Žt. 7______________
hnaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in SObotO ob 4-. mi popoldni) ter stane po poŠti prejn-inana alt v .Gorici na doni pošiljana:
vse leto.........K) K
¦/,     ,..........10 .,
Posamične .stmilkc stanejo K) viti.
„S0ČA" ima naslednje izredne priloge : Ob novem l«tu ..gažipot po GoriSkem in GradiSCan&eni" in dvakrat v, letu f Vezni- te&^eMU^p^^i^pifMh^S^r
Naročnino sprejema upiavništvo v Gosposki nliei žtev. 7 I. nadstr. v ,.Gonški Tiskarni" A. Oahršček. Na naroČila brez doposlane naroča ine se 'ne oziramo.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah' če tiskano. 1-kiat .b' v, 2-krat (14_j, 8-krat 12'v vsaka vrata Večkrat po .pogodbi. Večje črke po*pio.s"t6ru. ~ Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko m vsebino oglasov odklanjamo' vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan
V Gorici, v četrtek dne 20. januvarja 1910,
ToftaJ ML
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric.
Urediatijtvo   '
se nahaja v Gosposki tdtoi št, 7 v Gorici v L nadstr. Z ureMiikoiii jo mogooe govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludna ter od 2. do 5..popoldne; ob nedeljah, in praznikih od 9. do 1% dopolndne. Up r a v n i š t v cse nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plaCatl loco Gorica.
Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije ia druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSlieio la npravniStva.
„PRIM0RSC" izhaja neodvisno od „Sočelt vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60.
„So5au in „Primores" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gledališka nI.;' V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregaut, Ponto Nuovo 9; Hen. Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hova'ski. na Gorišceku-Peter Erebelj, EŽtoRanska ui. 1; Tereza Leban, tek! Jos. Terdi 11; 4&P3ško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2; Jos/T^aoM, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, GosposH «lfT\s. \3chwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Br vu<Wc|vo| — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na tijpi'
Kavčič v Gorici.
Tolofon it. 83. —
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odi^jf,
Ali smo res presedlali?
»Gorica« je iskala na vseli koncili in krajih pripomočkov, ki naj bi jo potegnili iz stisk, v katere je zašla, ker je dr. Gregorčič tako grdo izdajalsko, tako vse obsodbe vredno protislovensko nastopa! gle-' de volitev iz Trgovske-obrtne zbornice v sloveči drugi seji deželnega zbora v še tekočem zasedanju. Revica se je zvijala v bolečinah, kar jej je šinila nova misel v glavo: pokazati naprednjake, da so presedlali glede trgovsko-obrtne zbornice; da sodijo o njej danes tako, jutri drugače. Zopet se je zlagala ta po letih mlada, po grehih stara izprijenka.
Pravi, da takrat, ko je prišel na svetlo nov deželnozborski volilni red, nismo hoteli nič slišati o važnosti trgovsko-obrtne zbornice, da smo govorili le o Gorici, kako so klerikalci za nedogledne čase prodali mestne Slovence Lahom, »Gorica« pa je naglašala, da ne skozi mesto Gorico, ampak skozi trgovsko-obtrno zbornico pelje pot, po kateri nam je možno priti do večine v deželnem zboru,
Nepoboljšljiva izprijenka laže, kajti takrat ob proglasu novega deželnozbor-skega volilnega reda je pisala po stari svoji navadi: »Kakor kaže«. — Ko se je dvignil vihar po deželi radi novega tako krivičnega volilnega reda, je javkala tudi ona. »Gorica« je tožila bridko, kako smo zapostavljeni Slovenci ter se pridruževala protestom. Prvotno je hvalila nov volilni red, kako je demokratičen, in pozneje tudi — kadar jej je pač tako kazalo. Kadar jej je kazalo, grajati ga, ga je pa grajala. Gregorčič ume imeti za norca goriške Slovence!
Mi smo ostali vedno dosledni glede trgovsko-obrtne zbornice. Važnost trgovsko-obrtne zbornice je velika na sploh, posebna pa je še radi tega, ker voli 2 poslanca v deželni zbor. Tako je bilo po s t a-r e m in tako je tudi po n o v e m volilnem redu. Ali med starim in novim volilnim redom je bil čas, pobrigati se za to, da se odvzame  trgovsko-obrtni  zbornici  to
posebno važnost za nas, da bi po tej
poti prišli do večine  v deželnem  zboru. !
Dolžnost dr. Gregorčiča je bila ta, delo- I
vati z vso močjo na to, da se doseže p r a- '
v i č e n nov volilni red, kateri da Sloven- j liini red, kateri se spremeni
cem v deželnem zboru večino,  kakor •
Čič) tiska in zal.
jim pritiče. Za drugačen volilni red se ne j dobi   poštenega  ' slovenskega    politika. ' Splošna   in   jednaka   volilna   pravica  je j imela dati nam večino; če ne bi bilo  pa j vsejedno, ako je ostalo pri starem številu poslacev. Dr. Gregorčič bi se ne bil smel odmakniti niti za las od tega, da dobimo potom splošne in jednake volilne pravice večino v deželnem zboru,.ali tiščala ga je zveza s Pajerjem in prišli smo do novega volilnega reda, ki sicer pomnožuje število
poslancev, razmerje med Lahi in Sloven-    ___, „......_, ............
ci pa je tako, da imajo še vedno Lahi ve- ; bili izvoljeni oni, ki so volili čino, kakor poprej.   Gregorčič pa bi bil moral reči: ali večino Slovencem ali pa nič! To bi bilo pošteno. Tako pa je pahnil goriške Slovence z nova pod peto laške
mo sedaj; kakor po starem, tako po no-vejri volilnem redu; sedaj pač še toliko 'bdi j, ker je prenesel Gregorčič ono toli povdarjano važnost iz starega v novi vo-kdo ve* kedaj?!
Hudobni namen, katerega je imela »Gorica« z očitanjem presedlanja, pa je udaril njo samo po nečednih ustih. — »Gorica« povdarja važnost trgovsko-obrtne zbornice, ki nas pelje do večine v d e ž e 1 n e m zbor u. Torej so volitve v to zbornico izredno važne. — Ali Gregor-' čič ne polaga nobene važnosti na te volitve in v deželnem zboru je bil ta človek tako nesramen, da je šel v ogenj za potrditev volitev iz Trgovsko-obrtne zbornice, dasi ve, na kako sleparski način so 2 poslanca, (j r e g o r č i č je poteptal v prah t i s to p o s e b h o v až n o s t T r g o v-s k o-o b r t n e z b o r n i c e z a n a s, b o r i 1 s e j e p r o t i t e j v až n o s t i t er
večine ter ustvaril  nevaren  praecedens, ' o d o b r i 1 1 a š k e s I
na katerega se bodo Lahi še sklicevali, ko Gregorčiča ne bo več.
Ko je šlo za nov volilni red, je bilo čas, odvzeti trgovsko-obrtni zbornici tisto posebno važnost za nas glede večine v deželnem zboru ali pa pustiti vse skupaj pri starem, ne pa prenesti ono posebno važnost tudi v n o v volilni red.
Kdaj bode zopet prilika: spremeniti volilni red? Bila je, pa je našla — izdajalca interesov goriških Slovencev.
Ostala je tista posebna važnost trgovsko-obrtne zbornice, za nas, kakor je bila v starem volilnem redu. Ko je bil stari v veljavi, smo jo povdarjali, ko je stopil v veljavo novi, jo moramo povdarjati. Ostalo je pri tej posebni važnosti. Zato nam mora biti pri. srcu, upoštevati jo moramo v polni meri in delati na to, da bi ta posebna važnost nam prinesla kedaj za-željenega uspeha.
Presedlali p a n i s m o m i n i č, marveč s m o ostali dosledni: poprej smo povdarjali važnost trgovsko-obrtne zbornice tako, kakor jo povdarja-
e p arij e.
Gregorčič se je boril p roti temu, da bi bile razkrinkane sleparije, ki zabrauju-jejo »pot, po kateri nam je možno priti do večine v deželnem zboru«, Gregorčič se bori proti temu, da bi prišli Slovenci do večine v deželnem zboru.
Z novim volilnim redom je izrekel, da je prav, da smo v manjšini; to je ponovil v seji 27. decembra lanskega leta, ko se je potegoval za potrditev Izvolitve dveh laških poslancev iz Trgovsko-obrtne zbornice.
Na vse načine se zvija, — »liilf, was hclfen kanu«! — pri tem pa se prodanec vedno bolj razkrinknje.....
Deželni zbor.
Osma seja.
Osma seja se je vršila v torek 18. t. m. ......- Zapisnika ne čitajo. Podtajnik prečita peticije.
Posl. dr. Meizlik je stavil predlog, v katerem se poziva vlado za zgradbo mo-
stu Čez Sočo med krajema Vilesse in Ka-seljan. Dr. Faidutti predlaga, naj se tol- . mači § 16. deželiiozborskega volilnega re- ' da tako, da vlada v bodoče vpiše v volilno listo veleposestva vse fizične in juri-dične osebe, ki plačujejo za svoje posestvo 100 K realnega davka ter niso po zakonu izrecno izključene od volilne pravice. Bu-gatto interpelira vlado glede naprošene podpore od strani občine Terzo, na katero prošnjo ni nikake podpore pa tudi ni-kakega odgovora.
Dnevni red: Predlogi deželnega odbora:
Zakonski načrt o ureditvi stavbenega reda se izroči tehničnemu iu juri-dičnemu odseku. —- O b n o v i se podpora 2800 K občini K o ž b a n a za zgradbo vodovoda s pogojem, da so krite vse potrebščine. — Predlog o brambnih napravah ob Soči pod mostom v Ladri; dovoljuje se 800 K, to je 20%, s pogojem, da se napravi načrt po določbi stavbenega urada. Predlog se izroči tehn. .ekoti. odseku. — — Predlog o zgradbi vodnjaka v Gonjač a h se izroči peticijskemu odseku; popraša se županstvo v Kojskem. -— Predlog o cesti T r n o v o-Š e m p a s se izroči peticijskemu odseku; predlaga se primerno podporo, če store lokalni Činitelji potrebno. — Predlog o zgradbi pralnice in napajališča v Moraru (1200 K) se izroči tehn. odseku; istotako predlog o kanalizaciji v občini Medeja; jednako predlog o nadaljevanju uravnave hudournika Bersa. — Glede ustanovitve d e-ž*e 1 n e zavarovalnice proti požaru se naroči deželnemu odboru, naj vrši daljna poizvedovanja. —
Glede krajevnih železnic Č r v i n j a n - G o r i c a, JS v. Lucija-Kobarid in S v. L u c i j a do kranjske meje se odobri t r o š k e 23000 K za izdelane načrte ter se pozove vlado za sestavo podob-n i li n a č r t o v. Glede črt Črvinjan-Bel-vedere-Gradež in Ronki-Porto Rosega-Pancan se pozi vije vlada k nadaljevanju železniških de! na tej črti ter k istočasni izvršitvi črte iz Gorice v Črvinjan. Za
Kapitan Hatteras
aH
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Inles Verne. — Prevel 0. I.
(Dalje).
Oradilca Scott in C.o, ki sta bila v Angliji v tem oziru najbolj spretna moža, sta bila prejela od Riharda Shan-dona natančen načrt, kjer je bila z največjo skrbnostjo določena teža, velikost in oblika ladje. Iz tega načrta je gledala globoka bistroumnost mornarja, ki ga je delal. Ker je imel Shandon potrebna sredstva na razpolago, se je delo pričelo in po naročilu neznanega lastnika hitro nadaljevalo. Ladja je bila izredno močno narejena; očividno je bila določena za velikanski pritisk, kajti narejena je bila iz indijskega hrastovega lesa, ki je posebno trajen, in vrhutega obita z močnim železjem. Mornarji so se povpraševali, zakaj ni srednji del ladje, ki je s tako močjo zgrajena, narejen iz železa, kakor pri drugih parnikih. Nato so si odgovarjali, da je moral neznani inženir že imeti svoje razloge za to.
S časom je ladja v delavnici-dobivala svojo obliko in njena moč je vzbujala pri poznavalcih občudovanje. Kakor so že pripomnili mornarji Nautila,. je tvoril njen ' sprednji tram z gredljem pravi kot; končal se ni v kljun, temveč v je...eno ojstrino, vlito v delavnicah R. Hawt-horna
'1 a železni, v solčnem svitu se bliščeči sprednji del je dajai ladji posebno lice, četudi ni imela na sebi nič vo-
jaškega. Vendar je bil na sprednjem delu en top, in sicer tako postavljen, da se je lahko na vse strani sukal.
Pa če ta ladja ni bila določena niti za vojno brodovje, niti za promet, niti za zabavne izlete, kajti izleti se ne delajo z živežem za šest let, čemu je vendar bila? Morda, da poišče Erebus in Terror ter John Franklina?
Nič manj ko to. Kajti prejšnje leto, 1859., je Mac Clin-tock prinesel iz severnega morja dokazano vest, da se je ta ekspedicija ponesrečila.
Ali je hotel torej Forward še enkrat poizkusiti sloviti severozahodni prevoz? Čemu to? Kapitan Mac Clure ga je našel leta 1853. in njegov poročnik Creswel! je prvi objadral amerikansko celino od Beringove do Davidove morske ožine.
Vendar je bilo za strokovnjake gotovo in brez-dvomno, da se hoče Forward izpostaviti nevarnostim ledenih pokrajin. Je-li hotel prodirati proti jugu, še dalje nego Wedell, dalje nego James Ross? Toda čemu, iz kakšnega namena? Vidi se, četudi je bilo polje ugibanjem skrajno omejeno, je domišljija še vedno našla sredstev, da se je izgubila v njem.
Naslednjega dne, ko so ladjo spustili v morje, pride njen parni stroj iz delavnice R. Hawthorn-a iz Newcastla.
Ta stroj s 120 konjskimi silami in z nihajočimi valji je zavzemal malo prostora; njegova moč je bila precejšnja za 170 ton težko ladjo, in ki je vrhu tega bila močno opremljena z jadri. Njene poizkušnje so pokazale, da v tem oziru ni dvomiti, in celo gospodu Johnsonu se je primerno zdelo, da se je izrazil napram prijatelju Cliitona: Če bi se Forward v istem času posluževal jader in vijaka, bi z jadri dosegel večjo hitrost«. Cliftonov pri-
jatelj ni tega nič razumel;.vendar si je mislil: pri ladji, ki ji poveljuje pes, je vse mogoče«.
Potem ko so postavili stroj na svoje mesto, so pričeli donašati živež; in i-j ni bila malenkost, kajti v ladjo so hoteli spraviti živeža za šest let. Suho nasoljeno meso, prekajene ribe, prepečenci in moka, kava in čaj, vse to je tvorilo živež, ki so ga kar nasuli v notranje prostore. Vse to je vodil Rihaid Shandon, kakor mož, ki se na to razume; vse so spravili v zaboje, lepo zavili in prešteli ter vred«!i. Tudi so vložili precejšnjo množino neke indijske jestvine, imenovane pemmican, ki ima veliko re-dilnih snovi,                                                   '    '      #<
Tak živež je kazal, da se pripravljajo na dolgo potovanje. Dober opazovalec pa je. prvi hip uvidel, da pojde Forward proti tečajnemu morju, posebno če je videl sode citronskega .soka, pastile, zavoje gorčice, z* na kislice in kohlearije, z eno besedo, množino onih sredstev proti skorbutu, katerih zdravilna moč je tako neobhodno potrebna na severnih in južnih ledenih morjih. Shandonii je bilo gotovo naročeno, naj posebno skrbi za ta del zaloge.
Orožja sicer niso mnogo pripravili, kar bi bilo lahko pomirilo plašne duhove, toda ena čumnata je bila .napolnjena s smodnikom, kar je marsikoga oplašilo. Za je-, clini top, ki se še- nahajal na lcuiji, bi ne bilo treba toliko smodnika. To je dalo misliti. Prpravljene so bile istotako velikanske žage in močna orodja, kakor vzvodi, svinčeni kiji, ročne žage, velike sekire itd., ne vštevši precejšnjega števila možnarjev, ki bi lahko pognali.v,zrak celo mitnico v Liverpoolu. Vse to je bilo izredno, da je vzbujalo strah, da ne govorimo-o raketah in najrazličnejših svetilnih pripravah.
prezidavo VI. skočnika namakalnega prekopa na tržiškem polju se predlaga 15000 K. Izroči se finančnemu odseku. — Zakonski načrt o klasificiranju treh cest na Cerkljanskem se izroči tehn. ekbn. odseku. — Sprejme se zak. načrt o klasificiranju ceste od šempeter-s k o - d o r n b e r š k e ceste doOze-IjanainodSv. Lucije do Šem-paskešole. — Prošnja za odcepitev občine Divača od župnije n a-k e 1 s k e se izroči juridičnemu odseku.
Predlogi deželnozborskih' odsekov:
Sp-ejme se zakonski načrt o ohranitvi namakalnih naprav na tržiškem polju. Kdor bi ravnal proti temu zakonu, ga zadene kazen dveh mesecev ali 600 K globe. Bugatto se je tej kazni protivil, češ, da za-kazni sta tu politična in sodna oblast, ka-koršen pregrešek kdo napravi. Po tem zakonu pa kaznivo dejanje pade pod jed-no in pod drugo, toraj dve obsodbi. Predlaga globo 300 K ali mesec dni zapora. Pettarin in Pinavčig se protivita. Predlog pade; zanj glasujejo le laški klerikalci.
Sprejme se proračun dež. gluhonem-nice, kmet. šole, zaloga za uboge, ustanove Karinijan, šolskega zaloga, ustanov Abram itd.
Sprejme se zakonski načrt o uvrstitvi ceste Pliskovica-Veliki Dol do ceste proti Nabrežini ter ceste Krajšenica do ceste Štanjel-Kobdilj med skladovne ceste.
Glede podaljšanje ceste Vrhpvlje-Ko-balarji do znamenja sv. Jakoba in ceste Srednje proti Volčam se nalaga dež. odboru, da ukrene potrebno. — Obnovi se podpora 2000 K za brambne naprave ob B r a n i c i pri Lisjakih. — Glede prošnje zavarovalnice goveje živine pri M a-r i j i n e m C e 1 j u se naroča dež. odboru, naj se prepriča o delovanju zavarovalnice. — O b n o v i se podpora 1000 K za uravnavo Kopice in .Lipnika.— Deželnemu odboru se odstopita prošnja za popravo občinske ceste vVel. Žabljahin prošnja občine Šmarje za podporo v popravo občinskih cest. — Preko prošnje Josipa Kneza za plačilo bolniških troškov za sina se preide na dnevni red. — Prošnja za zgradbo 7 vodnjakov v Vrtojbi se odstopi dež. odboru; istotako prošnja za kanalizacijo obč. Volče in napravo obcestnega vodotoka; jednaka prošnja gasilnega društva v Čepovanu; potem tudi prošnja Ane vdove Fajgelj za podporo in prošnja P. Ipavca. Obnov i se podpora 1000 K za zgradbo ceste v P o d-gradu, obnovi se podpora 700 K za zgradbo vodovoda vSrpenici. — Dež. odboru se odstopi prošnja vin. in sadj. društva v Batujah in prošnja za popravo nabiralnika v Šmarjah. — Dež. odbor ima v teli rečeh nadaljevati poizvedbe, deloma rešiti jih v svojem področju.
Prihodnja.seja danes ob 4. pop. .
DOPISI. Iz ajdovskega okraja.
Brje. — V zadnjem »Pr. listu« je nekdo v velikih skrbeh za našo mladino in stariše, katere kakor dopisnik cika, pohujšuje podpisani. Če dopisnik misli podpisanega, kateremu tudi v isti sapi, kakor že večkrat prej, preti z groznimi razkritji, grehi in doprinešenimi hudobijami, vabi ga, da to enkrat vendar objavi, ker ni dobro, da podpisani v takih grozotah in strahu živim!
M o ž i n a.
Iz Rihemberga. — (Kratek odgovor dopisniku v št. 2 »P. L.«). Rokodelec razpravlja navadno najraje o lastni stroki, kar se bode v jemalo s dotičnim » pošten ja-kovičem« iz Rihemberga, ki se podpisuje kot pristaš S. L. S. Tega kljuseta skrbijo bližajoče se občinske volitve tako, da. mu niti spati ne dajo. Najbrže ima revče dobre zobe" ter računa, da bode kaj z nje-; govo gnjilobo.
Kdo bode godel in kdo plesal, pokaže najbližja bodočnost. Ob ti priliki bi pa želeli izvedeti, kam je prišla tista harmonika — zapuščina godca, koji je postal svo-ječasno žrtev lastnega poklica ter po tru-dapolnem nategovanju svojega inštrumenta izdihnil svojo dušo v hlevu neoma-deževanega našega župana.
Mi bi mogoče s to čudodelno harmoniko zagodli polko, ne da bi pač želeli takih zlih posledic, kakor so bile oni čas osobito iz razloga, ker je pri nas pomanjkanje babic in bi se vsled tega znalo število žrtev še povečati, kar bi nam pa ne bilo po volji.
Kar se pa tiče kandidatov v občinsko starešinstvo, svetovali bi vam uzornejše može kakor jih vi naštevate in so poznati kot za izvanredne inteligente, kakor n. pr. Pirotič jun. iz Vasi, bosonogi »Španjor« ravno od tu, Inteligenco iz Tabra, Kaplana iz Cvetroža, »Pavleta« pri Škrbčih itd itd. zraven pa še najnovejšega občinarja, kot virilista. To bi bilo društvo!              X.
V Šmarijah je bil v soboto voljen za župana zopet g. Fran G r u n t a r, ki žu-panuje občini že dolgo vrsto let ter uživa zaupanje pri svojih občanih. Še na mnoga leta!
Rihemberg. (Tri nesreče.) Dne 17. t. m. zvečer so v vasi Mravljevi pri Rihembergu zlezli v klet posestnika Josipa Birse vzmoviči in pobrali vso mesnino pred dnevi vbitega prešiča, brentač dobrega vina in odšli v bližino pod vas, kjer so spili vino, odvrgli prašičja ušesa in pod-trebuščino ter z drugim odšli. Vbogi Birsa je zdaj brez mesa in zabele. Upajmo, da pridejo lumpom na sled!
. Isti dan je ponesrečil posest. I. Turk iz Rihemberga. Vozil je kole iz hoste. Voz se je nanj zvrnil, ki ga je zmečkal, da je bil takoj mrtev.
Občina je kupila za cerkveni denar 500 centov apna za popravljanje rihem-
berške cerkve. V zadnjem času pa je sko-ro vse zmanjkalo. Naši starešine se zdaj menda kislo drže, in nihče ne ve, če je bo mogel vzmovič kedaj povrniti. Čuden red in gospodarstvo je v rihemberški občini!!
Iz tolminskega okraja.
Volče. — Zvečer pred protestnim shodom, ki ga je bil sklical »Izvrševalni odbor nar. napredne stranke« za dan 6. t. m. v Tolminu, smo bili pribil i napredni fantje oglas na steno hiše, kjer se nahaja tuk. bralno društvo. Drugi dan, po prvi maši, sta čitala omenjeni oglas France Fortunat iz Ciginja in Anton Rutar, občinski sluga iz Volč. Ko se je Fortunat odstranil, je obč. sluga Rutar — najbrže navdahnjen od samega sv. Duha — potrgal v svoji sveti klerikalni jezi oglas raz steno.
Predrznost tega hinavskega človeka presega^ že vse meje. Ta — »pokrita r i h t a« hoče že vse strahovati. Brez-značajnež prve vrste! Kadar govori z na-prednjakorn, je naprednjak; kadar govori s socijalnim demokratom, je soc. demokrat; v resnici pa je črni klerikalni »Klop«! Svetujemo mu, da bi prihodnjič šel na Benečijo, ker bi bilo bolje zanj, nego pa oglase trgati raz zid. Morda bi se mu na Benečiji osvežil spomin na pretekle lepe čase .......
Toni! Ti nam trgaš lepake raz zid, mi Ti trgamo pa krinko raz obraz, da bodo tudi po svetu vedeli, kaj si bil in kaj si. Varuj se Toni, da Te ne poženemo na Benečijo!
Volčanski napredni fantje.
Iz sežanskega okraja.
Požar. — V Koprivi je nastal v noči med 15, in 16. t. m. požar v gospodarskih poslopjih Ivanke Zega št. 11. Zgorela so poslopja in krma. Poslopja so zavarovana.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Za družbo sv. Cirila in Metoda K 3,
nabrala gdč. Fonova s Solkanske ceste. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Filip Stubelj, poružnični blagajnik v Šmarijah, K 12, katere je zložilo občinsko starešinstvo ob novoizvolitvi župana g. Fr. Gruntarja. Hvala!
Domače vesti.
Za knjižnico Slov. bralnega in podpornega društva je nabrala vesela družba pri F. K 20'20.
Deželni zbor ima danes svojo IX. sejo. Na dnevnem redu je med predlogi deželnega odbora: most med Gradiščem na Zdravščino; uravnava hudournika Draganjšček; ugotavljanje škod po uimah ter odpisovanje zemljiškega davka, dovršitev uravnavnih del ob Kornu pri Vi-
skonu in zgradba mostu, -r- Med predlo g i deželnozborskih od s e k ov< Premeba statuta dež. hip. zavoda in dež. obč. kred. zavoda, obrestno merilo za obveznice obeli zavodov; zakonski načrt o uporabi določil zakona glede urejanja prisilnih doklad za plačilo občinskih dolgov, nekateri proračuni in prispevki: kakor občini Mavhinje za popravo ceste Mavhinje-Sesljan, obnovitev prispevka za napajali-šča v Gorjanskem, zgradba vodnjaka pri Lisjakih, obnovitev podpore za most čez Veliki potok, most med Ustjem in Uka-njem.
Smrtna kosa. — Umrl je v Gorici trgovec Josip Z o r n i k po dolgem boleha-nju. Naj počiva v miru!
Zasedanje našega deželnega zbora utegne trajati še kakih 14 dnij, tje do pusta. Državni zbor bo sklican najbrže šele v sredi februvarija, torej je še dosti časa za zasedanje dež. zbora. V odseke so nabasali razne peticije in druge reči, tako da pridejo na dan zopet menda le najnujnejše reči, namreč kar mislijo gospodje da je nujno! Zadnji dve seji bosta najbrže dolgi z velikanskim dnevnim redom; tako pač, kakor ima navado deželni glavar. — Lahi dobijo dosti, Slovenci pa malo; tako skonča tekoče zasedanje. Vse »delovanje« se suče okoli podpor, v ostalem je naš slavni deželni zbor le karikatura provin-cialnega parlamenta.
Verifikacijski odsek. ~ - Poslanec Fai-dutti je zahteval v jedni zadnjih sej, naj se skliče kmalu verifikacijski odsek; glavar je rekel, naj se obrne na predsednika. Odsek je menda že imel sejo. Kdaj pride poročilo na dnevni red? Laški liberalci gledajo laške klerikalce v zbornici kot sitno breme, katerega se treba prej ali slej otresti. Če ne verificirajo volitev iz splošne kurije, sfrlijo iz zbornice 3 klerikalni poslanci; če bi jim sledili v znak solidarnosti še drugi trije, ali če vržejo ven tudi te, potem bi bila idila v našem deželnem zboru popolna. Zborovali bi sami zavezniki: 9 laških liberalcev in 9 slovenskih klerikalcev.
»Obnovi se podpora« ... V seji za sejo se v dež. zboru obnovljajo prejšnje že dovoljene podpore, ki pa niso bile izplačane. Rekli smo že, da klerikalci bodo bobnali, da so to čisto nove pridobitve in hvalili se bodo, koliko dobrega so zopet storili našemu ljudstvu. Čudno, da se ne obnavljajo tako tudi podpore za furlansko stran! — E, za Furlanijo so pač splačali podpore, Slovenci so morali čakati obnovitev. In kdo ve, če ne bo treba morda še' nove obnovitve sedanjih obnovitev!! Ali jih pa večina popolnoma zapade .....
Društvo veleposestnikov je danes zborovalo v Gorici ob povoljni udeležoi. Poročilo o znanih dogodkih v zbornici je bilo široko. Sprejeli so krepko resolucijo. Več sporočimo.
Mnogoštevilni gledalci so dalje občudovali dolg čoln iz mahagovine za some, pirogo iz kositra (čoln, ki je kakor iz debla izdobljen) prevlečeno z gutaperko, iri več halke-boatov, neke vrste kavčug, ki se je dal izpremeniti v Čoln s tem, da se je napihnil. Vise je radovedno zijalo, čim boli se je bliža! trenutek, ko odpluje Forward proti svojemu neznanemu cilju.
II. Nepričakovano pismo.
Pismo, ki ga je Rihard Shandon prejel osem mesecev preje, se glasi:
Gospod Rihard Shandon,
Liverpool. Velespoštovani gospod!
To pismo naj Vas obvesti, da imate na razpolago 16.000 funtov šterlingov, ki so vloženi v banki gg. Mar-cuart in Co. v Liverpoolu. Tu je pridejano pooblastilo z mojim podpisom, da smete razpolagati z denarjem do zgoraj omenjene vsote 16.000 funtov.
Vi me ne poznate. Nič ne de. Jaz Vas poznam, to je merodajno.
Jaz Vam nudim rnesto podpoveljnika na ladji Forward za neko potovanje, ki utegne postati dolgotrajno in nevarno. Če ne sprejmete, potem ni nič; če sprejmete, imate 500 funtov letne plače, ki se za časa ekspedicije zviša za eno desetino. Ladje Forward še ni. Morate jo še le dati delati, tako da se bo prve dni meseca aprila (1. 1860.) že lahko spustila v morje. Pridejan je tu tudi njen načrt, katerega se morate natančno držati. Dajte jo zgraditi v delavnici gg. Scott in Co., s katerima se pogovorite o tej zadevi.
Posebno vam priporočam skrb za moštvo Forwarda, ki bo sestojalo iz enega kapitana, namreč mene, enega podpoveljnika, ki ste vi, tretjega častnika, enega oro-
žničarja, dveh strojevodij, enega ledarja, osem mornarjev in dveh kurjačev, skupno osemnajst ljudi, vstevši tudi dr. CIawbonny-a iz tega mesta, ki se vam predstavi v primernem času.
Kdor se hoče udeležiti te ekspedicije, mora biti Anglež, prost, brez družine, neoženjen, in zdržati se mora opojnih pijač, celo piva, in pripravljen mora biti za vsako podjetje in nezgodo. Izberite posebno vročekrvne, ki imajo večjo življensko silo in zato več toplote.
Ponudite jim petkrat večjo plačo nego jo imajo navadno, z letno doklado ene, desetine. Po končani ekspe-diciji je vsakemu zagotovljenih 500 funtov, vam pa dva tisoč. To podjetje bo dolgotrajno in naporno, toda častno; pomišljati torej nimate povoda, gospod Shandon.
Naslov: pošta restante Goteborg (Švedija.) Z začetnicami K. Z.
Dostavek. Prihodnjega petnajstega februarja dobite velikega danskega psa z visečo šobo, črno rumene barve, s črnimi progami. Deuite ga na krov in dajajte mu ječmenovega kruha, pomešanega s svinjsko mastjo. Sprejem psa sporočile v Livorno (Italija) z zgorajšnjimi začetnicami. Kapitan Forwarda pride že v pravem času in se da spoznati. Ko bo treba odriniti, dobite novih naročil. Kapitan Forwarda K. Z.
m.
Doktor Clawbonny.
Rihard Shandon je -bil izvrsten mornar. Dolgo časa je načeljeval somolovcem v severnem morju in si s tem pridobil zasluženo slavo v celem Lancastru. Tako pismo bi ga bilo po pravici lahko osupnilo; začudil se je res, toda ostal je ravnodušen kakor mož, ki je že kaj drugega doživel.
Sicer je pa imel vse zahtevane pogoje: ni imel žene, ne otrok, ne sorodnikov; bil je prost kakor malokdo.
Ker se torej ni imel s kom posvetovati, je šel' naravnost k bankirjema Marcuart-u in Co.
»Če je denar tu«, si misli, »pojde drugo samo po sebi.«
V banki ga sprejmejo spoštljivo, kakor človeka, katerega v blagajni mirno čaka 16.000 funtov. Ko je to končano, si da prinesti košček belega papirja ter naznani po zgoraj označenem naslovu sprejem denarja s svojo okorno pisavo.
Še istega dne se je pogodil z ladjedelci v Birken-headu, in 24 ur pozneje je že ležal gradelj Forvvarda po dolgem na kladah ladjedelnice.
Rihard Shandon je bil mož 40 let, močan, energičen in pogumen, izborne lastnosti za mornarja, ki so ga delale samozavestnega, odločnega in ravnodušnega. Bil je znan kot zavidljiv in oduren značaj, zato pri svojih mornarjih ni bil nikdar priljubljen, še celo bali so se ga. Vendar to ni bilo tako hudo, da bi bil imel zaradi tega kaj preglavic, ko je iskal moštvo, kajti znal si je pomagati iz zadrege.
Shandon se je bal, da ne bi mu skrivnostna stran podjetja že po svoji naravi delala pregiavic pri njegovem delu.
»Tako torej je najboljše«, si misli, »tega ne obesiti na zvon. Kajti vse bi hotelo vedeti, zakaj in čemu to podjetje, in ker sam ničesa ne vem, bi bil z odgovorom v zadregi. Ta K. Z. mora biti gotovo kak posebnež. Toda končno on me pozna in se zanese name; to zadostuje. Za njegovo ladjo hočem izborno skrbeti, in jaz se naj ne imenujem Rihard Shandon, če ni namenjena za ledeno morje. Toda obdržimo to zase in za častnike«.
Nato je začel Shandon zbirati moštvo, strogo se držeč" razmer glede družine in zdravja', kakor jih je zahteval kapitan.
(Dalje pride.)
»Odda se deželnemu odboru v poizvedovanje ali rešitev« — —. — tako se glasi sklep pri nekaterih točkah iz torkove seje deželnega zbora. Zakaj se sklepa tako pri raznih slovenskih prošnjah in predlogih, dočim se za laške reči navadno napravi hitro definitiven sklep ter se ustreže če le mogoče? Vidi se, da ležijo razne slovenske,reči v deželnem .odboru dolgo "časarpot^if i>rlie dj^^^\ypj^fWST\\W"\ popolne, romajo zopet nazaj na svoje staro mesto v deželni odbor. y deželni hiši, je pač dvojna mera: za furlanske reči preskrbijo hitro, da so kompletne; inženir je -vedno na razpolage*— -'ali--slovenske se vrže na kup, potem pa se jih končno po poti iz dež. zbora vrne v odbor, da ta naredi ž njimi kar hoče. Po taki poti dobivata slov. klerikalna odbornika v roke tudi orožje, katero moreta imenitno izkoristiti v strankarske namene! — Take vrste »delovanja« dež. zbora in odbora pa ne bomo trpeli!!
S slovenskim moškim učiteljiščem v Gorici se je pobahal Gregorčič v svoji »Gorici«. Kjer se on baha, tam se povsodi zaletava v g, Gabrščeka. Nesramna »Gorica« trdi, da je protestni shod v Trgovskem domu imel za posledico, da se je jela vlada pomišljati, videla je, da se ljudstvo hujska in bala se je nemirov. No, nato pride seveda resni nastop klerikalnih poslancev, da se je vsa reč rešila ugodno. Kakor po navadi. — Kar na kratko povemo to-le: Protestni shod, je bil umesten, tudi od klerikalcev odobravan, in imel je uspeh, da so se ustrašili tam, kjer potreba. Gregorčič se ni zganil, poslal pa je okoli Fončka. čegar navzočnost nikjer ne itnpo-nira. Pa tudi nič ni vedel. Obupan in brez poročil je prišel z Dunaja, za njim pa takoj od dr. Ploja vest, da je vse v redu. V Trstu in od strani napredne stranke so se storili pravočasno koraki. Brzojavka na Bie-fiertha je bila tako ostra, da je bil mož ves razkačen. Seveda trepetati bi morali pred njim! Pokazalo se je, da srno pripravljeni nastopiti brez obzira proti počenjaiiju Lahov, ki so grozili z nasilstvi in revolucijo. Zajedno pa je bil storjen sklep, da noben učieljiščnikov ne pojde v Koper, marveč da se otvori v Gorici zasebno učiteljišče; računalo se je. umevno samo ob sebi, da Gregorčič ne bi odrekel prostora v tak namen. Učne moči so bile vse tukaj. — Pripravljen je bil odpor najhujše- pa tudi najbolj praktične vrste — t o j e p o m a-g a 1 o. Čepeti doma in Fončka pošiljati okoli, s tem seveda se ne pribori nič.
Očitanje Gregorčiču v »Soči«, da je glede premestitve učiteljišča najprej vso reč zapackal, ker se je dal hvaliti v »Gorici«, je povsem opravičeno. Pribito d e j-s t v o je namreč, da so bili Lahi opozorjeni na premestitev prav po »Gorici« vslcd neumnega hvalisanja dr. Gregorčiča ter se je prav radi tega odložilo premestitev. Če bi ne bilo tistega hvalisanja, bi bilo u-čiteljišče že par let v Gorici! Taka je resnica, katero naj upošteva tudi »Slovenec«, ko caplja za »Gorico« ter bije po Gabršče-ku z nesramno lažjo po svoji stari falotski navadi! — Pripominjamo še, da se je »Slovenec« takrat popolnoma strinjal s protestnim shodom v Trg. D o m u, sedaj pa laže z »Gorico« vred! Taki so pač klerikalni poštenjaki.
Nekdo poje čudne politične pesmi po »Gorici«. Zasramuje naprednjake kar po vrsti. Ta »pesnik« pa ni bil za to poklican v Gorico, da bo pel nesramne pesmi ter blatil naprednjake, njegov poklic je drugačen. — Če bi počel kaj sličnega kak na-prednjak, bi ga »Gorica« hitro denunci-rala pristojni oblasti. Klerikalni znani pesnik misli, da sme početi, kar hoče. Povemo mu, da se moti. Če ne neha, mu stopimo na prste, da bo cvilil. Takih nesramnosti državnih nastavljencev ne bomo trpeli!
60 letnica orožništva. — »Diamantni jubilej« t. j. šestdesetletnico obstanka je slavilo 18. t. m. orožništvo. Tega dne leta 1850. je cesar podpisal zakon o ustanovitvi orožništva. Organiziral ga je general Kompen pl. Fichtenstamm. V Avstriji je 1.3.524 orožnikov in 304 orožniških častnikov. Na leto se porabi za orožništvo 25 miljonov 889.568 K.
Tatvina na državnem kolodvoru v Gorici. — Kakor nam poročajo, je zmanjkala v torek zvečer na postaji drž. kolodvora v Gorici vreča kave. Tatova so že prijeli. Sta dva. Eden je uslužben na
kolodvoru. Tat je rekel redarju najprej, da je v vreči fižol, no, pa se je kmalu pokazalo, da je kava. Kave je okoli 50 kg. v vreči.
Pod vlak se je vrgel danes dopoldne na državnem kolodvoru v Gorici prižiga-iec Jamšek, star okoli 60 let.' Vlak ga je raztrgal in razmesaril. Jamšek je bil v službi tukajšnje~plinarne. Zadnje čase je "EoTeffal ter WTX bolnišnici. Vzrok: neozdravljiva bolezen.
V Idrskem se bo vršila dne 23. t. in. plesna veselica v dvorani g. Josipa Vola-'ričav Začetek ob 6. uri zvečer.
Deželno društvo tobakarnarjev v Gorici je prejelo vsled prošnje, od cesarskega jubilejnega podpornega društva tobakarnarjev za Avstrijo na Dunaju znesek 50 K za v razdelitev potrebnim udom. Obdarovani so bili sledeči udje z zneskom po 10 K in sicer Mar. vdova Komar, Št. Lorenc pri Fiurničelu, Ana vdova Tassini iz Rude, Maria Visintin, Kapucinska ulica, Gorica, Teresa Rotil Magistratna ulica, Gorica in Henrika Jelersig, Nunska ulica iz Gorice. S tem se zahvaljuje podpisani omenjenemu podpornemu društvu najtoplejše. Josip Sclnvarz, predsednik.
Listnica upravništva. — G. J. Jarec, Matu I je. Plačano do 1. febr. 1910.
Listnica: V S—t. Dopis priobčimo v »Primorcu«.
Števerjanski odsek »Sokola« v Gorici bode imel v nedeljo dne 2?>. t. m. ob 3. popoldne v prostorih g. Franca Lipica svoj redni občni zbor. Vspored po poslo-niku.
Telovadba za ženske v telovadnici »Sokola« v Gorici se vrši redno vsaki torek in soboto od 8.-9. ure zvečer.
Mirenski »Sokol« priredi dne 29. t. m. maskarado v Budilinovih prostorih.
Za »Sokola« v Miniti je nabrala v veseli družbi gospica Mihela Jakilova v Ru-pi 7 K 20 v. Hvala!
Iveza narodnih društev.
V Prvačini se bo vršilo v nedeljo pop. ob 3. predavanje v dvorani g. Pahorja, na katero ponovno opozarjamo.
»Narodna Čitalnica« na Knezi bo imela v nedeljo dne 2.1 januv. t. I. ob treh po-poludne svoj redni letni zbor v društveni sobi po običajnem dnevnem redu. K mno-gobrojni udeležbi uljudno vabi odbor.
Kmetsko opekarsko društvo v Buko-vici bo imelo dne 23. t. m. svoj redni občni zbor ob 3. uri popoldne v prostorih g. A. Abramič. Ako se ob določenej uri ne udeleži zadostno število udov, vrši se pol ure pozneje ob vsakem številu udov. — K o-bilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Grahovo ob Bači. — Redni občni zbor »Narodne Čitalnice na Koritnici« se je vršil 16. januarja 1910. V odbor so izvoljeni sledeči: predsednik Franc Kokošar, podpredsednik Franc Šorli, blagajnik Ivan Brovč, tajnik Blaž Florijančič, odborniki: Ivan Florijančič, Ivan Šorli, France Florijančič. Namestniki: France Šorii, Miha Lisjak. Ivan Ortar. Pregledovala računov: Alojzij Brovč, Valentin Brovč, Fr. Kokošar.
Društvo »Nada« v Šovodnjah bo imelo v nedeljo dne 23. t m. svoj občni.zbor. Ajševica. — Predsednikom »Narodno-izobraževalnega društva na Ajševici« na občnem zboru dne 9. t. m. je bil izvoljen Valentin Komel. Ostali odbor se je sestavil sledeče: Štefan Cej podpredsednik, Rudolf Komel tajnik, Anton Komel ml. blagajnik; Franc Živec, Franc Čubej in En-gelbert Cej odborniki*. Preglednika računov  Franc  Rijavec in Ernest Velikonja.
Pristopilo je na novo mnogo članov in se je s tem društvo zdatno ojačilo.
pri ravnateljstvu v Ljubljani. — Šolska S vodstva naj na prošnjah pripomnijo, koliko v strokovnih kurzih izobraženih učiteljev že deluje na dotični nadaljevalni šoli. — Sprejem, oziroma odklonitev se udeležnikom pravočasno naznani potom okrajnega šolskega sveta, ki bode tudi vse primerno ukrenil, da dobi sprejeti učitelj dopust.^.Vsak izven Ljubljane zaposleni udeležnik dobi od c. kr. ministrstva za javna dela podporo v znesku 180 K. — Učni predmeti v I. delnem kurzu so: Geometrija in projekcijski nauk, geometrijsko in projekcijsko risanje. Prostoročno risanje in vaje v skiciranju po strokovnih predmetih. Modeliranje. Oblikoslovje za stavbne in umetne obrti. Skupaj 32 ur na teden.
Tečaj je v prvi vrsti namenjen učiteljem, ki že delujejo na obrtnih nadaljevalnih šolah; potem pridejo v poštev učitelji, .o katerih je upati, da bodo nameščeni na že obstoječih ali pa snujočih se obrtnih nadaljevalnih šolah. — V tečaj se sprejme' največ 20 udeležnikov.
TriivskB-ilirtifi ta gospodaril« vesti.
Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se bode vrši! od 15. aprila do 15. julija I. I. I. d e I s t r o k o v n e g a t e-ča j a za i z o br a z b o učiteljev risanja na o b rt n i h nadaljevalni h šolah. Drugi, tudi trimesečni delni tečaj se bode nadaljeval v istih mesecih 1. 1912. Primerno opremljene prošnje za vsprejem je vložiti potom šolskega vodstva najkasneje do 1 5. f e b r li.a r j a 1. h neposredno
Politični pregled.
Kranjski deželni ibor ta teden nima nobene plenarne seje. Le odseki bodo zborovali. Finančni odsek je sklenil dati za učitelje 45.000 K. Teh 45.000 K bo razdeljeval deželni odbor. Torej je dovoljen ta denar za kupovanje učiteljev. Istočasno se dovoli 60.000 K za klerikalne gospodarske zavode, med njimi za »Gospodarsko zvezo« 40.000 K.
V štarjerskem deželnem zboru je utemeljeval posl. Rimelmoser predlog, naj bi država prispevala 50'/ za Ijudskošolskc t roške. Nemci zahtevajo zopet novo meščansko šolo, in sicer na Gor. Štajerskem v Črncu (Rotten-man). Dr. Kukovec je utemeljeval svoj predlog glede delitve dež. šolskega sveta po češkem tizorcu. Za predlog so glasovali le Slovenci in socialisti.
Češki deželni zbor namerava vlada sklkati na vsak način proti koncu t. m. ali začetkom februvarja. Pogajanja za delavnost se vrše ta teden.
Resolucija za nižje eolninske in tovorne tarife za krmila sklepajo na shodih po Zgornjem Štajarskem.
Volitve na Angleškem. — V soboto so pričele na Angleškem volitve v parlament, ki bodo trajala 10 dni. Za nje se vse zelo zanima, ker se z njimi odloči, ali bode zmagalo ljudsko zastopstvo nad lordi ali ne, in ker se tudi odloči, neizmerno važno vprašanje, ali bode na Angleškem v bodoče veljalo načelo svobodne trgovine ali takozvanih obrambnih carin. Liberalci in delavci so za svobodno trgovino, unijo-nisti za poslednje. Ker obsegajo angleške kolonije četrtino celega sveta je umevno, da bi imele obrambne carine za te kolonije neizmerne posledice za trgovino in industrijo ostalih držav.
Draginjski odsek. — Načelnik državni poslanec Hribar je sklical sejo draginj-skega odseka v parlamentu na današnji dan. Nadaljevati se ima debata o draginj-skem vprašanju.
Občinska volilna reforma na Koroškem. — Deželnemu zboru koroškemu je predložen novi načrt zakona o obč. redu in obč. vol. redu za Koroško, ki ga je sklenil v to izvoljeni odsek. Davek plačujočim ženskam se načeloma pripozna volilna pravica. Osebe, ki ne stanujejo v občini, morajo osebno voliti; voliti z pooblastilom sme samo tisti, ki je. sam volilec. U-radrtiki in služabniki občine so od pasivne volilne pravice izključeni. Ljudskošolski učitelji volijo v H. vol. razredu.
Razne vesti.
103.100 rekrutov za armado in 19.240 za deželno brambo zahteva vojni minister za tekoče leto.
V Rablju se vršijo rešilna dela, da bi spravili na dan zasute: dr. Veselega, njegovo ženo, 2-lctnega sinka njegovega, kuharico iz Belepeči in pestunjo iz Loga ter še dva druga. Delo pa gre le počasi od rok in najbrže poteče dosti časa, predno spravijo ponesrečence na svetlo.
Slov. akad. društvo »Adrija« v Pragi naznanja svoj III. redni občni zbor, ki se bo vršil v petek 21. t. m. ob V28 uri zvečer v restavraciji »u kuriho oka«. Dnevni red:    1. formalnosti; X poročilo
odbora; 3. poročila klubov in odsekov; 4. poročilo eksekutive; 5. slučajnosti. Slovanski gostje vabljeni.
Trgovino tvrdke Steiner v Trstu so okradli neznani tatovi v noči na 2. t. m. Blagajne niso mogli prevrtati. Na to so pregledovali blago ter prišli na sled drugim tatvinam, ki so se morale vršiti počasi ter so dosegle svoto 15.000 K. Dva Steinerjeva komija sta znala blago jemati ter je prodajati; bila sta sporazumljena z drugimi. Vodja tatinske bande komi Peter Gulin je ušel.
Nemški »Schulverein« bo slavil letos tridesetletnico svojega obstanka. Slavil jo bo v Gradcu.
Za dalmatinske železnice. — V nedeljo 16. trn. se je vršil v Splitu velikanski manifestacijski shod za železniške zveze Dalmacije z Bosno in preko Hrvatske z ostalo monarhijo. Shoda so se udeležile vse politične stranke. Shod je sprejel resolucijo, v kateri so od vlade z vso ostrostjo zahtevajo železniške zveze za Dalmacijo. Sklenilo se je osnovati dalmatinski železniški svet, ki bo imel nalogo, da z vsemi sredstvi pospešuje pred vsem zgradbo železniške zveze Dalmacije (Split) s Hrvatsko in Kranjsko.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand pride 10. febr. v Pulj in se nastani na brionskih otokih.
Največji vinograd na svetu je portugalski Poceirao. Meri 4000 ha (2 ure hoda po dolgem I uro počez). Vinograd obdeluje 600 rodbin.
ZrakOplovstvo. — Ruska vojaška tt-prava namerava dati zgraditi velik zrakoplov, ki bi glede velikosti vse dosedanje prekašal. Koncem tega leta namerava Rusija imeti zračno brodovje iz 7aeroplanov, 3 biplanov in cele vrste manjših zrako« plovnih tipov. — Gustav Lilienthal Je predaval v petek v aeronautiškem klubu v Berolinu in je javil, da je iznašel nov aparat za letanje, ki ga brez vsakega motorja giblje človek z rokami in nogami. Torej bomo vendarle letali kot ptice po zraku? — Major Parseval je v avtomobilističnem klubu v Monakovem izjavil, da bo on kmalu začel s svojim balonom osebni promet. Tudi zrakoplov »Zeppelin V.« ^ačne v početku junija z osebnim prometom. — Peljal bo lahko s seboj 39 oseb.
(Dalje na četrti strani.)
St. 217.
Natečaj.
V šolskem okraju Gorica (okolica) se ra opisujejo v stalno nameščenje:
i j mesto učitelja - voditelja na eno-razrednicah na Banjšicah, v Dolu pri Opaljemseiu, Kalu, Ligu, Lokoveu, Lokvah, Lomu, pri Murovčih, na Otlici, v Plaveh, Po-^abolinom, v Ravneh, Tevčah, pri SI. Tomažu, v Vedrijanu^ Višnjeviku, na Vrhu pri Kanalu, in Zapotokom;
Ž) mesto potovalnega učiteija za Levpo-Zuvrli, Podlako-Dol, Lokovec, Gor. Trihušb-Krtovšče in Vrala-Gor. Lokovec;
3)  mesto učitelja na trorazrednicah v Ajdovščini, Št. Andrežu, Kdjskem, Sv. Križu in Vrtojbi ter na dvorazredni-cah v Čepovanu in na Gorenjem polju (za ekspozituro v Ložicah);
4)   mesto učileljice na dvorazred-nicah v Gerovera, Grgarju, Kamnjah (dve mesti, eno za ekspozituro v Skril-jab), Opaljemseiu, Oseku (za ekspozituro v Vitovljah) in Šmarjah.
S temi službami spojeni prejemki so določeni v postavi z dne 14. januarja 1906, dež. zak. šiv. 10.
Potovalni učitelji dobivajo tudi potnino po 280'— K na leto.
Prosilci in prosilke sa katero teli mest naj vlože" z vsemi spričevali, ime-novalnimi dekreti in z dekreti o podeljenih jim retletninah opremljene prošnje najpozneje do vštetega 19. dne" februarja t. 1. uradnim polom pri podpisanem c. k. okrajnem šolskem svetu.
Prepozno došle ali v gornjem roku nepopolno opremljene prošnje se ne bodo vpošTevale.
O. kr. okrfidni šolski svet
V Gorici, dne 17. januarja 1910.
63
Amerikanska ekspedicija na Južni tečaj. — Amerikanci nočejo zaostati za Angleži V kratkem odpotuje angleški kapitan Sčott proti južnemu tečaju, pa tudi Amerikanci pripravljajo enako ekspedici-jo. Za to ekspedicijo si nabavijo ladijo »Roosevelt«, s katero je plul Peary proti severnemu tečaju; ekspedicije se udeleže trije tovariši Peary-ja, namreč kapitan Bartlett, profesor Donald Millan in inženir Oeorge Borup. Ekspedicija se bo bližala od amerikanske strani južnemu tečaju.
70 letni učitelj — požigaiec. — V Gjurgjevacu na Hrvaškem so se pojavili večkrat požari. Sedaj so zaprli 70 letnega ljudskega učitelja Adama Slivariča, ki je že delj časa umobolen in trpi na pi-romaniji, ko je ravno gorečo gobo hotel djati na neko streho.
Vojvoda — ponarejalec denarja. — V Madridu so zaprli člana najvišje aristokracije vojvodo Benavente, ker so dobili na njegovem posestvu pri Guadinu v pro-vinciji Granadi veliko ponarejalnico denarja, katera je popavljala celo Španijo s ponarejenim duro — denarjem.
Beg iz ječe. — Iz ječe Saint-Gilles v Belgiji je pobegnil ppMaert. Zaprt v po* sebni celici, Jornior so ga prenesli radi njegove srčne hibe, je spilil mrežnato okno, skočil na sadni vrt, preplezal dva zidova visoko 6—8 metrov in stopil v avtomobil, ki je že čakal nanj.
V  Lodz-u v Galiciji se je podrla nova, komaj zgrajena štirinadstropna hiša. Hišnik in njegova družina so našli smrt pod razvalinami. Podirajoča se hiša je ubila tudi nekaj mimoidočih ljudij.
Na cesti lakote umrli. — V Madridu so zopet našli moža in ženo mrtva na tleh. Zdravnik je dognal smrt vsled lakote. Do sedaj je umrlo v Madridu letos že 9 oseb lakote na ulici.
Kapucinski pater Auracher poročen. — Na Bavarskem in posebno v Monako-vem obče znani pridigar Beno Auracher je izstopil iz kapucinskega reda in se poročil na Angleškem s hčerko vladnega svetnika Schmidta.
Zrakoplovec kot požigaiec. — Zrako-plovca Pasquierja so zaprli, ker je osumljen da je v vasi Virce na Francoskem zažgal skedenj, v katerem je imel shranjen svoj zrakoplov, da bi dobil visoko zavarovalnino.
Bankir pobegnil. — Iz Solnograda je pobegnil znani bankir Maks Kohn. Prej je dvignil svoto 6000 K. Ko je izvedel njegov tajnik to vest, se je ustrelil. Govori se, da je pobegnil Kohn na Dunaj, kjer se je tudi vstrelil. Kohn je izgubil veliko ka-pitalov na dunajski borzi s smelimi špekulacijami.
V  Bresciji v Italiji je vsti\ !il zmešani Crozzi izpred oltarja dva dui;.>vnika, ki sta ravno mašo brala. Crozzija :¦•: odvedli v norišnico.
svetnik v Novem mestu, ter ni dvoma, da bo, kakor njene prednice, v našem narodu jako pripomogla za točno spoznanje veljavnih pravnih določil. Knjižica stane samo 80 vin. in se dobiva po knjigarnah in pri omenjenem uredniku. Kakor smo po-z vedel i, izide kmalu čez 500 strani obsežna knjiga istega urednika »Zakoni o nespornem sodstvu«, v kateri bodo predpisi o notarskem redu, o zapuščinskih stvareh in civilnosodnih depozitih, z vsem kar je s temi predpisi v zvezi. Knjiga vezana velja 6 K, znesek se pošlje kar društvu Pravnik v Ljubljano.
Književnost
Sienkiev/icz, Quo vadiš? — Roman iz Neronove dobe. Druga popravljena izdaja. Tiskala in založila »Goriška Tiskarna« A. Gabršček. Cena v celo platno vezani knjigi K 5'50, s poštnino 30 vinarjev več. Sienkiewicž, slavni poljski pisatelj, je že dobro znan Slovencem. Njegovi krasni romani iz poljske preteklosti so že vsi prevedeni na slovenski jezik. S svojim zgodovinskimi romani je dosegel rekord, pa tudi s svojimi drugimi deli se je proslavil in med te spada v prvi vrsti njegov znameniti »Quo vadiš?« Delovanje prvih rimskih imperatorjev na eni in skromni pri-četki nove vere z dotedaj še neznanim-gesiom: »Ljubi svojega bližnjega« in s svojimi idejami bratstva in enakosti na drugi strani, to je dalo marsikateremu romanopiscu hvaležno snov, toda lahko se trdi, da ni nihče dosegel Sienkiewicza. Značaji so krasno narisani: Ligija, Vinicij, Petronij, Ursus, Neron itd. V romanu je vse polno krasnih mest in skoraj v vsakem odstavku so dobivali slikarji dovolj gradiva za svoje podobe. Posebno ona borba med orjaškim Ligom in bivolom. Sicer pa naj »vsak sam prebere to krasno delo in uverjen je lahko, da se ne bo ke-sal. Roman toplo priporočamo.
Poljudna pravna knjižnica. — Društvo »Pravnik* v Ljubljani je izdalo v XIII. in XIV. zvezku 6. knjižico »poljudne pravne knjižice.« Knjižica obsega predpise o notarskih pristojbinah in zapovedanih notarskih spisih", uredil jo je dr. E. Volčič, sodni
Popolnoma nova kočija
z usnjato streho
za enega Konja zelo lahka
je na prodaj.
Kje, pove upravnišlvo „Soče".
Žfabvala.
Dolžnost nam Je izreči javno zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, posebno pa častiti duhovščini, za tolažbo v teh težkih dneh za časa bolezni in smrti našega nepozabnega očeta
franča Zauadlaua
bodisi z besedo ali dejanjem ter mnogobro]no spremstvo dragega ranjke^a na zadnji poti.
Št. ANDREŽ, dne 20. januvarja 1010.
Žalujoča d užina.
Naznanilo in priporočilo.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da je izšel moj iluslrovaiii cenik za leto 1910, ki izhaja že 36. leto. Na zahtevo dopošljem isleg.i franko in zastonj. V ceniku je 460 najboljših poljskih, zelcnaclnih in cvetličnih semen, ki so se pravilno in dobro kalile. Za najboljšo kakovost se jamči. Opozarjam si, občinstvo na lo, da imam čez 200 pohvalnih pisem od različnih strani.
V zalogi imam raznovrslne cvetlice v loncih in dežah ler izdelujem vsakovrstne sveže ali suhe šopke in venec z I rakovi* in napisi. V zalogi se dobi vse v lo stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah in ločno izvršene.
Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem
ALOJZIJ KOMSIKS,
vrtnarija in semensko skladišče
LJUBLJANA- Bleiweisova cesta št. i. (v lastni hiši).
Prodajalna v Šelenbargovi ulici p pri Pošti.
Trg
ovsko-obrtna zadruga v Gorici
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici* je z ozirom na premenjena in dne '21. decembra 190». v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1005. sklenilo za leto 1 floti, ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine :/a% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4V..% večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
8*
%*
GORICA. .                         GORICA.
Narodno podjetje
Hotel flPri Zlatem Jelenu11.
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. ZbiraliSČe trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. —. Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C in ITI. bodi Dam sueta dolžnost!
V zadregi zares si veliki, prijatelj, ne veš se, za god kaj soprogi   bi dal; za liter vipavca, moj dragi pngalelj, prihranim, če hočeš, domač ti škandal. Poslušaj zdaj moje besede skrbno in kupi soprogi par čevljev
J. Medved, Gorica
Tekališfie, Josipa Verdi *»t. 32.
Anton Pofatzky v Gorici
N» sredi RftštHju 7.
TRGOVSKA NA DROBNO IN 0E3EL0
Najceneje kupovalšče nlrnberSkoga In drobnega blaga ter tkanin, preje Id alt!].
FOTREBŠČISfE
n pisarnice, fadilce in popotnike
Najboljše Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
*a krojač g in ševlfmh,
8T«t!nJ!ce. — Rožni venet. ~ S»«ne knjižico.
lišna otuuala za YSR letne zase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
S«fi°*je .0BkrWjena zaloga za kramarje, Krosnjarie, prodajalce po sejmih in trgih ______           ter na dežs"     »   ' i-    »
Odlikovana pekarija in sladfiiCarna
Rarol Draščik
v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
zvršnje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojaa naročila ter obljublja šoliditt postrežbo" S*r- po Jako zmernih cenah '¦***&
BJ = 5500 == |
not. potrjenih zdravniških in privatnih
spričeval potrjujejo, da      <:uspešnejše
odstranjuje]
Kaiserjeve
prsne karamele
— z  znamko   treh  smve k —
hripavost, zasliženost, katar, krčni in oslovski kašelj.
Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza «»o vin, Dobi se v lekarnah A. de Ciironcoli' — Gorica, I. Cristofoletti .— Gorica, Ilug« giero Kurner — Gorica, G. B. Pontoni — Gorica, L. GliubicU -~ Gorica, v mirodilnici E. Mastzoli Gorica, v lokami J Hus — Vipava,, Maks Kofcover Ajdovščina, L. Juracho -• Aiel.