278. številka.
Ljubljana, v petek 4. decembra.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vuk ii»n aveeer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman aa avitrljiko-ogomk« deiele za v bo leto 15 gld., aa pol leta H gld., ta četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 k:. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. aa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila pladnje se od četirtstopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvolč frankovati. — Bokopisi se ne vračajo.   Urod ni i tv o in upravništvo je v Kudolfa Kirbiaa hiši, „Oled&liška stolba". Upravništvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaoije, oznanila, L j. vse administrativno stvari.
Duh orijentalskega vprašanja.
(Dalje.)
V dogovoru Berolinskem se evropska Turčija ne zmatra več za živo, samostalno državo, nego za oslabelo, razpadajočo ostalino, katero je treba mej Dove gospodarje tako razdeliti, da bo „za vse prav44. Dogovor Berolinski je ob jednem program, kako si „Evropa44 misli bodočo razdelitev in uredbo Balkana. Niti za spoznanje ni „ Evropau pri tem zatajila tradicije svoje politike glede na Balkan. Bal-kanove gospodarje podrediti evropskemu interesu ter v to svrho odrivati ter odriniti velemoč rusko z balkanskega poluotoka: to je v Berolinu ., K v rop i" plavalo pred očmi. Facta loquuntur.
Spustili so na Balkan Avstrijo, da bi bila na zahodu protitežje ruskega natiskanja na vzhodu. Avstrijska velemoč v Bosni in Hercegovini naj bi vso Evropo branila ruske nevarnosti. Da bi pa ona sama čez čas ne dobila veselja, obrniti se proti Carigradu, napravili so jej dobro ogrado na južno-bosenski meji.
Na vzhodu balkanskega poluotoka so ustvarili Bolgarijo. Videla je Evropa, da se na tej strani Turek ne more več braniti proti Rusiji. Vsak knez bi utegnil več opraviti, zlasti s podložniki, ki hrepene po svobodi in nezavisnosti, kakor žejen jelen po hladni studenčnici. S to zavestjo so postavili mejnike Bolgariji do tja, kjer se pričenja vojaška žilavost Turčije. To-stran Šipke Bolgarija, onostran Šipke Turčija. Sicer so Bolgari Slovani in pravoslavni, tako torej ozko zvezani z rusko državo. To je Evropa vedela, a baS zavoljo tega si je tudi vedela pomagati. Vedela je nove stvari tako urediti, da bode Bolgarija navzlic svojemu slovanstvu in pra-voslavju in navzlic „ hvaležnosti" svoje do Rusije, hočeš-nočeš morala izpolnovati namen svojega roj-Btva, to je biti evropska straža proti Rusiji na Balkanu. Kneževina bolgarska je samoupravna, a ob jednem je dani podvržena pod suzerenstvom sultanovim. Ker je pa sultan pod tutorstvom „evropskega koncerta", zato je knez bolgarski faktično pod suzerenstvom istega koncerta. Ruskim upraviteljem je dogovor Berolinski dovolil ostati le še devet mese-
cev na bolgarski zemlji, na njihovo mesto so usto-pili turški in evropski komisarji. Kneza je imel izvoliti bolgarski narod, izvolil si je po nasvetu Rusije princa BatenberŽana. Ali poprej je Evropa izjavila, da mora volitev biti potrjena od Turčije in od „Evrope" in da naj zbor prvakov v Trnovem ustanovi bolgarsko ustavo, predno se izvoli knez. V mej-narodnem oziru je tako Bolgarska ostala del Turčije, v državno-pravnem pa je sama za-se, ločena od Turčije in od Rusije. Narod bolgarski je osvobodila, ustvarila Rusija, a državo je iz njega napravila „Eviopa" po svoji volji in svojem namenu. Namen jej je bil ta, da se Bolgarija postavi na svoje noge toliko, kolikor jej je treba, da dela na-potje ruskemu teženju do Balkana, osobito do Carigrada. Nadzor nad to poskušnjo je „Evropa" spravila za-se in zvršuje ga po organu svojem, po Turčiji. San-Štefanski dogovor je meril v ravno nasprotno stran, zato ga je Berolin hotel iu moral uničiti. Kompromis, Berolinski dogovor, je konečno po trdila tudi Rusija, prvič zato, ker se je morala udati konstelaciji, drugič pa zato, ker je upala, da tudi v „evropskih" razmerah ua Balkanu ne bo prišla ob svoj upliv in sredstva svoje balkanske politike, ker se je zanašala na narodno in versko sred stvo osvobojenih narodov, na hvaležnost, na kneza Aleksandra, kateri je bil ljubljenec prejšnjega ruskega carja.
Odsedlina iste „evropske" politike je Vztočna Rumelija čudoviti državno-pravni ter mejnarodni ne-stvor. Dobila je sicer za poglavarja turškega guvernerja, a imenovanje njegovo ni smelo pristajati le turškemu sultanu, nego ob jednem državam, ki so podpisale Berolinski dogovor. Vztočne Itumelije tedaj ni še kazalo dati Bolgarom, od Rusije zavisnim, torej jo je pod svoje oko vzela „Evropa", da jo konečno porabi proti Rusiji.
Rumunija in Srbija sta dobili vsaka svojega kralja. To se ni zgodilo brez „Evrope", ne brez namena. Kraljevine se vedno bolj „čutijo", nego-li kneževine. Ako kraljeva krona moralno podpira nezavisnost in samostalnost dežele, zakaj bi se taka čast ne privoščila Humuniji in Srbiji, ki se tako krepkejši čutita — proti Rusiji? (Konec prih.)
Deželni zbor kranjski.
(II. seja dne 2. decembra 1 885.) Začetkom seje stavil je deželni poslanec kanonik K lun sledeči samostalni predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene sledečo postavo : Zakon
z dne......, s katerim se prenarejata §§. 13 in
15 zakona z dne 29. maja 1884, drž. zak. št 10.
Po nasvetu deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
Član I.
§§. 13 in 15 zakona z dne 29. maja 1884, drž. zak. št. 10, s katerim se prenarejajo nekatera določila volilnega reda za deželni zbor vojvodine Kranjske, sta v svoji zdanji besedi preklicana in se morata glasiti tako:
§. 13. Poslance v §. 3 naštetih mest in trgov volijo direktno vsi tisti občani, kateri imajo po posebnem občinskem statutu aH po občinskem zakonu z dne 17. februvarja 1866 pravico voliti občinski zastop meBt in trgov, sestavljajočih jeden volilni okraj, in kateri neso po §, 18 deželno-zborskega volilnega reda izključeni od volilne pravice, in kateri
a) v občinah s tremi volilnimi razredi spadajo v prvi in drugi razred in kateri v tretjem razredu plačujejo najmanj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto;
b) v občinah, ki imajo manj ko tri volilne razrede, pa prvi dve tretjini po visokosti letnega cesarskega direktnega davka zvrščenih občinskih volilcev, in razven teh tisti, ki plačujejo najmanj po pet goldinarjev cesarskega dir< kt-nega davka na leto.
Tem je prištevati še častne meščane in tiste občane, kateri imajo po §. 1, točki 2. občinskega volilnega reda te dežele volilno pravico, brez ozira na to, plačujejo li davek ali ne.
§. 15. Volilne može vsake občine volijo direktno vsi tisti občani, kateri imajo po občinskem zakonu z dne 17. februvarja 1860 pravico voliti občinski zastop in kateri neso po §. 18 deželno-zborskega volilnega reda izključeni volilne pravice, in kateri
LISTEK.
Božična noč v Sakramentovej dolini.
Kalifornska povest.
(Spisal Bret H a rte, poslovenil Vinko.) (Konec.)
Ni izgovoril. Jovita se vzpne na zadnjih nogah, naredi grozen skok, z jednim samim gibom svoje poredne glave postavo, ki se jej je bila obesila na brzde, zažene od sebe ter potem s pogubo-nosno ljutostjo plane proti drugi zapreki pred sabo. Kletev, strel iz samokresa in konj in ropar se zvalita na tla. Jeden bip pozneje bila je Jovita že sto čevljev od opasnega mesta. A krepka desna roka njenega jezdeca visela je, razdrobljena od kroglje, nezmožna ob strani dol.
Ne da bi oviral nje hitri tek, vzel je povodec v levico. A nekaj trenutkov pozneje je bil prisiljen obslati ter privezati podprogo, ki se je bila mej prasko odvezala. Zavoljo njegovega stanja trebalo je za to precej časa. Ni se bal, da bi ga kdo preganjal, a ko je pogledal kvišku, videl je, da so na vzhodu zvezde že jele bledeti, in da so daljni gorski vrhovi izgubili pošastno beloto svojo ter se zdaj črno črtali na svetlejšem nebu. Dan se je začel svi-
tati. Ves navzet jedne same misli, pozabil je svojo bolečo rano, zopet skočil v sedlo in oddirjal proti Klopotačjej reki. A Jovita je bila zdaj upehana; pričela je stokati in tudi Dick je omahoval v sedlu — in nebo je bilo svetleje, Čedalje svetleje!
Srčno, DickBullen! Leti, Jovita! Čakaj, čakaj še, dan!
Jelo mu je šumeti pred ušesi. Ali je bila onemoglost vsled izgubljene krvi, ka-li V Slabo je videl in v glavi se mu je vrtelo, ko je dirjal po klancu navzdol in okolice ni mogel več spoznati. Ali je bil krenil na napačno pot, ali pa je to v istini Klopo-tačja reka?
Da, bila je! A tuleči tok, skozi katerega je bil pred malo urami svojemu konju dal plavati, je bil narastel Vode je bilo zdaj dvakrat toliko, de-reča in nepremagljiva reka valila se je mej njim in mej Klopotačjo goro. Trvi pot v tej noči je Dicka zapustil pogum; valovje, gora, jasno nebo na vzhodu, vse se je zlivalo drugo v drugo. Zatisnil je oči, tla bi se zavedel. Ta kratki hip pričarala se mu je pred oči vsled čudnega dušnega delovanja mala soba v Simpsons-Baru z bolnim otrokom in spečim očetom. Divje je zopet odprl oči, zagnal suknjo, samokres, čevlje in sedlo od sebe, dragoceni svoj zavoj trdneje si privezal ua pleča, oklenil se
Jovitinih golih bokov z golimi koleni, ter se z divjim krikom zagnal v rumeno reko.
Krič je zadonel z nasprotnega brega, ko sta se videli nad vodo dve glavi, ki sta se nekaj časa borili zoper mogočno reko, potem odplavali sredi s koreninami izruvanih dreves in plešočega plavja.
*
Stari se zgane ter so vzbudi.
Ogenj ua ognjišči je bil ugasnil, tudi sveča v glavnej sobi je bila že davno dogorela. Nekdo je potrkal na vrata. Odpre jih, a s krikom se umakne nazaj pred premočeno, polunago osobo, ki se je omahovaje naslanjala na podboj.
„Dick!"
„Pst! ... Ali še spi?"
„Da, . . . Dick, ali--■
„Jezik za zobmi, norec stari . . . rajši mi daj malo whiskyja — le hitro!"
Stari odhiti ter se vrne s — prazno steklenico! Dick bi bil rad zaklel, a ni imel dovolj moči. Omahoval je, — zgrabi za kljuko ter staremu po-migne.
„Tu v zavoju je nekaj za Jolmnyja,a pravi s slabim glasom . . . „ Vzemi . . .jaz ne morem."
Stari inu odveze zavoj, ter ga položi pred onemoglega moža.
a) v občinah s tremi  volilnimi razredi spadajo v prvi in drugi razred in kateri v tretjem raz redu plačuojo najmanj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto;
b) v občinah, ki imajo manj ko tri volilne raz- j rede, pa prvi dve tretjini vseh po visokosti letnega cesarskega direktnega davka izvrščenih občinskih volileev, in raz ven teh tisti, ki plačujejo najmanj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto.
Tem je prištevati še častne meščane ali častne ; občane in vse tiste občane, ki imajo po §. 1, točki J 2. občinskemu volilnega reda te dežele volilno pra- i vico, brez ozira ua to, plačujejo li davek ali ne. i
(lan II.
Mojemu ministru notranjih stvarij je naročena j tega zakona zvršitev.
Predlog bode g. predlagatelj v prihodnji so-botni seji deželnega zbora utemeljeval.
Letno poročilo deželnega odbora za čas od 1. avgusta do konca meseca julija 1885 izroči se j po nasvetu poslanca 'Murnik-a ne samo odseku za pregled deželnozborskejga poročila, ampak tudi v posamičnih oddelkih tinančnemu, upravnemu in gospodarskemu odseku.
Poročila deželnega odbora o znižanji cen za postrežbo in oskrbovanje umobolnih v deželni blaz-nici v Ljubljani in na Studenci; o znižanji cen za režijo in hrano bolnikov v splošnji bolnici Ljubljanski in o računskem  sklepu  deželnega zaklada za
I. 18H4, izroči se finančnemu odseku
Poslanec dr. Po k luka r poročal je v imenu finančnega odseka o proračunih za 1. 1880 in računskih sklepih za 1. 1884 ustanovnih zaklad, kateri se vsi odobre. Zanimalo bode gotovo naše bralce zvedeti, koliko iznaša premoŽenje ustanovnih zaklad posamič. Koncem letu 1884 imel je: '. dijaški zaklad: 640.946 gld. 42 kr.; 2. kranjske dekliške ustanove: 24.11 o gld. 96 Va kr.; 3. Dullorjev dekliški zaklad: 8962 gld. 761/« kr., 4. grof Saurova ustanova: 2923 gld. 817a kr.; 5. P. P. Glavarjev zaklad: 184.200 gld. 2 kr.; 6. učiteljska ustanova: 15.475 gld. 20'/a kr.; 7. sirotinski zaklad: 374.999 gld. 69l/a kr ; 8. ilirski ustavni zaklad za slepe: 5642 gld. 89j/i kr.; 9. COS. Elizabete invalidni) zaklad : 8192 gld. 75 kr.; 10. Postoj insko jame invalidni zaklad: 937 gld. 91 kr.; 11. Trevizinejeva ustanova za invalide: 2121 gld G7 kr ; 12. Metelkova invalidna ustanova: 935 gld. 54 kr.; 13. inva- I lidni zaklad Ljubljanskih gospa št. I.: 1G02 gold. j 85 kr.; invalidni zaklad Ljubljanskih gospa št. II. : I
II. 093 gld. 48 kr.; 15. Kalistrov zaklad: 86.384 | gld. 8lVa kr.; 16. Holdenheimova ustanova za gluhoneme: 16.355 gld. 3 kr.; 17. Wolfova ustanova za gluhoneme: 35.660 gld.; 18. dr. Lovro Toman-ova ustanova: 8168 gld. 20 kr.; 19. Hans Engelshau-serjeva ustanova za uboge plemenitaže: 26.848 gld. 43Va l*r-; 20. baron Flodnigov zaklad za slepe: 74.281 gld. 66 kr. Čisto premoženje vseh zakladov ustanovnih iznašalo je koncem leta 1884 1,529.847 gld. 29 Va kr.
(Konec prih )
„Odpri — urno, urno !"
Stori, a prsti se mu tresejo. Notri je bilo samo nekaj revnih igrač — vse ceno in okorno, a polno bliščobe in svetlih barv. Jedno je bilo ubito, drugo je voda, bojim se, nerešljivo poškodovala in zopet na drugem — oh, na drugem je bil grozen krvav madež!
„Preveč sijajno sicer ni, kaj ?u jeclja Dick malodušno . . . „A boljšega nesem mogel dobiti . . . Vzemi to šaro, stari, in namaši mu jo v nogovice in reci mu . . . reci mu . . . saj veš . . . drži rne, stari!"
Stari zagrabi onemoglo telo, ki se počasi se-sede na tla.
„Reci mu,u pravi Dick, mrklo smehljaje se, „reci mu, da je bil Sante Klaus tukaj ..."
In tako je prišel Sante Klaus v Simpsons Bar, omadeževan od blata in krvi, razcapan, ne-počesan in s prestreljeno roko, ter se je na pragu prve hiše nezavesten zgrudil na tla.
Jutranje solnce božičnega dne je počasi prišlo za njim, daljnih gorskih vrhov dotikajoče se z rožno-bojno, neizrečeno ljubko gorkoto. Tako nežno je gledalo dol na Simpsons-Bar, da je zarudela cela gora, kakor bi jo bil kdo iznenadi! pri kakšnem blagem činu. _
Politični razgled.
\*>traiij<* deiele.
VLjubljani 4. decembra. V Uv\ ntskeni deželnem zboru se hitro nadaljuje debata o premeni oprave. Skoro vsak odstavek s.' vsprejme, kakor je v vladni predlogi. Sedež Reške županije seje že sklenil prestaviti v Ogulin. Zaman so vsi ugovori, opozicijo.
* u a li i c <l rasan*.
Jako dvomljivo je, da bi se naredil mir, še celo o premirji se HrUl in Koljruri ne morejo sporazumeti. Da se je Avstrija potegnila za Srbe, to je dalo njim velik pogum, nadejajo se, da bodo Avstrijci s svojo vojsko prihiteli na pomoč. Srbi stavijo sledeče pogoje za premirje: 1. premirje naj bi trajalo tlo I. januvnrja po pravoslavnem koledarji; 2. oboje predstraže ostanejo v onih pozicijah, v katerih so bile 10. (28.) novembra, ko se je ustavilo vojevanje; 3. oboje glavno čete ostanejo na ozemlji, katero so bile prisvojile do tistega dne, ko se je ustavilo vojevanje; 4. ali pa, da Bolgari iz-praznejo srbsko, Srbi pa bolgarsko ozemlje, oboji lik ratu. Bolgarj neso zadovoljni s temi pogoji in so sami stavili naslednje: 1. Srbi naj popolnem osta-vijo bolgarsko ozemlje; S). Bolgari ostanejo v svojih postojankah; 3. da se takoj imenujejo odposlanci za mirovna pogajanja. Srbi bi radi dogovarjanja o premirji in miru na dolgo vlekli, da se za boj dobro pripravijo. Nadejajo se pa tudi, da so bodo tačas politične razmere njim na boljše obrnile. Sedaj po slavnih zmagah se povsod nauduSujejo za Bolgare, kar ni brez upliva tudi na svetovno politiko, s časom se bode pa to naudiišonje malo poleglo. — Bolgarska vlada bode stavila naslednje mirovne pogoje : Popolno vojno odškodovanje, priznanje zjedi-nenja Bolgarije in Vzbodnje Rumelije in da Bolgari 1 tako dolgo obdrže Pirotsko okrožje, da bode plačana vsa vojna odškodnina.
Mnenje *rl»sl*ili vladnih krogov in srbskega naroda  sploh je  tako  vojevito   in  sovražno proti Bolgarom, da ves ni dosti upanja, da bi so sklenil mir z Bolgari    Dopisnik  „Wiener Allgemeine Zei-tung" imel je v BcJ.emgrudu dolg razgovor z nekim srbskim državnikom,  ki je že večkrat bil minister Ta mu je rekel, da bi bil on za mir, ko bi se dal skleniti nu podlagi najstrožjega status <pio ante, četudi skoro vsak Srb želi, da se nadaljuje vojna in tako zopet Srbiji pridobi veljavo  V vsakem drugem slučaji mora se pa vojna z vsemi sredstvi nadaljevati, če se le vojni veščaki ne izreko. da se Srbija sedaj več vojevati ne more. Kakor stvari sedaj stoje, ne more sedanja vlada sklepati miru in bi ga tudi nobena druga resna vlada ne mogla. Res bi se dalo iz političnih ničel sestaviti miuisterstvo, katero bi privolilo  v tako  narodno   ponižanje, toda s takim ministerstvom bi kralju ne bilo pomagano. O nadaljevanji vojne izrekel se hode vojni sovet, katerega se udeleži tudi general Horvatović.   Ako se sklene vojna, sestavilo se bode miuisterstvo iz vseh strank, da bodo vse stranke mogle delati za sveto narodno stvar.   V tako miuisterstvo bi se ne smel braniti ustopiti noben domoljub. Ta državnik se je nadalje izjavil, da je prepričan, da bodo Srbi popravili vse dosedanje nevspehe, ko pride na  bojišče reserva druzega razreda. Ileservisti druzega razreda so čvrsti in skušeni vojaki ter jako  naudušeni za narodno stvar. Ti rezervisti so boljši kakor drugi vojaki, ker Srb še le s tridesetim letom zadobi vso svojo moč, odločnost in pogum.   Tudi v Bosni bivajo Srbi, pa tam se ni bati, da bi se raznarodili, a kar jih je pa prišlo pod bolgarsko vlado, zgubili bi svojo narodnost.   Zategadelj  se lahko odrečemo  Bosni in Hercergovini, a nikakor ne moremo dovoliti v združenje Bolgarije in  Vzhodnje Rumelije, kajti vsled tega bi bolgarski življi   dobili   prvstvo v severni Makedoniji in tam uničili srbski živelj.   Ko bi bili hoteli Bolgari odstopiti nekatere, svoje okraje, tedaj bi se mogli ž njimi sporazumeti. Bolgari bi morali vzajemno postopati s Srbi in Grki, ne pa tirati njim sovražne politike.   Ker pa bolgarska narodna ideja preti sibski  narodnosti, morajo se  jej Srbi tako dolgo ustavljati, da bodo Bolgari se skušali na pošten način z nami sporazumeti se. Zategadelj pa mora vsak Srb biti odločno za status quo ante. V tem oziru strinjajo se interesi Srbije z interesi Avstro-Ogerske.   Ko bi se začelo razgovarjanje o kompenzacijah, morala bi se določiti vzhodnja meja v Črti Iskera in Strume, katera bi ugajala zgodovinskim in narodnostnim zahtevam. Dokler pa Bolgari nečejo v to privoliti, mora Srbija zahtevati status quo ante.   Ako Bolgari tudi v to ne privolijo, pa nadaljevati vojno. — Vse posadke se bodo odposlale na bojišče in se nadomestile z nadomestnimi rezervisti. S tem se bode baje srbska vojska povek-šala na 160.000 mož. (To število bode pač nekako malo pretirano.) — Srbi   jako  utrjujejo Niš, kjer bode glavni stan, ako se zopet začne vojevanje. Lje-šanin ostane pri Vidinu, kakor se poroča iz Belega-grada, in bode toliko časa bombardoval mesto, da se uda. General Horvatović bode pa s srbsko glavno vojsko prodiral proti Pirotu, Caribrodu, Slivnici in Sofiji. Vojska je jako naudušena, ker se je Horvatović imenoval glavnim poveljnikom. Začenjajo se že ona lažnjiva poročila,  da Bolgari napadajo Srbe. Včeraj smo omenili,  da so poročali Srbi o takem boji pri Vlasini, sedaj pa poročajo o drugi praski
pri demarkacijski progi blizu Lom Palanke. Srbi iščejo le povoda, da bi zopet smeli začeti vojevanje. Brin povoda se ne upajo začeti boja, kajti se bojijo, da ne bi njim zabranile vlasti. Tako se bodo izgovarjali, da so bili prisiljeni. Vojevanje se tako hitro ne bode pričelo, ker že Srbi neso pripravljeni, a do tačas bomo pa še večkrat slišali o tacih praskah. Se ve da je še vprašanje, ali bodo Bolgari čakali, da se Srbi za boj pripravijo, ali pa sami začno poprej vojevanje.
S.-l'eterburgskija Vjedomosti so izvedele, da poj de bolgarski knez sam v Peterbnrg in Carigrad ko I ode vojna končana, da se sporazumi s carjem in sultanom. „Svjetu ne ver,.ime, da bi Avstrija zasela Srbijo. Iz poslednjega carjevega povelja se pa da sklepati, po mislih tega lista, da se bodo Rusija večino trdno držala v slovanskem vprašanji politike 1'etra Velikega. PovehnU; Vidinski Usinov brzojavi! je ruskemu listu Novosti. „Branitelji Vidina prosijo vas, da objavite, da se učenci Rusov neso učili udati se, ampak le trdnjave jemati."
(•irškii vojska, ki je zbrana na meji, je jako slabo preskrbljena in organizovana. Manjka jej obleke, čevljev, odeje pa tudi živeža. Na vojaške vaje se razen v Atenah sploh na Grškem nič ne gleda. Častniki še podčastnikov svojih ne poznajo, še manj pa podčastniki svoje vojake Take vojske se pač Turkom ni treba bati.
ŠpaiiJ.slca vlada je sklenila, da vsem poli« tičnim emigrantom brez razločka privoli, da smejo bivati na Španjskem. — Španjski minister viianjih zatlev vsprejel jo deputacijo trgovcev in njim obljubil, da bode pospeševal trgovino z latinskimi deželami. Drugo leto se bode v Madridu priredila razstava.
lliriiiaiiHlci kralj se je Angležem udal brezpogojno in je sedaj angleški ujetnik. V Birmi bodo Angleži organi40vali začasno upravo
V Itleliiki je buknil ustanek in sicer v pokrajini Nuevo-Leon. Ustajniki bi radi sedanjega ministra notranjih zadev, Rubio, povzdignili za predsednika Bili so že boji in kakor so kaže, se bode UStaja razširila po vsej severnej Mehiki.
Poročila, prihajajoča iz Ssi^ana. so vedno za Angleže neugodnejša. Angleži ne zvedo o položaji v Sudanu ničesar več, nego vidijo s svojimi očmi. Sudanci so pa dobro poučeni o gibanji angleških čet. V Kajni so zopet zasledili, da mnogo meščanov dopisuje s sudanskim! uporniki. Egiptovske čete ujele so nedavno sudansko karavano z robi in blagom, petnajst angleških m Ij od Assuana proti vzhodu. Sudanci so obšli vse angleške straže od "\Vady-IIalfe do Assuana in 2 uri hoda od angleške posadke so se čutili varne. Angleži so dolgo drago plačevali ogleduhe, ki so pa hkratu opravljali isti posel za Mahdija. Sedaj jih ne plačujejo več, ker so spoznali, da jim le škodujejo. Vedno je jasneje, da imajo Angleži premalo vojakov v tem kraji. Do-mačinci dobro poznajo kraje, a Angleži se boje, da ne bi jih obšli. Brzojavna zveza mej Assuanoui, kjer je zbrana glavna angleška moč., in Wady-Haifo je pretrgana in govori se, da je poslednje mesto že v rokah Sudancev, kar se še ni potrdilo, pa tudi ne preklicalo. Tudi Osman Digmi, o katerem se je že poročalo, da je ubit, je neki še živ in zdrav. Zmaga Abisincev proti Sudancem pri Kefiru ni bila tako slavna, kakor se je poročalo. Dvomi se celo, da bi bili Abisinci res zmagali. Noben Evropec ni bil pri tem boji, zategadelj tudi ni nobenega zanesljivega poročila. Osman Digma je nekda ukazal umoriti mudirja v Kassali in sedaj sam biva v tem mestu. Angleži na tihem pomnožujejo svojo vojsko v Zgornjem Egiptu. Zadnji čas se je tja odposlalo zopet več vojakov in organizuje se drugi egiptovski voj jezdecev na velblodih.
Dopisi.
Iz Ciradca 3. decembra. (Deželni zbor.) Poslanec Jerman interpeloval je vlado, zakaj se koutrolski shodi vrše ob nedeljah in praznikih tako, da so poklicani vojaki zadržani od božje službe. Namestnik Klibek odgovoril je takoj, da je bil načrt za kontrolske shode izdelan 1. 1883 v sporazum-ljenji politiškega z vojaškim oblastvom. Vojni minister je menil, da za nedeljo govore tudi gospodarski oziri. Sicer pa je ukazal, da se božja služba ne sme motiti po kontrolnih shodih.
Potem je g. Jerman utemeljeval svoj predlog o upeljavi ženitovanjskih oglasnic. On da se je izogibal izraza „politiškega zakonskega konsenca", ker misli le občinam pridobiti pravico, da smejo ugovarjati in zabranjevati prosto ženitovanje. Želja po taki omejitvi se je izrekla na vseh kmetskih shodih in tudi muogi neraško-nacijonalni in napredujaški meščani so obsojevali neomejeno prostost pri ženit-vah. Ubogih je čedalje več, istomerno pa tudi narašča nevarnost za imetje. Govornik opomni, da se v deželi naseljuje mnogo tujcev in da se celo deželne službe oddajajo inozemcem, na primer v Slatini ali na Ptujski gimnaziji, kjer dobivajo službe Tirolci, Slovenci pa morajo čakati na kruh. Preobilna množitev prebivalstva je nesreča, kateri se treba ustavljati. Ako se bo vsak smel ženiti le tedaj, če dokaže,
J
da more vzdržavati rodbino, bode skušal po štedljivosti pridobiti si potrebnih sredstev. Mesta, če jim z liberalnega stališča ni po volji taka omejitev človeške prostosti, naj dado* vsakemu oglasnieo, ob jednem pa ga naj tudi vsprejmo v občino.
Jermanov govor bil je pohvalno vsprejet na desni. Pri glasovanji pa je bil ovržen s 27 proti 20 glasovom. Pomenljivo je, da zanj neso le Slovenci in konservativci glasovali, temveč tudi liberalni nemški kmetje in baron Neupauer.
Konečno je bila volitev namestnika za deželni odbor, ker je dozdanji namestnik dr. Schmiderer postal deželni odbornik. Moralo se je dvakrat voliti, ker se Nemci neso mogli zjediniti. Slovenci in konservativci (14) so obakrat! glasovali za g. M. V oš-njaka. Liberalci pa so dali pri prvi volitvi Veste-neku 23, dr. Aussererju 13 glasov. Že le pri drugi volitvi dobil je Vestenek 28 glasov, A'usserer le 9 in torej je bil nekdanji vaš Litijski paša izbran namestnikom in podlegel je šulferajnski prorok iz Sevnice. Črna neizbrisljiva pika, katero inu je utisnil na čelo Vaš list, ne da se izbrisati in zatemnila je njegova zvezda, ki je tako sijajno se zasvetila na šulferajnskein nebu.
Slovensko-konservativni klub predložil je zakonski načrt o oškodninah po lovu in divjačini.
Wa ^otraiijakojra. koncem novembra. [Izv. dop.J (Konec.) Kakov pedagog je to, ako piše o prvem učitelji, daje iz Bele Krajine ali s Krasa, o katerem ni nihče kaj posebnega vedel. Se mari učiteljski stan izbira iz katere posebne kaste, ali celo dežele? — Neso li vsi stanovi iz vseh dežel in krajev prosti in opravičeni dajati narodu učiteljev in drugo inteligencije?
Kje pa je Bela krajina ali Kras? - Znabiti na Pruskem kje. kar bi bilo nekojim še vedno brez-barvenim učiteljem gotovo bolje povšeči, nego daje nekje na Kranjskem proti hrvatski meji. Ako pa kdo svojih del in svoje znanosti na veliki zvon ne obeša, sme se zato on smešiti, češ, saj nie posebnega ne ve! Ponižna vijolica skrita pod trnom cvete, pa vendar svoj prijetni duh daleč na okrog razširja.
Očitanje neopravičljive protekcije ni druzega nego v polnej meri »strastna zavidljivost". Ako g. dopisnik učitelj v začetku svojega spisa dovoljuje pošteno protekcijo, zakaj potem svojemu kolegu očita neopravičljivo protekcijo? — Ali mu je isto pa tudi dokazal ? Razmere SO nam v tej zadevi toliko znane, da prav dobro vemo, katera protekcija je dotičnomu učitelju do toliko zavidane nadučiteljske službe pomogla.
Pomogla mu je prvič njegova energija, katera je pri tako zanemarjenej šoli, kakeršno je on prevzel, več kot potrebna. Pomogla mu je drugič njegova znanost v kmetijstvu, zlasti v sadjarstvu.
V kraji, v katerem je on skozi sedem let uči-teljeval, povzdignil je s svojo gorečnostjo in znanostjo sadjarstvo na mnogo višjo stopinjo, nego se je do sedaj nahajalo. Za svojega bivanja ondu, imel je na različnih krajih 29 javnih predavanj, združenih s praktičnim poukom.
Koliko da je pri posamičnih, pri šolarjih itd. storil v prospeh sadjarstva, tega dostojno niti oceniti ne moremo. Vrhu vsega tega govorijo tudi tiste stotine — naštel bi jih gotovo čez šest — katere je v teku tega časa dotičnej šoli, oziroma šolskej občini pridobil.
Dalo bi se o tem neopravičljivo protežiranom učitelji še mnogo drugih del našteti, katera mu gotovo ne bodo v nečast, šolskej občini pa ne v kvaro. Da pa povedano ni izmišljeno ali pretirano, o tem lahko posvedočita c. kr. kmetijska družba kranjska in pa vodstvo ne samo Slapske, nego tudi sadjarske in vinarske šole v Klosterneuburgu. Kar zadeva očitanje, da si je v nekem kraji krajni šolski svet izvolil takega, kateri je bil iz službenih ozirov za kazen prestavljen, je pa že več nego abotnost. To kaže, da g. učitelj dopisnik iz Ljubljanske oko lice ni pravi narodnjak, kajti znano je več kot do Volj, da Slovenci in Slovani sploh nemarno niti na Dunaji niti v provincijalnih mestih narodne vlade. Kdor hoče razumeti, naj razume; razlogov temu menimo ne treba.
Sedaj še nekoliko vprašanj! Kakova logika je to, ako se med vrsticami krajnim šolskim svetom Blava poje, a se jih precej po tem in ravno tem načinom v dno pekla obsoja? — Kakova logika je to, ako se v jednem stavku priporoča, nikar svojih kolegov iz strastne zavidnosti črniti, a se v naslednjem stavku slikajo z barvami, kakor: 1. prvi je s Krasa ali iz Bele krajine doma; 2. drugi je zmagal z ne-
| opravičljivo protekcijo; 3. tretji bil je za kazen z i službenih ozirov prestavljen.
Lepa logika taka kaj ne! — vredna dr Mahniča. V prihodnje naj pa g. učitelj — dopisnik bolje j spolnu je svoj lastni nauk;  „evo!  duhovnike v tej I zadevi!" ter mesto da zopet kaj takega piše, rajši j položi pero na tintnik! Neučitelj.
Isk   Sežane   3.  decembra. (Živinskim trgovcem v preudarek.) Znano je vsem živinskim kupcem, da je bilo meseca avgusta t. 1. pru-l povedano prevažanje goveje živine čez državljansko ; mejo v Italijo radi razsajajoče nalezljive živinske : bolezni po Goriškem,*v Trstu in Istri. Ta prepoved je trajala do meseca novembra. C. kr. nainestništvo v Trstu je z odlokom 1. novembra 1885 broj 1G7.ii2 naznanilo vsem glavarstvom dekret predstojnika Vi-demske pokrajine od 27. oktobra, s katerim se zopet dovoljuje uvažanje govedi Čez državno mejo s tem pogojeni, ua je živina popolnem zdrava in da ima po predpisu napravljen živinski potni list.
Prevažanje govede 'pa ni dovoljeno vsak dan in povsod, ampak le pri mestih Visko, Visinale in Ponteba in sicer od solnčnega vzhoda do zahoda i vsaki prvi četrtek, drugi ponedeljek, zadnji petek v J meseci in z a r a d i imenitnih i n d o b r i h m e se č-: ni h somu je v v Sežani 13. dan vsacesa me-i seca, to je po somanjskem dnevu v Sežaui.
Ker pridejo torej italijanski trgovci prihodnji { somenj v Sežano, pozor živinski trgovci, ki mislite ! priti  12. decembra na somenj v Sežano, ker prodajalo se bode dobro. Italija potrebuje dosti goveje živine, sosebno mlaae, katero najraje kupujejo.
DomaČe stvari.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo dne fi. t. m. predstavljal se bode igrokaz „Stari korpo ral". Ker je rečena igra jako dobra in ker bodo nastopile vse najboljše moči, nadejati se nam je prav prijetnega večera in polnega gledališča in to tembolj ker je predstava ta v spomin našemu pevcev pevcu Fr. Preširnu.
— (Imenovanje.) Gosp. Fran Dolenc, gozdni komisar na Tridentskem, imenovan je gozdnim nadzornikom za Istro s sedežem v Pazinu.
— (»Slovana') izšla je včeraj 23. številka. Vsebino priobčimo jutri.
— (Zborovanje), katero je za prihodnjo nedeljo sklicalo kranjsko obrtno društvo, da „se posvetuje in sklene prošnja za odpravo, oziroma urejen je obrtnega dela po kaznilnicah in prisilnih delavnicah na visoki državni in deželni zbor ter v razgovor o ustanavljanji obrtnih zadrug", je deželna vlada z ozirom na namen zborovanja v smislu §. 0 postave z dne 15. novembra 1867 prepovedala. Ta prepoved nam je naravnost neumljiva. Kajti po §. 6 morejo se prepovedati zborovanja, protivna kazenskemu zakoniku ali pa nevarna za javno varnost. Vsega tega pa v navedenem dnevnem redu ni. O obrtnem delu v kaznilnicah in prisilnih delavnicah se je razpravljalo in se še bode, dokler ne bode drugače urejeno, kar se pa tiče zadrug, morali bi biti celo veseli, da so obrtniki to stvar sami vzeli v roke, ker ustanavljanje zadrug itak le napreduje polževimi koraki. Vrhu tega je kranjsko obrtno društvo postopalo vsekdar popolnem lojalno in vse hvale vredno. Tudi je društva predsednik g. Klein, Čegar ime samo je že poroštva dovolj, da se ni nadejati nič protizakonitega.
— (V Cel j i) bil je v 2. dan t. m. „preki sud" o dijakih, ki so v cerkvi cesarsko himno slovenski peli. Obsodba je zares drakonična in ne kaže niti sledu one prizauesljivosti, ki je neobhodno potrebna z ozirom na mladostna leta in na dijakov nedolžne roditelje. 17 dijakov je obsojenih v „carcer" na 2—16 ur, več jih je dobilo ukor, dva pa sta izključena. Izključiti dijake, ker so cesarsko pesen slovenski peli, je pač nečuveno in ne zavidamo gospodov, ki so to sodbo izrekli.
— (Slovenščina in južna železnica.) Nemški časopisi so zagnali vik in krik, ko je počila novica, da hoče ravnateljstvo južne železnice priznati nekoliko slovenščine na svojej progi proti Trstu. Ali se je ravnateljstvo zbalo tega nemškega kričanja ali pa svoje nemške vesti, — doposlalo je nemškim dnevnikom popravek, češ, da neso resnična poročila ki pravijo, da dobodo tudi slovenske napise postaje na slovenski zemlji do Trsta, nego „res je le to, da se postajnim napisom na postaj ah kranjsk e dežele dodenejo tudi slovenski napisi, kakor je to na kranjskih postajah c. k. državne železnice" Mi hočemo pozneje videti, ali se bo južna želez-
nica res tako dalječ spozabila, da bode ta storila kakor bi Slovenci res bili samo na Kranjskem ! Več ko čudno bi to bilo, če bi pravilo, ki mora potrebo slovenskih napisov uvideti za Kranjsko, ne veljalo tudi za Spodnje Štajersko ter za Primorje in za Koroško, kjer so razmere jednake, kjer je intenziven slovenski promet. Kje je tu kaka „ratio"? Ali moramo res misliti, da se je ravnateljstvo odalo le pritisku, ne pa trgovski rezoni in pravicoljubivosti — in ali sta ti dve lastnosti na južni železnici res V tako rahli zemlji, da ji more izruvati sikanje- in ščuvanje nemških fanatikov? Če je res tako, potem ubupujemo, da bi se nam kedaj izpolnile željo pri južni železnici, zlasti ker od naše strani ni pr.ča-kovati pritiska, dokle.■ bo ubogi slovenski narod imel poslanca, ki v svojem cinizmu' pravi, da bi — „lepo bilo, te bi bili napisi slovenski, toda treba jih ni!" j Jaoh!
— (Čitalnica v Mariboru) ima v nedeljo i 6. t. m. občni zbor. Dnevni red: 1. Prečitanje in I odobrenje zapisnika zadnjega občnega, zbora. 2. Po-; ročilo blagajnikovo o stanji društvenega premoženja, j 3. Volitev novega odbora. 4. Bazni predlogi.
— (Napad na Slovence.) V neko Tržaš-
I ko kavarno, ne daleč od naše tiskarne, v katerej I se zbirajo navadno tudi lahoni, došla sta v soboto kesno zvečer dva okoličana, jeden starejši in jeden i mlajši; zadnji se je isti dan še le oženil, stanuje I pri sv. Ivanu, on je tam posestnik in izvršuje tudi J zidarsko rokodelstvo. Oba okoličana v omenjenej j kavarni sta mirno pila svojo kavo ter se slovenski j moj seboj pomenjavala. To je bilo nekoliko pred j 11. uro zvečer.   Blizu  obeh okoličanov je sedelo
• neko društvo znanih rudečkarjev. Ko sta okoličana v najlepšem pogovoru, stopi jeden onih rudećkarjev prod nja in se jima roga, zakaj govorita pasji jezik slovenski. Okoličana mirno odgovorita, da je to njih materin jezik, a da poleg tega znata govoriti še italijansko, nemško in za silo celo madjarsko, da pa mej seboj najraje po svoje govorita.   Na to se
; jima je začela rogati vsa lahonska družba, to vam I je bilo preklinjanje „ščavov" in surovosti brez konca
• in kraja. Pri vsem tem sta okoličana mirovala in ' se dalje po slovenski pomenjavala. Ali ker lahoni ! neso mogli naščuvati okoličanov z besedami, zato ; so ju napadli, dva izmej njih hitro zgrabita dva stola ! in prodno sta se mogla okoličana zavedati, začela I lahona s stoloma neusmiljeno udrihati po obeh okoličanih,  vsled  tega  je ženin  dobil  hudo rano na
j glavo in je padel krvaveč na tla, njegovemu drugu I pa so napadalci čepino v par krajih razbili in oba so morali hitro odnesti, močno krvaveča v bolnico. Vseh 7 ali 8 lahonov pa je po dovršenem zločinu hitro odneslo šila in kopita. Ko so zadnjega v bolnici spirali, našli so mu v glavi še deščice zlomljenega stola. Ženin si je dal povezati glavo in se potem dal peljati na svoj dom k mlalej ženi, katera je vsa prestrašena prvi dan poskusila težave zakonskega stanu. Drug pa je ostal v bolnici, ker je jako nevarno ranjen, in ako popolnem ozdravi, bode to pač čudo. Irredentarski lopovi so po dopriue-senein zavratnem napadu, meneč, da so vsaj jednoga ubili, ušli skozi zadnja vrata kavarne in, kakor nam je poročal nek stražnik, videl in nekatere od njih spoznal je drugi c, kr. stražnik, pa tudi vratar hiše, v katerej jo omenjena kavarna, jeden obeh je bil že nekda v Kopru več let zaprt, a zdaj po milosti iredentarjev ima še neko podjetje, da na postaji in na morji oddaja in prevaža razno blago in s tem zasluži lep denar, ker mu gredo vsi ru-dečkarji na roke. Drugi je pa nekda že znani nekdaj bogati rudečkar E., kateremu so tudi Lahoni v zadnjem času preskrbeli službo pri nekej lahonskej takozvanej banki, ki pa ima le več oderuške pa po-litiške namene. Kavarnar trdi, da ne ve, kdo so oni ubijalci, markerji isto^tako; sploh nobeden neče nič znati zato, ker vse se boji onih lahonskih razbojnikov, ki delajo le z noži, revolverji in petardami. Tako daleč je z javno moralo v Trstu! Ali nekateri naši ljudje zahtevajo od vladnih organov, da to stvar strogo preiskujejo in da one že pozuane lopove denejo pod ključ ter z njimi ravnajo, kakor je ravnati s takimi razbojniki. Tudi lakonski in še celo nekateri patrijotični listi so vso to stvar zamolčali. Ali molčati k tujemu grehu je velik greh in žalostno zadosti za Trst, da se hoče javno mnenje na tak način korumpirati. Naj se podstopi kak Slovenec le suniti kakega laškega pobalina, kak krik in vik zaženejo vsi italijanski listi, ako pa kak la-hon Slovenca makar ubije, vse molči. Toda tukaj je nevarno tla močiti s slovensko nedolžno krvjo iu
vlada naj gleda, da v kalu zamori jednake napade le iz sovraštva do Slovencev in njih jezika, katerej jako nevarnej bolezni so podvrženi celo mnogi takozvani patrijotje. »Edinost".
— (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca novembra 1569 strank 368 998 gld., izplačalo pa se je 1760 strankam 513.584 gld. 66 kr.
— (Policijske vesti.) V Zagrebu prijeli so Jožefa Vovka iz Britofa pri Postoj ini. Našli so pri njem precejšnjo vsoto denarja in po poizvedovanji se je dognalo, da je v 3. dan septembra t. 1. posestniku Štefanu Klopčarju v Nadanjem Selu 800 gld. ukral. S tem denarjem potoval je v Trst, Ljubljano, na Reko. dal svoji ljubici 100 gld. itd. Izročili so ga državnemu pravdniStvu. — V Vegovih ulicah fit. 9 (pri „Šikci") našli so včeraj segnito truplo 8 do 9 tednov .starega otroka v gnojišči. Detomora sumim je neka dekla, katero so izročili deželni sod-niji. — V Gradci obesil se je včeraj 18 leten kleparski pomočnik, ker so ga zobje prehudo boleli. Zapustil je pismo, v katerem je rekel, da je to uzrok njegovej smrti.
— (V mestnej klavnici) zaklalo se je pretečeni mesec: 260 glav goveje živine, 1187 prašičev, 367 telet, 210 ovac in kozlov in 11 konj. Mesa pripeljalo se je 201 l/» kilog. na ogled.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Sofija 4. decembra. Oficijalno srbsko poročilo, da so Bolgari Srbe pri Vlasini napali, ni istinito. Nasproti pa je naznanil poveljnik bolgarski v Izvoru, da so Srbi streljali na bolgarske straže. Ministerstvo je še v Pirotu.
Dunaj 4. decembra. „"Wiener Zeitung" ; Cesar podelil je sekcijskemu načelniku v na-učnem ministerstvu, Fidlerju, povodom zaprošenega stalnega umirovljenja v priznanje mnogoletnega izvrstnega službovanja komanderski križ Leopoldovega reda ter imenoval grofa Enzen-berga, dvornega svetnika pri namestništvu v Gradci sekcijskim načelnikom v naučnem ministerstvu.
Celovec 3. decembra. V deželnem zboru j poročal je deželni odbor o železnici iz Celovca j v Rožno dolino. Deželni odbor je za to, da j se dotičnega društva prošnja za deželno denarno \ podporo odkloni.
Madrid 4. decembra. Včeraj prvi mini-sterski so vet pod predsedstvom kralj i ee vladnice. Sagasta razložil je, da je splošna amnestija potrebna. Kraljica odobrila vse predloge.
Prošnja za knjige družbe sv. Mohora.
Sprejeli smo od čitalnice v Šiški sledeči dopis s prošnjo, da ga objavimo:
Prošnja do blagih prijateljev ljudske omike!
Od nekdaj pokladal je odbor našega društva posebno važnost na to, da si omisli dobrih knjig, dobro vedoč, da je to prvo in najboljše sredstvo v dosego svojega namena — širiti mej ljudstvom pravo omiko in blagonravje. Posrečilo se nam je ustanoviti precejšnjo knjižnico, a vender nam manjka v dopolnjenje sosebno knjig družbe sv. Mohora do leta 1880. Jako pogrešamo teh knjig, zaradi mladine, katerej se pač vsaka knjiga v roke dati ne more, tembolj ustreženo nam bo ž njimi bilo.g Obračamo se radi tega tem potom do blagih podpirateljev, da nam blagovole podariti kaj teh zvezkov — najmanjši dar bodemo hvaležno vsprejeli.
Deloma skromna denarna sredstva, kakor tudi okoliščina, da družba sv. Mohora teh knjig večinoma več v zalogi nema, silijo nas k tej prošnji — naj nje blagi namen obudi mnogo darovalcev.
Za odbor čitalnice v Šiški: Anton Knez, Fran Drenik,
tajnik. prvoniestnik.
Gorko podpiramo to prošnjo in prosimo domoljube, da naj jo ne prezro, kajti marsikateri ima doma dovolj teh knjig, kateremu sedaj leže zaprašene v kakem kotu — brez ploda. Naj bode prepričan, da društvu darovane bodejo nosile obi le obresti — kajti zabiti ne smemo, da glavni kon-tigent svojih šolarjev vleče nemška šulferajnska šola v Ljubljani žalibog ravno iz okolice Ljubljanske, tedaj naša dolžnost tem večja, da pomagamo, kjer in kolikor moremo, staviti jez — zlobnim namenom.
Uredništvo.
Meteorologično poročilo.
9 a	Cm opazovanj k	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Vetrovi	Rabo	Mokri na v mm. j
3. dec.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	744 90 tm. 743-50 ura. 743*5s mm.	— 2 6" C 0 2° C — 2 8' C	brezv. brezv. brezv.	megla megla megla	0 00 ma.
Srednja temperatura — 1'7°, za 27° pod normalom.
dne* 4. decembra t. 1.
Izvirno TulcgratiČnu poročilo.)
Papirna renta..........82 tfld. 30 kr.
Srebrna renta..........
Zlata renta...........
5°/0 marčna renta .........
Akcije narodne bauku.......
Kreditne akcije   .... ....
London   .... . .....
Srebro....... ...
Napol. ........
0, kr. cekini ......
Nemške marke    .... ....
4°/0 državne srečke iz I. 18f>4 MO gld Državne srećke iz 1   IHtf-l 100 gld
Ogrska zlata renta 4°/0......
„     papirna renta fi°/0 . .
5*/t Štajersku zemljišč odvez oblig . Dunava reg srečke 5°/„ 100 gld
Zemlj. obč avBtr. 4'v „ zlati zast listi . Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior  oblig Ferdinandove sov. železnico
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfove srečke..... 10 „
Za sv. Miklavža
priporoča
GUSTAV TREO,
■»rešimov trg v IJubljaiii,
trgovina s špecerijskim, materijalnim in barvenim blagom
in
velika zaloga divjačine,
miiogovrMtiia
cena in lepa darila.
Sveži zatjci in srne so zmirom pripravljeni. "*^Wf (722)
82	gld. 30	
82	n	80
108	n	80
99	n	90
874		—
		8C
125	-	65
9		98'/,
5	n	97
61	v	75
128	if	—
169		40
y7		95
89		90
104	n	_
118	m	50
12f>	■	20
115	r	50
JOt	n	50
179		50
18	r.	—
K i
0
Za zimsko ztoljenje!
Nova napolnitev
medicinalnega
i
l
A w
S
\ \
s \ \ s
Pristno In jako zdravilno. 1 steklenici 00 kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodaja (674- 4j
LEKARNA TRNKOCZY
zraven rotovža -v IjjvlTolja.nl.
at Ar Ar dr Ar aw m ^w ^w ^ ^ik^^«
Čiščenje in zboljšanje vina.
Najgotovejte, najhitrejše in najcenejšo sredstvo za oličenje in zboljšanje vina in popravljanje bolnega vina je
prava francoska galerta
tvrdke COIGNET &C.y Parizu, Lvoeu, Marseillo.
To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
A. IIA IC I JIA\\ v IJilIHJaiii,
pisarna V Tavčar-Jovi palači. (587—18)
Sff AYALA & Ca
<<iltfc.ni. ».lofcM j I.|ublj*nl pri
Vantrauranaln       g. petek lahsniu...
Marij in celjske kapljice za želodec,
nepresežuo izvrstno zdravilo Bopei vse bo-lo/.ni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno ln slez, zoper zlatenico, gnjns in bljuvanje, d* glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), /.oper krč v želodci, preoblozenje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vra-niol, Jetrah in zoper zlato
žilo.
Glavna /,Hli>(rn: Lokar C. Hrii«lj. Kreuisier, Moravsko, .ledna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane 0SF~ :t.5 kr. ~fft*J IPreLTre  ima  oo.m.c:  V Ljubljani: lekarna Oabriel   Piccoli,  na  Duniijskej   cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnoveiu trgu. V N o v e ui mestu:  lekarna  Dom. Kizzoli, lekarna Josip R e r g m a n n. V P o s t o j n i: Anton L e b a n. V (to-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekiirna Michaol Guglielino.   V Ceiji: le!.ar J. E npf crs c h m i e d. V K r a ti j: lekar 1) r B g. Ša v n i k. V Kamniku:  lekar J o s i p  Močnik.   V Radovljici:  lekar Av Roblek.   V Sežani:  lekar Ph. Ritscbel.   V 0 eno ml ji: lekar Ivan Blažek. V Škofje j Loki: lekar Karol F;-, biani.   V Reki: lekar An t. M iz zau.
&*F~ Svaritev! Ker se v zadnjem času nad izdelek poBiiemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje siimo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kap-ljiee za želodec morajo imeti v sklcniuo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dosral — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, ua navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljsko matere božje, mora biti poletf te podobe liti sneno sedmi »k o spravljeno varNtveuo zuttmeiiJe in zavoj mora biti zapečaten z našim * »i-.si venim /niuin-iilem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki očni aj o teb znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Prodajalci. (90—43)
Umrli so v .LjiiB>lj  .n i
30. novembra: Jovana Mu-zlovič, hišnega posestnika hči, 8 dni, Hradeckega vas št, lb, za božjastjo.
1. decembra: Janez Bifiof. kavarnarjev sin, 5 let, Brog 6t. 11, za davico.
2. decambra: Janez Babic, posestnik, 38 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. — Ivana Lu-kaniČ, uradnikova vdova, 80 let, Mestni trg Št. 24, za oslabijo njena.
3. decembra: Marija Kri-sper, zasebnica, 59 let, Mestni trg št. 19, za rakom na prsih.
V deželnej bolnici:
30. novembra: Angela Oa-mernik. delavčeva hči, 2 dni, za botjastjp* — Fran Cepuder, delavec, 54 let, za pljučnim emfizeuiom.
1. decembra: Fran Berčič, delavec, 43 let, za spridenjem jeter. — Marija Trontel, gostija, 06 let, za rakom v želodci.
se da posestvo v najem.
Podpisani krajni sovet in oskrbnlštvo k raj nega premoženja kupila etn Bortolu Tomšiča posestvo na Rakeku in bodeta dala
v ponedeljek 28. decembra t. I. ob 10. uri dopoludne
sledeče predmete posebe ali vkupe PO družbi za več let v najem.
1. Pritlični prostori liiše št. 63, obstoječi iz prostornega stanovanja, velike kleti, prodnjuluice za mešano blago in velikega preilvežja.
2. V bližini  nahajajoči se hlev z velikim predhlevjem in pred ognjem varnim, solidnim uiagaciiiom.
3. Obširni prostor za les, na katerem je sezidana z opeko krita šupa, katera je nalašč za skladu njo lesa zgrajena.
4. Takoj zraven velik travnik z dobro košnjo, ki se pa lahko porabi za skladanje lesa ali pa v druge namene.
Nadalje je omeniti, da ima to posestvo izvrstno pitno vodo ter jako ugodno leži ob okrajni cesti Rukek-Cerkniea ter je pred njim vsak četrtek tržni dan za les.
Vse od 1 do 4 imenovane prostore in zemljišča lahko se prevzame v porabo 1. aprila 1«86. (704—2)
Krujiii šolski sovet in oskrlmištvo krajnega premoženja,
dne 24. novembra 1885. i ran ¥^nvri<\ liovro Š«l»eiiiLar.
J-tdatc.li in odgovorni urednik: Ivan Žele/nikar.
Lastnina in tisk „Norodue T'skarDe".