26. storilka.. Maribor, da« 27. junija 1918. List ljudstvu v pouk in zabavo. SE. letnik. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, pol leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K Kdor hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospod ................................... liri 1C fuatt H aKu/i 1A lici Krof nACutina ni rr\ ahi' n n D/\<» n m r» m i 1 i r- < • 1 A I T__J__!!l______21. _ ___i v društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 vin. una za Nemajo s k, za aruge izvenavstrijske dežele 8 it dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega »čajo. — Upravništvo' Koroška cesta štev. 5, sprejem« _ Gospodarja" v Mariboru. — List se Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo, naročnino, inserate in reklamacije Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primere« popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Seidlerjev padec. Mrtvaški zvon je zazvonil Seidlerju in njegovemu ministrovanju. Kot zvonivci ¡so nastopili Poljaki, ki so v klubovi seji na Dunaju v soboto, dne 22. junija, v ostrem sklepu Seidlerju odpovedali zaupanje ter zahtevali vlado, ki uživa neogibno jx>trebno zaupanje ljudstva. V nedeljo, 23. junija, se je zbral ministrski pvet, ki je sklenil odstop celega ministrstva. Od 23. jiunija 1917 do 23. junija 1918: to je doba Seidlerjevega vladanja* Vladal je torej ravno eno leto. Ce se njegovo ministrovanje sploh sme imenovati vladanj«. K vladanju namreč spada dvojno: jasna načela in krepka volja. Seidlerju pa je manjkalo o-boje. Glavna in temeljna napaka Seidlerjeva je bila, da nikdar n5 imel 'avstrijskega političnega programa. Kmalu po nastopu svojega vladanja je sicer v smislu prestolnega. govora izjavil, da bo oskrbel narodno avtonomijo (samoupravo) za vse avstrijsko narode ter tako udejstvil v upravi načelo enakopravnosti in enakovrednosti vseh narodov. Pa je bila samo prazna in puhla obljuba. Se.dler se ni ganil niti zmezil, da bi izpolnil svojo belsedo,. Manjkalo mu jo yolje zato. Iz avstrijskega toka je popolnoma zaplaval v nemški tok. Pravzaprav ni sam zaplaval, ker je zato bil preslab, marveč potegniti se je dal od nemških poslancev. Značilno je, cia si je Seidler med nemškimi poslanci izbral za svoje zaupnike in prijateljske svetovalce ne med tistimi, ki se vsaj kažejo nekoliko bolj umerjene, med krščanskimi socialoi in drugimi izkušenimi politiki na nemški strani, marveč med vse-nemci in nemškimi radikalci, Ker se je zbal vsenem-ških kričačev, ki so na svojih Volkstagih divjali zoper vlado in državo ter kričavo razglašali: Ali nemška Avstrija ali pa nobena ■Tako j» začel pritiskati Cehe in Jugoslova- ne. Pritiskanje samozavestnih, omikanih narodov pa ne more trajati dolgo. Krivica no more roditi dobrih sadov. Odkar se je Seidler udal vsenemškim ovojim prijateljem ter je zaprl duri dunajskega parlamenta, ga je zasledovala nesreča. Karkoli je vzel v roke. vse se mu je ponesrečilo. Pogajanja s Poljaki in Ukrajinca niso imela povoljnega, uspeha, ki ga je nameraval Seidler, da bi namreč za dalje časa u-trdila in zavarovala njego\o nemško vladanje. Njegova prehranjevalna jjolitika, ki je prišla tako daleč, da se je morala tudi na Dunaju mera kruha in moke zmanjšati na pol, je dovedla do nevolje in velikega razburjenja med delavci. iTako je usoda Seidlerju bila za petami. Zapreti je hotel za dalje čaisa avstrijski parlament in se udomačiti v samovlastni u-logi grofa Stiirgkha, pa so mu slovanske stranke — pred nosom zaprle uhod v parlament. Prepovedan u-hod sedaj ne velja več za ljudske zastopnike, marveč za Seidlerja in njegovo ministrstvo. Kaj bo sedaj? V hipu, ko to pišemo, ne moremo nič določnega jjovedati. Cesar Karel je na Seidlerje-vo ostavko odgovoril s pismom, v katerem povdarja važnost parlamentarne rešitve javnih zadev ter si pridržuje končno odločitev o Seidlerjevi prošnji za odpust. Prihodnji dnevi, v katerih se bo cesar posvetoval z voditelji raznih ¿trank, bodo prinesli pojas-njenje. V vsakem slučaju pa je eno leto ©eidlerjeve-ga ministrovanja jasni in glasni dokaz, da se proti Slovanom v Avstriji vladati ne more. Jugoslovani, proti katerim je Seidler /strajamo pri svojih narodnih zahtevah napram vsaki vladi, naj se imenuje tako ali tako. Seidler ]e šel, šli bodo tudi drugi naši protivniki. narod pa in njegova sveta stvar ostane. Vojo; mir? Naša ofenziva na italijanski fronti žal ni prinesla tistega uspeha, kot ga je pričakoval naš generalni štab in naša javnost. Boroovič je prve dni sicer ob Pijavi prišel za nekaj kilometrov naprej, rav-notako tudi v ozemlju gore Montello (južno od Feltre). A na asiaški planoti in na južnotirolskem delu bojišča (Hotzendorfova skupina) smo naleteli na velik sovražni odpor. Dne 20. junija se je začela italijanska ofenziva z veliko silo. Polegtega pa nam neljubo na- gaja Še narastla Pijava. Vojaške čete onstran Pijav» ne morejo dobiti radi skrajno slabega vremena zado-siuo živil in vojnega gradiva preko reke. Vsledtega tudi ne moremo dalje naprej proti Benetkam in po b&-nečanski ravani. Sicer pa smo lahko potolaženi: Naši vojskovodje, nad katerimi ima baje sedaj Hinden burg glavno poveljstvo, upajo na ugoden potek bitke na Italijanskem. — Na Francoskem je jjoložaj neiz-premenjen. Do odločilne bitke še ni prišlo in tudi Se meuda ne bo tako kmalu. O miru se sedaj malo govori. Saj tudi nemšku-tarji, ki so nedavno romali na Dunaj, iz svoje OiO-venke ljubezni do matere Germanije niso maraii ziniti ne besede o miru. Na Angleškem govorijo okora* vsak dani vodilni državniki odločno proti Nemčiji. Jedro teh govorov je: Mir je mogoč samo tedaj, če bi Nemčija za vselei opustila svoje Častihlepne naklepe o gospodstvu nad celim svetom. Vsem narodom se mora dati enakopravnost in pravico samoodločbe, t. j. na bi sami odločevati, h l ateri državi naj pri. adar jo in kako si naj uredijo svoje gospodstvo. Angleški minister Balfour e te dni j/javil, da si vsi ž^uno čaafne^a mirj. Ker pa Nemčija noče sporazumnega miru, se bo mogel časten mir doseči samo z vo oranjem do konca. Po Bahourjevem mnenju je nemški narod povzročil toliko gorja na svetu, kolikor noten drug narod. £ - i „ .. Prostovoljna oddaja žita* Mariborsko okrajno glavarstvo je izdelalo nar 6rt prostovoljne oddaje žita. Odpadla bi nai rekvizi-» eija. Splošno je ta načrt bil ¡sprejet med kmetskim prebivalstvom sicer z veseljem, a vendar z oojaznijo. da bo menda vendar po prostovoljni oddaji prišlo pozneje do rekvizicije, Pretekli petek se je okrajni gospodarski svet mariborskega okrajnega glavarstva soglasno izjavil za prostovoljno oddajo žita letine 19J8. a zahteval je od vodje okrajnega glavarstva tudi jamstvta, da se v slučaju prostovoljne oddaje — in če spravi okraj določeno količino zrnja skupaj —, res ne bo rekviriralo. Vodja g. dr. Kramer je izja- Iti 1' £i A: v _ Kako sva z Zefom iz Benečije vino nosila. Piše: Crnihovski. V Mezopotamiji (ozemlje med rekama Idrija in Bača) na Tolminskem je pošlo vino. V veliki zadregi je bil gospod župnik, ker ni bilo dobiti vina. Pač je Mezopotamija bogata na žganju, tudi sadjevca ima mnogo, a vina, posebno še naravnega vina, kakorš-no se rabi za sv. maše, ne dobiš. Ako ga naročiš iz drugih krajev, pretečejo meseci, predno ga prejmeš. Nevarnost je bila, da ostanemo brez sv. maš. Na Razglašenje Gospodovo popoldne jx» blagoslovu smo premišljevali, kako bi dobili vino za sv. maše. Kar se spomnim Benečije ter svojih tamkajšnjih znancev, p "i katerih dobim dobro, naravno vino. Takoj sem sklenil kar drugi dan odriniti na Beneško. Ko sem razodel sosedom ta svoj sklep, so se vsi razveselili, Sosed oče Miha mi je prinesel veliko pleteno steklenico, ali, kakor pravimo, flaškon. Fant Žel se je ponudil, da pojde z menoj, celo koš, primeren steklenici, je prinesel. Drueo jutro že na vse zgodaj ob štirih sva odrinila iz Mezopotamije. Ko se je zdanilo, sva bila že v razbitem Ciginju. Da bote razumeli Žefovo obnašanje, moram povedati, da je Zef blaga duša, sama do-bričina, le včasih ima svoje muhe, zato so ga tudi odpustili od vojakov. Solze so se mu utrle po licu, ko je gledal zapuščen in razdejan Ciginj (226 m). Iz Ciginja sva krenila na desno po stezi po Dolu proti Ježi. Nad Volčami se nam je odprl krasen razgled na volčansko in tolminsko ravan ter na bistro Sočo, ki se vije kakor srebrni pas med sv. Danijelom in sv. Urhom, kjer počivajo trupla Volčanov in iTolmincev. Zef je vsled te lepote tako glasno zaukal, da se je razlegalo čez volčanskio in tolminsko ravan tja do Mažarevca nad Dantejevo jamo, do proslule na Ko-biunku nahajajoče se, od cerkvene oblasti proklete čerkvice*. v kateri sedaj tamkajšnje dobro in pokorno ljudstvo brani frodl** za svoje ovce in koze. Tam za Kobiljino glavo je solnce ravnokar izšlo. Nepopisljivo krasno je izgledal Mali Pariz, t. j. trg Tolmin, krona naših gor, ki ga pa je zemljelaČni Lah zelo, zelo okrempljal. Pogled na raznobarvno, v jutranjem solncu lesketajočo se Sočo jfe Žefa tako navdušil, da je zapel^z^ino^p^Ma^ ^ ^^, irfirirfflfff Tja gori ob Soči se bodem podal, najlepšo SoČanko si bodem izbral. Ko sva se naužila te jutranje planinske lepote, sva šla po Dolu navzgor. Steza se je spremenila v kolovoz. Pri vsakem .koraku sva zapazila kaj novega. Strelski jarki, na desno in levo barake, vodovodi in vodnjaki s krasnimi podobami in letnicami, velikanske zaloge vojnega materijala. Žel se ni mogel naču-diti, večkrat je obstal, kakor okamenel, tako da sem ga moral opetovano s palico drezati pod rebra, da (ga spravim naprej. Ko sva dospela na Ježo (929 m), je skočil v strelski jarek, sedel ter začel tesati jabolka, ki jih ie imel s seboj. * Leta 1892 se je baje — tako se je bilo razneslo — prikazala neki deklici blizu Mažarevca Mati božja. Ljudstvo je vrelo od vseh strani na Kobiunk. Kmalu se je bilo nabralo precej denarja, tako da je kar čez noč zrastla cerkvica. Cerkvena oblast pa. je pod strogimi cerkvenimi kaenimi prepovedala to „božjo pot." ** Snogi listnatih vej, ki so po zimi prav dobra krma za ovc« in koze. Pustimo sedaj Žefa.. Omeniti moram, da sem obiskal svetovnoznai* iežo tri tedne po 12,. ofenzivi, Iz Ciginja (296 m) sem Šel po stezi pod skalo do Jesen-jaka (655 m), ki se nahaja v razvalinah. Od tam pelje široka gladka cesta doVogrinkov, Tu sem srečal osebo, ki je prišla iz Srednjega. Povedala mi je, da je Srednje uničeno. Cerkev sicer še stoji, a je vsa preluknjana, farovž popolnoma razdejan, o nekaterih hišah ni sledu več, tako n. pr. je veliko poslopje Si-rokarjevo dobesedno izginilo. Vsled 4—6 m široke, od Lahov med vojsko napravljene ceste, ki se vije po Kolovratu čez Ježo mimo Vogrinka skozi Pušno, Srednje, Kambreško in dalje, je mnogo polja, travnikov in njiv popolnoma uničenih. Vogrinki so tudi več ali manj razdejani. Cesta, po kateri sem Šel mimo Vog-rinkov na Ježo, je bila tako gladka, kakor n. pr. v Gorici od Katerinja do pokopališča. Na tej cesti je bilo veliko tovornih avtomobilov, naloženih z raznim blagom, vrhutega pa mnogo 12 m dolgih novih italijanskih topov, katerih žrela so bila obrnjena proti Mezopotamiji. Na desni strani ceste zelo dolge, kakor kleti obokane kaverne. Izmed hiš v smeri proti Ježi je ostala samo Potokarjeva nedotaknjena in to radi srečne lege pod hribom, vse druge hiše so uničene, pri Kuščerjih je ostalo samo korito, Lukač je v razvalinah. Na levi strani pod Vogrinki je vojaško pokopališče z nagrobnimi lepimi spomeniki, grobovi o-krašeni s cvetlicami, ki so takrat v novembru bujno cvetele. Po položni gladki cesti sem v poldrugi uri dospel na Ježo (929 m), odkoder sem užival krasen razgled na Banjško planoto, Mezopotamijo, Porezen, Crnoprst, Bogatin, Mrzli vrh in Krn itd. Tupatam so še ležali mrliči in crknjeni konji, duh neprijeten. — Malo pod Ježo na poti v Volče sem videl na nosilnl-cah mrtvega vojaka. Dasiravno je bil že čez tri tedne. vendar je izgledal, kakor da bi bil umrl šele — pred par urami. Glavo je imel povito v belo obvezo, poteze na obrazu mirne kakor da bi sladko spaval. fp. ■ vil. da se v občinah, katere bodo res oddale določeno količino žita, ne bo rebviriralo in bodo te občine uživale še več drugih ugodnosti. Prostovoljna oddaja se bo organizirala sledeče: Okraj mora oddati 120 vagonov krušnega žita (pšenica, rž, ječmen in koruza) in 80 vagonov drugega žita in stročnic (fižol, oves, ajda, proso). Okrajno glavarstvo je z ozirom na uspehe rekvizicije v letu 1916 in 1917 preračunalo, koliko pride na posamezne občine. Cel okraj je razdeljen na 18 okrožnih skupin, kjer se sedaj vršijo sestanki županov, članov občinskih odborov in setvenih komisij ter zastopnikov oblasti. Na teh sestankih se razpravlja o dobrih In o slabih straneh prostovoljne oddaje. Glavna reč je , da se bodo občine zavezale oddati predpisano množino in da bodo to množino tudi primerno in pravično razdelile na poisamezne občane. Zupan in njegovi ] o-možni odbori morajo sestaviti natančen seznam, koliko mora oddati vsak posameznik. Ta seznam se bo moral javno razpoložiti v občini, da ga bo lahko sleherni pregledal, če ni kdo preveč in nekateri premalo obremenjen. Ce boš videl, da je tebi župan zapisal preveč, kakemu drugemu občanu pa, ki bi ložje dal več, pa manj, imaš pravico, zahtevati, da se seznam primerno popravi. Oblast obljublja, da bo šla kmetovalcem in občinam, ki bodo prostovoljno oddali, kar jim je predpisano, na razne načine na roko. Ena teh ugod' osti bi bilo dovoljenje, ,da se ne uvedejo stroga določila zoper domače mline ali žrml.;e. Poslanec Pišek je v seji odločno zahteval v imenu kmetskega prebivalstva, da naj oblast dovoli po prostovoljni oddaji prosti promet a preostanki in sicer brez mlinskih kart. Zahteval je tudi, naj se pri posestnikih, ki bodo, prostovoljno oddali predpisaino množino žita, pustijo žrm-]je proste. Izšla je namreč vladna odredba, ki določa, da ima politična oblast pravico zaseči vse žrmlje in zapečatiti vse manjše mline. Dr. Kramer je obljubil, da bo te želje kmetskih zastopnikov upošteval. Kako se bo žito oddajalo, se še bo natanko določilo. Ker so nage zaloge po vsej državi že popolnoma izčrpane in bomo s starim žitom in moko izhajali samo še teden dni, bo oblast zahtevala oddajo dela žita takoj po žetvi in mlatvi, ostalo pa jeseni. Na iredloa urednika Zebota. naj politična oblast stori takoj potrebne in nujne korake, da. se kmetovalci, njih sinovi, hlapci, viniČarji, dninarji in drugi, ki so doma potrebni, takoj pošljejo na večtedenški dopust. da bodo opravili žetev in mlatvo. Dr. Kramer ¡0 obljubil, da bo okrajno glavarstvo take prošnje za dopuste smatralo kot nujne in jih bo takoj poslalo k pristojnemu vo aškemu poveljstvu. Dr. Kramer je tudi obljubil, da bodo posestniki, ki prostovoljno oddajo žito, imeli prvi pravico do koni. vozov in drugih vojaških predmetov. Dajala s'e ho tudi nagrada v sladkorju in sicer za vsakih 100 kg oddanega žita 2 kg sladkorja. Do dne 15",. julija , elja Še tudi višja cena za žito. Odločno je izjavil u-radni vodja, da se bodo vremenske uime: slana, po-vodnji. vihar, toča itd!., upoštevale pri oddaji žita. O zfldevi še bomo poročali. Za danes povdar-jamo same, da naj tudi v drugih okrajih zahtevajo kmetje prostovoljno oddajo. Rekvizicij je že itak vsakdo do grla sit. Rekvizicij a živine. (G 1 a vi n i predpisi o oddaji in n a b a v i.j Pisarni Slovenske Kmetske Zveze, oziroma Poslovalnici slovenskih spodnještajerskih poslancev, prihaja dan za dnevom ne^tevilno pritožb o rekviziti živine. Ker pisarna ne more vsakemu posebej obširno odgovarjati, podamo tu glavne predpise o načinu oddaje in nabave živine. C. kr. namestništvo, oziroma z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 14, 5. 1918, št. L. B« I-D-2711-£. ustanovljen urad za. promet z živino in mesom, mora vsak meseo ugotoviti, koliko živine bo morala dežela dati prihodnji meseo. Pri tem mora ta u-rad poizvedeti, koliko bodo potrebovale garnizije v deželi, koliko civilno prebivalstvo in k temu prišteti za armado in mesta izven dežele predpisano kvoto. Za mesec junij je n. pr. predpisano za štajersko deželo 22.500 «lav govedi. Odi tega dobe garnizije v deželi 7145 iglav, armada na bojišču 4000, mesto Dunaj 2000 in civilno prebivalstvo 9355 glav. Uradu za promet z živino in mesom c. kr. namestništva stoji ob strani deželna komisija za ureditev prometa z živino. Ta komisija je posredovalen organ omenjenega urada in je sestavljena iz zastopnikov vojaške oblasti, večjih mest, zastopnikov porai> lialcev in živinorejcev ter raznih veščakov. Urad za promet z živino in mesom c. kr. namestništva razdeli potem, ko je dognal, koliko živine mora dobaviti cela dežela, to število na posamezne politične okraje. V mesecu juniju mora oddati slov. del Štajerske: Celje 1150 glav, Konjice 885 glav, Li-pnica 1655 glav, Ljutomer 525 glav, Maribor 1450 glav, Ptuj 1420 glav, Mozirje 200 glav, Radgona 795 glav, Brežice 690 glav in Slovenski Gradec 880 glav goveje živine. Okrajno glavarstvo mora potem, ko je dobilo načrt za pokritje potrebščine za deželo, razdeliti za okraj predpisano Število na posamezne občine. Pri tej razdelitvi mora služiti kot podlaga operat o Štetju živine, a ozirati se mora na pleme, kmetijsko vprego in preskrbo z mlekom. Predpis o dobavi živine pošlje glajvarstvo županom, ki morajo predpisano število razdeliti na posamezne posestnike v občini. Zupani se morajo pri tem posluževati izkaza o štetju živine, ki se nahaja pri županstvu in imeti pred očmi, da so uradno odgovorni za pravično razdelitev. Pri oddaji se morajo upoštevati posestniki po njih gospodarskih razmerah, z ozirom na rejo in stanje živine, pri upoštevanju dosedanjih nabav, tako, da je vsaka predanosti ali oškodtovanje \ osameznika izključena. Pri izbiranju klavne živine se treba po možnosti ozirati na želje lastnika živine. Pred vsem se mora vzeti prostovoljno ponujeno živdno, potein bolje rejene, težje komade, tako da se morejo lažji in mršavi nomadi, ki se lahko še zredijo in postanejo težji, porabiti pozneje. Ravnotako naj se gOveda, ki se še rabi, o za vprego ali užitekz, prihranijo za pozneje. Predvsem naj se jemlje bolje rejena živina, ki je sposobnejša za klanje in daje malo mleka, potem vse nemlečne krave in krave, ki niso breje, jalove junice in težja mlada živina. Hlevi z večjim Številom živine naj se pritegnejo razmeroma bolj nego oni z manjšim številom. 27. juaij«. 1918« A. Prizanašati s« mora: a) izv)anredno kvalificirainim čredni» živalim (Herdbuchtiere, ki so vpisane v takozvanem Herdbu-enu, do katerega imajo pravico gotove graJščineX v kolikor so se vpisale v knjigo črednih živali po uradnih strokovnih komisijah ali na podlagi revizijska ugotovitve organov urada za promet z živino in mesom) ; b) vse vidno breje živali;' o) vsi licenoirani, za pleme neobhodno potreb->i biki (za 60 krav en bik) in za vsakega teh biko? en i ik <;?z eno leu) in en bik pod enim A> m kjI na-do:t.o..;»ia; d) za gospodarstvo neobhodno potrebne vprež-ne živali. B. Po možnosti se mora štedili: a) mala gospodarstva!z največ dvema kravama; b) vprežne živali, v kolikor se res Gabijo v gospodarstvu ; o") plemenski biki s posebno plemensko vrednost 10: d) dobre krave-mlekarice, ki dajajo vsaj 4 litre mleka Qa dan. Pri razdeljevanju se mora imeti pred očmi, cia se mora predpisano število živine na vsak način s-praviti vkup. Ako bi, ozirajoč se na gornja vodilna načela, ne bilo mogoče spraviti vkup predpisanega števila brez živine, ki bi se jej moralo prizanašati, se morajo in sicer v nasprotnem redu, vzeti tudi živali, ki bi se jim moralo sicer prizanašati, torej pred vsem krave, ki dajejo poprečno več nego štiri litre mleka-na dan, potem plemenski biki itd. V „Pouku o nabavi klavne živine" c. kr. namestništva v Gradcu je rečeno med drugim: Prizanašati se mora v prvi vrsti plemenski in \ drugi vrsti živini z užitkam (mlečne krave, delavna žival). Izmed krav se imajo vzeti one živali, ki dajejo najmanj mleka, so najmanj breje, dajejo najmanj u-žitka in so najslabše vraščene. Vprežni voli naj se puste tedaj, ko v dotičnem gospodarstvu res ni nikogar, ki bi znal naučiti voziti krave ali če sploh ni za vprego primerne živine. Kjer so 2I/2letni voli, konji ali vprežne krave, ali so lahko nabavijo, naj se vzamejo čez 2%letni voli. Za kmetijo z vsaj 20 oralov obdelanega polja v ravnini in s U5 orali v hribih se ima po možnosti pustiti v-saj en par volov. V splošnem Ima veljati pravilo, da se mora vzeti vol in pustiti krava. Nakupovalec je tudi dolžen, da pri nabavi pomaga z izmenjavo živali za užitek. Ako bi en posestnik moral oddati eno žival za pleme ali užitek, palma drugi nadšteviliio klavno živino, pri krV; nakupovalec izmeno govedi za užitek proti klavni živini. Na to se mora posebno paziti v malem posestvu, kjer bi posestniku ene ali malo krav, ako je ena žival s-posobna za klanje, bilo težko, da bi dobil za nadomestilo primerno kravo z užitkom. Pri nabavljanju naj se kočarju in malemu kmetu, lri ima večinoma le boijše krave-mlekarice za samooskrbo, po možnosti prizanaša. Vzbujal .je mojo pozornost posebno zato, ker je bil še nedotaknjen, iveri tem ko so bili vsi drugi mrtveci že več ali ma. ij objetieni od miši ali drugega mrčestja-V Kamenci (349 m) cele vasi barak, pokopališča, ka-pela, v k; ero so Lahi iz Volč prenesli prižnico. Bilo je že mračno, ko sem prišel v Volče (193 m)< ki so nudile tužno sliko. Železno ogrodje zvoni-kovo je viselo kakor kaka cunja, hiše v razvalinah, farovž na dolenji strani nad kletjo je imel velikansko odprtino, glavni vhod zasut, iz pisarne, v kateri so vojaki kuhali, so bila vrata, oziroma odprtina na gorenji stra O vodnjaku pred farovžem nobenega sledu. Cez Ko-.aršče (206 m), ki je med vsemi vasmi še najbolj r ejano. da skoro kamen na kamnu ni več ostal, ' e vrnil pro i domu. „Pač mnog je ljut vihar div 1 ;o poljih naše domovine." Vrn ¡ia se sedaj k Zefu, ki je na Ježi v strelskem jarku tesal jabolka. Zaklical sem: „Žef, tam je prepih, tudi bi znal si nalezti kako golazen." Kakor bi trenil je skočil ter bil naenkrat- pri meni na cesti, krepko udaril s svojo palico ob trdo oesto ter kora-kal korajžno poleg mene. Kmalu sva prišla do nemške straže, Žef se je s košom na hrbtu, s palico ob levi nogi postavil po vojaško v pozo ter z desnico podajal vojaku legitimacijo, rekoč: „Melde gehorSamst (javim pokorno)". Smehljajoč se je vrnil vojak nama legitimaciji, nakar sva odkorakala, Cez par trenotkov te Žel izpregovoril: „Tako se mora nastopati, potem se nI bati nobenih sitnosti od ¡strani straže." Se nekaj korakov mimo dolgih barak, nato sva krenila s ceste po stezi navzdol in pred seboj sva imela skoro vse slovensko Benečijo, hribi in doline in zopet hribi. nato furlanlska ravan, slednjič morje. Žel se je kar ustavil. Zopet sem pa moral dregniti. Prestopila sva državno mejo ter šla po strmini navzdol v vas Kraj (806 m), kjer sva stopila zopet na gladko cesto, po kateri sva korakala skozi vas Trin-ki. Šla skozi Dolenjo Drenkijo ter prišla v vas Kras. Na hribčeku pri Devici Mariji (751 m) je v zvoniku odbila ura enajst. Na Krasu sem s« oglasil pri sta- rem znancu, kateri se je mojega obiska zelo razveselil- Oba naju je povabil h kosilu. Pri mizi je Zel še marsikatero povedal in se tako obnašal, da sem postal rdeč kot Kuhan rak, četudi nekateri pravijo, da nimam kaplje krvi. Po kosilu sva šla čez Ovčje brdo (648 m), Tru-šnje (003 m), (po mojem mnenju bi se pravilno mora-iO glasiti Tršje, kar izvajam od besede trs), potem navzuol skozi Zverinac (363 m) h Klodičem (248 m). Znanec, pri katerem sem se oglasil, me je napotil v Oblico, kjer dobim izvrstno naravno vino. Tudi mi jj ¡e opisal stezo, da v gozdu ne zajdem. Krenila sva po novo začetem, a ne dovršenem mostu čez močarj potok Kožica, nato po ozki brvi čez p otoček Potok do vznožja hriba, po katerem sva potem po kostanjevem gozdu in travnikih lazila proti vrhu. Poči vrhom sva dobila gručo ljudi, moških in žensk, ki so počivali •?ri svojih bremenih, Eden izmed moških me je po-i rosil tobaka, a mu nisem mogel postreči. „Hudo je zp nas kadilce", je rekel, „a še hujše je za naše šnofavke, katere so ga v mirnih Časih pošnofale »o en mernik vsak dan." Žef, ki je dosedaj molčal ia poslušal, se je oglasil: .,Pač ste imeli čedno kosilo i n ¿edno večerjo," Ogorčena je stopila pred njega ena izmed žensk ter rekla: „Ti, to je. razžaljenje, kaj takega nam dosedaj se nihče ni očital." Obrnil sem se proti Želu, rekoč: „Žef, tiho bodi in ne žali, ali no vidiš, kako čedne in snažne so ženske, drugače kot ? ii nas Katra s svojo narodno nošo.." Skesano je odgovoril Žef: „Sa* se ne bi bil tako izrazil, ako bi ne bil ta mož rekel, da ga pošnofajo vsak dan po mernik." Nato se je obrnil proti ženskam ter uljudne re-dol: „Oprostite, gospodične, saj vas nisem misni žaliti." Ko je bila ta zadeva v splošno zadovoljnost ." tem poravnana, so naju vprašali, kaj iščeva. Odgovoril sem: „Vino za sv. maše." ..Potem pa poj d't a / in"" ', so se oglasili, „v naši vasi bota dobila izvrstno vino0 Dvignili sh o se ter Šli drug za d ngim po stezi proti .vrhu (600 m), nato krenili na levo po kolovozu navzdol. V četrt uri smo priSli v vas Obli- j ca (548 m), ki je kakor kako gnezdo naslonjena na j pnbose strmega hriba. Poslovivši se od družbe, stopila sva v hiio ne-j ktga premožnega kmeta, na katerega sem bil že poprej opozorjen. Prijazno naju je sprejela gospodin.;a i ; j ko sva razodela namen najinega prihoda, nvaji: društvo Kres 50; po 10 K: Žnidar J., h o Alojzij, Belak Neža, dr. Fr. Bratina, po 5 K: Korpar Reza, Zorko Reza, Ka-pler Sldonija, MarlnŠek Marij«, po 3 K: Avguštin Alojzij, Fabjan Augustin, Perko Lojza, po 2 K: Vera JavŠovec, Križan Heža, Dremelj Kristina., Grgo-urifl Uršika. Kolar Marica, Kokol Ferdo, Mungerle Fran, Za^a.šek Micka, duhovnik M. Ljubša 8.32, neimenovan 6, Fluher Micka 1,68 in razni člani in sicer 16 po 1 K; pri Sv. Tomažu pri Ormožu nabrala MeŠko Marica iz Lahoneo 24 K 40 v, kateri znesek so darovali: ¡.o 3 K: Zadravec Ana, liajh Marija,' po 2 K: Janžekovič Jula, Zadravec Marija, Lah M., FintariČ Marica, po 1 K: Marin Antonija, Meško M., Stih Pavlina, {Stali Tilika, Stih Kristina, Pintarič i Marija, Nidorler Miha, Brumen Karel, FilipiČ Jjoze- J fa, Kosi Mar^a in Franc Ritonja 40 v; DeKiiška Z. ^ Sevnica ob Savi je nabrala K 67.24, katere so daro- \ vali: Zorko Martin 10, Dekliška Zveza 7.24, po 2 K: Repar Janez, Tihole Andrej, MoČivnik Marija, Ko- ] lander Jožef, Klenovšek Ana, Žveglič Marija, Seni- * ca Joz., Sinkovič Liza, Sinkorvrič Majrijja, Salamon , I Kolander Marija, Rampre Franc 20; Barbič Mihael, j vojni kurat, vojna bolnica 707, vojna pošta 485, 100; ) vciščani iz Starešine pri Cirkovcah 20; nepoznan 2; } Lešnik Blaž v TrniČali pri Račah 2; jKotnik Ilvan, f Sv. Anton v Slov. gor., 54; Marijina družba v No-vicerkvi 244; Deželak Matevž, Lože ; ri Sv. Miklav-žu-Laško, ; DvorŠaki Blaž, župnik, Sv. Primož, 30; tri sestre Kegl-Sovjak-Sv- Jurij ob Sčavnici 1.0 K; po 2 K: Janžek Florijan, Kump Marija, Cuš Ana , vsi iz Sovjaka; iz Cadrama: Trdin Jožef 10, Makov-šek Neža 5, MarguČ Franc 5; Prleki 87. pešpolka, 38. marš-stotnije, doma od Sv. Jurija ob Sčavnici in sicer: Ploj Anton 2, Novak Jakob 2, Doki Ciril 2, lieclah Franc 1, Liber Jožef 1; Tajek Jakob, 1000; Na H a j d i n i so darovali skupno 732 K in. sicer na Gornji in Spodnji Hajdini: Neimenovan 200 K, Mel-hior Zorko 200, Lešnik Marija 8f, Hostnik Marija 2, Sardinšek Frančiška 2; po 1 K: Sever Martin. Lon-čarič Tončka, Ma hen Marija, Pak Roza, Kampl Janez, OniČ Neža, Marušek Treza, Lipavšek Pepa, F. Marušek, Ogrizek Kata, Pal Partin, Zelenik Ana, Žula Genovefa; Dobnik Marija 20, Nadelsberger M. 4, Cebek Martin 3; v Hajdovšab so darovali po 2 K: __ Zupanič Marija, Žumer Marija, Žumer Kata, Skrbin- j šek Marija, Turnšek Miha, Žumer Marija, Hentak < Neža: po 1 K: Brodnjak Neža. Serenko Marija, Zu- \ panič Marija, Zupanič Ludovik, Žumer Tončka, Žu-1 mer Jožef, Kacjan Tončka, Zupanič'Liza, Skaza J., ♦ Bregar Treza, Kacjan Marija, Bregar Marija; v S Skorhi so darovali: Zupanič Marjeta 5, Rozman N. j 4; po 2 Ji: Brus Treza, Gorčenko Jernej, Hazemali; Matilda; po 1 K: Vezjak Barba, Gole Marija, Galun Mariša. Kosenburger Marija, Pal. Liza, Kuhar Marija, Žumer Marija., Krambergar Marija, Žumer M., Meglič Martin, Vratič Marjeta, Zupanič Ana, Zupanič Marica, Pušnik Marija, Jerenko Liza, Zupanič Blaž, Sagadin Jožef, Terbulec Matilda, Crepinko Marija. Sagadin Marija, Sagadin Neža, Klethofer Marija; Mladar Treza 80 v, Klethofer Kata 40 vin. V Gerečivesi so darovali: Kaisersberger Marija 6, Tomanič Treza 5, Turic Blaž'4, Dobnik Andrej 3 K, Stopinšek Cilka. 3, po 2 K: Jerenko Marija, Nahber-gar Gerčka, Koren Miha, GojKošek Franc, Slamber-'ar Andrej, Bregar Miha, Kiseljak Barba, Sagadin Kuna. TomaniČ Matevž, Pavejo Marija; po 1 K: Pave,io Gregor^Kiseljak Marija, Anzeljc Marija, Solina Marija, Gril Marija, Metličar Marija, Kajzensber-gar Marija, Metličar Ana, Stejnar Marija, Brglez Urša, Drevenšek Barba, Turk Marija, Žitnik Roza, Turk Kuna, Intihar Valentin, Ozimič Neža, Pavejo Barba, Panikvar Andrej, Turnšek Neža, Požgan N., Klethofer Marija, Ules Marija; Kureš Neža BO vin., Slambergar Marija 2 K. Slovenjaves: Sagadin Kata 12; po 10 K: Sagadin Roza, Sagadin Kuna, Sagadin Anton, Matjašič Marija, Zupanič Ivana, Petek Ana, Jerenko Marija, Jerenko Franc; Skaza Jera 9 K: po 5 K: Zupanič Neža, Pesek Antonija, Skofič Ana Jerenko Barba; Mlakar Liza 4 K; po 3 K: C. Pesek, Matjašič Marija; so 2 K: Murko Marija, Jerenko Treza, Jerenko Kata, Limavšek Marija, Ules Tončka, Jerenko Treza, Murko Treza, Jlerenko Marjeta, Jerenko Gera, Pleteršek Anton; po 1 K: Klemen Liza, Sagadin Ana, Lenart Marija. Za Tisovni dom so darovali p. n. gg. v kronah: Strucl Martin 2; Puklavec Anton, posestnik, VeliČane, 200; Zabret Aleksandra, Gradec, 2; Pavla Kovačič, Gradec, 3; Kovačič Matilda, Rradec, 3; Polak Anica, Gradec, 1- Can.kar Jakob, župnik, Središče, 100; Hiša Jan-kota Pelcl v Policah 100; Atteneder Josip, župnik v Šoštanju, 200; Semprimožnik Kristina, dekle, Vransko, 2; Sturm Alojz, poštni uradnik, Maribor, 20; J. Nemec 10; Rauter Jernej 10; Javšovec Martin 5; Beljak Andrej 5; Pele Marija 2, Klemenčič Alojzija, vsi iz Okoslavc; Novak Janez, posestnik, Manga, 5; Medved Albina, Lehen, 2; Iršič Filip, pešec, Skom-re, 10; Sever Matija, korporal, Hum, 10; Hameršak Aloz, četovodja. Sv. Urban pri Ptuju, 10; Salomon Franc, dekan, Rogatec, 200: Vuk Franc, župan, Ter-begovoi, nabral 6; na gostiji Žveplan Martin in Antonije Vodišek, Sv. Miklavž nad Laškim, 19; pri 38. stotniji 8 7. pešpolka so darovali: Ploj Anton 2, Novak Jakob 2, Doki Ciril 2, Horlah Franc 1, Liber Josip 1; Medved Katka in Medved Ančka, Laporje, vsaka, po 100 K; pri Sv. Vidu pri P 1 a n i n i: | Centrih Matija, gostilničar, 10, Kovač Janez, Guben-šek Jožef, Gubenšek Ludovik po 2^K: Hedrik Ludovik, Kovač J., Županq J., Pavlino Kati, Pavlino L'. | po 1 K: Sumenjak Franc, Jarenina, v zahvalo za v-1 siljevanje „Štajerca" 100; Kuhar Urša, Ravne p. Vi-1 dmu. 1; Marzidovšek Rado, c. in kr. vojni kurat v* pokoju, Žiče, 100; Dimat Terezija, Sv. Lenart v SI. gor., 14: Iinkd Marija, Sv. Lenart v Slov. Ror., 4; Drobinič Janez, Babinci, 20; Semenčic Jernej, paz- nik, Hirt, 5; Dekliška Zveza v Ljutomeru B5D; Napast Janez, četovodja, Sv, Lovreno na Drav. polju, 20; Makovec Marija. Lukavci, 1; Kuder Karel, nabral na gostiji 21; Pesek Ivanka, Novavas pri Ptuju, 4; Rodbina Stupca, Maribor. 50; Cirilke v Mari-boru 20; Golob Ana Cermlenšak, 4. V Rajhen-burgu so darovali: Grilc Anton 7, Valent Zalka 5, Neimenovana 5, Abram Ana 1, Glas Reza 1, Ker-jan Marija 1, Brinovar jozefa 1, Rodbina Vivod v Spodnji Polskavi 10; Oblak Janez. Sv. Gregor na Kranjskem, nabral med častniki 60; Brus Mar., Sve-čina, 20; Neimenovana, Veržej, 50; Slovenski častniki 47> pp. pod geslom: Zrno do zrna pogača, Kamen do kamna palača" 75; Cisti doaiček prireditve izobraževalnega društva v Rajhenburgu 200; Bir-manoi v Dramljah 15; Smodiš Ivan, KrSpje, 20; lv. Rolner. dekan. Skale, 200; Blatnik Simon, Skale120; janc Jožef, Skale, 20; Počajt Antonija, Skale, 20; Aristovnik Marija in Karolina 5; dr. Janko Sanda, Rogatec, 20; Neimenovane, Vurberg, 3; Hrastnik Sv. Lovrenc nad Mariborom, 40; Mladenke na Gv> milskera mesto venca na grob f Lizike Virant 25 K^ Mlade Jugoslovanke v Grajski vasi 25; Oroži n VI. župan, Gomilsko, 10; Napotnik Leojiold, Svečina, 100; Na gostiji g. Iv. Pučko v Ivanjkovcih so darovali: Neimenovan 10, Simonič Marica 2, Pučko Iv. in Marija 10, Pihler Alojz 10, Stih Marija 10, Panič Marija 5, Pučko Franc 4, Sutnjak Neža 3, Simonič Terezija, Stih Milika, Pučko Ivan, Stih Angela po 2 K: Dekliška Marijina Družba Dobje 200 K; nabrale so: Kovačič Jula 40, Antlej Marija 32, Cesar Marija 10. ¡Teržan Ivanka 34, Hrastnik Julijana :58, druge 26. Bregant Mariia, Smiklavž-Hoče, 10; v župniji St, Ilj pri Velenju se je nabralo povodom obletnice jugoslovanske deklaracije 800 K (natančen seznam sledi); Neimenovan, Ptuj. 100 K. — Prisrčna hvala! — Dr. Anton Ji e r o v< š O k, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. Sneg in slana koncem junija. Pretekli, nedeljo, ko je bil pri nas v nižavah hud naliv, je na visokem Pohorju močno snežilo. Naš prijatelj Jaka nam piše dne 24. junija: „Danes zjutraj sta se pohorski kralj in kraljica pokazala v svatovski obleki. Plešič je bil siv, Velka Kapa pa bela. Sreča, da je bila oblačna noč, drugače bi imeli nedvomno še hujšo slano, kakor dne 5, junija." Kakor se nam poroča, je bila v pondeljek zjutraj po nekaterih krajih zopet slana, ki pa tokrat ni napravila škode. Gospodarske novice» Ce bo šlo tako dalje ... Iz okolice Rac nam piše zaveden kmetski sin: Ako pogledaš statistiko o živinoreji na Štajerskem, se ti zasvetijo nasproti še precej velike številke. Ne vidi se, da bi govedoreja zelo padla, kakor tožijo kmetje. A tukaj je velika pomota. Gospodje,\ ki živino rekviirirajo in popisujejo , pač ne vedo med statistične Številke postaviti tudi kakovost živine. Ako bi gospodje pri zeleni mizi raz-predelili živino v tri oddelke in sicer: a) živino za vožnjo, b) mlado živino, ter c) teleta, tedaj bi šele odkrili toli zevajočo rano našega kmetskega ljudstva., Smelo trdim, da bi po omenjenem ključu popisovanja živine našli 25% telet, 60% mlade živine ter le 15% živine za vožnjo. Tako daleč smo že prišli. In kljub temu vojaška uprava vstraja pri svojih zahtevah. Ce bo šlo še par let tako naprej, bomo prisiljeni, da bodo trije kmetje vpregli skupaj svojo živino, kadar bo treba orati. Da, to je nekaj strašnega! ,Toda pojdimo še dalje! Ako ne bo Živine, kako se bo obdelovar lo i>olje? Kmet bo prisiljen, obdelati le toliko zemlje, kolikor bo potreboval živeža za lastno potreba Ne bo mu več mogoče, vršiti domoljubne dolžnosti, oddajati odvišni živež državi, kajti odvišnega žita itd. ne bo imel, ker ne bo mogel obdelati vsega polja. Ali se bo potem žito „najstrožje" rekviriralo. ko ga nič ne bo? In nadalje! Kdo pa bo dal gnoj, ako ne bode živine? Pri nas ni take zemlje, ki je sedem let ne bi bilo treba gnojiti, temveč je treba gnojiti vsako leto. Kje pa bo vzel kmet gnoj? Ali bomo gnojili z umetnimi gnojili, ki jih nikjer ni? Menim, da bi za vse dežele trebalo „nekaj" več umetnih gnojil, kakor jih zdaj imamo. Brez gnoja pri nas ne raste nič. Skratka: Ko ne bo živine, ne bo živeža ne za kmeta in ne za mesta, ne za delavce in ne za vojaštvo. Vojaška oblast zahteva govedino za vojaštvo. Po pravici! Ce se hoče vojak hrabro iir uspešno bojevati, treba mu je tečne hrane, da zamore premagati neštevilne težave vojaškega življenja. A jaz s svojim člankom nimam namena, protestirati proti rekviziciji živine, temveč opozoriti hočem oblast na pretečo nevarnofet. Zatorej je jjotreba, da se rekvizicija živine v toliko omeji, da se pusti kmetu najpotrebnejša živina in to je na tri orale zemlje (njiv) vsaj eno glavo vprežne živine. Ai da bi pa rekvizicija živine prenehala, je edini pripomoček — konec vojske! In kljub temu govorijo vse-« nemci, Stajerčijanci in nemčurji ProČ s takimi, ki govorijo za nadaljevanje vojske, a ne poznajo težav našega kmeta, ki ga stiskajo na vseh koncih in krajih! Proč s takimi! Živela naša rešiteljica Jugoslavija ! Uokvizlcije živine v ptujskem glavarstvu. Na drugem mestu objavljamo nove predpise o. kr. na-mestništva o nabavi živine. Iz skoro vseh okrajev Slovensicega Stajerja pa prihaja našemu uredništvu in pisarni Kmetske Zveze nebroj pritožb o krivlcaK pri rekvizicijab Živine. Posebno fcmo prejeli pritožba 27. junija 1918. HLHV1Ü8K1 QORPODARv Stran ft. iz ptujskega okraja, da se tamošn.i o! rajni fcviino-zdravnik ne ozira na pred. i se namestil ■ šiva. Posou-no da postopa živinozdravnik pri zamenjan živine ja-ko samovoljno. Kmet mora napraviti nešteto potov , predno dobi nadomestilo za odvzeto ži\ al,, a d' Stikrat ko vsa pota zamanj. Iz neke nam došle pritožbe i o-snamemo, da pušča g. živinozdravnik klati za rejo sposobne živali, ki jih zamenjuje za za rejo nesposobnimi. Isti dopisnik se tudi pritožuje, da postopa g. živinozdravnik zelo neuljudno s strankami. Glede prevzemnih komisij bi bilo želeti, da začnejo urado-vati pravočasno, in da ne puščajo ljudi, ki so prignali živino po več ur daleč, po nepotrebnem Čakati. Gospodje pozabljajo, da so prišli na deželo službeno, puste kmete čakati ure in ure, med tem ko se sami zabavajo. Priporočamo vse te stvari prizadetim in posebno g. okrajnemu živinozdravniku .v primerno uvažanje in ravnanje 1 Cena telet. Za teleta je najvišja cena 3 K za kilogram. Toda opozarjamo čitatelje, da glede telet ne velja prisilna oddaja. Kdor hoče, tele lahko proda, kdor noče, ga ne more nihče siliti. Priporočamo zato, naj kdor le more, teleta redi. Vprašanja in odgovori. Gospa T. H., Preilogi. Najvišja cena za teleta je 3 K za 1 kg. Povišek 1 K z;: 1 kg velja pri odrasli živini, ne pa pri teletih. 0-no krono plača poljedelsko ministrstvo. Ako se Vam zdi cena za tele prenizka, je ni treba oddati, temveč je redite, ker glede telet ni nikake prisilne oddaje: Nihče Vas ne more siliti, da bi tele prodali. Kako bo vlada gospodarila s krompirjem. Danes stopi v veljavo vladna odredba o zasegi vse letošnje krompirjeve letine, Vlada določa, da ise vsakemu posestniku kratkomalo predpiše, koliko krompirja mora oddati. Pustiti se mu mora dovolj' krompirja za prehrano družine, za seme in za krmo. Cene so naslednje: Do 5. julija 100 K za 100 kg: za vsakih 12 dni se nato zniža cena za 16 K. Dne 4. septembra bodo torej plačevali krompir po 20 K. Ta cena (20 K) bo sploh veljala tudi kot najvišja cena za letošnji krompir. Kdor ne odda prostovoljno, pa dobi samo 15 K in če se mora odvzeti krompir s silo, se ga plača samo po 12 K. — Določilo teh cen se lahko mirno i-menuje ponesrečeno. Cene bi naj bile za ves čas e-nake. Radi visoke cene bodo mnogi izkopali zdaj še nezreli krompir. Vlada je nastavila te cene zopet, ne da bi vprašala za svet kmetske strokovnjake. Kje je žveplo za sode? Pred kratkm smo pozvali ptujski oicrajni odbor, oziroma očeta Ornika naj nam pove, kam je dal onih 1500 kil žvepla, katerega je dobil od Gospodarske Zveze, Žveplo je bilo poceni. Ali je mogoče napravil z žveplom „kšeit", kakor pri modri galici? Okrajni zastop je dobil žveplo, to stoji. Izključeno je, da bi Gospodarska Zveza rekla, da je poslala, a okrajni zastop pa ne bi dobil. Torej na dan z žveplom, popre!' ne bo miru! Umetna gnojila za jesensko setev. Za Štajersko ima vsled vooblastila poljedelskega ministrstva in štajerske Kmetijske družbe edino Zveza gospodarskih' zadrug v Gradcu pravico razdeljevati umetna gno;ila. Gnojila se naj naročajo potom občin, posojilnic. zaarug ali podružnic kmetijske družbe* Ca,s za vlaganje naročil je od 25. junija do 15 julija 2918. V naročilu se naj navede natančen naslov naročeval-ca, zaželjena vrsta gnojil in količina, izmera njive, m vrsta žita, kateremu se bo gnojilo. Na naročila posameznikov se zveza ne bo ozirala. Naročevati je torej treba izključno le skupno po občinah in prej o-menjenih organizacijah. En naročevalec naj naroči gnojila samo potom ene organizacije, ker bi se sicer na nobeno njegovo naročilo ne moglo ozirati. Gnojila se bodo razdelila na vse naročevalce jednakomer-no z ozirom na došle množine gnojil. Cene se bodo naznanile pozneje. Gnojila se bodo razdeljevala pravočasno pred jesensko setvijo. — Pozivamo slovenske občine, posojilnice, zadruge in kmetijske organizacije, da takoj organizirajo v svojem delokrogu na-ročitev umetnih gnojil. — Naslov Zveze je sledeči: Zveza gospodarskih zadrug (Verband), Gradeo, Bis-marckplatz 3. Nabavite si ročne mline, dokler je še čas. Pozneje jih menda ne bo mogoče dobiti. Na Kranjskem in na Češkem ima vsak kmet po dvoje žrmelj. Ene ima shranjene za rezervo v slučaju, da. se mu en& pokvarijo. V „Slov. Gospodarju" inserirajo razne tvrdke take mline, danes n. pr. M. Bohnel na Dunaju. opsi Maribor. V sredo, dne 3. julija, ima okrajni kmetijski svet pri okrajnem glavarstvu važno sejo. Porazdelile se bodo množine sena in slame, ki jih mora oddati cel politični okraj (500 vagonov sena in 70 vagonov slame). Nadalje se bo poročalo o stanju porazdelitve okrajnega žitnega prispevka (prostovoljna oddaja). Maribor. V petek, dne 28. t. m., ob pol devetih zvečer, bo C. kr. okrajni komisar dr. Ernst Mayrho-fer v kazini, T. nadstropje, predaval o pripravah za mirovno igosnodarstvo v znamenju elektrike. Maribor. V torek, dne 25. t. m., je od kapi zadet na Betnavi pri Mariboru umrl dolgoletni vestni In zvesti oskrbnik knezoškofovih posestev, g. J. Bau-mann, slnr 7:-: let, Polteh se je vršil danes popoldro na pokopaliSfie v Kari, »nje. Svetla mu ve&na luč: ZcrkovcI pri Mariboru. G. urednik! Ali nam morete vi razjasniti to-le uganko: NaSa občina j« ve- liko manjša nego sosednje P obrežje. Večjih in srednjih posestnikov je samo 18. In ti bi morali oddali nič manj nego 6'A vagona žita, dočim ima mnogo ve-č a občina Pobrežje oddati še niti 2 vagona. Rodovitnost njiv v Pobrežju je mnogo večja, ker imajo tam na razpolago dovolj gnoja iz "Maribora. Ali ima Pobrežje mogoče zategadelj tako malo oddati, ker stanuje žitni nadzornik g. Seidler v tej občini? — Odgovor: Poročajte nam, koliko hektarjev njiv hnaju Zerkovci in koliko Pobrežje. Za stvar se bomo. zanimali. Seveda ne gre, da bi Vi morali dati preveč, a Pobrežje razmeroma malo Kamilica. V soboto, dne 22. junija zvečer, je u-mrl Janez Serak, gostilničar in mesar, star 55 let. V nedeljo, dne 23. t. m., pa je po dolgi mučni bolezni. spreviden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal 651etni posestnik Jurij Hlebič. Rajni je bil brat našega kmetskega katoliško-na rodnega prvoboritel;,: tr. Ivana Hlebič. veleposestnika, šolskega načelnika in člana občinskega odbora pri Sv, Križu. Jurij je bil zaveden naš somišljenik. Pri vsakih volitvah ja zvesto in trdno stal na naši strani in je še agitiral za pošteno slovensko stvar. V njegovi hiši je bil naš „Slov. Gospodar" star ¡in priljubljen gost. Pogreb so ,ie vršil dne 26. junija ob obilni udeležbi. Svetila vrlemu možu večna luč! Jarenina. Z uspehom Krekove slavnosti smo popolnoma zadovoljni. Bil je zopet prav prijeten dan za naše obmejno slovenstvo. Vse točke sporeda so v popolni meri zadovoljile občinstvo. Hvala naši vrli mladini! — Prav imate, da tako pošteno krtačite tiste, kj so hodili na Dunaj* po nemčurski „žegen." Dvomi- I mo, da jim bodo Judeževi groši, katere so dobili za to romanje, prinesli kaj sreče in blagoslova. Cela župnija se jih primerno spominja. Mislili so, da bojdo zopet kaj „proiitirali", a so pošteno „gor plačali." — Kako že pravi tista pesem: . . . Kdor narod taji, še zemlja ne bo pila njegove krvi! St. Jakob v Slov. gor. Tolpo, ki je pri posestniku Drozgu v Gornjem dolu vlomila so že zasledili. Bili so vojaki iz Gradca, kateri so se pod poveljstvom nekega moža, ki je baje blizu Drozga doma, oboroženi odpeljali kot patrulja nalašč na roparski pohod iz Gradca v St. Jakfob. O podrobnostih Še bomo poročali. St. Ilj v Slov. gor. Dekliška Zveza je ob priliki godovnega dne g. Vida Pavlič darovala za Tiskovni dom v Mariboru 8 K. Središče. Na Petrovo, dne 29. t. m., ,ma. Sv. vojska mesečni shod. Na sporedu so važne in zanimive točke Vse društvene člane in tudi druge vabi k naobilnelši udeležbi — odbor. St. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, 30. junija, ponoldne po večernicah, bo v šoli važen gos-i udarski shod. Govorilo se bo o novem načinu rekvi-zicije in o drugih gospodarskih zadevah. Gospodarji in gospodinje ter mladina naj pridejo na zborovanje polnoštevilno! St. Janž na. Dravskem polju. Na Petrovo, dne 29. t. m., se vrši popoldne po večernicah v šoli gospodarsko zborovanje, na katerem se bo razpravljalo 0 novem načinu rekvizicije ter o raznih gospodarskih zadevah. Naj se ga gotovo udeležijo vsi gospodarji in trospodinje, pa tucii mladina. Makole. Dne 23. junija smo pokopali našo „ljube Julko Makolsko", sestro našega preč. župnika in kon.zistorijalnega svetovalca. Po dolgotrajnem, jako mučnem bolehanju je dne 21. t. m. v jutro v Gospodu zaspala. Pogreb je slovesno opravil preS. g. dekan iz Slov. Bistrice v spremstvu osem domačih in sosednjih čč. gg. duhovnikov. Njeno največje veselje je b -lo: veselega srca streči preč. gospodom, ki so prihajali v Makole. Vsak dijak in bogoslovec je bil vselej radostno s -relet in po mogočnosti pogoščen. Vsi č\ eg. kaplani so bili pri njej kakor sinovi domače družine. Svo emu bratu je okoli 40 let vestno in skrbno gospodarila. V vseh vinogradnih zadevah je bila izurjena: poznala je vsako vrsto trsovja že po peresju in po grozdl-u. Umno kletarstvo je popolnoma razumevala. Dolgoletna redovnica sv. Frančiška je vsako nedeljo in vsak praznik redno prisostvovala i n ranem in oznem sv. opravilu in navadno tudi prejemala vsakdanje sv. obhajilo. Cveterim otrokom-siro-tam svojega brata, bivšemu profesorju v Beljaku na Koroškem (t 1895), je bila od njih mladih dni ves čas svojega življenja do zadnjega izdihljaja več kot ljn beznjiva in skrbna mati! Bog ji povrni stoterno! — Svetila ji večna luč! Sv. Lovrene nad Mariborom. Tekom petih let obstanka naše Dekliške Zveze smo dne 16. t. m. .. gubile prvič eno svojih članic, pridno mladenko Mi-ciko Vezjak, ki je bila na bolniški postelji sprejeta tudi v Marijino družbo. Bila je vsem prelep zgled v izpolnjevanju četrte božje zapovedi. Uživa!' zato, dr 'ga tovariSica, bogato plačilo v nebesih! Marenberg. Dne 16. junija je umri Lovro Bu kovnik, posestnik', dolgoletni cerkveni ključar in bivši odbornik nekdanje posojilnice v Marenbergu. Pogreb se je vršil v torek, dno 18. junija t. 1. ob veliki udeležbi prebivalstva. Blagi Lovro, Gospod Ti daj večni mir! Cadram. Zelo občutno je zadela smrt tukajšnjo rodbino Skorjaneo od Sv. Barbare. Za štirimi brati, kalere je pokopala svetovna vojna, je šla v hladni grob tudi najmlajša hčer Eliza,. Pobrala jo je v cvetu mladosti morilka mladih življenj — pnšiea. Obče 1 riljnbl jeni rodbini našo sožaljc! Zreče. Veselje in žalost v rudarskih hišah, ki so naročene na „Slov. Gospodarja": Strojni mojster Franc OjsterŠek e dobil vojni križec za civilne za-.-iiuge, Albin Sadek se e poročil z Mat Ido Kmete«:, in od svorih staršev prevzel posestvo, v .led vojnih nadlog e umrl Janez Selih, Alojzij Poloč ik žaiuje za umrlo taščo Terezijo Ostruh, Antonu Zbičajnik,pa ¡o smrt vzela sinka Janeza. Sv. Jernej pri Ločah. Pozdravljen nam dragi , Slov. Gos. odar", ki nas navdušuješ za naš mili masovni jezik ter nas bodriš, da ne opešamo v boju za ,ežko ričakovano Jugoslavijo. Tudi med nami so ša Judeži, ki bi bili radi kar Nemci, a Žal še govoriti dostojno ne znajo. Povlsod prevladuje prepriTanje, da Jugoslavija mora priti, če se še Seidier toliko u; . in „Stajerčevi" podrepniki še stokrat romajo r v. Dunaj gledat, če sie tamkaj tudi solnce. To nam bo^o ostali gospodeki žalostnega spomina,-še poz.,a zgodovina jih ne bo ¡,ozabila. Mi zvesti sinovi in hčere a-še lepe slovenske domovine pa kličemo iz dna srca: Živela naša mlada jugoslovanska država ¡ od in s-burškim žezlom! Konjice. Dekliška Zveza, ima s oj sh hI dne ;..;J. janija, popoldne i o večernicah. Predavala bo cosp. A. Stupoa iz Maribora o dolžnostih ženstva v sed; j-nih bojnih časih Dramlie. Naš rojak Jernej Komplet je dobil n ; :užnem bojiš&u Karlovi zaslužni četni križec. ;Odli-Kovanec je naš somišljenik in naročnik „Slov. Gospodarja" in „Straže." Št. Jurii ob južni žel. Politični shod se vrSS pri nas prihodnjo nedeljo, dne 3U. junija, ob 3. uri popoldne v prostorih ute g. Iv. L rožnika blizu kolodvora. Govori poslanec celjskega okraja, dr. Anton Kcrošec in deželni odbornik dr. Kari Verstovšek. Dobrna. Kmetijska podružnica na Dobrni priredi dne 30. junija v hotelu Union zborovanje, pri ¿aterem bo govoril g. potovalni učitelj Prane Gori-čan. Casi so resni, treba se bo marsikaj pogovoriti. Zato vsi člani in sploh vsi kmetje pridite na zborovanje, ki bo popoldne ob treh. Zglasite se za umetna, gnojila in plačajte Še zaostale udnine. Vransko-Sv. Uršula. JNa Ciril-Metodo vo,&dne 5 jalija zjutraj bo odtod romarsko sv. opravilo na Sv. Uršuli, kamor dospemo dne 4. julija čez Ho mec na Sv. Ulr hom, Sv. Duha, skozi Suhodol na Plešivčnika. — O polnoči se bo žgal velikanski kres. Gomilsko. V nedeljo, dne 30. junija, priredijo dekleta na Gomilskem v Društvenem domu gledališki igri „Durška pastarica" in humoristlŽno „Pri gospodi." Cisti dobiček je namenjen v prvi vrsti za slovenske o&lepele vojake in za druge dobrodelne namene. Torej», rodoljubi, vsi na Gomilsko! Začetek točno ob štirih popoldne. Savinjska dolina. Čebelarska podružnica za bavinjsko dolino prične po preteku štirih let zopet ?noje delovanje ter priredi svoje toletno prvo poučn predavanje v nedeljo, dne 30, junija, ob treh popoldne v St. Pavlu pri Preboldu pri Čebelnjaku g. Pečarja. Čebelarji, pridite zopet radi v obilnem številu na naš sestanek. Sv. Peter na Medvedovem selu. V nedeljo, dne 7. iulija, priredi Katoliško-slovensko politično društvo za šmarski okraj ob treh popoldne v gospodarskem poslopju Marije Kregar političen shod, na katerem bosta i.oročaia poslanca dr. Korošec in dr. Jankovič o svo.,em delovanju. Sv. Erna. Kat. slov: izobr. društvo je imelo svoj redni občni zbor dne 30. maja ob posebno obilni udeležbi. Občni zbor je otvoril domači preč. g. župnik Plepelec. Nato je podal tajnik g. Strašek poročilo o delovanju društva v vojnem času. Društvo še kiiub hudim razmeram vedno vstraja. V odbor so bili izvoljeni: J, Anderlič, predsednik;: preč. g. župnik Jož. Plei elec, podpredsednik; Matevž Strašek, tajnik; Jože Voitnik, tajiukov namestnik; Martin Canžek , blagajnik; Franc Vostner, blagjajnikov namestnik; Valentin Voga. odbornik; Jurij Kovačič in Jak.. Po-glšek, revizorja. Sledila je tudi volitev odbora Mla-deniško in Dekliške Zveze. Nato je preč. g. župnik Bozina Iz Podčetrtka živahno in ljubko orisal veliko vrednost in korist izobraževalnih društev ter je v krasnih, v srce segajočih besedah bodril ljubo mladino, naj oštane poštena, vrla in požrtvpvalna v teh ¡¡udih časih. Naj si išče razvedrila z branjem kato-liško-narodnih časnikov in knjig, naj zahaja v društva, ne pa v slabe, pregrešne tovaršije, ki nam sar mo vojsko nadaljujejo. Čestital je tudi društvu k njegovi desetletnici. Končno ge je še odbor izjavil za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917. K sklepu je še g. župnik Bozina povzel besedo in je želel s celim zborom srečo in blagoslov našemu pre-ijubljenemu cesariu Karlu in preblagi cesarici Žiti. Sv. Eina pri Pristavi. „Stajerc", ti oslinjeni polž, ki si se razvlekel po šentemski župniji, si menda domišiljuješ, da si celo župnijo obkolil s svojim li-mom. Pa Sentemčani nismo tako nezavedni, da '-.i se vsedli na vsak lim. Smo dobro s, oznali stoletno suženjstvo, torej ne verjamemo nič oslinjenim besedam „Stajerčevim." Vemo pa tudi dobro, kje da ima lo-ta polž svoje zalimano ležišče. Prišel bo kmalu Čas, da t-o lepa zarja Jugoslavije odpravila teca polža z njegovega ležišča. Mi smo vsi za izjavo od dne 30-. mar ja 1917. Vsi hofiemo Jugoslavijo p» načrtih nepozabnega in najdejavnejšega slovenskega moža, rajnega dr. Kreka m vseli poslancev Jugoslovanskega klub*. R C¡VV\.■■>■■! \'JI-----t. Ena besed» stane 10 *'w»r»e- XX XX Kupim p rasa 6 — 8 tednov stare in dam razen planila moško suknjo in oprifik. M. Soprivnik pod i Kal arij«, Badlgase Vila 16. Maribor. 768 , Kdor ima na prodaj majbno čed-oo posestvo, vsaj 3—8 oralov rodovitne zemlje, sadjnosnik, vedo pri hiši a»j piše Mar Koko-iineg, Maribor, tiosposka aliea it. 26. 794 Kapi se takoj ali v jesar i mala hiša i vrtom, oziroma malo posestvo v hliiiai Celja ali v Savinjski dolini ob železnici Pojudbe sprejema: Albin Mikaš v Žalen. 8p. Štajersko. 808 X jm»; X Poskrbim vsakemu želeani mila ia vsako vrsto zrnja mleti; lah k* en sam otrok žene. Cena 10i> K. Ije si vsak sam po nje pride, on lahko »se r&zkniem. Jane« Deutsch-man, Selnica ob Muri. p. 8v. Ilj v 81. goricah. ' 603 Vila v Maribora z gospodarskim poslopjem, ca 1 oral vrta, Dl.zu tovarne, kolodvora in vojašnice, 6 velikih in dve mali sobi, 1 soba za posle in kopanje, klet. V gospodarskem posbpjo stanovanje, perilnica, konjski hlev, kolaroica, in vrtnarska hiša Ceaa f*0 000 K. 23 000 K lahko ostane. Pojasnila: Janez Welt, Pobiežje, Fraustan-denstr. 42 pri Maribora. 763 XX Močno žensko z« delo v kubiuj in na vrtu sprejme proti lobremu plaiila Mara Roj s v O/moža. 818 Ppreime so zvesta in marljiva de- X * S * * K X X % * I klca' ,k;v«" ,ilrï"jï pri pošten; šivilji na deželi, pod j lahkimi prg« i, Naslov v uprav »ištvn ped Deklica št. 7£6." Hiša za obrt v srediai Maribora z lepim vrtom se po eeni prod*. Vprašanja na noravništvo „Slov. Gosp." po i „Hiša žt. 815." finala! stroj se pro a. Naslov: Krčevine 18«. I nadstropje, Ma- rbor. 811 Decimalni tehtnice od 150 do 1060 kg Kakor tudi tehe ice za naglo »abo, na vsak kraj roda Frane Soider, Cest», na Pobrežje it. 8, Maribor. 807 Mlatllnlco z vratilom prodam čisto n .v». Cona so izve pri Janeza Setine, Sv. Lenart it 66 pri Brežicah. 817 Prodam lepo kob lo. 8 leta staro. Knpn alci a.j »e zglasijo r nedeljo 30 j m ja He ena 8takivnik, Brezno. Rimske toplico. 820 Ljutomeržana okror 30 polornja- ko' iu loo l tr dobre dr ženke naprodaj Kje s«i i «ve pri Ormo-iki p sojiluici v ()imo>o. 819 Proda se lepo posestvo bl^n Mt ribora, iep« hisa z 2 sobama, 2 kuhiaji, hranilnica, klet, hlev, njiva, travnik vrt in vodnjak. Do-go*e 4M, Maribor 76'i Eiektncun pianino za 3-00 K «e proda. Krihuberjeva al 732 Enooadstropna hiša v Mariboru z veli ki a, vrtom in hlevom se takoj prola. Na«lo< v upravniitvn pod „Hiša it, 708". Sprejmete s dobrimi spričevali poiten šafer kateri je bil na vi-nortjaki in sadjarski šoli Zmožen mera biti voditi veije kmetiko p.sestvo 8lnžK je blizu želež nitke postaje Hrana in stanova { nje prosto. Plača po dogovoru. | Nas'op »lužbe takoj. Naslov pod 1 „Šafer it. 7 9«." («prejme s? takoj v Blaibo mlinar-skl učenec star 14 do 16 lrt pri j Joiefu Korošec, mlinar in posest ni i v Št. Lenartu v Slov. goricah. 812 Imam iz kamnoloma Donačke gore vsakovrstne mlinsko kamne aa prodaj. Todi irmlje aa domače rabo. Jožef Planina Eogatoo, Šta jorske. 567 8preime se na večje posestvo, kjei je tidi gostilna, pnšreuc snažno dekle od 18 lera uaprej, z lepimi spričevali Imeti a t>ra vseli>> do vsakega dela. Sprejme se tudi taka ki še ui nikjer služila, ako je voljna vsakega d Ia naučit, .-služba je blizu cerkve a kolodvora. 'Več pove upratniitvo pod .deklo" št 718. Bolniški etrežaj, slovenskega in nemške/a jezik« zmt.žen, i popolno oskrbo in 80 K mesečne plače s« takoj sprejase. Uprava deželne hiralnice v Toj ikn. Potni stroški se ne povrnejo. 741 Ženska pisarniška moč a lepim rokopisom io znanjem strojie pisave so sprejme v reier>ni bolui-inici Juugbuailaa v Šterntaln pri Ptuj j. Poleg plač* mesečno 120 K «a začetnice kasneje do 160 K prosto staaovauje v bolnišnici. Prehrana v bolniiaioi proti pla 4-lu toda broa kraka. Lastno ročno pisane ponadbe naj se pošljejo aa gornjo adreao.788 Samostojna fjos a iA d«»*. If i 1»o1jm» ti«»liew, ne pod üfl leti, Ki rn» kukati, iivati in raznme tudi lažja dela v vrta Ni težka slnž ba. (Jovoriti mora slove iski m nemški. Piimene ponadbe ali ose bna predstava: Pot iz Maribor» se povrao Naslov: Lindechof, Št. Iij v Slov; gor. 7v7 Deset dekel za vsa hišua oDraviU se sprejme v rezervni bolnišnici r Sterutala. Plačilo 60 K meseč no, stanovanje in hrana, toda brez kruha. 789 XX m<»***<* xx Pri poniarkaniu mokf je najb lj i pripomortek « hlsta" — moka; je k vsen» ;»ka. ij m, močna iin jedil M, kruhu. j,'ih«m iti za pjidiati.'ker po teni pecivu lepo izgleda, issi-aost, tsoatno.t, hranljivost, terljivost pridobi Je sredstvo proti rasličnim boleznim, zdravniško p iporoi'ei.o, vse buie 10* , slafkobaih 10*/, m*i-čobuih snovi. Dobi'se »jmunj i karton • 25. zavitki za K '6 —, brez karti Pri 2 kartonih se 0 odstotkov popusti. Mala prodaja savitek po K 3 0 Coiuminsn a „Me sla ta", Grade', Stejrergat šl em takoj ceui* Martin 8taiiler, tigovsta posredo valnica, Haribor, Cvetlična ulica 34 723 LICITACIJA KONJ V nitstca jnliju 191 i- se višjo lctfcijf kebno pripra en za debelo mletje in za lino tudi, za vsako vrsto žita. Priprosta. a dobra izpeljava, pu i e se lahko spremenijo iz zelo tr-dena materiala in se i-elo pri močni uporabi skoro nič ne pokvarijo. Modi I 4 z ročnim Ron inini kol.-som aa mali obrat, teža 7 k* een;. 100 K. Model f> z ročnim ffoniln'in kolesom za večji obrat, približno 12 kR, K 180'—. Rezer»i e mlinske plošče K 14. (dvoje). Mi.sivno stojalo 1/. lesa aH železa z omarico vred K 80"— posebej. Pošilja i/. Dunaja, če s« p. šl "e 2» K are, ostanek po povzetju po glavnem aa-stopstvn; MAKS BÔHMEL, Dnnaj VI., Margarelhen-«tr. 27., Abt. P. 12. su Sveče in sukanec dobivam, le pr ti naprej mlačenim (vjaj '/» ostalo pozneje) parali i-■ke in vošč- ne kos 1 «O - 80 K, najmanjša p> iiijatev 100 ko sov v zaboji kn l.aneui sukamc znamka „8ilberstfrn" iu ,Kolo' 'Oí 0 Y*Hs dre. K tOO—, 6 0 Ya ds K 200 —, 2 5 ia K 120 — 150 m K 90—, (Irade-, «tejrerg 60/H A. Pi striin. Zaeti v Kamrnei št. 36 slovesno bl>ig »slovilo in potem na'domačem pokopališču polotilo k vernemu i»' čitku. Sv maša zadušniea se je brala v sredo dae 26. junija v Kimuici. Kamnica pri Mariboru, dne 26 junija 19'8. Marija Scherag, roj Marlnscheg. soproga Neža Marinscheg, tašča Hanzl, Pavla, ^ Pepi in Franci, otroci. Jožefa Grosseg, A-ta J fler, sestre. Vsi vnuki in vnnkiuio. ; ' " Aston Brassso, svak.' , ' 802 ■J» 27. julija 1818. __ Cirilova Tiskana v Maribora vljudno naznani» vsem cenjenim odjemalcem, da je prisiljena od zdaj naprej pošiljati naročeno blago .priporočene", ra^i l «ar se bodo reči seveda podražile za 25 vi Izgubi se namreč zdaj na pošti silno veliko pošilja tev, da celih velikih zavojev, česar semis pp i a povrne. Zato prosimo, da cenj. odjemalci ko'iko mogoče naročijo več reči skupaj da se m izd s p «več z-. nepotrebne poštnine. Molitveniki za birmance. Botri najrajši kupijo birmanca lep molitvenik za spomin. Prav je tako Pa kje ga dobiti in kakšen naj bo? Kakor vseg* primar iuje letos tudi molitvenikov, ker knjigovezi «kc aj i ič več ne delajo radi pomanjkanja materi ala. R ii tega nekaterih molitvenikov ni več dobiti. TIskarna sv. Cirila v Maribor u še ima v zalogi in toplo priporoča nekaj sledečih prav primernih molitvenikov za birmance v različnih vezavah, vse z zlato obrezo s poštnino vred po poleg stoječih cenah: Marija Kraljica vseh svetnikov po K 810; 3-30; 410 Marija /arhinja nedolžnosti po K 2 90; 5 60. Rajski glasovi po K 2 90; 3 30; 3 80; 4 20. Češčenr> si Marija po K 190; 2 90; 3-10; 3 40. Skrbi za dušo po K 2-90; 310; 410; 4 20; 6 40. Duhovno veselje po K 3 —; 4 —; 4 30; 4 70; 4 90; 6-40; 6 80. Jezns prijatelj otrok po K 180; 6 20. Angelj varih po K 180; 2 20. Kvišku srca po K 2 50; 3'—. V nebesa hočem (za maie birmance) po K 170; 1 90. Bognmila po K 3'90; 4 90. Za birmance najbolj priporočamo „Duhovrs veselje", ali kakor se tudi imenuje: Pridi sv. Dnh, ker obsega ravno nauk o sv. Duhu in razne pobol nostik Bogu sv. Duhu. Jako dober je tudi molitvenik; Bognmila, (za v<čje deklice). Naročili smo od navedenih knjig tudi boljše, dražje vezave, a še dozdaj sploh nismo nič dobili. Ako dobimo, jih §e objavimo. Ti molitveniki se iahko naročijo pri li>-karni sv. Cirila v Mariboru. Doposi J ™ bo^o prinoročeni*. Apostolski molitvenik. Izdalo Apostolstvo sv. Cirila in Met. Cena 3.20 K, s poštnino 3.60 K. — Važna novost v našem nabožnem slovstvu!. Molitvenik se imenuje apostolski, ker navaja k apostolskemu delovan.u, zlasti k delu za cerkveno zedinjenje. V prvem delu je poljuden, znanstveno popolnoma zanesljiv pouk in pregled o vzhodni cerkvi, o verskih razlikah, o vzhodnem obredu in o vzhodnih katoličanih. To b nekak poljuden katekizem o pravoslavju in o vzl odn n cerkvenem vprašanju. Molitvenih obsega vse na\ tdne molitve in je poraben za vsakega. Vrhu teg je v molitveniku mnogo novih molitev;' zlasti lepe so molitve, povzete iz vzhodnih cerkvenih oičetov iu iz vzhodne liturgije. Pri naš se prvo nedeljo meseca julija opravlja „ura molitve" za cerkveno zedi-njen V ta namen nam molitvenik nudi tri lepe nove „ure molitve", ki so pa tudi sicer porabne. Apos-to^k molitvenik bo med našim ljudstvom poživlial versko življenje in apostolsko gorečnost. Razširjeval bo duševno obzorje in ljudstvo poučeval, da bo razumelo tista verska vprašanja, katerih rešitev je zlasti o nas odvisna. Primeren je za priproste, a tudi izobraženci bodo v njem našli mnogo zanimivega in koristnega. — Naroča se v Oirilovi tiskarni v Mariboru „Tetiki — boj!" Tako je napis lični knjižici, ki jo je spisal znani slovenski goriški zdravnik dr. A. Brecel; Knjižica obsega 78 strani in je pisana zelo poljudno. Vsebina: Vzrok jetiki. Kako se okužimo z jetiko? -hramba Človekovega telesa zoper jetiko. Po-eou je; lemu obolenju. Duševno razpoloženje za jetiko. Kohko nas je jetičnih? Pomen jetike za prosve-to in n "odno gospodarstvo. Kako se javlja in kako poteka jetika? Kako odvračamo jetiko? Razkuževanje. Gmotna in posvetna povzdiga. Stanovanje in obleka. O' hranitvi. Nravna stran obrambe zoper jetiko. Zdravljenje jetike. Sklep. Priloge. Knjižica se naroča pri Novi Založbi v Ljubljani in 'stane 2 K. Priporočamo prav toplo! Emvmm* C&tsfooas* S , 14; ¿.iHS S za vse ? ta od naše spodatske pripravljenosti Krepite jo s podpisovanjem ČUDEŽNA PRIPRAVA (igla) za popravljanje, samo K 4 90 šiva hitro kakor stroj. Najboljša iznajdba za" usnje, raztrgane čevlji, konjsko opravo, odeje, vreče kakor tudi za vse vrste sukna in obleke i. t. d. Se lahko krpa in iivlje kakor hode Potrebno za vsakega Jamstvo za rabo. Cena za kompletno pripravo s evirno», 4 različnih igel in navodilo a 1 kos K 4.90, 3 koei K 13 50. Pošilja se po poratjn. M. SVOBODA, Dana j, III/2. Hiesgasse 13—43. 782 Posojilnica v Gornji Radgoni sprejema prijave na V O J N O POSOJILO. Kupajem po najvišjih daevnih cenah strel, vosei, mk gobe, jaaež in kumno. IVAH RAVNIKAR, Celje. H asi izvirni ročni mlini z napravo za drob ijenje, regulirani za fino mletje in za šrotanje vsake vrste žita, s posebno trdimi in trpežnimi ko vinskimi ploščami ki se lahko izpreme nljo prekašajo v > e drage tozadevne faorikaie Jamstvo za vsak mlin. Obrazec I z mahainim kolesom, sebojemalcem, lijakom in ročnico, v en; uri se zmelje 25 kg K 160. Obrazec II s polžem (namesto s sebojemalcem) lijakom, ročnica, v eni ari zmelje okrog 25 kg K 120. Obrazec III z ročnim mahainim kolesom brez polža v eni ari se zmelje okrog 15 kg K 95. Pošilja se. če se plača naprej, poštnine prosto (pri povzetju se zaračuna poštnina) po: uradu za polj-Jeijske stroje GUSTAV TINTNER, Dunaj HI/72., Neulinggasse 26 — Zastopniki se iščejo. 710 Kapljice svinje« Cena 1 steklenice 1 K 80 v. O dobrem učinkovanja teh kapljic imam mnogo priznalnih in pohvalnih pisem. F. Prnll, mestna lekarna „pri 0. kr. orlu", Maribor, Glavni trg št. 16, blizu rotovža. Zahvala. . Nisem verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. Sedaj ko sem se prepričal da res pomagajo, Vam izrekam lopo hvalo ter priporočam to zdravilo vsem sviujerejcem. Prosim, pošljite mi spet svinjskih kapljic za rdečico in sicer hitro kakor morate 6 steklenic. S pozdravom Ivan Bkorjano. Srednja vas, dne 6. avgasta 1918. 525 j Kapnjie le domač iztek, io je: limona Dobiva se y vseh prodajalnah! "1« Zahtevajte saatonj in poštnine prosto moj cenik b podobami ur, zlatince, gre-brnine, godbenih instrumentov itd. Ivan Konrad, ces. in kr. dvorni dobavitelj, Most št. 1954, (Brili) (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 26.—, 28.—, 80.—, iz bele kovine (Gloria-srebro), Goldin ali jeklene Remont, ure z dvojnim pokrovom K 85.—, 40.—, BO.—, fcO.—. Violine K 22.—, 24.—, 26.—, vlačne harmonike K 26.—, 28,— in višje. Za ure triletno jamstvo. Pošilja ge po povzetju. Zamenjava dovoljena, ali denar nazaj. (4 Duk) Str »t PoMstnfcl! TuUmta« pojeta in odraslo Mnteim«, kuce in vrteje oadravit« griže (tali krvava) in raaktere drsljarosti ter iifterije eelo gotovo edino le « PALMA. To, mnogo preakušeao, n najbolj-limi gpriievali in lete 1910 z veliko »rebrno »vstinjo odlikovano sredstvo z navodilom i« ki te takoj zavarovano poštnine prosto, ie r naprej pošljete 6 K, ali večkra* toliko. — Ker mon za PALMA dobiti ni, jaz pa teg» izdelka le mak) imam, svetujem, da naročite takoj. — I.E, TOsixl, Maribor, Gosposka nliea 38., (trgovina • spojem.) 405 w niak. KUPUJEM: les za jame od 12 cm naprej nadalje mehak okrogel les, smrekovo ljn-jlansko i. bije, čreslo j letošnje kostanjev lesi od 10 cm hrastov les /naprej. Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množin in navedbo roka za oddajo VINKO VABIČ, Žalec, 7 Južno štajer. Knlantno poslovanje. Takojšne plačilo proti duplikatem, ' (4 Mosse.) f ¥ino in sadni mošt, motno, pokva rjeno, zavreto kakor tudi diši po : plesnobi »e popravi. Prosi se vzorec poslati oa naslov: Peter 8ker-bsc pri dešelnsm odboru, Gorica. Primorsko. 69 Za oslabele vttlea starosti, za slabosti v želodcu in proti izgubi telesne moči je staro vlno-konjak že več stoletij znan kot priznano krepčilno sredstvo, ki oživlja duk in telo. Pošilja 4 polliterske steklenice franko ga K 88-—. Vino belo in rdeči burgundee od 58 1 naprej dokler je še kaj zaloge po K 8-80 liter. Benedikt Hertl, vele- fosestaik, grad iiolič pri Konjican, taj. 681 Miši-p^ane stenice-ščnrM Izdelovanje ia razpošiljate? preizkuš. radikalno nčinkn« očega nmičevaln. sredstva, za kar tero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgaue i. miši K 7 50 za ščurke K 8 80; tinktura za stenice K 2 —; umčeyalec molje* K 2-—; prašek proti mrčesom K 1 50 in K 5 20; sem spadajoči razpraševaleo K 120; tinktura proti ušem pri ljudeh K 120; mazilo za uši p.i živini K 1 50; prašek za uši v obleki in perilu K 2 —; tinktura aa bolhe pri pseh K 1'20; Prašek proti kurjim ušem K 2'—; tinktura preti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K S'—. — Pošilja po povzetju Zavod za pekočavanje mrčesa M. j ii n k «i r, Zagreb 35 PetrlnJ-ska ulica 3. 533 sa spalne in jedilne sobe, knjižnice 1.1, d., kuhinjska oprava, posamezne omare, postelje, mize, stole, prsdalčne c-siar: iz mehkega in trdega lesa, otomanl, spalni dbanl ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva po jako nizkih cenah samo v trgoviai PRSI i trg it 6., HVaribor. 3aaikt sastooj l 81olbodao n& ogledi HaspoSUjam aa v^e strast pohištva. 845 §rab9 srlieclco, ^arje odstrani takoj dr. Emil Flcschevo originalno, postavno zavarovano „Skaboform" - mazilo. Poskusni piskrček K 3-—, velika posoda K 5-—, posoda za celo družino K 12•—. Pri večjih naroiiilih za živali veljajo sledeče cene: 1 kg K 25—, 5 kg K 100 —, 10 kg K 180-—, 25 kg K 400'—. Ekspedicija iranko. Dobiva se edino le pri izdelovatelju: Dr. Emil Flesch, Kronska lekarna, Gy0r (Raab), Og-sko. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Prva slovenska razpošiljalnicaj 8vetovnoznanih srebiaojekleuih^ z znamko dvoj- i ore! ? mečem, katere so iz najboljšega najvlačnejšega jek'a, lahke, na las tanko izdelano, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive, se toplo priporoma. Z h. vsak komad se garantira. Pri naročila 10 komadov, se deda en komad zastonj ! Kmetovalci, ogibajte se manjvrednega židovskega blaga! gaS* Zahtevajte ceniki fios Edina zaloga: Ad. Oaissa nasi, Viktor pitah, Žalec v Savinjski dolini. "©»« Stran 8. SLOVENSKI GOSPODAR. g, junija i»!. POSOJILNICA V SVECINI ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 80. junija 1918 ob Štirih popoldne v posojilničnih prostorih v hiši g. Jožefa Šerbinek-Koster. Udje in tisti, ki imajo kaj vloženega, naj pridejo v obilnem število. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Pctrjenje računskega zaključka za leto 1917. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor v navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem me stu in po ^tem sporedu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne gledč na število navzočih članov. 787 Načelstvo. VABILO na * OB€M ZBOR Kletar skega društva v Ormožu, reg. Eadruga v neom. zav., ki se vrši v sredo, dne 10. julija 1918 ob 4. uri popoldne v sobi Kletarske gostilne v Ormožu. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o lanskem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čita je revizijskega poročila 4 Pregled in odobrenje rač. zaklj. za leto 1917. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na isiem mestu in po istim dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne gledč na število navzočih članov. 781 Načeistvo. ABILO na redni občni zbor Ormoške posojilnice v Ormožu, reg. s»d. i neom. uvezo, ki se bo vršil v sredo, dne 10. julija 1918 ob 2. uri popoldne v uradni sobi posojilnice. DNEVNI RED: 1. ČitaBje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Pregled in odobrenje računskega zaključka za leto 1917. ..«_ 4. Nadomestna volitev enega odbornika. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ore pozneje na istem me-s'u in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne gledč na število navzočih Članov. / 7»2 Načelstvo. Barva za obleke se dobiva "pri slovenski tyrdki Ivan Ravnikar, Celje. i» Tvrdka Tom.Gotz tovarna za vnovčevanje sadja in zelenjave y Mariboru ob Dravi kupi tsako množino borovnic* Večje množine v bližnji okolici bi lahko odvozila z lastnimi vozili. Prevzame in izplača se takoj v tovarni Maribor, Tegetthoff-ova cesta št. 3. 74» Naznanilo. Zavarovalni oddelek, ekspozitura v Mariboru c. kr. avstr. zaklada za vdove in sirote naznanja, da se z dne 15. t. m. preseli okrajna poslovalnica, ki je bila do sedaj v poslopju c, k. okrajnega glavarstva, v prostore ekspoziture, Sodnijska ulica št. 14. 748 Vsak previden kmetovalec si naroči 2e sedaj svoje Žrrplje (domač mlin), kofelj za žganje, parilnik za trmo, kakor tudi druge tu ne naznanjene predmete, po-ljedeljske stroje in orodja, da se mu jih more pra vočasno poslati po Specialni razpošiljalnici za stroje: AlpenlStidische Verkaufssteile „zum bndwirt", Leoben, Langgase 1. Gor. Staj. — Zastopniki se iščejo. 761 LJUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA v CELJU, reg. zadruga 1 neom. zavezo. Obrestuje hranilne vloge po 3 3/4%. Za nalaganje po pošti na razpolago položnice poštne hra nilnice št. 92.465. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača le koleke. Uradnje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. »Hotel beli vol« Graška (Cesar Viljemova) cesta št- 9. Kmetska hranilnica in posojilnica v^Ptuju; te** v vt 8-reg.f zadrge neom.^zaveso, MinorUski samostan. 3 Obrestije hranilne vloge po 3 %. Za nalaganje po poŠti so na razpolago položnice poštne hranilnice štev. 118.060. Daje posojila pod ugodnimi pogoji Da vknjižbo, na poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilninica brezplačno; stranka plača le koleke. 539 Uradnje vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. Barvo za obleko, črna temnomodra, temnorjava, tem '5 nordeča, temnoze-lena in temnosiva za domače barvanje platna volne in svile v zavojčkih i. 60 vin.: poš.lja na zunaj franko, če se pošlje caprej znesek ali pa proti povzetju: Bjillerbek, Maribor, Gosposka alica?št. 29.P8 ««8 NAZNANILO. Ter mi mamjka potreba® osobje, «radijev za zdaj 1« ob delavnikih od 8. do 12. ure dopoldne. Oh popoldaeb ia ob nedeljah in praznikih pa je pisarna zaprta. pr. Henrik Haas. no «dtfefnik v Mariboru* Vnžno! Ne prezreti! Ker se je stavbeni material in pohištvo tako podražilo, a nevarnost požara, ker ni gasilcev, pa večja kot kdaj prej, naj toraj vsakdo: 1. ki nima vsa poslopja in premičnine zavarovane, 2. ki še ni dal, naj je zavarovan kjerkoli, zvišati svojega zavarovanja in 3. ki mu zavarovanje pri tujih zavarovalnicah že poteka piše na Glavno peverjeništvo Vzajemne zavarovalnice, Celje, Breg 33, ki postreže vsakemu in sicer brezplačno s potrebnimi nasveti. Istotam se sprejemajo tudi zastopniki in potovale i. «<® t a n 1 j p p leiiji protin J \[\ reumo (trganje), pSÄU p" gpekti sastonj. (lSChiaS). ••kr« preskrba uc*torljeiia. (Klenr.) V globoki žalosti potrti naznanjamo s tužnim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je po Vse mogočaem sklep* neizprosaa krita smrt po dolgoletni makepolai težki bolezni nam odvzela ljubljeno soprogo, oziram a mater Barbaro Rajšp, rojeno Kukovtc, t 50. letu «jem« starosti. Traplo predrage ranjke s« je položilo r Sehwanbergn k večnemu po«itku. Sv. naše zaduinice za rečni blagor po-kojnice, se bodo darovale pri Sv. Lenartu v Slov. g«r. ia t mestni žapni terkvi v Ptaju r petek dne 28. junija. Lahka ji žemljica! Ptuj, dne 26. jan. 191». Žalujači ostali. Jernej Rajšp, trg. sotrudnik, coprag. Ima, Angela, hčere. Viktorin, sia. 793 - - « ■-■i . .. .J -.. - . I- - Vsem, kateri bo spremljali 14. maja 1.1" blagorodnega gospoda Franc-a Oreiec» o. kr. yttftawj« k večnemn počitku od Sv. Petra aa Goro izrekamo najprisrdnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. g. župniku Štraklnu za spremstvo ia premilo slovo, ki so ga govorili ob grobu, g. kaplanu, g. šolskemu svetniku A Frasn, i. šolskim ssstram ter vsem prijateljem in znancem, ki so mu izkazali zadnjo čast. Priporočamo dragega pokojnika r molitev in blag spomin. Sv. Marjeta ob Pesnici, 10. junija 1918. Žalujoči sorodniki. Janez Oraer in rodbina Staneer. 759 Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno drnStve. Odgovorni «rfdnil: Franjo Žebot. Vlak tiskane «v. Cirila v Mariboru.