodila pisatelja Rudolfa Meyerja na devet mesecev ječe, češ da je Bismarka razžalil. Dopisi. Iz floztrjtt 14. febr. [Izv. dopis.] Ravnokar sem čital v „Slovenskem Narodu" dopis ,,od Savinje" zadevajoč mozirsko pošto. — Dasi hrepenim po novinah slovenskih in takorekoč željno pričakujem vsikdar dopise iz naših slovenskih pokrajin, me je vendar omenjeni dopis iznenadil, da rečem neljubo, kajti pisatelj omenjenega članka, potovalši ,,v prijaznoj savinskej dolini14 je razžaljivo krivico črtal proti tukajšnjemu c. kr. poštarju — in uredu. Sicer nij treba, da bi tukaj opisoval delovanje omenjenega gospoda poštarja, katerega čisla vse občinstvo kot značajnoga, vrlega, poštenega narodnjaka in župana, ki ne skriva narodoljubnosti pred nekaterim slavo-željnim nemčurjem; dokazuje jo s svojim uredovanjem. — Pošto, dragi čitatelj, so ti znane in tudi nakaznice, listnice itd. ie slovenskim napisom, mej katerimi je tudi vmešana nemščina, dasi ne bi je treba bilo v prvej vrsti, kinča nemškovoglati tisk vse poštne blankete. — Jo-li temu kriv poštar, kateri bi rajši slovenski, nego Švabski pisaril? Dopisnik Članka od Savinje mora biti zagrizen sovražnik g. G......, našega poštarja in občinskega predstojnika, zatorej se nekoliko jozi nad nadpisom „Nach der Sehluss". — Hvala Bogu! Iz tega lehko vsak previdi, da v Gornji sav i nji Nemcev najti nij, kateri bi bili kedaj „pobratimijo" z nemščino trobili. — Pa je pa nekaj takih, kateri bo le na papirja — potrpežljivo trpečim — Slovenci, ki uže svojim otrokom v zgodnji mladosti za nemško krepost in zveličanje pri nemških učiteljih skrbijo, je popolnem istina; istina obžalovanja vredna. Če pa navedena stvar komu ne ugaja, jo rad natančneje razložim, s trdnim prepričanjem, da dopis v „Narodu" ne bode ob narodno /avest, sočutje in narodoljubje svoje spravil vrlega in povsod štovanoga mozirskega poštarja in občinskega predstojnika g. G. I k I,il44k na Hrvatskem v januarju 1877 [Izv. dop.] V šum i h rum veselega plesanja i pustnega radovanja se ravno ne bo slagal tožni glas, kateri vam v tem listu iz Like kamenate, in iz cele nesrečne slovanske meje doni. — „Voi chi entrale, lasciate ogni speranza," iz vsakega, obraza, iz od glada i bolezni omrklega pogleda kliče ta strašna beseda vsakemu nasproti, kateri se poda v Liko. — Mislim da mora vsak poznati nekdaj slavno ime „Ličan", junaki so bili sinovi sivih ska lin, s strahom le so Turci njih spominjali se — i pod avstrijsko zastavo krvavili in ginili so na italijanskih in na drugih — krvavih poljanah. — Kaj pa je ta narod za vse to dobil, kako živi on v svoji domačiji V Z mljiea je malena, komaj 70 □ milj velika, i na tem malem, neplodovitem, kamnitem, mrzlim vetrom odprtem prostoru je naseljeno dobro, pridno a od vsega sveta zapuščeno ljud-tvo, naši bratje jugoslovanski, boreči se z največjim trudom za košček kruha, da odžene temno strašilo smrti glada. Pred tremi leti, ko je šo mir v sosedni Dosniji vladal, ko jo še siromašna kristjanska slovanska raja tiho jokajoč trpela vso muke, katere si je turška surovost zanjo izmislila, bilo je šo prenosljivo, trgovstvo i vso, kar se je dalo poprimiti, pridobiti si mali zaslužek, moralo je pripomoči siromašno življenje izdržati. — A zdaj!V — /daj posled dveh leta trajajoče borbe, ko je več tisoč nesrečnih, od turške skrutnosti od svojega doma pregnanih bosanskih kristjanov pribeglo k svojim sorodnim bratom — s praznimi rokami, z golim životom, s tožnim obupanim srcem, koje vsak i nujsiromašnjej Ličan delil vse z nesrečnim svojim bratom, vso: hišo, ovce, obleko — solze in tudi v boji smrt — zdaj je ta od nrave slabo obdarena od sveta pozabljena zemlja ! gnezdo največjega jada, vso kar le je mogoče da bi se z mesta umaknila uli kaj jedla, /delo se mi je, da prav ničesa ne sliši, kadar sem ž njo govorila. Kadar sem skusila vzdigniti jo, upirala se nij in nij bila samo zelo mirna, ampak zdela so mi je kot kako mrtvo breme. Tudi je nijsem mogla pregovoriti, da bi bila prišla v mojo sobo, če ravno sem vedela, da bi bilo dosta boljšo zanjo. Ko bi ne bilo Viljema, ne vedela bi, kaj naj bi bila storila, tako me je skrbel ubogi otrok. Viljem pa zna veliko bolje ž njo ravnati. Kedar je doma, shajamo prav lehko ž njo, kajti vzame jo kar v naročje, (Viljem, kot veste, je zelo močan, Jerica pa lehka kot pero) ter jo nese ali v drugo sobo. ali pa na dvorišče; in včasih se mu posreči storiti jo čudovito veselo. Pregovori jo, da je, in kadar zvečer pride domov, vodi jo na dolge sprehode. Sinoči sta bila šla črez most Chelsea, kjer je bilo, veste, kaj hladno in prijetno. Zdi se mi, da so je bila popolnem razmislila in dobro zabavala, kajti prišla jo domov veselejša, nego sem jo kedaj prej videla; bila je tudi vsa trudna. Peljala] sem jo v svojo sobo spat, in spala jo celo J noč prav trdno, tako, da se denes zopet vitli; kakor navadno. Denes zjutraj sta zopet šla ua sprehod; ker je nedelja in bode Viljem ves dan doma, ne dvomim, da bije ne razveseljeval, če jo kdo rezveseljevati more." Viljem je kaj razsoden človek," rekla jo Emilija, „da jo skuša pripraviti na druge misli. Hvala bodi Bogu, da ima tako dobre prijatelje. Obljubila sem gospodu Flintu, da bode pri meni našla nov dom, ko bi njega Bog k sebi vzel. Ker sem komaj sedaj izvedela za njegovo smrt, skazali ste moni in njej veliko dobroto, da ste tako izvrstno za njo skrbeli. Prepričana sem bila, da ste jej bili dobri, drugače bi bila močno obžalovala, da nijsem prej izvedela Truemauove smrti." „0, blaga gospica Emilija!" rekla je gospa Sullivanova, »Jerica nam jo promila in toliko smo trpeli, ko smo jo videli trpeti; bili smo tedaj dobri samim sobi, ko smo vse človeško trpljenje spolniti je tukaj groznobrojno zbrano kuga od glada, druge bolezni od mraza i golosti — smrt od žeje ko v jeseni kmet na svojem polju, skaki dan jih množica v črno zemljo k večnemu miru vleže se a zadnji trenotki, so britki, oče vidi svojo ženo i svoje otroke še o zadnjim trenotku gladno i trepetajoče od mraza — znjok* i umre. — Prej zdrav i priden narod zdaj tako propada, i zakaj? — ne vprašajmo — bilo bi težko pravi odgovor dati. Pomagati pa je dolžnost vsakega človeka, kateri ima Človečansko mišljenje ne samo v ustih, temuč v srci, pomagajte toraj Slovani svojim bratom, prognanim v ime svetega križa i slobode, za katere svete stvari naš narod se neprestano bori i neizrekljive muke trpi. „Daj mnogo, ako imaš mnogo, deli i z malim, če veliko ne moreš dati*. — Kateremu je mogoče: V /agrebn je „odbor za nabiranje novaca v pomoč siroti v Liki.* Ik HMt«» llrvbihke [Izv. dop.] (Konec.) 4. G. Majkov grieši i u historiji, kada Hrvatom odmiče mnogo toga, a Srbom daje ča i „kralja1* u osobi Rodina. Majkov bolje i jasnije dokumento i momente iz historije hrvatske tiho mimoilazi, a slabije kao o Rodinu, koji se ni Trpimiru neda u Hrvatskoj pristodobiti i Viševiču uzimlje pod dobre 1 jasne tobožo Srbom. To nije „absolutna istina" u poviesti. (To je kao ono u knjizi „Popstvo i Rossija" od Leonida Syljnngo, S. Peterburg 1807.) — Majkov šuti ob odnošajn Viševiea i Tomislava kralja hrvatskoga, o banovih Rosne i o Hrvatskoj. Tako je lahko — „učeno" rezonirati, na takovih premisah gradeč carstva i vušeč kraljevino. Drugo je pitanje gledebudućnosti Rosne. Mnogi Hrvati krivo misle, ako Srbija Rosnu dobije, da bi tim Hrvatskoj šteta nar.istla ili — propast. Hrvatska država I kraljevina no-rhože nikada tako malena postati, kako je Saksonska kraljevina i Virtemberška sa 272 □miljo, jer trojedna kraljevina hrvatska ima več sada 1022 □milje, a sama provincijalna 420 □m., dakle skoro koliko Saksonsko i Virtemberško zajedno. Uz to čini Hrvatsku more jadransko dvostruko važnom, te če u Evropi hrvatska kraljevina sa 150 milja mora i obale i 1822 nmiljo uviek toliko barem vrioditi, koliko Crna gora sa 77 □milja i 170-000 duša ili Luksemburg sa 50 □milja. Tieši nas i Belgija, koja ima 537 □m. s 10 milja mora i Holandija sa (»40 □milja i mogoče storili, da bi jo utolažili. Zdi se mi, da Viljem in ona so bi no mogla drug drugega bolje ljubiti, ko bi bila brat in sestra, in Viljem in strijc Trueman sta bila tudi kaj velika prijatelja. Zare8! mi vsi ga močno pogrešamo. Moj stari oče ne govori dosta o tem, a vidim ga, kako je ves potrt." še dolgo sti se pogovarjali. Gospa Sullivanova jo povedala Kmiliji, da je njena so-rodnica, neka kmetica, ki biva okolo 20 kilometrov od Bostona na deželi, vse povabila, naj bi prišli za deset ali štirnajst duij k njej na kmetijo. Ker ima ravno Viljem svoje navadne poletne počitnice, pripravljeni so, sprejeti povabilo. Gospa Sullivanova je tako govorila, kot bi se samo po sobi razumelo, da jih bode Jerica spremljala; razložila je vse koristi, katero bi joj iz tega izvirale, ko bi so-pila čisto sapo na kmetih ter bi se sprehajala po polji in gozdu po hudih skrbeh in težavah, ki jih je prebila. Ko je Emilija poprašala in izvedela, da Danska s I*jf« žitelja; Grška kraljevina 710 □">• i 1,»00,000 duša; kneževina Srbija «96 CJm. » 1,314.000 žitelja. Dakle da od 1022 □milja Bratskoj samo polovina .1—600 \~]m. ostane, to se neboji povečane Srbije onako, onako, kako se Saksonska sa 272 Om. ili Virtemberško 272 C]m. neboji Bavarske sa 1400 □milja! Srbija povečana s Bosnom i Hercegovinom sa 1000 □m. i 1.000.000 žitelja, se starom Srbijom 200 nmilj 2—300.000 ljudi uz Crnu goru 77 □m. s 170.000 duša imala bi 2300 ^m. i blizu 3 milijona žitelja napramo 1022 □m i 2,350,000 žitelja u kraljevini — Hrvatskoj. — Srbi opet misle, da bi zlo bilo, da se Bosna anektuje i spoji s Hrvatskom. Kao Sto mnogi Hrvati glede povečano Srbije, tako i Srbi glede povečane Hrvatske jako krivo sude nepolitički, jer sangvinički. — Aneksijom bi bilo u prvoj liniji uz Hrvate i Srbe u Hrvatskoj i Ugarskoj Slovencem, onda Čehom i Poljakom, pa i svim Slavenom u ee-sarevini avstrijskoj pomoženo. — To stoji .ali to ruje po volji niti Niemcem, niti Magja-rom. — A nije ni ta mogućnost izključena, j! tako lepe so in (oliko jih jo; nebo jih je polno, kolikor le more biti." „Se prav dobro se spominjam onega Časa, ko sem stoje pri istem oknu jih ogledovala, kot jih ti sedaj ogleduješ. Zdi se mi, kot da bi jih ta trenutek še gledala, tako dobro se spominjam, kakšne BO bilo." del je ta dragi del njegovega telesa mnogo skrbij. Zastonj se je mučil ukrotiti ga z modrim pasom, zastonj se je na vse kriplje prizadeval, prepričati gledalce in druge, da je „nicht zu erkennen", zastonj! Kdo bi ga ne poznal, tega resničnega pašo, ki je zabavljal in nagajal celo noč komur si bodi, in ki je s patetičnim ponosom vodil četvero krasnih oda-lisk soboj, češ, — moje so, in kedo jih ima toliko ? Pa ta sreča mu nij dolgo cvetela; polirali so mu žene, kakor Izzet-paši v Fatinici, vojaci in vitezi srednjega veka, fini dvorniki iz Ludovikovih časov, in celo ogerski softi so v tem oziru tako malo varovali svojo slavno turško prijaznost, kakor drugi navadni plesalci devetnajstega stoletja potrebni respekt pred „tursko gnado". „pa knj je storil ttirSId paša. Ki so Turkom pr.iv obnaSa." Postal je kosmopolit; dvoranil je zdaj trem damam v rokoko", zdaj mlademu „bak-fišelnu" z oprtalom, zdaj prelepej „kraljici noči", zdaj poštenej ,,kranskej Micki". Pov-sodi ga jo bilo dovolj, in povsodi ,,nicht zu erkennen". „Jaz te pa poznam," pričel je mali, nežni domino duhovit razgovor. ,,Jaz tudi," nadaljevala je velika fantastična maska. ,,1 kaj bi pa vendar govorili ve dve, ako bi me no poznali?" prašal sem nedolžno ,,&e pogledali bi te ne," dejal je mali škrat, in jaz som bil uničen s prepričanjem, da je „znanje** vendar le veliko vredno. „D o voli t o gospodična, da vas nekaj vprašam," povzel jo mladi zastopnik slovenske inteligencije svoj elegantni sermon. „Ti boš pa menda tudi tedaj, ko te bom zlasala, dejal: dovolite gospodična, da me to malo boli," odrezal se je jezični domino in obrnil k drugemu. Krasna Flora „z bregov zelene Ljubljanice" in dvo Čehinji iz kraja, kjer so kuha najboljše pivo promenirale so mimo. Anglež v velikanskem cilindru fiksiral jih je z „rešpetljinom" jako neutrudljivo. „Mene pa jezi ta Anglež," dojala je prva. „Meno tudi," — pritrdila je druga. „Meno pa prav nič," rekla je tretja, šumeči valcer pak je prestrigel interesantni pogovor, in Anglež so je zasukal z eno omenjenih treh krasotie; — s katero — boš vprašal, — s tisto, katerej je bil najbolj sitom — Romeo in Ferdinand sta dolgo, dolgo iskala zastonj svojo Julijo in Lujizo; v obupu sta pila koncem v zadnjoj sobi restavracije vsak par vrčkov pivo. Ravno tako je storil „Jaz imam rada vse zvezde," rekla je Jerica; „a svojo zvezdo imam najrajša." „ Katera zvezda pa je tvoja?'' „Tam-le ona zvetla nad zvonikom. Vsako noč sveti v mojo sobico ter mi gleda v obraz. (Jospica Kniilija! (in Jerica je sedaj govorila zmerom bolj zamolklim glasom ter nazadnje le Septaje), zdi so mi, kot bi ta zvezda bila zarad mene prižgana. Mislim, da strijc Trueman jo vsak večer prižge in zdi se mi zmerom, kot bi se tam smehljal ter rekel: ,, pravi indijanski g »dboni instrumenti Ocarina : . ato si*m prisiljen, da obznanim, p. n. občinstvo osleparjenja varuj od, da su glavno skladišče uioje iznajdbe — na katerem se zdaj v P ar isu z odličnim vBpe-hom koncortira — nahaja 8 amo pri g. E. Ultte, ■ »umij. in so torej vsi drugje slavljeni enako-zvani fabrikati le p os n orna n j a mojega originala. Vsak mojih čisto ubranih instrumentov noBi sledeči fabrični kolek i (inis. Donati INVENT" E FABRK BUDRIO. S spoštovanjem Giuseppe Donati. Po moji tiskani in lehko umovni goli se lehko dilot a n t i užu H v HO minutuli, HI nevešči v nekaterih urah nauče najlepše melodije. vred Št. tri. Originalne fabrično cono 8 tiskanim navodom- I. II. III. IV._VI. VII. 1.—, l.ou, 2.—, 2.60, 8.-, 4—, 6.— MU Za spremljanje na glasoviru jo najboljša štev. V. MM Zvezek not tudi za nemuziko ranljivih St. I. in II. vsak z 12 melodijami po 40 kr. Glavni agent za Avstro-Ogersko in Nemčijo: 33ĆL T77"Itt©, T77TLexL, Stadt, veri. Kiirntnerstrasse 59. Pošilja se urno proti kasi ali povzetju. — En-gros kupci rabat. (29—2) Kot dokaz solidnosti mojih ponujanih pravih italijanskih instrumentov se zavezujem, vse drugje slavljene takozvane Okarine po 60 kr. do 1 gld. za st. L—VII. dajati; sto še ceneje. i Anatherinova ustna voda £ in zobni prašek ► < i 4 4 4 4r izdeljuje #*' i»»«'><;«ii«*tVJi l>lai£i-Ji ((iouii.scht-\va:uenhandlung) z dvema prostornima magucinoum, primerna posebno za kti[»Čijo s i>i*o«.lnl£ti (Proauktonhandlnng) in oblokauim vinskim hramom. V najem so dajo tudi samo pritlični .prostori s trgovino. Natančni pogoji se izvedo pri lastnici Mariji /.ml. v liisitcin. kamor naj se blagovolijo pisma adresirati. (tf3 —2) Izdatelj in urednik Josip Jurčič. tiabtniua in usk „Narodne tiskarne4,