Btev. 26. Trat, v petek 26. januvarja 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN «k ii*x2rijtb In amniklh •& pwsdei]Mh rt 9. ijatrmj. l»n«u*16&e itet. m prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) v mnogih fabokarnah v Trata in okolici, Gorici, Kranju, St. Petra, /*vnojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-r,;:•' .J, Dornber^n itd. Z:i«!ar«sle SteT. po 5 nvč. (10 stot.) UE RAČUNAJO NA MILIMETRE v fiirokosti 1 t^ricne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 1 st. mm. ^.--a.rtiiice, zuhvale, poslanice, oglasi denaroih »shodov po »V mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka rAsUljna vrsta K % Mali oglasi po C Btot. beaeda, naj-p* 40 »tot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^^»c^rti". — Plačuje se izkljutno le upravi „Edinosti". PUlIjlvo In tolljivo \f Trstu. „ , aaaaMi nnaa—ai SPINOST desi]o političnega društva „Kdinoat4* za Primorsko. ,V edinosti j« m+i. NAROČNINA ZNAŠA aa celo IMo 24 K, po! l«ta 12 K. 3 mesece O K; na »%- roĆbe bres dopoelaae naročnine, se uprava ne »ttza. ImialM m o^ljato tx«aaj« .JMMOlTr4 atea« i •» Mto Km M«, aa hI *»•■ Vsi dopisi naj Be pošiljajo na uredništvo lista. Nofraak*- vana pisma m m strejasaje la rskapial M st vraStJs. Naročnino, oglase is reklamacija je pofcljati na upravo UREDNIŠTVO t afloa Gtorgla Salatti 29 (Naratfal M), ladajatalj is odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA- Lsstslk konaoreg Usta .Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edisort*, ▼pisana sadra sa a omaganim poroštvom v Trsta, nlien Giorgio Galatti Hav. 20. Po3t»o-lir»Uidlal raiun »s«. «41-652. TELffOfl ii 11-57 brzojavne uestl Deželni zbor kranjski. Dva ljubljanska mandata razveljavljena. LJUBLJANA 25. Današnja seja kranjskega deželnega zbora je veleznačilna za ravnanje večine v kranjskem deželnem zboru, šajti pokazala je ta večina, da se ji ne zde vredni spoštovanja niti najjasnejši zakoni, ko gre za to, da zada svojim političnim nasprotnikom udarec. V današnji seji je bito med drugimi točkami tudi na dnevnem redu poročilo verifikacljskega odseka o volitvi dveh ljubljanskih poslancev, Josipa Reisnerja in Adolfa Ribnikarja, ki pripadata narodno-napredni stranki. Sklep verifikacij-skega odseka je bil sicer že znan, a vendar so še mislili ljudje, ki so še upati na mrvico političnega poštenja v klerikalni stranki, da deželnozborska večina ne bo tirala stvari do konca in da bo v plenumu zbornice overovila omenjena dva mandata, kar se pa seveda ni zgodilo. Deželnozborska večina si je s tem svojim protipostavnim činom utisnila za vedno na čelo pečat zakonolomstva, ki se ne da več zbrisati. V sledečem kratko poročilo o seji. Namesto dr. Tavčarja, ki je vsled izvolitve za ljubljanskega župana odložil svoje deželnoodborniško mesto, je bil izvoljen za deželnega odbornika posl. dr. TrHler, za njegovega namestnika pa posl. Reisner. Izvolitev posl. Ivana Vrhovca se potrdi. Nato poroča posl. dr. P e g a n v imenu verlfikacijskega odseka o poročilu deželnega odbora o dopolnilnih volitvah dveh poslancev (Reisnerja in Ribnikarja) volilnega okraja mesta Ljubljane In predlaga, da na) deželni zbor ne odobri izvolitve Josipa Reisnerja in Adolfa Ribnikarja. K besedi se oglasi posl. dr. Tavčar, ki imenuje ta predlog nenaraven in nasilen, proti kateremu mora protestirati kot poslanec ljubljanskega mesta. Spominja se I. 1908. sklenjenega kompromisa, po katerem so prišli klerikalci do večine, ki izvira iz ku-lantnosti narodnonapredne stranke. — Vzlic temu pa ima vsaka večina dolžnost, pravično rabiti svojo moč in ne sme pravice teptati z nogami, in vse obsodbe je vreden izrek dr. Kreka, da je pravično vse, kar stori veČina s svojo močjo. In dr. Šusteršič je ob kompromisnih pogajanjih izjavil, da se v mestnem okraju ne izpremeni nič. Občani so le tisti, ki bivajo, v občini ic vsaka druga interpretacija je nedopustna. (Klerikalci so navedli za vzrok razveljav-ljenja, da niso volili okoličani, ki plačujejo tudi davek za svoja posestva, ki leže v mestni občini, dasiravno ti okoličani ne stanujejo v mestu). — ln volilni okraji se ne smejo izpreraeniti, če se ne izpremeni deželni red, za kar je treba kvalificirane večine. Pravica je na strani narodnonapredne stranke. Ako je klerikalcem kaj veljavna vljudna beseda, naj odnehajo. Med dr. Tavčarjevim govorom je dež. glavar dr. Šusteršič zaradi par medklicev kar hotel izključiti poslanca Višnikarja in Ribnikarja. Posl. dr. T r i 11 e r je z deželnim volilnim redom, ki določa volilne okraje, dokazal, da nobeden onih volilcev, ki jih je hotela uveljaviti večina, ne stanuje v mest- nem volilnem okraju, da torej predlog dež. odbora in verifikacij skega odseka direktno trši zakon. Zaključil je: Ponosni smo, če nas ubijate z zakonolomstvom. Kot možje, d ste kršili postavo, ki ste z zakonolomstvom potisnili našo stranko iz zbornice, bodete ostali v tej dvorani! Deželni glavar pok-iče govornika k redu. Dr. Triller: Kličem vam pa v tem slučaju: Na veselo svidenje na tem mestu! V enakem smislu je govoril tudi nemški poslanec dr. Eger, nakar je imel zaključno besedo poročevalec dr. Pegan, kateremu je svetoval dr. Triller, na] da nazaj svojo doktorsko diplomo. Dr. Pegan čita deželni volini red, dr. Triller ga pa kontrolira tudi z deželnim redom v roki. Ker dr. Triller ugovarja, pravi končno dr. Pegan, ugnan v škripec, da je zakon morda napačno tiskan. Pri § 14 ne gre več skupaj. Dr. Triller konstatira, da je dr. Pegan pri čitanju izpustil del odstavka. Klici: „Goljuf!" Ko prosi posL Gangl za poimensko glasovanje, dež. glavar ne dovoli in odredi navadno glasovanje. Predlog, da se ne odobri izvolitev Josipa Reisnerja in Adolfa Ribnikarja je bil sprejet s 23 glasovi proti 19, nakar Reisner in Ribnikar odideta iz dvorane. Poslanci narodnonapredne stranke jima kličejo: „Živela* in »Na svidenje!* Mnogo pozornosti je vzbujalo dejstvo, da pri seji navzoči predsednik baron Schwarz ni podal nikake izjave v imenu vlade ; ali pa je morda govoril nemški poslanec dr. Eger v njegovem imenu, ko je svaril pred anulfranjem mandatov, češ, ker bi deželna vlada ne mogla odnehati? Vsekako stvar najbrž še ni rešena tako, kakor si misli deželnozborska večina, kajti nobena jed se ne poje tako vroča, kakor jo skuhajo, in končno se bo tudi deželnozborska večina sama opekla s svojim zakonolomstvom. Nadaljne točke dnevnega reda so brez pomena za izvenkranjsko občinstvo in so se rešile mirno, kakor bi se ne bilo zgodilo prej čisto nič nenavadnega. svoje mesto. Najbrž se zgodi to poslednje, da odide grof Aerenthal na daljši dopust, tačas ga bo pa zastopal kak odličen avstrijski diplomat, kakor se je to že zgodilo enkrat v podobnem času. Ta aranžma se baje zdi tudi grofu Aerenthalu najpriklad-nejši. Kot naslednika grofa Aerenthala v zunanjem ministrstvu imenujejo z vso gotovostjo bivšega avstrijskega poslanika v Pe-trogradu, grofa Berchtolda, ki je tudi v Belvederju (bivališče prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda) persona gra-tissiraa. Obenem z grofom Aerenthalom pa odide iz zunanjega ministrstva tudi načelnik literarnega biroja v zunanjem ministrstvu, dvorni svetnik Kania, ki pride k poslanstvu Petrograd, na njegovo mesto pa pride sek-cijski svetnik Montiing. Korupcija v nemškem „National-verbandu«. Ožje državnozborske volitve na Nemškem. BEROLIN 26. Po danes dovršenih ož|ih volitvah bo novi nemški državni zbor sestavljen nastopno: 42 konservativcev, 14 pristašev državne stranke, 10 zastopnikov gospodarskega združenja, 3 členi nemške reformne stranke, 18 Poljakov, 93 pristašev centruma, 5 Ve'.fovcev, 3 zastopniki bavarske kmečke zveze, 45 narodnih liberalcev, 2 pristaša kmečke zveze, 1 bavarski liberalec, 41 členov napredne ijudske stranke, 110 socijalnih demokratov, 5 Alzačanov, 2 Lotarinžana, 1 Danec, 2 divjaka. _ Demisija ministra zunanjih zadev grofa Aerenthala. DUNAJ 25. (Izv.) Zdravniki so izjavili, da bi postalo nevarno za življenje grofa Aerenthala, ako bi Še nadalje opravljal svojo službo. Bolezen je mnogo resnejša, kakor pa se je mislilo. Zato je tudi pričakovati vsak dan, da poda grof Aerenthal svojo demisijo, ali pa da odide na daljši dopust, s katerega pa se seveda ne vrne več na PODLISTEK Jug Sistoričen roman. — Spisal Prokop ChockolouSek Poslovenil H. V. Iz načina, kako se je to povelje izreklo, kakor tudi iz vsega vedenja age je sklepal, da to pač ce bo prijateljski razgovor, h ka-!eremu ga vabi sultan ; radi tega je skrbno spravil k sebi pogodbo, sklenjeno z velikim vezirjem v Ključu ter je sledil agi. Čim je stopil lz Šotora, so ga obkolili janičarji; sedaj je TomaŠević spoznal, da mu ne dajajo več straže pod pretvezo po-čaščtnja, marveč, da brez ozirov ravnajo z njim kakor z ujetnikom. V senci svojega šotora je sedel Muhamed na dragocenih preprogah; njegovo oko je blodilo s tajno nejevoljo po dostojanstvenikih njegovih armad, ki so ga obkoljali v polukrogu; vsak izmed njih, ki ga je zadel blisk sultanovega očesa v tem trenotku, se je stresel; saj ni nihče vedel, če ne bo pa-dišah, da pomiri svojo jezo, velel: »Temu in temu položite glavo pred noge!" „No, TomaŠević," se je oglasil Iz množice bisurmanov, ki so se nastavljali ob potu od To maše viče v ega do sultanovega šotora tako, dr so Janičarji s svojim ufetni- DUNAJ 25. (Izv.) Zadeva članka v cfi-cijalnem glasilu nemškega »Nationalverbanda*, v katerem je bila na izreden način hvaljena politika ministra zunanjih zadev grofa Aerenthala, je sedaj pojasnjena. Poizvedovanja so ? dognala, da je bil članek res spisan v zunanjem ministrstvu in sicer v literarnem biroju zunanjega ministrstva, za kar je poleg dražega najboljši dokaz karakteristična strojna pisava in pa papir, ki ga uporabljajo v literarnem biroju zunanjega ministrstva. Poizvedovanja so nadalje dognala, da je član nemškega „Nationalverbanda", državni poslanec dr. Redllch, ki je znan kot osebni prijatelj ministra zunanjih zadev grofa Aerenthala, izročil članek izdajatelju korespondence .Deutsche Nachrichten", ki je članek priobčil. Nemški .Nationalverband" namerava sedaj, kakor se zatrjuje, poslanca dr. Redlicha izključiti iz svoje srede in ga javno desa-vuirati, urednike korespondence .Deutsche Nachrichten" pa postaviti pod kap. Protimadžarske demonstracije na Dunaju. DUNAJ 25. (Izv.) Bivši ogrski naučni minister grof Apponyi Je najavil tu predavanje pod naslovom »Spomini iz mojega parlamentaričnega delovanja". K predavanju je prišla velika množica občinstva, med njimi pa tudi večje število ogrskih Rumunov in Srbov ter tudi precejšnje število nemških nacijonalcev, ki so ogorčeni protestirali proti predavatelju grofu Apponyi, ki je s svojo zagrizeno velikomadžarsko politiko kot bivši naučni minister z najnasilnejšimi sredstvi zatiral nemadžarske narode na Ogrskem. Hrup je bil tako velik, da predavatelj ni mogel govoriti. Zlasti je bilo slišati klice: .Krvnik, dol ž njim, madžarski tiran!" Policijski komisar, ki je bil navzoč pri predavanju, je zapretil, da bo razpustil poslušalce, nakar je opozicija nekoliko popustila in je grof Apponyi mogel začeti s svojim predavanjem. Toda opozicija si je izmislila jako originalen način motitve predavanja : začela je peti — cesarsko himno. Ker je grof Apponyi vzlic temu hotel nadaljevati svo(e predavanje in so njegovi pristaši protestirali proti petju cesarske himne, jih je opozoril policijski komisar, da naj mirujejo in ne motijo petja, ker bi sicer zakrivili razžaljenje veličanstva. Šele po dolgem času je mogel nato kom težko prodirali, Itijen glas: .to danes ni sprehod po Bobovcu s krvavo krono na glavi!" Molče, ^ zanič!jivo se je ozrl TomaŠević na govorečega, potem pa je korakal dalje s svojimi spremljevalci do sultanovega šotora. Strašen je bii pogled, s katerim ga je sprejel sultan: pljunil je na-nj. .Ti pes !* je za vpil, .ali se mi boš še dolgo posmehoval? Kdo drugi, nego ti, je provzročitelj današnjega napada in pobitja tolikih pravovernih vojščakov, od katerih je vsaka kaplja krvi dražja, nego življenje tisočerih takih psov, kakoršen si ti, podleži" .Od dne, ko sem se U izročil na milost, me imaš v svojem varstvu, kako bi mogel torej jaz pozvati koga v boj?" je odgovoril TomaŠević. .Saj so biii to tvoji nekdanji peijaniki, ti sinovi Saj ta na,*) ki so z onim obsedenim vojvodo morili moje ljudstvo!" .Moji perjaniki so me zapustili v Ključu," je odgovoril Tomažević nevstrašeno, .ker nisem znal njim na čelu umreti, tako, kakor vojvoda Radić! Morem-li tore] vedeti, na kak način jih je zbral vse pod svojo zastavo?" Sultan je umolknil, toda očesa, Id se mu je divje vrtelo v jamicah, ni odmaknil od ;Tomaševića. .Lažnjivecl" je spregovoril črez treno- grof Apponyi nadaljevati predavanje, pri čemer so ga pa vedno še motili z medkl c!. Medtem pa je policija, da zabrani demonstracije na ulici, zasedla ulice in tako onemogočila demonstracije. Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 25. Predsednik Navay je otvori! sejo ob 10.30 predpol. Zbornica je nadaljevala generalno debato o finančnem zakonu. Štajerski deželni zbor. GRADEC 25. Na današnji seji deželnega zbora so bili prečitani obširni došli spisi, nakar je deželni glavar s privoljenjem poslancev zaključil sejo. — Prihodnja seja bo v torek z današnjim dnevnim redom. Gorenjeavstrijski deželni zbor. LINC 25. Na današnji seji deželnega zbora, ki je trajala tri ure sta bila v s prej-ta §§ 23 in 24 občinskega reda ob navacnih poimenskih glasovanjih. — Prihodnja seja jutri. Poset srbskega kralja Petra na Dunaju. DUNAJ 25. .Deut. Volksblatt" pore ča iz Belegagrada: V dvornih krogih zagotov-Ijajo, da poseti srbski kralj Peter prve dni meseca majnika cesarja Frana Josipa na Dunaju. Tozadevna pogajanja med Dunajem in Beligradom bodo kmalo končana. Poslancu Prašku ne zmanjka humorja. PRAGA 24. (Izv.) Društvo agrarnih akademikov je odreklo bivšemu ministru, poslancu Prašku, ki je bil izključen iz češke agrarne stranke, častno članstvo v svojem društvu in mu je tudi vrnilo prispevek, ki ga je poslal za akademiški agrarski ples. Poslanec Prašek se je maščeval na imeniten način: podaril je večjo svoto zavodu za neumne in zanemarjene otroke. Bolezen posl. dr. Ebenhocha. DUNAJ 25. (Izv.) Bolezen poslanca dr. Ebenhocha, voditelja nemške krščanskosod-jalne stranke, postaja vedno resnejša. Zdra vniki se tudi po noči ne ganejo več od njegove postelje. Dalmatinske železnice. DUNAJ 25. (Izv.) Prihodnji teden se bodo vršile konference zastopnikov avstrijske in ogrske vlade, katerih namen je definitivna rešitev vprašanja dalmatinskih železnic. Avstrija bo zahtevala od Ogrske primernih garancij glede zgradbe dalmatinske železniške zveze na njenem ozemlju za to pa bo obljubila Ogrski, da dovoli r a železniški progi Košice-Bohumin drugi tir, ki pa se zgradi v istih etapah, kakor bo Ogrska gradila dalmatinsko železnico na svojem ozemlju. Revolucija na Kitajskem. PEKING 25. Glasom poročil iz kitajskega vira je 32.000 mož cesarskih čet bombardiralo Hsiangianafu severno od H n-kava. "*) Gajtan — vrag. tek počasi, pretrgano, .kako se znaš izgovarjati, podleži Težko bi bilo, ne verjeti ti, če bi te ne poznal kakor lažnjika in goljufa!" — Zopet je umolknil, potem pa je vnovič zavpil: .Kje imaš svoje zaklade?" .Tam, kjer je moja žena, v Dubrovniku r .Toda tamkaj je bil tudi moj zlat," je vpil sultan, .kako si se drznil odnašati, kar je mojega?" .Tvoj zlat se ti povrne, mogočni padi-šah!14 je rekel TomaŠević. .Ali ga ti spoznaš ?" je odvrnil sultan, »ves svoj denar mi moraš izročiti, med vsemi bo tudi oni pravi zlat!" ,Toda moja pogodba, sklenjena s tvojim velikim vezirjem, se glasi, da ohranim, kar je mojega", Je odvrnil Tomašerić; potegnil je ven pergament, na katerem je bila spisana pogodba, ter ga podal sultanu: •Tu čitaj sam, jasni padišah!" Jezno mu je iztrgal sultan pergament iz rok; potem pa ga je pretrgal na dvoje ter mu ga vrgel pred noge. .Mari sem jaz suženj svojega sužnja, ti pes?« |e zdivjal. .Kaj me briga, kar si se dogovoril z mojim vezirjem? — Tudi n}emu dam odsekati glavo, kadar-koli se mi zljubi". .In nam vsem", so pristavili ostali paše, begi in dragi dostojanstveniki, »kdo bi se vpfral tvoji zviieni volji?" Italija hoče zasesti epirsko obal in Kreto? PARIZ 25. (Izv.) Danes se je razšlr a!a po Parizu senzacijonelna vest, da namerava Italija v bližnjih dneh zasesti epirsko r>bal — turško obrežje ob Jadranskem morju — ln pa otok Kreto, kar bi imelo zlasti z ozi-rom na Avstrijo dalekosežne politične posledice. V Parizu smatrajo to vest za ;:o-polnoma neverjetno, ker bi si Italija s ;t*m gotovo nakopala najresnejši konflikt z Avstrijo in tudi Rusijo, ki z največjim poudarkom zahtevate status quo na Balkanu in bi Italija prišla s tem svojim korakom v direktno nasprotje s svojo izjavo ob začitku italijansko-turške vojne, ko je izjavila, da ?e bo trdno držala načela, da se vojna ne zanese na evropsko ozemlje. Portugahka. LIZBONA 25. Govori se, da je izbruhnila ministerska kriza. LIZBONA 25. V Evori je prišlo med strajkujočimi poljskimi delavci in republikanskimi gardami do spopada, pri čemer je bila ubita ena oseba, več pa ranjenih. Mnogo oseb so zaprli. LIZBONA 25. Minister za kolonijt je podal ostavko radi nesporazuma s svojimi kolegi. Ladiji trčeli skupaj. HONOLULU 24. Na parniku „Cleve-land" proge Hamburg-Amerika" se je mrd vožnjo nakrat pilot na mostu zgrudil mi rev na tla. Kmalu potem je iadija trčila skupaj z ameriško vojno ladijo „Colorado". En tep, en stolp in bržkone tudi vijak vojne ladije so poškodovani. HAMBURG 25. Proga Hamburg-Aro e-rika poroča, da je prejela vest, po kateri je parnlk .Cleveland" srečno priplul v Honolulu. — O kaki koliziji ni znano ničesar. Stran II. ►EDINOST« št. 26. V Trstu, dne 26. januvarja 1912. Potres. ZANTE 25. Tuka] se je čutilo močan potresni sunek, ki je provzročil mnogo škode. Poškodovan pa ni bil nihče. Manje potresne sunke so čutili v Leuki, Kefaloniji in EHsu. Uvedena je bila takoj pomožna akcija. BEROLIN 25. (Izv.) Korespondenca „Vossische Zeitung" javlja e potresu na grškem otoku Zante, da je bil potres tako silen, da je porušil več hiš in poškodoval tudi na otoku se nahajajočo grško trdnjavo. Prebivalstvo prebiva na prostem. Grška vlada je poslala na pomoč pijonirje. DUNAJ 25. Potresni aparati c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geo-dinamiko so zabeležili sinoči ob 5*30 močan potres, katerega ognjišče je oddaljeno 1500 do 1600 km. Začetek ob 5. uri 25' 47" srednjeevropskega časa. Maksimalno gibanje nad 0*3 mm ob 6*30, konec ob 6*45 zvečer. * * * Na tržaškem pomorskem observatoriju so predsinoči zabeležili potresni aparati potres, katerega oddaljenost cenijo na 900 km. Začetek ob 5. uri 25' 25", maksimum pravega gibanja je bil 0 2 mm ob 5. uri 29' 54", konec ob 6*30 zvečer. Izpretje delavstva strojnih tovaren v Pragi. PRAGA 25. (Izv.) Danes so izprle še ostale strojne tovarne svoje delavstvo, tako, da je izpretje sedaj popolno in je okrog 10.000 delavcev brez zaslužka. Pogajanja med delavci in delodajalci se še niso pričela. Izločitev poštnih agend iz trgovinskega ministrstva. DUNAJ 25. (Izv.) Današnja „Zeit" poroča, da namerava vlada poštno in brzojavne agende odvzeti kompetenci trgovinskega ministrstva in jih izročiti posebni centrali za poštne iz brzojavne zadeve. Štrajkovsko gibanje poštnih uslužbencev, v Parizu. PARIZ 25. Med poštnimi uslužbenci je opažati zopet zelo nevarno vrenje, ker hoče poštna uprava odpustiti glavnega tajnika zveze Borderesa radi nekega govora in radi neke od njega izdane okrožnice. Ulom v muzej. MONAKOVO 25. (Izv.) V tukajšnji mu-zjj so vdrli neznani zlikovci, ki so odnesli iz muzeja mnogo dragocenih starin. — Oblasti zlikovcem še niso mogle priti na sled. D' Anunzio — konfisciran. MILAN 25. (Izv.) Italijanska cenzura je konfiscirala D' Anunztovo pesem „Ob Dar-danelah", ker baje vsebuje hudo žalitev avstrijskega cesarja. Na Ruskem obsojeni nemški vohuni. VARŠAVA 25. (Izv.) Pred tukajšnjim sodiščem sta bila obsojena nemška vohuna Stumpfer na tri leta ječe in njegov tovariš Steinert pa na dve leti. Budimpešta 25. (Ogr. biro). V sanatoriju Herzl je danes dvorni svetnik dr. Hcrzl operiral nadvojvodo Josipa za slepičem. — Operacija je bila težka, vendar se je po mnenju zdravnikov posrečila. Kuldša 25. (Petr. brz. ag.) V Starem Suidumu se je prepetila eksplozija v skladišču smodnika. Vsled tega je bilo baje razdejanih okolo 100 hiš in mnogo oseb ranjenih. Detmold 25. V napadu otožnosti je žena nekega opekarskega delavca Huse-manna v SchOtnarju ustrelila svoje Štiri otroke, stare od 4—9 let ter si je potem pognala kroglo v glavo. Vojna v Tripolisu. Načrt generala Caneva — Arabski ujetniki v Italiji. Poveljnik italijanske ekspedicije v Tripolisu, general Caneva, je sporočil vladi, da bi bilo ofenzivno napredovanje vojske v puščavi — z namenom, da bi dotekla in obkolila sovražnika na visoki planoti sredi dežele — če že ne možno, pa vsaj tako dragoceno in krvavo, da bi oslabilo financije! ao in vojaško moč Italije. Caneva odsvetuje z vso energijo tako podjetje. Po njegovem načrtu naj bi z utrdbami, vojaštvom, topovi utrdili okupirano obrežje, da bi pokazali s tem, da ima Italija nepreklicno voljo za vladanje na tej zemlji. Mej tem naj bi vlada s političnim vplivanjem in prodiranjem proti arabskim naselbinam začeta netiti sovražtvo med prebivalstvom proti Turčiji. Tudi naj bi organizirala arabsko milico, ki bi jej bila naloga, braniti meje pred upadi sovražnikov ter zadržavati kara vane, ki prinašajo živeža in streljiva neupogljivim Arabcem. Za izvršenje te namere treba vzdrževati najmanje 120.000 mož ; a še več, ako bi hoteli zasesti Še druge oaze in strategične točke. Koliko časa bi potrebovali Italijani za izvedenje take organizacije ? Caneva ne navaja nič gotovega, vendar se sodi, da dve ali še več let. Turčija je porabila že okolo 6 milijonov turških lir, ne vstevši privatne prispevke. Koliko pa Italija? Ko je izkrcala prvih 50.000 mož, je finančni minister izračunil, da se porablja eden in pol milijona lir na dan, ne računaje konsuma živil, oglja, obleke municije, vojnega materijala. Koliko treba za 120.000 mož ?! Ako pomislimo dalje, da bo Italija primorana, držati svoje vojne ladije v neprestani službi, ker bodo morale križati od posadke do posadke, dan za dnevom od tuneške do egiptovske meje, v svrho pre-prečanja utihotapljanja vojnega materijala in živeža Arabcem, potem lahko računamo, da bodo te ladije izrabljene že pred desetimi leti, proračunjenimi za službovanje. Kolika neizmerna škoda! Ali bo Italija mogla prenašati to breme ? Leta 1896, po nesrečni bitki pri Adui v Abesiniji, je trdil Giolitti, da se Italija nahaja na robu gospodarskega propada. Danes pa, ko vojna zahteva še veliko veče žrtve, kričijo v svet, da so državne blagajne polne, da jim ni nič ne za milijone in tudi ne za milijarde!! Vederemo! * m * Iz doslednjega dozna čitatelj zanimih in tudi pretresljivih stvari. V jestnišnid v Gaeti je zaprtih 700 Arabcev. Italijani niso delali razlike med krivimi in nedolžnimi: tu je možkih, žensk in otrok, dečkov in deklic. Kar na debelo so jih izgnali iz domovine in pozaprli po italiianskih ječah: zovejo jih vojne ujetnike. Cim si vstopil med nje, te obkoljajo; ali drže otročlče na rokah, ali pa jiti skrivajo pod obleko, da jih obvarjajo zlega. Evropejci ne vemo, kako arabski stariŠi ljubijo svoje otroke! Neki obiskovalec poroča: Videl sem šestletno deklico z velikimi očmi in dolgimi lasmi; poleg nje dečka z nežnim pogledom, črnega očesa in lica — kakor svitel ogel. Vsak dobiva skledico »minestre" in nekaj nad pol kila kruha: porcija Je to navadnega zločinca. Zaviti so v iste halje, v katerih so bili zajeti in odvedeni: umazani so, raztrgani, bosonogi. Med njimi jih je svitločrne potU, a drugi so rmeno-bronaste kože. Medli so, koščeni, vitki in po stasu elegantni. Možje in ženske hrepene po popiroskah in se jim cede sline po duhanu. Ti siromaki trpe muke ujetništva, ker tako ukazuje zakon države, ker tako zahteva vojaštvo. Neoženjeni so na dvorišču; čepe na tleh in se solnčljo. Na pol nagi so, saj so jih privedli, kakor so jih zasačili. Pravijo, da Arabec ne pozna usmiljenja. Tu bi videl, kako je mladenič dajal vode bolnemu otroku, slonečemu ob zidu, ki ga ni moglo dovolj ogreti italsko solnce. Mraz jih ubija; vsak čas vidite, kako se tresejo od mraza. — Spalnice so velike. Vsakdo — brez razlike spola in starosti — ima peščico slame in mal ,koc". Vsi so tetovirani. Tetoviranje se pričenja takoj po rojstvu, ker imajo vero, da jih to varuje pred Čarovnijami. Deklico tetovirajo na obradku; čira pa se poroči, dobi še eno modro črto zraven prve. Će je postala vdova, jo tetovirajo v tretje. Ko vstopajo straže vpijejo vsevprek: Viva Tri poli! Dajte nam tobaka ! Zadovoljili bi se s hlebom kruha, samo, če bi nam dali tobaka. Državo stane vsak Arabec- ujetnik 45 stot. na dan. „Minestra" obstoji iz fižola in „pašte" obeljene z oljkinim oljem. Na kotel za sto glav gre liter olja. Stopivšemu na postranske hodnike se mi je zdelo, da čujem jok. To ni možno: Arabci ne poznajo tolažila joka ... Čul sem njihovo petje Alaha — tužne zvoke, ki gredo do srca! Opazovalec zaključuje: Mi jim jemljemo njihove oaze, a v plačilo jim dajamo ječe! Vse te podatke smo posneli po italijanskih virih. * * * Italija išče posojila. RIM 25. (Izv.) Tu so razširjene govorice, da namerava baje Italija najeti na Francoskem večje posojilo. Boji v Benghasi. BENGHASI 24. (Uradno.) Včeraj so se vršili nekateri boji s prednjimi stražami. Pri tem so Turki in Beduini izgubili skupno 150 mrtvih in ranjenih. Te sovražne izgube je provzročila v prvi vrsti naša artilerija. Na naši strani ni bilo nikake škode. Položaj v Tripolisu. TRIPOLIS 24. (Uradno.) Sinoči je bilo provzročeno nekoliko razburjenja s tem, da je neka roparska četa napadla neko rodbino v vshodno od Tripolisa ležeči oazi, pri čemur sta bila ranjena dva domačina. Danes je ena sovražna kavalerijska patrulja napadla eno naših opazovalnih straž, a je bila odbita. Utrdbe pri Gargarešu so končane in morejo kljubovati vsakemu napadu. Iz Homsa se poroča, da je tam bilo včeraj in pred včeranjim iz daljave oddanih proti našim pozicijam nekaj strelov, ki pa niso provzročili Škode. Domače vesti. Uboga Inteligenca 1 „Indipendente* od minolega ponedeljka si ne obeta nič dobrega od spravnih pogajanj za delamožnost istrskega deželnega zbora, to pa zato, ker predseduje namestnik princ Hohenlohe. „Indi-pendente" ne zaupa namreč princu Hohen-lohu od tedaj, ko je v istrskem deželnem zboru obljubil Italijanom podpore vlade pri njih delu, Slovencem pa — pravico!!! „Indipendente" namreč pravi, da to se Že ve, kaj pomenja ta beseda, ko gre za Slo- vane! Mi pa pravimo, da je ravno pojem te besede Italijanom popolnoma nepoznan, ker bi se sicer ne izpodtikali nad njo. Po našem pojmovanju je pravica nekaj, kar izključuje — krivico za vsakogar. Italijani pa umevajo pod pojmom pravice — svobodo za-se, da morejo druge tlačiti, kakor se njim izljublja. In ker velja pač tudi tu ona znana nemška: „Wie der Schelm ist, so denkt er von anderen: si mislijo pač tudi Italijani, da imamo tudi mi enake pojme o pravici, kakor jih imajo — oni! Po vsem tem se seveda ne smemo čuditi, še „Indi-pendentu" ni prav, da je namestnik princ Hohenlohe obljubil Slovanom pravico, ker si mislijo, da ima tudi princ Hohenlohe o pravici take pojme, kakor istrski in tržaški Italijani. — Ko bi pa mi hoteli biti sofisti, kakor so gospodje pri „Indipendentu", bi mogli obračati besede princa Hohenloha tudi mi sebi v — neprilog. Gospod namestnik princ Hohenlohe je namreč obljubil Italijanom sodelovanje na njih delu. Ker je pa znano, da obstoji vse delo naših Italijanov v kovanju sklepov, zakonov itd. ki naj bi Še bolj pritisnili Slovane ob zid, bi sledilo iz tega, da je princ Hohenlohe Italijanom obljubil, da jih bo podpiral pri njih delu v — zatiranju Slovanov !! In notabene: take stvari se upa servirati svojim čitateljem glasilo tržaške italijanske inteligence! Res: Uboga inteligenca! Koza sita — trava cela! Po tem lepem pravilu Je hotela trgovska zbornica rešiti znano afero med svojim predsednikom di Demetrio in neko tržaško tvrdko radi neprijetne in — kakor Je trdila ona tržaška tvrdka — ne povsem dopustne konkurence. Eno veliko svečo je prižgala trgovska zbornica predsedniku s tem, da ga je vnovič slovesno izvolila na to Častno mesto; drugo svečo je prižgala oni tvrdki s tem, da je vsprejela odpoved predsednika, ki je sledila takoj po izvolitvi. Včerašnji „Piccolo" ovaja v dolgem članku, da je zelo nahoden radi takega načina te rešitve. Če je bil verdikt borzne deputacije — rezonira „Piccolo" — ki je dal g. Demetrio popolno zadoščenje, utemeljen, bi moral ta gosp. biti še danes na mestu predsednika ; če pa ta verdikt ni odgovarjal dejstvom, potem pa zbornica ne bi bila smela g. Demetrio zopet izvoliti predsednikom. „Piccolo" ima gotovo vzrokov za svoje slabo razpoloženje, mi pa smo nasproti tej za laški tabor neprijetni aferi lahko povsem indiferentni. Za nas je pač vseeno, ali je na čelu trgovske zbornice g. Demetrio, aH pa kdo drugi. Če bo kedaj zopet trgovska zbornica — kakor se je že zgodilo, n. pr. glede prisednikov na tukajšnji trgovski sod-niji — pozvana, da odda svoje mnenje glede kakega vprašanja, ki se tiče interesov slovenskega prebivalstva — prihiti gotovo na pomoč našim sovražnikom, pa naj se predsednik imenuje Demetrio, aH pa kako drugače. K večemu bi mi zabeležili zelo — interesantno dejstvo, da je borzna deputacija sestavljala svoj, za g. Demetrio veleugodni verdikt v navzočnosti — g. Demetrio ! ! Veliki Ciril-Metodov ples se bliža brzih korakov, a daril prihaja še malo. Saj vendar ne dopuste vrli tržaški Slovenci, da bi letošnja prireditev zaostala za svojo pred- nico! f Prosimo torej gg. odbornice vseh CM podružnic v Trstu in okolici ter druge ro-doljubke, naj opozorijo svoje prijatelje in znanke, da neba kaj poslati za CM ples — bodisi galanterije, bodi jestvine ali pa pijače. Od leta do leta sta rastla doslej ugled in veličina tega plesa, saj je vendar ta ples afirmacija, da nas je tu na tisoče, ki iščemo v samoobrambi svojih pravic in s tem konečno prisilimo merodajne faktorje, da začno računati z nami kakor enakopravnim narodom J Predavanje v Češki Besedi. CeŠka Beseda v Trstu opozarja na predavanje, ki se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih (Narodni dom II. nadstr.) Predaval bo znani češki potovalec g. A. V. Frič — o temi „Vtisi s potovanj". Predavanje bodo spremljale skiop-tične slike. Vstopnina prosta. Gostje dobrodošli. Priporočamo si. občinstvu, da poseti to predavanje, ki bo gotovo jako zanimivo, za kar jamči Že oseba gosp. predavatelja samega, ki se vrača s ponovnega potovanja po Ameriki preko Trsta v svojo domovino. Sokolova maškarada se bo vršila letos na soboto dne 10. februvarja. Ker je dotlej le še dobrih 14 dnij, se opozarjajo na to vsi, ki se nameravajo maskirati, da pripravijo pravočasno svoje maske. Ker je tudi letos vstop dovoljen le proti izkazu vabila, so naprošeni vsi, ki ne bi dobili vabila. da se priglase ali pri odbornikih „Sokola" ali pa pri vratarici Nar. doma. Občni zbor zavarovalnice goveje livine v Bazovici V nedeljo, dne 21. t. m. se je vršil občni zbor zavarovalnice goveje živine v Bazovici, katerega se je udeležila velika večina članov. Tajnikovo poročilo nam pojasnuje delovanje zavarovalnice v minolem letu, ki ni bilo posebno ugodno; stroški so bili znatno večji, nego dohodki. Pa vzlic temu zavarovalnica ni prišla v stiske, ker ima dovolj močan rezervni zaklad, iz katerega lahko pokriva morebitne primanjkljaje. Vendar pa so nam pokazale številke letnega računa, da živinoreja v ttm kraju v minolem letu ni napredovala, kaj u pri dobro držani živini je toliko nesreč le s težka možno. Treba je pač več pazljivosti od strani posestnikov, ki trpe sami največjo škodo in dobrega nadziranja od strani nadzornikov, katerih naloga ni samo, da nadzorujejo notranje delovanje zavarovalnice, temveč tudi da skrbe, da se pri vzornem oskrbovanju živine že v naprej preprečijo premnoge nesreče. Nadejati se je, da se v prihodnje tudi v tem oziru zboljša delovanje te zavarovalnice, ki je bilo do sedaj vedno na višku glede dobrega oskrbovanja goveje živine. Uradnik kmetijske družbe, g. Voisk, ki se je tudi udeležil shoda, je na kratko pojasnil pomen kmetijske družbe in omenil koristi, ki jih ta družba nudi svojim članom v tržaški okolici, ter s tem pridobil tudi nekoliko članov naši kmetski družbi. Eskadra v Trstu. Včeraj zjutraj so razni dostojanstveniki vrnili obiske na admiralski ladiji „Nadvojvoda Fran Ferdinand". " Miramarski park zaprt. Danes zjutraj pride na dolgo bivanje v Miramar kne-ginjn Elizabeta NVindischgraetzova, radi česa ostane pristopen za občinstvo le en del parka. Za veliki CM ples so na prodaj lože, sedeži in vstopnice v „Podpornem in bralnem društvu" ulica Caserma št. 16. II. Svetosavsko proslavo priredita tukajšnja srbska narodna šola in srbska čitaonica dne 27. februvarija ob 9. uri zvečer v prostorih srbske narodne šole. Na vsporedu so: pozdravni govor, pevske točke, ki jih bo izvajal zbor srbske omladine, deklamacije. Sodelovala bo tudi godba 97. pešpolka. Radi omejenosti prostora bo vstop dovoljen samo onim, ki se izkažejo s pozivom. Iz sv. Križa. Vest ki jo je priobčil .Novi čas* dne 19. t. m,, da se pevski zbor društva „Skala" 28. t. m. udeleži slavnosti podružnice „Slov. Straže" v sv. Križu pri Trstu, ne odgovarja resnici. Odbor. Narodna tvrdka Lentič in Mance iz Trsta, ul. Fel. Venezian št. 5 je podarila za Ciril-Metodov ples veliko blaga, ki se prodaja v korist CM družbe. To blago se bo prodajalo na plesu po nizkih cenah pri paviljonu, ki ga odbor za prireditev tega plesa postavi omenjeni trvdki. Z globoko zahvalo na naslov rodoljubne tvrdke združuje odbor željo, da bi se ji oglasilo čimveč posne-movalk. Vijesti „Hrvatskog društva i arhitekta u Zagrebu" in „Diuštva inženirjev v Ljubljani", št. 1 za 1. 1912, (mesečnik) skupno hrvaŠkoslovensko tehničnoznanstveno glasilo obeh društev, so pravkar izšle in imajo naslednjo vsebino : Ing. Josip Ivančić (Zagreb) : Ribnjačarstvo Grudnjak (hrv.); Ing. Miroslav Kasal (Ljubljana): Vplivnice statično nedoločenih konstrukcij nekonstantnega prereza (slov.); Ing. Val. Lapaine (Zagreb): Uspjeh regulacije Save kraj Zagreba (hrv ) ; Ing. Viktor Skaberne (Ljubljana): K ustanovitvi „Društva inženirjev v Ljubljani" (slov.); Osobne vijesti; Društvene vijesti; Sestanek članov „Društva inženirjev v Ljubljani" ; Različno; Pregled časopisa. Lastnik lista : Hrvatsko društvo inžinira i arhitekta u Zagrebu. Urednik: ing Mijo pl. Philippović, Zagreb, Zrinjski trg 17. So-urednik za slovenski del: ing. Dragotin Gu-stinčič, Ljubljana, deželni stavbeni urad. Vse slovenske članke, dopise, inserate, naročnine, reklamacije itd. je pošiljati sou-redniku v Ljubljano. Glavno ravnateljstvo avstr. Llojrda poroča: Parnik „Urania", ki je pri Gamosu zadel na prod, so zopet osvobodili, tako, da je mogel nadaljevati svojo vožnjo v Carigrad. Naše gledališča. V nedeljo popoldne se ponovi kakor ljudska predstava ob skrajno znižanih cenah burka „ANATOLOV DVOJNIK". Zvečer bo z veliko napetostjo pričakovana premijera izvirne slovenske operete „CARIČINE AMACONKE" ob prisotnosti skladatelja g. Parme. Vodstvo je poskrbelo za povsem novo opremo operete. V sredo zvečer bo gostoval gospod Hinko N u C I č, režiser slovenskega deželnega gledališča v LJubljani. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Včerajšnja predstava Verdijeve opere Otelo je vspela mnogo boljše od prve. Aplavzi koncem vsacega dejanja in pevcem prvih ulog celo med dejanjem, so bili najboljši dokaz včerajšnjega vspeha. — Danes odmor. Prihodnja opera bo „Mefistofele". EDEN. Varijetetna predstava. Tržaška mala kronika. Težka nezgoda na delu. V Sv. Križu pri Nabrežini so predvčerajšnjem pripravljali nekaj min. Ena min je počila pred časom in tudi druge so se na to vžigale. Višji miner Ivan Božičič iz Like in delavec Jurij Dragičevič sta bila pri tem težko ranjena. Zlasti je težko ranjen poslednji, ki so se rr.u tudi pretresli možgani. V Tratu, fine 26. januvarja 1912 »EDINOST* 5t, 26. Btran III. Pošiljatev, ki je ekspodirala. Z oii-Tom na včerajšnjo vest pod tem naslovom smo dobili iz Doline sledeče podobneje podatke: „Pošiljatev je bila oddana na pošto v Borštu. Kot odpošiljatelj je bil na spre-jemnici naveden Ivan Grahonja. Seveda je bilo to ime izmišjeno. Ker se Kočevar ženi, sodijo, da gre za čin ljubosumnosti." Kočevar se nahaja še vedno v tukajšnji bolnišnici; njegovo stanje ni nevarno. Grozil s smrtjo svoji žrtvi. 48-letni vratar Josip P. iz Trsta, je pred časom posilil deklico Angelo B., staro 17 let. Ko je enkrat imel žrtev v svojih krempljlh, Je ni več izpustil. Včeraj pa mu Je deklica odpovedala pokorščino. On Je kar zbesnel in jej je zagrozil, da jo ubije. Na njeno ovadbo je bil aretiran. Poskus samomora. Včeraj ob 4. uri-popoludne je doslej še neznana oseba na ulici Navale pila jesihovo kislino. Pozvana Je bila zdravniška postaja, ki je neznanca odpeljala v mestno bolnišnico. Koledar ia vreme. — Danes: Timotej šk. — Jutri: Ivan Zlatoust šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 12*5° Cels. — Vreme včeraj: deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno. Deževno. Temperatura malo spremenjena. Vztočni vetrovi. Izpred sodišča. Vse to ljubezen st'ri! Pred sodniki je sedel 30-letni kmetovalec Caharija JuriŠevic, doma iz Golca v občini Materija, obtožen zločina težke telesne poškodbe, izvršenega dne 28. septembra m. 1. na osebi Josipine Maglica od istotam. Razpravi Je predsedoval deželnosodni svetnik Stegu, votantje so bili pa svet. Parisini in Pahor in sodnik dr. Lučić. Državni pravdnik dr. TomiČić je zastopal državno pravdništvo, a dr. Josip Mandič civilno stranko. Obtoženec ni imel branitelja. Bila je suša, grozna suša. Josipina Maglica je morala onega dne z neko prijateljico dve url daleč po vodo. Ko ste se vračali in nosili vsaka „brento" s 50 litrov vode na hrbtu, je stopil pred njiju obtoženec Caharija Juriševlč in napadel Josipino Maglica, da si je bil skrajno zaljubljen vanjo. Ali treba vedeti, da Maglica nikakor ne mara zanj. Zakaj? to je njena stvar. Zaljubljeni Caharija je torej napadel Magličevo. Vrgel Jo je na tla ter jej je najprej odrezal s krivcem najmanje 60 cm dolgo kito in jo potem z istim krasoto-skrunskim krivcem Še dvakrat ranil na obrazu in enkrat v palec desne roke. Vsled tega je bil pozvan pred sodnike, da odgovarja radi zločina težke telesne poškodbe po § 152 kaz. zak. Obtoženec je na razpravi sicer priznal, da je zakrivil zločin, ki se mu ga očita. Izgovarjal se je pa, da je bil v onem hipu, tako razburjen, da ni vedel, kaj da počenja. Nikakor pa ni nameraval Pepke tako težko raniti. Josipina Maglica, zaslišana kakor priča, je potrdila obtožbo. Potrdila je tudi, da ji je obtoženec zagrozil z besedami: „Ce ti to ni dovolj, te drugikrat ubijem (Radi teh besed je bil obtožen tudi zločina javnega nasilstva potom nevarnih groženj, v smislu §§ 99 in 100 kaz. zak.) Priča Terezija JuriŠevič, ki je bila skupaj z oškodovano Josipino Maglica, je izpovedala glasom obtožnice in potrdila izpo-vedbo oškodovanke Josipine Maglica. Državni pravdnik je zahteva!, da se obtoženca proglasi krivim obeh zločinov, ki mu jih je stavila na rovaš obtožnica, in a se ga primerno kaznuje. Zastopnik civilne stranke dr. Josip Man-dić je povdarjal, da ni prišel na razpravo v znamenju maščevanja, ampak le zato, da zagotovi oškodovanki zadoščenje in materijalno odškodnino. Zahteval je v to svrho 50 kron za izgub > časa, 26 kron za stroške za zdravnika in za zdravila in 1000 kron za prestane bolečine. Sodišče je obsodilo Caharijo Juriševića na 5 mesecev težke ječe in na plačilo oškodovanki 50 kron za izgubo časa, 26 kron za stroške in 200 kron za prestane bolečine. Skupaj torej 276 kron. Društvene vesti. Ciril-Metodov ples. Dame odseka se zberejo jutri v soboto pop. ob 4. uri v „Slovanski Čitalnici" k seji. Zaradi važnosti predmetov, o katerih se bo na tej seji obravnavalo, se prosi čimvečje vdeležbe. Šentjakobska Čitalnica vabi gg. odbornike k važni seji, ki se vrši danes petek ob 8.30 zvečer. Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer ob 8. uri imajo pevsko vajo I. in II. tenorji. Prosim točno in pol-noštevilno. Pevovodja. Tržaška krajna skupina „Zveze avstrijskih poštnih in brzojavnih uslužbencev bo imela danes v petek, dne 26. januarija 1912 ob 8. uri zvečer, v gostilni PodjavorŠek, ulica Pieta štev. 1. društveni shod. Ker so točke dnevnega reda Jako važne za naš današnji položaj, prosi podpisani odbor, da se udeležite polnoštevilno tega shoda. Odbor Trž. krajne skupine c. k. poštnih in brzojav, uslužbencev. Pevsko društvo „Trst" v Trstu vabi na plesni venček, ki se bo vršil jutri dne 27. t. m. v dvorani Trgovskega izobraž. društva v ul. sv. Frančiška 2. I. Plese bo vodil g. prof. I. Umek. Kotiljon! Srečolov! Šaljiva pošta! Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina: Gospodje 1 K, dame 60 st. Ples traja do 4. ure zjutraj. Pevsko društvo „Trst* nastopa že drugo leto kakor operetni zbor slovenskega gledališča v Trstu in vsled tega ne more prirejati prireditev v večjem obsegu, s katerimi bi si moglo gmotno opomoči; zato apelira tem potom na rodoljubno občinstvo, da mu s častno udeležbo pri tej intimni plesni zabavi olajša pokritje društvenih potrebščin, in bo s hvaležnostjo sprejemalo preplačila in darove za srečolov. Pevsko društvo „ViSava* na Kon-tovelu bo imelo dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer svoj redni občni zbor v prostorih gostilne g. Štefana Feriuga z običajnim dnevnim redom._ Nar. del. organizacija. Vsled sklepa zadnje odborove seje se daje na znanje vsem Članom da „Narodna delavska organizacija" ni v nikaki zvezi z snujočim se „Novim konsumnim društvom" pri sv. Jakobu. Pevska vaja se bo vršila v torek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Novi pevci in pevke dobrodošli. Skupina NDO Lloydovega arzenala bo imela Judi ob 7. uri zvečer važen sestanek v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Opozarja se člane in članice naj pri vplačevanju tedenskih prispevkov zahtevajo odgovarjajoče znamke opremljene s podpisom blagajnika. Zahvala. Odbor „Prve tržaške narodne godbe NDO" si šteje v prijetno dolžnost tem potom najtopleje zahvaliti se vsem udeležencem I. velikega plesa, ki se je vršil dne 13. t. m. v „Nar. domu". Nadalje se toplo zahvaljuje plesovodji NDO., tov. Francu Bonano, ki je sestavil navlašč za ples podpisane godbe ples „Columbus", ter se je upoštevajoč potrebe godbe, odrekel vsakemu plačilu, tov. Ivanu Bonano za brezplačno prireditev glasbe „Columbusu", ter kapelniku, g. Majcenu za brezplačno instrumentacijo iste in dirigiranje. Končno izreka zahvalo plesalcem — „Columbusa" in vsem onim, ki so mu na katerikoli način pripomogli do takega moralnega uspeha. Za odbor „Prve tržaške narodne godbe NDO": Vlad. Slavec, Dom. Kapelj, t. č. predsednik. t. Č. tajnik. Vesti iz Goriške. Iz Sesljana. O priliki krsta prvega Cirila v naši občini nabral pri omizju 1. Ga-brovec v Sesljanu za našo prekoristno družbo CM 7 K 10 st. da s tem oživijo tudi Metoda. Denar je izročen podružnici CM v Devinu. Iz Divače. Divaški mladeniči prirede v soboto, dne 3. februvarja v prostorih g. Andreja Obersnela veselico. Na vsporedu je šaloigra Jaka AleŠovca, šaljiva pošta in petje. Med posameznimi točkami udarja tamburaški zbor. Po predstavi je ples. Vstopnina k igri: sedež 1 K, stojišče 60 stot. Vstopnina k plesu za cej, večer 1 K. Začetek točno ob 7 V. zvečer. Čisti prebitek veselice je namenjen narodnim svrham. b Naša izobraževalna društva. Često slišimo stare možake iz goriške okolice, kako tarnajo, da so društva mladino pokvarila ter da jo odvračajo od dela. To je do neke mere tudi resnica, ker izvestna naša društva na deželi vzgajajo političen fanatizem med priprostim! ljudmi, ki niti pojma nimajo, kaj je politika. Tako se dogajajo zadnje čase pretepi in celo uboji — zakaj? Za slepo sebičnost nekaterih! Tu je domovina, tu človekoljubje! Posledica temu je, da tava mnogo naših kmetov v najslabšem gmotnem stanju, ki se kaze v vsej goriški okolici. b Dober je slovenski groS ! Vsak dan pricaplja kak agent židovskih tvrdk na vrata. Eden z obleko, drugi s knjigami, slikami itd. Vsak zaveden Slovenec naj pove tem ljudem, da mi imamo dovolj lastnih trgovin za svojo potrebo, ter naj jim pokaže vrata, kakor to delajo naši sosedje Italijani 1 b A propos! Neke redovnice že nekaj časa prosijo po mestu Mfur das Kind". Kaj bi se zgodilo, ako bi prišel kedo s slovensko govorico na pr. v Celovec prosit za kako slov. dobrodelno društvo? Srečen on, POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO !j IV PO ZMERNIH CENAH ffl RAFAELE ITALIAI TR8T - VIA MALCANTON - TR8T Mnenje g. dr. Ch. Stamatiades, na univerzi na Dunaju — CARIGRAD G. J. SBRRA VAJLLO Trst. 5 pravim veseljem Vam naznanjam, da sem predpisal Vaše ŽELEZNA! O KINA VINA SERRAVALLO z uspehom In tekom časa velikemu številu svojih bolnikov. Ronstatlral semt da Izborno pomaga proti malokrvnosti, klorozl In rekonvalescencl. Zato Imam popolnoma prav, ako cenim njegovo perfektno superiornost. CARIGRAD, 5. maja 1910. Dr. STAMATIADES. Velika vinska klet dvoriSče Goijup - OPClNE - dvorišče Goijup Prodaja se najmanj 56 litrov. Istrski teran......po 56 vin. liter Kraški teran......„7 6 „ „ Belo Rislingr......„ 52 „ „ Burg-undsko belo . . . „ 68 „ „ Pristna Žganja .... K 1*40 „ „ Žganje se pošilja tudi 5 litrov v botiljkah. I Pošilja h po povsetju. Josip Sosič št 176. Hočete najti dobrih • § :: in cenih čevljev :: § § Obrnite se samo v trgovine čevljev v nI. Barriera 41 (vogal ulice Šalice) - - - in v ono ul. Barriera 19, kjer dobite vse po ugodnih cenah. DL PEČNIK (PetschniM) Trst, Via S. Caterina St. 1, Trst (hiša Greinitz) ima čast Vam naznaniti, da se je v TRSTU kot zdravnik na novo naselil. Rodom Korošec (Podrožčica) bil je svoj čas zdravnik v več bolnišnicah na Du-najnter šef-zdravnik Fran Josipovega zavetišča v Egiptu, Iger je bival dolga leta. Za notranje bolezni (splošno zdravilstvo) sprejema od 8—9 zjut. in 2—3 pop. Kot Specijalist za koine bolezni in bolezni na vodi (spolne) strogo le od llVi do 1. ure. POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 k 50 st Radi plaČilDe zaostalosti več velikih tvornoBti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para mo&kih in 2 para ženskih čevljev, DBnje m javo ali Črno galonirano, a predniki in močno močnimi podplati, selo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Itevilki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K M). PoSiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Krak ovo Al. 240. Bme Be zamenjati in se vrne denar. Zaloga obuvala = in lastna delavnica MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Velika izbera, Čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: pc Jako nizkih in zmernih cenah. IHHffi iOESI STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina HOV PRIHOD faštanja, baržana, kožuhov ine, mallj, rokavic, ženskega in moš kega blaga. — Odeje prešite in volnene, svila, modrci, svila, okraski in drobnarije. IDii - iDDI SAMUEL DUBINSKY, Trst, ulica Campanile 10. Manufakturno blago, konfekcije in čevlji za dame, gospe in otroke. NA DEBELO IN NA DROBNO. WW JAKO UGODNE CENE i S ■•s 8S 4> • KJ CB A S? tO JS rsi pT Ha obroke! ^S ____ . . m Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih in zimskih oblek za gospode in de?ke, jukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. Naj zmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven Telefon št. 251, Rim. II. .Buftet Automatico' rsi * ** biti dobro postrežem, Vam svetujem, da gre-ite v ulico Riborgo št. 31 (,A! buon Operaio') pdPICO« tam dobitu vsakovrstno obuvalo od najfine-Se do najnavadnejSo vrste po nizki ceni." SVO-TI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. Zaloga pohištva -- G. KERBLER -- Trst, ulica Molino a vento Štev. 7. Trpežnost, elepca in strajno rizke cene! Izbor zakonskih sob. — SPECIJALITETA: Zaloga slovitega solkanskega pohištva. Železno in kuhinjsko pohištvo. Menjuje novo pohištvo za staro. BRATA ČEH B Trst, uL G. Carducci 40. g Prodajalca z dclavnieo Tsako-vr.-tnega obuvala za moške in ženske ter otroke. SPREJEMAJO SE NAROČILA - PO MERI. - Cene zmerne. Svoji k svojim! ESIMU OGLASI Es3 MALI OOLAS1 m ratu&aj« pa 4 rtot. bMrtin. AfestBO tltkaae b*-aada m r »čun« Jo •■krit »e£ Naj-moji prtnojblaa zuli 40 »to. P!a*j m takoj Itwr. cddsikn Odda mesnica. se v najem ee ba, kuhinja In temna sobica za K 20. Eolonja 261, v hifii, kjer je 199 Prava priložnost! (solkansko pohićtvo), Žimr.ice in z meti, a proda se po zelo nizki ceni. G. Kerb er, Trat, ulica Molin a vento St. 7. -200 r)f»||oitjn žensko ali moSkega n pobiranje LJrUolVU članarine. Oglasiti se : lijlvedere 2, II. levo, Žepić. 202 dobro upeijana v predmt *tju, se pod ugodnimi pogoji proda. Obrniti se: MozetiC, Cafle Londra, od 10-12. 204 Mesnica Vnaiom od<*a *gfinj«rua v okolici pod liajDlIl dobrimi pogoji. Ponudbe na inser. oddelek Edinosti. 205 in kolar ifiče službo v Trato. Via Soli-ItliZor tario št. 15. Jožef Bukovec. 206 Mladenič zmožrn si-vfu.-ic«g* in hrvatskega jezika, detet korejpondent s hitro pisavo išče službo- Prijazne ponudbe se prosi pod .Zvesto 70", glavnu pužu, Trst. 217 velika Klum. izbera pohištva ; prodaja na obroke, v novi zalogi ul. delle acque žt. 7. Ivan 2353 flfflrlocio se " meblovani sobi enemu, oziroma UUUaSla 2 gospodoma. Krasna lega z razgledom na morje, uzorna Čistost. Naslov pri in*e- ratnemu oddelku Edinosti. 191 Ali Se zdaj ne veste, da je edini VaS fotograf ANTON JERKIČ? Trat, via delle Poste 10. — Gorica, gosposka ul. 7. Slovenci! Sauadrani & Buda vina. Kupnje In prodaja zlato. IscrftuJ« vsaktero delo nranke ln zlatarske stroke. Trat nI. Boalinata it. 1. Zaloga tu- in inozem. vin špirita likerjev In razprodaja na debelo in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque š\ 6, Trst (Nasproti Cafffe Centrale) Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeauz Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Kum, konjak, razna Žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovcc in brinjevec. Izdelki I. vrate, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. 263 Albert Faber Zaloga gozdnih proizvodov In kuriva, tovarna za brezplinove brikfte iz dr-venega oglja, se priporoča v zalaganje hrastov. In buk. dru prirejenih za peč »DgleŽkega in inozemskega svetlega premoga ANTRACIT, brezplinovih briketov iz drvn. oglja ,,Boules" v veliki jajčji obliki za vsako kurjavo Žareči komadi v (mali jajčji obliki) zi odprto ognji Sče in likanje. Naročbe. ki ee isvrfle točao, je nasloviti na tovarniško pisarno : Trst - Via della Tesa što v. 22 ali na naročilno pisarno v Trstu pri tvrd ki Giovanni Angeli ulic. Vinc. Bellinl štev. il (nasproti cerkvi novega Sv. Antona). JoBip Semullč TRST, ulica deli'Istituto št 5 Priporoča slav. občinstvu SVOJO PEKARNO in SLADČIČAKNO, v kateri se dobi cel dan avež kruh in raznovrstne sladčice. Meka iz I mlinov ter maslo. Likeri, vino in pivo v stekl. Postrežba tudi ua (lom. Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena ta •s obrtni razstavi v Trstu odlikovana tovarna sodov Ivrguje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vlao Špirit, likere, tropinovec, olje, slivovec, maraSkin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih ceoah, da se ot bojim konkurentov. — Na deželo poSiljam cenike 1422 Fran Abram Trst, ulica S. Francesco 44. Trebušavino, gnjat9 slanino, klobase 5 kg po pošti kron 6 84. Govedino, teletino ali svinjino 5 kg K 5 84 — pošilja franko po povzitju OGRSKO - Herincse št. 167 - OGRSKO. predmeti za darove steklo, porcelan, igrače in kuhinjske potrebščine po skrajno nizki ceni. Trg pontcrosso št. 6. Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia St. 3. Prodaje fn dne^iro°bno Postrežba pa dom. Bogomil Fino = = urar in zlatar = — Trst, ulica Vincenzo Bellinl St. 13 luproa certre n. iitoia ia?esa Bosat Izbor ar vtake vrste, kakor tad! naaaov , prstanov s dijamant} ln bre« dljaman-tov, teaske verlilee, zlate In srebrne za moike, v»c po konkurentnih cenah ■ B^ ^IBIBHSB'^ Umetni: fotoaroflčnl S £ fltGljŽ S m iIIm RIto iter. 49 (prltUSj«) N8 ■R „bh Istt*K}« mit fotofraJ£n* Aato, U-kar lodl rmafU^a, poanatk«, uvv ■Jon lokal«*, pore*l*aui« p.oMa srn mkomtB* ipomaolk* lid, tli M. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Kadi adobnoaU F. H. atroAnlkav ■prajamm uročb« U Jih UrTtaj« nm doma, •TMluolno tad) souj bnu, Nova prodajalna 2latarja-urarja ^Hcssandro Camaro, & st Corso štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlata Id tre-brae ure, steeske ure Itd. itd. Popravlja, v kupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. Cene zmerne. Nova : čevljarska : delavnici v Ignac Ziberna Plazza Sii liso vino 8 (na zgornjo str* u predoru Montuzza) Izdeluje ln popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki ii klebufoTlne prvih tovarn. Specijaliteta; trdi angleški klobuki Emporij kup u potovanje ln za Sport. flHBiS^