Poštnina plačana v gotovini Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar. — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja 2-krat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50,00 din. — Žiro račun 50120-603-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale. G&cišij&hji Domžale, 26. januar 1976 LETO XV - št. 2 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Pred kulturnim praznikom Veliko besed in misli smo posvetili našemu razvoju, ko smo ob 30. obletnici osvoboditve ocenjevali sadove našega dela. Mnoge stvari smo v preteklem letu hoteli ponovno pregledati in najti v njih človeka — ustvarjalca naše samoupravne družbe in današnje stvarnosti. Često-krat smo odkrito spregovorili o vsem, kar nas je težilo in v stavke smo hoteli vtkati svoj ponos in domače besede, katere smo iskali v mnogih delih velikih slovenskih mož. Bogato narodovo kulturno dediščino, ki je v svoji globini tako močno povezana s pesnikom FRANCETOM PREŠERNOM, smo prevzeli kot našo last in ji skušali dati življenje, jo preliti v srca vseh in istočasno dopovedati vsem, da nas je le-ta združevala v težkih trenutkih našega obstoja, da nam je dajala moči v borbi in zanos pri ustvarjalnem delu. Čeprav ne mislimo kritično ocenjevati našega dela na kulturnem področju, pa vendar lahko ugotavljamo, da smo storili veliko, saj smo v dvoranah in drugih kulturnih prostorih lahko gledali dramske uprizoritve, prisluhnili pesmim in se ustavljali ob razstavljenih delih, ob vsem, kar je tako spontano zaživelo v naših kulturnih skupinah, društvih in organizacijah. Ob vsem tem pa morda pozabljamo, da je to amatersko delo naših delovnih ljudi in občanov, ki se zavedajo zgodovinskega kulturnega poslanstva in da je to mnogim postalo — ob vseh modernih sredstvih in profesionalnih ustanovah — delček vsakdanjega srečavanja z drugimi in tudi s problemi, ki so povezani z življenjem in delom vsakega izmed nas. Lahko rečemo, da smo našli načine, ne samo ohranjevanja, temveč tudi spoznavanja tiste kulture, ki je bila rojena v slovenskih skromnih domačijah in ki je res pristna in narodnostna. Gotovo nismo naredili vsega, kar bi bilo potrebno, vendar smo veliko naredili že s tem, da prikazujemo naše življenje takšno, kot ga živimo, da skušamo odstranjevati zgolj materialno osnovo in najti tudi v kulturi tisto kar bo zadovoljevalo naše notranje potrebe. Če smo bili do nekaterih pojavov preozki, če se nismo znali kul turno odzivati vsakokrat in povsod, še ne pomeni, da nismo kulturni, ampak nas to opozarja, da moramo prevzeti kot svoje vse tisto, kar ne bo samo na zunaj izgledalo kulturno in lepo, temveč bo našlo odmev v naših čustvih, v naši notranjosti. V naš delovni koledar nismo zapisali 8. februarja, kulturnega praznika, samo za to, da bi se spominjali kulturne preteklosti in velikih ljudi, temveč tudi zaradi tega, ker je med mnogimi drugimi stvarmi tudi kultura merilo, s katerim merimo dosežene uspehe pri graditvi naše samoupravne družbene stvarnosti. In ravno to je tisto, kar nas mora ob letošnjem kulturnem prazniku vzpodbujati, da bomo na tem področju nadaljevali z začetim delom in oživeli še vse tisto, za kar nismo do sedaj imeli še dovolj moči in čemur nismo posvetili še vseh naših prizadevanj. Kultura je tista, s katero moramo prodreti v vse pore našega življenja in kulturni praznik je tisti dan, ko mo ramo ob pregledovanju našega dela snovati tudi načrte za bogatejšo prihodnost. /O ljubljanska banka Priporočamo vam, da čimveč bančnih poslov opravljate v PODRUŽNICI, kjer vodimo vso evidenco o vaših hranilnih vlogah. IN SE TO: Naši uslužbenci vam bodo na voljo za vse INFORMACIJE, ki so povezane z vašim bančnim poslovanjem. LJUBLJANSKA BANKA PODRU2NICA DOMŽALE KAJ VES O KMETIJSTVU? V okviru Občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije deluje tudi konferenca mladih v kmetijstvu in vsi trije aktivi, ki delujejo v okviru nje so ob koncu leta pripravili kviz tekmovanje KAJ VES O KMETIJSTVU? Glavni organizator je bil aktiv mladih zadružnikov Moravče, ki je tekmovanje pripravil v dvorani Partizanskega doma v Moravčah. Pokroviteljstvo nad kvizom je prevzela EMONA TOZD Kooperacija Domžale, v strokovni žiriji pa so bili poleg njenih tudi predstavniki Kmetijskega zavoda iz Ljubljane. Emona TOZD Kooperacija je prispevala tudi priznanja in knjižne nagrade za vse sodelujoče tekmovalce. Tričlanske ekipe mladih zadružnikov iz Domžal, Moravč, in Črnega grabna so se pomerile v znanju iz poljedeljstva, živinoreje in mehanizacije ter pokazale solidno znanje. Prva skupina vprašanj je bila najlažja. Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja iz poljedeljstva in živinoreje in tokrat so največ znanja pokazali mladi kmetovalci iz Črnega grabna, malo slabši so bili Dom-žalčani, razočarali pa so domačini, ki so imeli precej podpore v dvorani, pa jim kljub temu ni šlo. Za predah med kvizom, ki ga je vodil ing. Hren, je poskrbel ansambel Stare, ki je polno dvorano razveseljeval z narodno zabavnimi melodijami. Drugo kolo je bilo še bolj zanimivo. Vprašanja so bila težja, tekmovalci pa bolje pripravljeni, saj so na veliko presenečenje gledalcev odgovarjali dosti bolje, kot v začetku. Minilo je drugo kolo, ki je največ točk prineslo domačinom, zaostali pa so Domžale'ani in na vrsti je bilo zadnje najtežje kolo. Tokrat so se najbolj odrezali domačini. Pravilno so odgovorili na vsa tri vprašanja in videti je bilo, da jih ne more nihče ogroziti. Dobro so odgovarjali tudi mladi zadružniki iz aktiva Domžale, čeprav so kot sestavni del samonakladalke navedli gumijasta kolega, je bilo dovolj za drugo mesto, kajti tekmovalcem iz Črnega grabna se je tokrat zataknilo in so bili ob koncu šele tretji. Ko je predstavnik Emona TOZD Kooperacija razdelil priznanja in nagrade, je tekmovalcem in gledalcem spregovoril še predstavnik (Nadaljevanje na 2. strani) Sedmi redni zbor Ljubljanske banke — podružnice Domžale Sedmi redni občni zbor Ljubljanske banke — podružnice Domžale, ki je bil 7. januarja, je obravnaval poslovanje banke v letu 1975 in vrsto pomembnih vprašanj, ki neposredno zadevajo finančno politiko v letu 1976. Poleg delegatov, od katerih so manjkali samo Štirje, so zboru prisostvovali tudi predstavnik centrale Ljubljanske banke Jože Bencina, predsednik izvršnega sveta pri skupščini občine Viljem Držanič, načelnik oddelka za gospodarstvo Štefan Loncnar in član izvršilnega odbora Ljubljanske banke Niko Belšak. Redni potek zbora so vodili Stane Rozman, Francka Marinšek in Lojze Avšič. mm mm upravno dogovarjanje za pravilno obračanje sredstev, ki jih ima v Sloveniji Ljubljanska banka v višini 3.500 milijard starih dinarjev. Pri tem bo potrebno zasledovati nekatere nove momente, ki bodo omogočali redno delo. To pa je po besedah tovariša Benčine nasled- Delovno predsedstvo so sestavljali Stane Rozman - predsednik,Francka Marinšek inlojze Avšič kot člana Iz obširne razprave in pomembnosti, ki zadeva naše gospodarstvo in poslovanje banke v letošnjem letujpovzemamo bistvene zaključke, ki so zanimivi tudi za vse naše delovne organizacije, delovne ljudi in občane. Pregled o izvršenih sklepih, ki jih je podala tovarišica Marija Re-pičeva. je pokazal veliko delovnost izvršilnega odbora in predvsem stalno spremljanje gospodarskega Tovariš Jože Bencina je podal smernice za delo denarnih organizacij v prihodnjem obdobju in poudaril pomen samoupravljanja na tem področju (Nadaljevanje s 1. strani) Kmetijskega zavoda iz Ljubljane, ki je poudaril pomembnost takih in podobnih tekmovanj in delovanja mladih kmetovalcev na družbenopolitičnem področju. Mladi so z organizacijo kviz tekmovanja KAJ VEŠ O KMETIJSTVU dokazali, da marsikaj zmorejo in zato zaslužijo vso pohvalo. Prav ob kvizu pa so se mladi kmetovalci dogovorili, da bodo v bližnji prihodnosti organizirali problemsko konferenco o kmetijstvu v občini Domžale. Vera GROŠELJ in družbenega dogajanja v občini. Program, ki je bil sprejet na 6. rednem zboru je bil v celoti izpolnjen, razen pri izdelavi nekaterih pravilnikov, ki pa jih ni bilo mogoče izdelati, kjer ni bila izdana tovrstna zakonodaja. In tudi poslovanje je bilo dokaj pozitivno ter rešena so bila številna vprašanja tako poslovanja, kot tudi izplačevanja osebnih dohodkov potom hranilnih knjižic, organizirana pionirska hranilnica, dajanje posojil za stanovanjsko izgradnjo in še vrsta drugih zadev. POSLOVNI DOGOVOR Za letošnje leto je v povzetku podal predstavnik centrale Ljubljanske banke Jože Bencina. Poudaril je, da je bistvena naloga pregled opravljenega dela in priprava na zbor vseh podružnic Ljubljanske banke, ki bo 19. februarja,in daje to obdobje temeljitih priprav za plodno vključevanje LB v težnje, ki jih zasledujejo vse resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1976. Glede na to, da bodo v bližnji prihodnosti sprejeti nekateri zakoni, med katerimi sta najpomembnejša zakon o združenem delu in zakon o bančnem sistemu, je v sedanjem obdobju potrebno še bolj temeljito pripraviti vse, da se bo finančni sistem uveljavil tako, kot je potrebno. Sama reorganizacija bo odprla vrsto novih oblik, ki bodo prišle do izraza v: - internih bankah, ki bodo delovale v okviru SOZD: - temeljnih bankah, ki bodo vključevale interne banke in temeljne organizacije združenega dela, bodisi po teritorialnem ali vertikalnem principu: - združeni banki, ki bo povezovala vse, vendar bo ta povezanost potekala od spodaj i navzgor. Na drugi strani pa gre za začetek odmiranja dosedanjega kreditnega odnosa in tudi za samo- — bančna sredstva naj bodo le sosredstva pri financiranju razširjene reprodukcije; — banka, čeprav finančna ustanova, bo morala še bolj uvajati sistem samoupravljanja, kar bo mogoče doseči predvsem z bolj razvito svetovalsko službo; — banka mora postati v pravem pomenu besede hiša varčevalcev, kajti sredstva varčevalcev že sedaj dosegajo 45 % vseh sredstev. To pa pomeni veliko odgovornost do ljudi in zahteva urejene odnose do strank ter tudi to, da prerase v bančni servis, ki bo v veliki meri zadovoljeval potrebe občanov in delovnih ljudi; — razširiti in povečati bo potrebno sistem kratkoročnih kreditov pod ugodnejšimi pogoji; — dati večje možnosti v samem sistemu potrošniškega kreditiranja, ki mora prerasti tudi na nabavo gradbenega materiala in stavbnega pohištva. INVESTICIJSKA POLITIKA bo še vedno nekje v sedanjih meiah in sicer tako, da bo banka Tovarišica Marija Repič je podala pregled nad izvrševanjem sklepov, ki so bili sprejeti na šestem rednem zboru investirala približno 60 % proizvodnje. Velika skrb pa bo posvečena tudi investicijam v KMETIJSTVO in večjim projektom, kot sta na našem območju PAPIRNICA KOLIČEVO in LEK. Poleg tega bo posvečena velika skrb naložbam v deželah tretjega sveta. Pri reševanju komunalno -stanovanjskih vprašanj pa bo v prvi vrsti posvečena skrb spremljajočim objektom v stanovanjskih soseskah, to je otroškim vrtcem, šolam, trgovini in drugim objektom družbenega standarda. IN KAKŠNA BO POLITIKA PODRUŽNICE DOMŽALE? Osnovne naloge bodo podane v dogovoru in bodo reševale vprašanja gospodarske stabilizacije, povečanje proizvodnje Z doseganjem večje rasti produktivnosti in usklajevanje proizvodnje in porabe. Na področju zbiranja sredstev prebivalstva si bo podružnica prizadevala zajeti prosta sredstva s pospešenim izplačevanjem osebnih dohodkov, pokojnin, štipendij in drugih dohodkov preko banke. Pri (Nadaljevanje na 3. strani) Delegati na sedmem občnem zboru Ljubljanske banke - podružnice Domžale, ko so razpr \>ljali o mnogih finančnih vprašanjih in bodo->;m delu na tem področju (Nadaljevanje z 2. strani) tem pa ne bodo izpadla tudi sredstva tistih delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini. Vsa ta zbrana sredstva bodo usmerjena tako, da bo prišla do izraza čim večja njihova ekonomičnost. Za doseganje ciljev politike pospešenega razvoja in gospodarske stabilizacije bo usmerjena dejavnost predvsem v: - hitrejšo rast gospodarske aktivnosti z namenom, da se doseže čim večja produktivnost in gospodarska rast; učinkovitejšo usmeritev proizvodnje v izvoz; - hitrejšim notranjim spremembam v gospodarstvu z namenom, da se izkorišča čim več domačih surovin in sc s tem zmanjša uvo/; - nadaljnjemu zdniževanju sredstev in medsebojnemu povezovanju. Denarna sredstva, ki bi jih združevali upravljalci v podružnici, bi naj v letu 1976 porasla za 153 milijonov dinarjev. Ta vsota bi bila dosežena iz naslednjih virov: bodo pokrite že obstoječe obveznosti po pogodbah in sicer: - ABC Napredek Domžale - TRAK Mengeš - POZD Repovž Domžale - HELIOS Domžale - TERMIT Domžale Tako bo za nove odobritve v letu 1976 ostalo 47.739,000,00 din. Hranilne vloge se s porastom prav tako približujejo višini 40 milijonov dinarjev. Izvršilni odbor banke je v mesecu septembru večkrat razpravljal o zatečenih investicijah in na podlagi vseh obrazložitev pokril tudi vse podražitve, ki so nastale pri samih investicijah. Učinkovitost uveljavljanja procesa združevanja sredstev in medsebojnega sodelovanja vseh deponentov v gospodarstvu, in ob upoštevanju ustavne pravice, je izvršilni odbor banke odobril tri investicijske kredite v skupnem znesku 155.000.000,00 din in to za: - depozitna sredstva delovnih organizacij - vezana sredstva gospodarstva hranilne vloge - stanovanjska sredstva - druga sredstva 60 milijonov ali 39 % 20 milijonov ali 13 % 40 milijonov ali 26 % 30 milijonov ali 20 % 3 milijone ali 2 %. Ta sredstva bodo uporabljena za naslednje programirane namene: - za kratkoročno kreditiranje - za dolgoročne naložbe - obratna in osnovna sredstva - za stanovanjske kredite - ostale kreditne naložbe (znižanje sredstev P" centrali) nekreditne naložbe 40 milijonov ali 26 % 90 milijonov ali 58 % 42 milijonov ali 28 % 24 milijonov ali 15 % 5 milijonov ali 3 % Kratkoročne naložbe bodo omogočile kreditiranje nekaterih bistvenih gospodarskih zadev, kot so izvoz blaga in proizvodov za izvoz, uvoz iz držav v razvoju in določenih valutnih področij, za prodajo serijske in individualne opreme ter /a kmetijsko proizvodnjo in zaloge. POTROŠNIŠKO KREDITIRANJE bo potekalo v skladu z odredbo o splošnih pogojih za te kredite in v sklopu sporazuma poslovnih bank. Ti enotni kriteriji bodo: — najvišji znesek 1/3 osebnega dohoi, ..i, največ din 30.000,00 za industrijsko blago domače proizvodnje, vključno osebni avtomobili - vračilo kredita do 24 mesecev; - udeležba v obliki vezave sredstev in to 15 % pri nakupu pohištva in 20 % pri nakupu industrijskega blaga. V ta namen se bodo v letu 1975 zagotovljena sredstva v višini 33 milijonov dvignila v letu 1976 na 42 milijonov ali za 27 %. DOLGOROČNE NALOŽBE bodo imele prednost pri investicijah, ki so širšega družbenoekonomskega pomena in imajo prednostne naloge tudi v resolucijal družbenopolitičnih skupnosti. Tako se bodo skupne dolgoročne naložbe v letu 1976 povečale za 90 milijonov, kar predstavlja preko 50 % vseh novih naložb. S temi viri PAPIRNICO Količevo - TRAK Mengeš - HELIOS Domžale Pri tem je bil izveden tudi celotni postopek s strani sovlagateljev, ki so vsi do zadnjega podprli odobrene investicije in s tem izkazali veliko podporo delovnim organizacijam, ki hočejo z novimi investicijami vplivati na nadaljnji razvoj domžalskega gospodarstva. Glede same likvidnosti podružnice Domžale jc ugotovljeno, da je bila ta v preteklem letu dobra in da ima podružnica pri centrali združena sredstva v višini 21.257.000,00 din PODROČJE KREDITIRANJA STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA V letu 1975 je potekalo poslovanje podružnice na področju kreditiranja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v cilju uresničevanja Družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj. Da bi bila lastna sredstva občanov za stanovanjsko graditev večja in da bi delež zasebnih sredstev naraščal hitreje ter skladno z življenjsko ravnijo, je podružnica vložila mnogo naporov v organiziranje stanovanjskega varčevanja občanov in sklenila v 1975. letu 138 varčevalnih pogodb in na podlagi pretečene varčevalne dobe odobrila 119 posojil. V letu 1976 pa bo porastel odstotek kredita, ki ga daje banka banka varčevalcem za stanovanjska posojila za 40 %. Pri tem bodo spremenjeni pogoji tudi tako, da bo varčevalec dobil na privarče-valni dinar dinar in pol bančnega kredita. Poleg tega je izvršilni odbor za stanovanjske in komunalne zadeve odobril v letu 1975 62 dodatnih posojil za dograditev stanovanj ah za kritje kupoprodajnih pogodb v skupnem znesku 2.792.300,00 din in s tem omogočil mnogim, da so se lahko vselili v svoja stanovanja. Tudi za leto 1976 družbeni dogovor predvideva, da se bo ta oblika se razvijala in da bo za tistega občana, ki izpolnjuje pogoje, zagotovljeno posojilo v višini 50.000,00 din. Prispevek podružnice za izpolnjevanje obvez do občanov bo znašal 2 % letnega poprečnega stanja depozitov na vpogled in praviloma 20 % od porasta hranil -nih vlog. Ena od najvažnejših nalog je sodelovanje s samoupravnimi in drugimi interesnimi skupnostmi, ki delujejo na tem področju. Oblika sodelovanja se bo odražala predvsem pri oblikovanju sistema financiranja stanovanjske in komunalne gradnje. Poleg tega bo uveden tudi sistem diferenciiranih obrestnih mer. Velika skrb pa bo posvečena še kratkoročnemu kreditiranju posameznih faz stanovanjske graditve, odkupa in priprave zemljišč, graditve spremljajočih objektov in odpravljanje nastalih razlik v ceni med samo gradnjo. Poleg tega bo podružnica 125.000.000,00 din 20.000.000.00 din 10.000.000,00 din sklepala tudi v naprej posojilne pogodbe s TOZD in s tem vplivala na politiko tudi na tem področju. ZA DEVIZNO POSLOVANJE je značilno, da je promet v primerjavi z letom 1973 zelo hitro narastel in da je koncem leta 1975 dosegel vrednost približno 300 milijonov dinarjev. V letu 1973 so organizacije združenega dela le 40 % deviznega plačilnega prometa usmerjale preko domžalske podružnice, v letu 1975 pa že skoraj 80 %. Devizno poslovanje se bo še povečevalo, saj banka zasleduje politiko investiranja v nerazvitih državah in tudi sam izvoz bo povečal sedanje stanje na tem področju poslovanja. SREDSTVA PREBIVALSTVA postajajo iz leta v leto vedno bolj pomembna. Vedno bolj je prisotno spoznanje, kako pomembno je varčevanje, tako za posameznika, kakor tudi za družbo. Posameznik varčuje, da si zagotovi izboljšanje živ^ njskega standarda, kar pomeni za družbo začasno razpolaganje s sredstvi, ki so naložena v banki. Pri tem bo podružnica izvedla nekatere akcije za zbiranje sredstev in sicer: - v letu 1976 bo v celoti preneseno izplačevanje OD na hra nilne knjižice. S temi prenosi Je podružnica dobila v letu 1975 4852 novih vlagateljev in tako sedaj dobiva osebne dohodke na hranilne knjižice 8743 ljudi; — pri izplačevanju pokojnin preko hranilnih knjižic in tekočih računov si bo podružnica prizadevala pridobiti čim več upokojencev; — nov vir zbiranja sredstev bo pomenilo tudi izplačevanje štipendij preko hranilnih knjižic; — veliko pozornost bo podružnica posvetila tudi nadaljni organizaciji otroškega varčevanja. Iz tako zbranih sredstev prebivalstva se bo oblikovala tudi politika vračanja denarja v obliki kreditov prebivalstvu in tudi večja vezava dinarskih sredstev občanov. Naloge in obveznosti se bodo uresničevale v letu 1976: — z boljšo in večjo učinkovitostjo bančnega servisa pri poslovanju z občani in to zlasti s povečanjem vključevanja obdelave dokumentacije v elektronskem računskem centru; — s širjenjem poslovne mreže v krajih, kjer bo ta zahteva postala potreba in to se sedaj že kaže v Mengšu in na Viru; — s prilagoditvijo delovnega časa potrebam občanom. Razpravljala so pozitivno ocenili poslovanje banke in tudi predvidevanja za njeno dejavnost v letošnjem letu. Vsi so bili enotni, da je podružnica v celoti izpolnila pričakovanja in bila vedno prisotna pri reševanju vseh problemov gospodarskega in negospodarskega značaja na območju občine. Izrazili so željo, da bi sprejeti sklepi bili napotilo tudi za delo v prihodnje in da bi lahko v celoti pokrivah' težnje gospodarstva in tudi drugih dejavnosti. Zbor je razpravljal tudi o pristopu in postopkih za izdelavo srednjeročnega plana banke in sprejel začasni statutarni sklep o planiranju v banki. Kot delegati za zbor banke v mesecu februarju so bili izvoljeni tovariši: Stane Rozman, Miro Varsek in Radislav Popovič. Na splošno lahko ugotovimo, da je 7. zbor Ljubljanske banke — podružnice Domžale v zelo široki razpravi ocenil do sedanje poslovanje in s tem tudi dal smernice za delo izvršilnega odbora v bodoče, seveda z vsemi nalogami, ki izvirajo iz sprejetega finančnega načrta. ar OBVESTILO Združenje šoferjev in avtomeha-nikov Domžale obvešča, da prične večerno šolo za poklicne voznike C in D - E kategorije, 16.2.1976 ob 17. uri v prostorih bivše prve osnovne šole. Interesente prosimo, da se javijo omenjenega dne v šoli. Informacije po telefonu 72-512. Isto tako obvešča Združenje šoferjev in avtomehanikov Domžale, da je pričelo praktično poučevati tudi za B kategorijo. Vse zainteresirane prosimo, da se javijo gornjemu naslovu. Razprava o kamniški progi Izvršni svet občine Domžale je na svoji 66. seji razpravljal o problematiki kamniške proge in zavzel do tega vprašanja določena stališča. Člani izvršnega sveta so bili seznanjeni s stališči, ki jih je sprejel izvršni svet občine Kamnik in ki jih misli posredovati izvršnemu svetu SRS in samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet. Zaradi tega, ker gre za nekatere bistvene zadeve, ki sedaj bremenijo gospodarstvo in promet na sedanjem industrijsem tiru Ljubljana— Kamnik, je tudi izvršni svet občine Domžale razpravljal o tem problemu in sprejel stališča, ki jih je nakazal izvršni svet občine Kamnik. V bistvu gre za to, da sedanji industrijski tir ni vrisan v železniške zemljevide in da s tem nastajajo težave pri prevozu blaga, da pogodba iz leta 1970, ki je bila sklenjena s skupščinami občin Kamnik, Domžale in Bežigrad ni več v soglasju, kajti med tem časom je bila ustanovljena samoupravna interesna skupnost in bi morala ta sedaj reševati te probleme. Najbolj sporno vprašanje, ki sicer izhaja iz pogodbe in aneksov k tej pogodbi, pa je vprašanje prevoza blaga in storitev po tem industrijskem tiru. Tako morajo delovne organizacije zaradi manjšega števila prevozov, kot je to postavljeno v pogodbi — 12.000 železniških voz — plačevati penale, ker ne dosegajo te številke, poleg tega morajo pokrivati izgubo, ki jo izkazujejo jugoslovanske železnice in še razliko v ceni, ki nastaja med industrijskim tirom in progami za splošni promet. Ta cena pa ni tako majhna, saj znaša v poprečju 250,000 din na ton/km. Iž analize, ki je bila pripravljena za sejo izvršnega sveta, je razvidno, da je bilo v letu 1974 naloženih ali razloženih 8958 železniških voz in da ta številka ne bo dosti manjša tudi v letu 1975. Na podlagi razprave je bil sprejet sklep, da se celotna problematika posreduje v razpravo delegatski skupščini in da se takoj pokrene akcija za ureditev teh zadev s pristojnimi organi in skupnostmi. Poleg tega so bili sprejeti naslednji konkretni sklepi: 1. Ravno tako, kot predvideva izvršni svet občine Kamnik, da bo o tem seznanil republiške organe in samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet, bo tudi izvršni svet občine Domžale posredoval problematiko, ki izvira z območja naše občine in podprl prizadevanja, da se sedanji industrijski tir spremeni v progo za javni promet. 2. Na podlagi tega, ker se na območju občine Domžale načrtujejo velike investicije, kot so PAPIRNICA Količevo, Kemična industrija Domžale, OLJARNA, LEK Mengeš in FRUCTAL-ALKO ter še druge delovne organizacije, promet na progi ne bo v padanju ampak se bo še povečeval. Po progi bo namreč treba v prvem obdobju prepeljati veliko opreme in gradbenega materiala, pozneje pa veliko surovin in gotovih izdelkov. Zaradi tega bi bilo nesmiselno, da bi železnica ne priznala kamniško progo kot progo za javni promet, jo vnesla v svoje karte in s tem omogočila točnejšo dostavo vseh prevozov. 3. Dnevna migracija delovne sile, ki odhaja z območja občine na delo predvsem v ljubljanske občine je zelo veuka, saj ta številka predstavlja že 4.500 ljudi, ki odhajajo na delo izven občine ali v šole in približno 1.500 ljudi, ki dnevno prihaja na delo v občino. Te številke pa brez dvoma pogojujejo obremenjevanje cest in vplivajo na osnaževanje zraka ter na številne prometne nesreče. Zaradi tega je nujno potrebno, da se proga ponovno vsposobi za potniški promet in da se s tem razbremenijo ceste in vpadnice v Ljubljano. 4. Zaradi tega, da bi ti dogovori potekali v smislu strokovnega dogovarjanja je izvršni svet imenoval komisijo, ki jo sestavljajo Ivanka Zaje, Ingo Paš in Štefan Loncnar in to z nalogo, da pripravijo vse potrebno za spremembo sedanjega statusa kamniške proge in da se dokončno reši tudi vprašanje javnega (osebnega) prometa na tej progi. O vseh teh vprašanjih bo izvršni svet seznanil tudi vse delovne organizacije, kajti problem prevoza po železnici je bil že velikokrat obravnavan na sestankih aktiva gospodarstvenikov in tudi kritično ocenjen zaradi tega, ker morajo naše delovne organizacije v bistvu trikrat plačevati usluge, ki jih opravljajo sedaj po-železnici. Ker pa gre za več tisoč prevozov stroški niso majhni, v čemer lahko tudi iščemo vzroke, da delovne organizacije skušajo preusmeriti promet na cestna transportna podjetja. To pa ob sedanji situaciji in gostoti prometa ni smotrno in v bistvu vedno bolj postavlja v ospredje vprašanje okolja in čistega ozračja. Prepričani smo, da bo tako izvršni svet SRS, kot tudi samoupravna interesna skupnost in skupščina mesta Ljubljane, razpravljal o tem problemu in ga skušal pomagati reševati v tej smeri, da bo po kamniški progi ponovno stekel promet, kot je bilo to pred letom 1970. Ku Kako skrbimo za ostarele občane? IZ RAZPRAVE NA SEJI IZVRŠNEGA SVETA OBČINE Izvršni svet občine Domžale je na eni izmed svojih sej razpravljal o problematiki domov počitka v Domžalah in Mengšu ter o nekaterih vprašanjih, ki neposredno zadevajo vprašanje nastanitve in oskrbe ostarelih občanov na območju naše občine. Uvodno poročilo, ki ga je pripravila strokovna služba, sta obrazložila direktor Doma Mengeš Janez Pungerčar in Doma Domžale Franc Gostinčar. Iz razprav je razvidno, da živi v obeh domovih 238 oskrbovancev in sicer 80 v Domžalah in 158 v Mengšu. Povprečna starost moških oskrbovancev je 66 let, žensk pa 72 let. Po socialni sestavi so oskrbovanci predvsem iz nekvalificiranih struktur in socialni podpi-ranci. Zdravstveno stanje oskrbovancev je zelo različno in zaradi tega nastajajo tudi mnogi problemi povezani s skrbjo za njihovo počutje v domovih. V obeh domovih je 114 oskrbovancev telesno prizadetih, od tega pa kar 89 duševno prizadetih odnosno duševno nedozorelih. To pa terja še posebno nego in skrb. Zanimivi so podatki, ki nam v podrobnosti prikazujejo stanje v obeh domovih. Številke so naslednje: — 40 pokretnih oskrbovancev, od tega v Domžalah 20, v Mengšu 20; — 70 polpokretnih oskrbovancev, od tega v Domžalah 29, v Mengšu 41; — 97 nepokretnih oskrbovancev, od tega v Domžalah 31, v Mengšu 66; — 42 oskrbovancev, ki so potrebni posebne nege in to 42 v Mengšu. Iz podatkov je razvidno, daje iz občine Domžale od celotnega števila 238 oskrbovancev samo 105 iz območja občine Domžale in da so vsi drugi oskrbovanci iz drugih občin. Med temi je največ oskrbovancev iz Kamnika in ljubljanskih občin. V obeh domovih preživljajo starost oskrbovanci iz 17 občin. Cene oskrbnih stroškov so razdeljene po tem, kakšne usluge rabijo oskrbovanci in se gibljejo od 51,00 din do 72,00 din glede na to, da so najvišje cene za oskrbovance s posebno nego. Poleg tega pa zaradi nizke amortizacije plačujejo oskrbovanci še 5,00 din na oskrbni dan za vzdrževanje objektov. Navedene cene pa so nižje od drugih domov v Sloveniji, v katerih živijo tudi nekateri starejši občani iz naše občine. Starostniki od zavoda pričakujejo vsestransko varnost in oskrbo, upoštevanje in spoštovanje ter takšen način življenja, ki naj bi za njih ne predstavljal položaj odvisnosti, temveč naj bi jim omogočil čimsamostojnejše življenje. Tako je v obeh domovih trenutno zaposlenih 87 ljudi, ki skrbijo za življenje vseh oskrbovancev. Poleg tega je organizirana tudi zdrav- stvena nega, ki jo opravljata zdravnik splošne prakse in psihiater. Posebno vprašanje postavljajo oskrbovanci, ki so telesno prizadeti, kajti njihovo stanje je potrebno neprestano spremljati in zaradi tega je potrebna tudi dodatna zdravniška pomoč. Sedanje razmere v obeh domovih pa so težavne in ne dopuščajo, da bi se oskrbovancem nudile vse tiste ugodnosti, ki bi jim pripadale iz minulega dela. Čeprav je bilo na tem področju veliko narejenega, pa vendar ni bilo mogoče urediti vseh zadev tako, da bi velike sobe spremenili v manjše prostore in da bi starostniki imeli tudi urejene dnevne prostore, v katerih- bi se zadrževali in preživljali prosti čas. V razpravi so sodelovali posamezni člani izvršnega sveta in dali vrsto pobud za bodoče reševanje tega problema na območju naše občine. Gre tudi za to. da se v Domžalah gradi nov DOM UPOKOJENCEV, v katerem bo prostora za 120 ljudi. Glede na to, da so v drugih občinah imeli probleme kako napolniti take domove zaradi visoke cene. so člani izvršnega sveta predlagali, da je potrebno to vprašanje že sedaj reševati. Razprava je potekala tudi v tej smeri, da sta na območju občine dva domova dovolj in daje že sedaj potrebno narediti vse potrebno za sanacijo Doma v Mengšu in tudi to. kaferi oskrbovanci bodo finančno zmogli pokrivati stroške v novozgrajenem domu v Domžalah. Pri vsem tem je treba izhajati iz tega, da sta oba domova namenjena ljudem iz naše občine in da nikakor ni dopustno, da bi zaradi cen in pa morebitnih okoliščin sprejemali ljudi iz drugih občin, zavračali pa domače. Dejstvo je namreč v tem, da se novi dom v Domžalah gradi iz sredstev, ki jih daje Stanovanjska skupnost in da so to sredstva naših delovnih ljudi in občanov in da gre v prvi vrsti za minulo delo naših delavcev. Na podlagi razprave je izvršni svet sprejel nekatera priporočila, ki jih misli kot svoje sklepe posredovati tudi delegatski skupščini. Med ostalimi je izvršni svet sprejel naslednje: 1. Strokovna služba pri Skupščini občine se naj na podlagi podanega poročila o stanju domov počitka v Domžalah in Mengšu še tesneje poveže z vodstvi obeh domov in skuša enako obravnavati nastajajoče probleme v obeh domovih in že sedaj pripraviti vse potrebno za preselitev določenih oskrbovancev v novozgrajeni domžalski ali pa prenovljeni mengeški dom. 2. Izvršni svet opozarja na to, da mora biti politika pri sprejemanju takšna, da bosta oba domova zasedena s starostniki iz naše občine. V kolikor pa bodo ostale še proste kapacitete, pa je Zakon ne more rešiti in preprečiti mnogih bolezni, ki se prenašajo s hrano, to lahko preprečijo tisti, ki imajo opravka s hrano vsak dan na svojih delovnih mestih. Na tečajih smo zaradi tega srečavali vse tiste, ki ..pridelujejo" hrano in ki jo postrežejo v trgovinah, gostilnah in domovih potrebno na podlagi samoupravnega sporazuma urediti medsebojne odnose s tistimi odbčinami iz katerih bodo oskrbovanci. 3. Glede zbiranja sredstev za sanacijo Doma v Mengšu je potrebno skleniti samoupravni sporazum z vsemi tistimi občinami, iz katerih živijo oskrbovanci v tem domu. Te občine bi morale kriti vsaj 50 % stroškov, ostalo pa naj bi krila pristojna samoupravna interesna skupnost. 4. Glede nadaljnjega reševanja te problematike se naj ustanovi koordinacijski odbor, ki bo skupaj z Društvom upokojencev pripravljal vse potrebno za premestitev oskrbovancev v Domžale in Mengeš. V tem odboru morajo biti še predstavnik oddelka za splošne zadeve pri SOb, oba direktorja obstoječih domov, predstavnik gradbenega odbora Doma upokojencev in predstavnik strokovne službe. 5. Kako bo s prostori Doma počitka v Domžalah bo razpravljal izvršni svet oziroma pristojni organ takrat, ko bo io vprašanje postalo aktualno. Vendar pa je potrebno že sedaj razpravljati o tem. kje bo nastanjen kader za oba domova in kako bodo rešena vsa kadrovska vprašanja, ki se bodo pojavila predvsem pri novem Domu v Domžalah. Glede na to, da tudi Skupnost socialnega varstva posveča v zadnjem času vso večjo pozornost tej problematiki in da se vsi organi in samoupravne skupnosti zavedajo svojih nalog na tem področju, bo reševanje te problematike potekalo skladno z reševanjem ostalih problemov, ki se pojavljajo pri skrbi za človeka v naši občini. Brez dvoma moramo predvsem starostnikom posvetiti vso pozornost, saj je njihovo minulo delo temelj, na katerem gradimo sedanje medsebojne odnose in tudi naš nadaljnji razvoj. Zaradi tega smo še toliko bolj dolžni, da poskrbimo za jesen življenja vseh tistih, ki so nesebično pomagali in dajali dolga desetletja nam in vsej družbi. PRIJETNO SREČANJE STAROSTNIKOV V MORAVČAH J V soboto, 20, decembra se je v. gostilni ..KAVKA"' v Moravčah zbralo lepo število nad 70-letnih starostnikov, da v prijetnem in prijateljskem vzdušju proslavijo svoj dan. ki je postal že tradicionalen. Vsakemu je mladinka pripela rdeč nagelj, s katerim so hoteli temu srečanju dati še posebno svečano vzdušje. V imenu Krajevnega odbora Rdečega križa Moravče je vse navzoče pozdravil Janko Zupan in se spomnil tudi tistih, ki so med letom zapustili njihove vrste. Med prisotnimi je še posebej pozdravil najstarejšo Moravčanko Albino Kumer Usovo mamo, ki je stara 92 let. Ravno tako je pozdravil predstavnika Občinskega odbora RK Domžale Jožeta Kosmača. V svojem nagovoru se je dotaknil vprašanja življenja in dela in tudi to, da naj v prijetnih spominih obudijo vse tisto, kar so doživeli v svojem življenju. Da so ta srečanja v Moravčah že tradicionalna, imajo največ zaslug predsednik RK Moravče dr. Radovan Durič, medicinska sestra Slavka Pustotnik in babica Branka Kos. Ravno njihova zasluga je. da s svojim humanim delom skušajo pomagati povsod, kjer je to potrebno in odklanjajo dela v tej humani organizaciji. V programu so sodelovali tudi pevci in pa harmonikar. Posebej je vse zbrane pozdravil tudi tovariš Kosmač, ki jim je zaželel veliko zadovoljstva in uspehov v letu 1976. Tako je minil prijetni večer in srečanje vseh tistih, ki so lahko prišli v gostilno pri ..KAVKI". Člani odbora pa so poskrbeli tudi za to, da so obiskali 60 nepokretnih in bolnih sotovarišev na domu in jih obdarili s skromnimi darili. Ravno tako pa so obiskali tudi tiste, ki zasluženi pokoj uživajo v domu počitka v Mengšu in Domžalah. Janko Zupan Ustanovni Občni zbor društva Seminar za vodstva 00 ZSMS upokojencev v Moravčah Sredi meseca novembra 1975 je bil na podlagi novih pravil ustanovni občni zbor Društva upokojencev Moravče. Predsednik dosedanje podružnice Franc Pergar je pozdravil vse navzoče in jim obrazložil tudi namen ustanovitve novega društva, ki izhaja iz tega, da morajo biti organizirana po novem društva v krajevnih skupnostih, v katerih delujejo. Po izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil Karel Lavrič, so sledila poročila predsednika, tajnika in blagajnika. Iz poročila tajnice Mare Šegula je razvidno, da šteje društvo 160 članov in to 77 osebnih, 52 družinskih in 31 invalidskih upokojencev. Tekom koledarskega leta je umrlo 12 članov, med njimi tudi častna člana Srečko Berlot in Aleksander Trampuž. Dva člana pa sta se odselila z območja krajevne skupnosti. Živahna razprava je potekala okrog novih pravil in delovanja društva, predvsem pa o nalogah, ki jih bodo morali člani opravljati v sklopu delovanja celotne krajevne skupnosti. Gre za nekatera vprašanja reševanja stanovanjskih razmer ostarelih članov, za pridobivanje novih članov in za gojitev tovariških odnosov med člani. Po poročilu blagajničarke Ane Štefan in nadzornega odbora je bila sprejeta razrešnica staremu odboru in izvoljen nov odbor. Kot delegat za republiško skupščino Društva upokojencev Slovenije je bil izvoljen Anton Cerar. V programu za leto 1976/77 so bili sprejeti predvsem naslednji sklepi: — stalno je potrebno skrbeti za reševanje stanovanjskih problemov upokojencev; — obolelim članom je treba pomagati in nuditi potrebno pomoč; — izvesti je treba akcijo za pridobivanje novih članov, ker se bo s tem društvo še bolj uveljavilo; — redno je treba pobirati naročnino in se v večji meri tudi naročati na tiste časopise, ki obravnavajo problematiko s področja upokojencev. Ob zaključku je predsednik podelil dvema članoma DIPLOMI, desetim članom odbora pa PRIZNANJE za njihovo delo v samem društvu in za njihovo zalaganje ob proslavljanju 30-letnice osvoboditve. Tako so tudi upokojenci v Moravčah dobili svoje društvo in pričakujemo, da bo to društvo našlo svoje mesto skupaj z ostalimi organizacijami in društvi, ki delajo v Moravski dolini. Janko Zupan Udeleženke tečaja o higieni živil v znanem gostišču „PRI KONŠKU" na Trojanah Srečno v letu 1976 „Ljubi, dobri Dedek Mraz, kdaj prišel boš spet med nas? Jelko smo ti okrasili, razveseli nas z darili.. . .", tako so s pesmijo vabili Dedka Mraza trzinski šolarji. V dvorano družbenih organizacij in društev, polno predšolskih in šolskih otrok, je stopil Dedek Mraz v nedeljo, 28. decembra. Palčki so mu pomagali nositi koš poln bonbonov, ki jih je Dedek Mraz radodarno razsipal med otroke, medveda pa sta kar malo za-godrnjala in zaplesala. Koje Dedek Mraz pozdravil otroke in jim zaželel vse najlepše v novem letu, so otroci njemu na čast zapeli še pesem o Dedku Mrazu s sivo kučmo in belo brado. Nato pa je obdaroval z darili vse predšolske otroke od treh let dalje in vse šolarje do četrtega razreda. Šolarji pa so v zahvalo poskrbeli za vmesni kulturni program. Da pa je bil Dedek Mraz lahko tako radodaren, so mu priskočili na pomoč s prispevki starši, Krajevna skupnost, Zveza borcev, Prostovoljno gasilsko društvo in Prosvetno društvo Franc Kotar Trzin. Tudi na ostarele občane Trzina nismo pozabili. Člani Krajevne organizacije Rdečega križa so obiskali in obdarili le-te na domovih in jim v krajših pomenkih vsakemu posebej zaželeli v novem letu predvsem zdravja in zadovoljstva. Sred- stva za obdaritev teh občanov so prispevali: Krajevna organizacija RK, Občinski odbor RK in Krajevna skupnost. Obiski ostarelih občanov so organizirani vsako leto, saj jim hočemo tudi s tem dokazati, da niso pozabljeni v naši sredini. Franc Orel TAUORNIKI V DRAŽGOŠAH V obujanju tradicij na narodnoosvobodilni boj so se tudi domžalski taborniki udeležili praznovanja in slovesnosti v partizanskih Dražgošah. Ne samo. da se je 91 članov udeležilo tega praznovanja, ampak so tudi tekmovali skupaj z ostalimi v posameznih disciplinah, ki so bile organizirane ob tej priložnosti. Tako se je ena ekipa udeležila orientacijskega pohoda GLAS SVOBODNE JELOVICE, ena se je udeležila tekmovanja v signalizaciji, ostali udeleženci pa so sami organizirali krajša tekmovanja, ki so bila izvedena z velikim navdušenjem. V teh tekmovanjih so sodelovale taborniške čete iz Radomelj, Prescrij, Osnovne šole Josip Broz Tito in Šlandrove brigade. Tako so tudi domžalski taborniki doprinesli svoj delež k veliki svečanosti v Dražgošah. Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Domžale je za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij ZSMS ter člane predsedstva OK ZSMS pripravila enodnevni seminar v prostorih Induplati Jarše. Na seminarju, ki se ga je udeležilo veliko število predstavnikov 00 ZSMS, smo obravnavali dve temi: - uveljavljanje delegatskega sistema v naši občini; - povezovanje TOZD oziroma OZD s krajevnimi skupnostmi. Prva tema, ki je bila zelo zanimiva, saj je bilo med mladimi poslušalci precej delegatov, je obravnavala vključevanje in uveljavljanje delegatskega sistema, uvod pa je podal sekretar OK SZDL tov. Marijan Stopar. Na kratko je prikazal delegatske odnose v občini, pokazal na nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno nujno odpraviti in poudaril uspehe, ki smo jih dosegli. Namesto nekaj deset občanov oz. delovnih ljudi, v (Nadaljevanje na 7. strani) LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta: 1. kontrolor vhodne in izhodne kontrole dinarskih dokumentov 2. blagajnik dinarske blagajne 3. stenograf zapisnikar 4. hišnik - kurir Za objavljena delovna mesta so poleg splošnih pogojev tudi naslednje zahteve: pod 1: Ekonomska srednja šola ah gimnazija ali upravno administrativna šola z zaključnim izpitom ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj. pod 2: Ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno administrativna šola ali pedagoška gimnazija ah srednja komercialna šola ali strokovna PTT šola z zaključnim izpitom ter dve leti ustreznih delovnih izkušenj, pod 3: Upravno administrativna šola ali ekonomska srednja šola z zaključnim izpitom ali dvoletna administrativna šola in stenodakti-lografski tečaj ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj. pod 4: Dokončana osemletka in določena priučenost za opravljanje hišniških opravil, šoferski izpit ter do enega leta delovnih izkušenj. Rok za zbiranje prijav je 8 dni od dneva izida Poročevalca; prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja pri podružnici v Domžalah. Še o bolniški in sociali Občinskem poročevalcu sem nakazal odnose med socialo in pa določene težave, ki nastajajo zaradi tega. Danes bi se rad dotaknil in obdelal konkretne primere naše sociale v odnosu do skupnosti. Na to me je vzpodbudil članek iz glasila nekega kolektiva. V tem časopisu sem čital razmišljanje obratnega zdravnika v odnosu do „alko-holika". Res je. Alkoholiki in alkoholizem je za našo družbo težak, toda ozdravljiv pojav. Ob.atni zdravnik, ki dobro pozna delavca, da je podvržen in poznan kot alkoholik tudi v kolektivu navaja sledeče: „V ponedeljek pride v ambulanto in mi potoži, da ga je pri izstopu iz avtobusa ,.vsekalo v hrbtu" in da pac ne more delati". Ker je bilo to v ponedeljek, nam radi socialne ni treba delati plave. lahko pretentaš zdravnika, da te je v križu vsekalo in tri dni si lahko zato zdraviš mačka doma. Bolnik „ki ga je vsekalo v križu" se javi obratovodji, da gre za tri dni v bolniško. V obratu nastane problem, ker ni na delovnem mestu človeka. To pa povzroči izpad proizvodnje in škodo kolektivu. No pa dajmo to pogledati skozi dinar ali dohodek. Ta bolnik, ki ga je v hrbtu vsekalo ima 10 din na uro. Ker mu pripada po naši „sociali" 90 %, to se pravi, da dobi plačano 9 din za 21 ur. to je 189 din. Ker je v soboto in nedeljo zapil recimo 100 ima še 89 din dobička. To se pravi, da se kar splača malo polumpati, če znaš kalkulirati, imaš se dobiček in počitek. V kolektivu je na tem delovnem mestu bi'Ho proizvodnje v (Nadaljevanje s 6. strani) delegatskem sistemu sodeluje množica delegatov, ki bolj ali manj uspešno seznanjajo svoje sredine s problemi, ki jih obravnavajo na skupščinah. Po uvodu so mladi postavljali vprašanja, ki so zadevala predvsem uspešnost posameznih zborov. Ugotovili smo. da je zbor delegatov krajevnih skupnosti precej bolj uspešen, kot zbor združenega dela, dejavnost delegatov, naloge ipd. Ob koncu te zanimive teme smo mladi sami pripovedovali, da bi bil mladi delegatski sistem v naših sredinah. Pri volitvah smo si prizadevali, da bi se mladi v delo delegacij tako številčno, kot kvalitetno čimbolje uveljavili, sedaj pa ugotavljamo, da bo treba v tej smeri še precej spremeniti. Mladi v delegacijah premalo izražajo mnenje mladinske organizacije, problem predstavlja tudi delo mladih v družbenopolitičnem zboru, ki ga bo treba poživiti. V popoldanskem delu seminarja smo se pogovarjali o povezovanju delovnih organizacij s krajevnimi skupnostmi. Vodja popoldanske razprave je bil tov. Anton Dolenc, tajnik SIS. Poudaril je pomembnost čimtesnejše povezave med TOZD oziroma OZD in krajevnimi skupnostmi, od katere je precej odvisna uspešnost dela predvsem krajevnih skupnosti. V razpravi smo se pogovarjali o financiranju in delovanju KS, o podpisu samoupravnega sporazuma o financiranju njihovega delovanja ter o izvajanju programov KS. Po končani razpravi smo se pod zadnjo točko pogovarjali še o konkretnih nalogah in akcijah, ki nas čakajo do konca leta. Treba bo formirati in organizirati delo krajevnih svetov ZSMS, katerih nosilci so predsedstva 00 ZSMS iz krajevnih skupnosti, ki si morajo prizadevati, da bo delo teh svetov čimprej zaživelo. Teden solidarnosti mora obeležiti vsaka 00 ZSMS, ki si mora prizadevati, da bo čim več naredila v tej smeri, mladi se moramo dobro pripraviti na sprejem v enote teritorialne obrambe, dosledno morajo vodstva osnovnih organizacij ZSMS izpolnjevati svoje programe in čimpreje izvesti programske in če je potrebno, tudi volilne konference. Seminar je uspel in upamo, da smo mladi marsikaj pridobili. Izkušnje in znanja s seminarja pa moramo koristno uporabiti v svojih sredinah, kajti le tako bo seminar dosegel svoj namen. Vera Grošelj vrednosti 500 din. 21 delovnih ur izpada znaša za kolektiv 10.500 din čiste izgube v proizvodnji. No, če bi sedaj to razporedili na osebne dohodke in sklade, pa vidimo, koliko so trezni in pošteni delavci prizadeti. Iz teh številk lahko pridemo do resnice, daje „alkoho-lizem" zlo, katerega pa podpiramo, čeprav nam povzroča občutno škodo. Ravno tako pa nam to pokaže, da je „sociala" v tem primeru vreča za neopravičen odvzem dohodka iz žepa delavcev. Omenil sem. da se da ..alkoholizem ozdraviti", toda ne po tej poti, ki velja sedaj, temveč moramo v kolektivih najti druge poti. Tu ne gre za nečloveške odnose, da enostavno izločimo te primere, temveč obratno. Tisti njegovi sodelavci v kolektivu, ki so dejansko denarno prizadeti, morajo vplivati na take primere. Tu ne mislim samo na zdravljenje mačka, ampak tudi na razne sezonske bolezni, ki so isto vir zla in izkoriščanja „Sociale." Tov. Tito je omenil tole: „tudi delavec ne sme delavca izkoriščati". Ravno ti primeri so jasen dokaz, kako znajo nekateri svoje sodelavce izkoriščati. Da preprečimo takšne pojave v delovnih kolektivih, je treba ..jasno in odločno" povedati takšnim, da danes, ko se borimo v proizvodnji za vsak dinar, ne gre več tako. Sami delavci so dolžni, da se zoper-stavijo takšnim pojavom, ker gre za njihov denar. Danes se še postavlja, je pač revež, ker se ne more zdržati, bomo pa mi bolj poprijeli. Takšna socialna miselnost pa povzroča, da gredo ne dinarji, temveč krepki milijoni iz delavčevih žepov. Danes imajo delovni kolektivi dosti orožja v naprednih silah, da sc spoprimejo s temi problemi. Ni in ne more biti zdravnik tisti, ki bo ukrepal proti tem pojavom. Za njega je dejstvo to, da je bolnik, delavci vtovami pa vedo kakšen je la bolnik. Če bi se delavci postavili na stališče „da je to izigravanje" njihovih naporov, bi rekli: ,,Veš kaj prijatelj, za tole tvojo tridnevno bolezen, ko te je v hrbtu vsekalo ne bo kruha. Veš, to pa zato, ker dobro vemo, da je tvoja bolezen vzrok tega, ker ne poznaš ,,mere"! Takšni ukrepi proti takšnim izkoriščevalcem niso protizakoniti in če želimo uspeti, jih moramo tudi izvajati. Ko bodo takšni namišljeni bolniki spoznali, „da se ne da več" na ta račun izkoriščati svoje sodelavce, bodo začeli sami misliti in iskati rešitve. Vodeb Samoiniciativa občanov Po časopisih in tudi med seboj kaj radi malo pokritiziramo čez to in ono v naši občini in v domovini. Je to nam že kar v krvi. Pri tem seveda pa nam še na misel ne pride, da bi pa sami predlagali, kako naj pa bi rešili problem, ki nas žuli. Če pa že kritiziramo, pa moramo tudi pohvaliti, kadar opazimo kaj dobrega pri nas doma v vasi ali bližnji okolici. Tako pohvalo vsekakor zaslužijo novi hišni posestniki, ki spadajo pod KS Preserje pri Radomljah. Samoiniciativno so se zbrali skupaj in 20 teh občanov je nemudoma pristopilo k gradnji nove ceste mimo svojih novih hiš. Vsa stvar pa ni bila tako enostavna. Treba je bilo napeljati najprej vodovod iz Preserskega vodovoda in to v dolžini 300 m. Predračun i.a samo cesto je pokazal, da bo treba 338.502 din. Delo pa naj bi opravilo podjetje Slovenijaceste. Krajevna skupnost Preserje je, da bi podprla samoiniciativo tega dela občanov, odprla akreditiv v višini " 113 S milijonov. Razliko pa bi krili zainteresiranci sami s prostovoljnimi prispevki in s prostovoljnim delom. V gotovini so zbrali 4 ■ milijone S din ves potreben dovoz, izkop zemlje, nasipanje ceste in priprava za makadam so sami napravili in tudi ponikalnice in betonske robnike v dolžini 250 m. Sami so poskrbeli tudi za javno razsvetljavo. Podjetje Slovenijaceste je končno položilo še asfalt na pripravljeni makadam. Končni obračun je izkazal le 129.358 din. Glavni iniciator za to opravljeno delo je bil Franc Marinšek - kot mlad priseljenec in je tudi zelo aktiven. Velik delež pa je imel pri vsem tem delu tudi Tone Pustot- nik. Delovna skupina občanov KS Preserje vsekakor zasluži pohvalo in daje prav lep zgled in vzpodbudo vsem tistim občanom, ki samo čakajo, kdaj jim bo občina nudila potrebna finančna sredstva, da bi se tudi pri njih kaj naredilo, čeprav še s prstom ne mignejo. Še to naj omenimo, da imajo prej omenjeni pridni občani v načrtu ureditev otroškega igrišča, ki naj bi bilo gotovo že v letu 1976. Nace Vodnik OBJAVA ROVANŠEK JOŽE KOVINSKA GALANTERIJA Kolodvorska 10 MENGEŠ SPREJME — kvalificiranega delavca kovinske stroke; — delavca za priučitev na delovnih strojih: stružnih avtomatih in stiskalnicah. Osebni dohodki po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijavite se lahko na gornji naslov. Na osnovi MNENJA sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 26.11.1974 je glasilo SZDL Domžale OBČINSKI POROČEVALEC oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOM2ALE f OSNUTEK ZA RAZPRAVO SAMOUPRAVNA ENOTA ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Glede na spremembe v zakonodaji s sprejemom zakona o stanovanjskil skupnostih in glede na potrebe prakse je bila sprožena pobuda za spremembe in dopolnitve obstoječega pravilnika o pogojih za pridobitev stanovanjskih premijskih posojil in stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih Samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale. Strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti je v ta namen pripravila predlog sprememb in dopolnitev tega pravilnika, ki ga je dne 16.1.1976 obravnaval izvršilni odboi zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale in ga posreduje v javno razpravo, ki traja 15 dni od objave v Občinskem poročevalcu. Ob tem pozivamo vse občane in delovne organizacije, da sodelujejo v javni razpravi. PRAVILNIK o pogojih za pridobitev stanovanjskih premijskih posojil in stanovanjske pravice na najemnih stanovanjih samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale, je bil objavljen v Občinskem poročevalcu št. 1, 20. januarja 1975 in je bil v enakem besedilu sprejet tudi na zboru delegatov samoupravne enote. V javno razpravo dajemo drugi del tega pravilnika, v katerem so predlagane sledeče spremembe in dopolnitve: - da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju; - da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; - da ima prosilec stalno bivanje na območju občine Domžale vsaj tri leta od datuma razpisa za nazaj (preje 6 mesecev); - da iz sedanjega stanovanja prosilca še ni bil rešen problem preko enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu; - da ima prosilec in njegovi družinski člani pravilen odnos do družbe in družbene lastnine ter pozitivne moralne lastnosti. Za socialne primere: - da skupni dohodek prosilca in članov gospodinjstva ne presega na člana gospodinjstva mesečno 60% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu. Za mlade družine: - da prosilec podpiše odstopno izjavo, da mu bo delovna organizacija mesečno odtegovala od osebnega dohodka znesek dogovorjen za varčevanje pri banki; - da podpiše izjavo, da ne bo prekinil namenskega varčevanja pri poslovni banki; - da se prosilec obveže, da bo najpozneje do preteka 8 let izpraznil dodeljeno stanovanje. V ta pravilnik je vnesena določba, da bo samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu izločila določena sredstva, ki jih zasebni delodajalci plačujejo in jih prenesla na samoupravno enoto za graditev stanovanj, pri katerih bodo lahko dobili stanovanjske kredite delavci, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Poleg teh so vključene še nekatere manjše spremembe in dopolnitve II. POGOJI ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE NA NAJEMNIH STANOVANJIH SAMOUPRAVNE ENOTE ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU OBČINE DOMŽALE (PREJ SOLIDARNOSTNI SKLAD) 26. člen Z letnim planom določi samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu obseg sredstev za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za stare ljudi, mlade družine in družine z nižjimi dohodki. Prav tako se z letnim planom določi višina sredstev, kijih samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu iz dohodka od delavcev, ki so zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb (pri zasebnih delodajalcih) nameni za prenos na samoupravno enoto za graditev stanovanj z namenom, da jih ta razdeli delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih po pogojih njenega pravilnika. 27. člen Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu gradi ali kupuje takšna stanovanja, ki ustrezajo upravičencem in so v skladu s tehničnimi normativi, ki jih sprejme občinska skupščina za gradnjo stanovanj. Do sprejetja normativov veljajo pogoji, ki jih pristojni organ samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu določi v natečaju. 28. člen Stanovanjsko pravico na stanovanjih, ki jih kupi ali zgradi samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu iz svojih sredstev, dodeljuje pristojna komisija tistim, ki po merilih tega pravilnika zberejo največ točk. 29. člen Upokojeni občani in borci lahko zaprosijo za stanovanje zgrajeno s sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju; - da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; - da ima prosilec stalno bivanje na območju občine Domžale vsaj tri leta od datuma razpisa za nazaj; - da prosilec dostavi vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva javni razpis; - da prosilec dostavi mnenje Društva upokojencev oziroma ZZB NOV o rešitvi stanovanjskega vprašanja; - da prosilec dostavi mnenje krajevne skupnosti, na katerem območju ima prijavljeno stalno bivališče. 30. člen Stanovanjsko pravico na stanovanjih, ki so zgrajena ali kupljena iz sredstev sklada/lahko pridobi tudi mlada družina, če izpolnjuje pogoje tega pravilnika: - da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju; - da nobeden od zakoncev ni lastnik vseljivega stanovanja; - da eden od zakoncev namensko varčuje pri poslovni banki za gradnjo ali nakup stanovanja najmanj 20 % od skupnega OD; - da podpiše izjavo, da ne bo prekinil namenskega varčevanja pri poslovni banki; - da podpiše odstopno izjavo, da bo delovna organizacija prosilcu mesečno odtegovala od osebnega dohodka znesek, dogovorjen za varčevanje pri poslovni banki; - da organizacija, v kateri je prosilec zaposleryjamči, da bo skupaj z njim rešila v 8 letih njegov stanovanjski problem; - da se prosilec obveže, da bo najpozneje do preteka 8 let izpraznil dodeljeno stanovanje; - če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot 5 let; - če nobeden od zakoncev ni starejši, kot 35 let. 31. člen Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje zgrajeno s sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da prosilec ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice, ali lastnik stanovanja; - da krajevna skupnost in TOZD, kjer je prosilec zaposlen priloži pismeno pozitivno mnenje o delu in o reševanju stanovanjskega problema prosilca; - da skupni dohodek prosilca in članov gospodinjstva ne presega na člana gospodinjstva mesečno 60 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteldem letu; - da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine ni neupravičeno nezaposlen; - da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih (zakonec, starši, otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative Občine Domžale, oziroma normative iz 32. člena, ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja; - da ima prosilec in njegovi družinski člani pravilen odnos do družbe in družbene lastnine ter pozitivne moralne lastnosti; - da iz sedanjega stanovanja prosilca še ni bil rešen problem preko enote za družbeno pomoč. 32. člen Glede na številčnost družine lahko prosilci pridobijo stanovanja: 2 - za eno osebo do 28 m - za dve osebi do 42 m~. - za tri osebe do 57 nu - za štiri osebe do 66 m« - in za vsakega nadaljnjega člana pa še okoli 10 m . O eventualnih odstopanjih, na osnovi utemeljenosti, odloča izvršilni odbor samoupravne enote. Za člana gospodinjstva se v smislu določil tega pravilnika šteje imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, otroci, pastorki in posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim. 33. člen Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo opremljeno z ustreznimi dokazih na Samoupravno stanovanjsko skupnost Domžale, Strokovna služba, Ljubljanska 110 a. TOZD, krajevna skupnost, Društvo upokojencev, sindikalna organizacija delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih so dolžni ob potrjevanju dokumentov, ki morajo biti priloženi k vlogijugotoviti upravičenost vsakega prosilca za pridobitev stanovanja, zgrajenega s sredstvi samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale. 34. člen Za točnost podatkov, na osnovi katerih se ugotavlja upravičenost do stanovanjske pravice za stanovanja, zgrajena ali kupljena iz sredstev enote v celoti odgovarja prosilec. Podatke preverja pristojna komisija. 35. člen V kolikor komisija ugotovi, da podatki niso točni, take vloge ne upošteva. V kolikor komisija naknadno po dodelitvi stanovanjske pravice, ugotovi, da podatki za presojo upravičenosti do stanovanjske pravice niso bili točni ima pravico taki osebi vzeti stanovanjsko pravico ter zahtevati od pristojnega organa prisilno izselitev. Razen tega lahko komisija zahteva prisilno izselitev še ob neizpolnjevanju naslednjih pogojev: - da upravičenec vseli v stanovanje le sebe in svojo družino in tudi pozneje ne sme vseliti drugih občanov razen mladoletnih otrok oz. zakonca; - da bo izpraznil stanovanje, če bo iz kakršnegakoli naslova ustrezno rešil svoje stanovanjsko vprašanje; - da se bo izselil v ustrezno družbeno stanovanje, če se družinsko stanje bistveno spremeni (ločitev, in pod.); - da bo pristal na druge pogoje sprejete na pristojnem organu stanovanjske skupnosti Domžale; - da pristaja na prisilno izselitev ob neizpolnjevanju zgornjih pogojev. Za mlado družino veljajo poleg teh pogojev še: - da zaposleni člani družine varčujejo namensko za pridobitev lastnega stanovanja najmanj 20% mesečnih osebnih dohodkov; - da bo mlada družina najpozneje v 8. letih izpraznila stanovanje; - da bo mlada družina izpraznila stanovanje predčasno, če bo iz kateregakoli naslova pred potekom 8. let rešila svoje stanovanjsko vprašanje; - da ne bo prekinil namenskega varčevanja. 36. člen Prosilec za stanovanjsko pravico se na sklep komisije lahko pritoži na izvršilni odbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu najpozneje v 15 dneh po vročitvi odločbe. Izvršilni odbor odloča najkasneje v 30 dneh od prejema pritožbe. Odločitev izvršilnega odbora je dokončna. 37. člen Merila za ugotavljanje upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice na najemnem družbenem stanovanju kupljenim ali zgrajenim iz sredstev samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu: Zap.št. PREDMET štev. točk 1. 1.1. 1.2. 1.3 1.4. 1.5 1.6. 17 1.8. Ni posebnega prostora za kuhinjo 1.9. Souporaba kuhinje 1.10. Ima sodno odpoved stanovanja 1.11. Neustrezno stanovanje v kleti ali podstrešno 1.12. Baraka - lesena 2. ZDRAVSTVENO STANJE 2.1. Splošne zdravstvene in socialne razmere, kronične, težje ozdravljive bolezni, ki so pogojene s slabim stanovanjem ah težja invalidnost - 1 član - 2 člana in več 2.2. Duševna zaostalost v primeru, daje član družine v domači oskrbi 2.3. Mati samohranilka 3. BORCI NOV 3.1. Borci NOV poleg ostahh meril še 4. DOHODEK NA DRUŽINSKEGA ČLANA MESEČNO 4.1. do 30% poprečnega OD za preteklo leto v SRS 4.2. 30 - 40 % poprečnega OD za preteklo leto v SRS 4.3. 40 - 50 % poprečnega OD za preteklo leto v SRS 4.4. 50 - 60 % poprečnega OD za preteklo leto v SRS 4.5. dohodek nad 60% popreč. OD za pretek.leto v SRS 5. DELOVNA DOBA 5.1. Delovna doba do 40 let 5.2. Delovna doba do 30 let 5.3. Delovna doba do 20 let 5.4. Delovna doba do 10 let 5.5. Delovna doba do 5 let 6. STALNO BIVANJE V OBČINI 6.1. nad 10 let 6.2. od 8-10 let 6.3. od 6 - 8 let 6.4. od 4- 6 let 6.5. od 3- 4 let 6.6. do 3 let 7. ČAS BIVANJA V TEM STANOVANJU 7.1. nad 10 let nad 8 let nad 6 let nad 4 leta nad 3 leta 7.2. Samo za mlade družine (od sklenitve zakonske zveze): od 4 - 5 let od 3 - 4 leta od 2 3 leta od 0 - 2 let 4 2 4 5 8 STANOVANJSKE RAZMERE Ima premajhno stanovanje, manj kot 15 m na osebo 8 Stanovanje nima osnovnih sanitarij: - skupno stranišče v zgradbi 2 - skupno stranišče izven zgradbe 4 - brez kopalnice 5 - souporaba kopalnice 2 Vodovod: - izven stanovanja 3 - izven zgradbe 4 - vodnjak 5 - brez vode 6 Stanovanje nima pritiklin 1 Ni mogoče ogrevati stanovanja (ni dimnika) 5 Stanovanje brez električne napeljave 6 Vlažno stanovanje. - v enem v vseh prostorih 3-6 3 6 5 4 7 5 3 1 0 6 4 3 2 1 8 6 4 3 1 0 5 4 3 2 1 5 4 3 2 PREDSEDNIK zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Janko Ukmar, l.r. SAMOUPRAVNA ENOTA ZA GRADITEV STANOVANJ Spremembe v zakonodaji in sprejem zakona o stanovanjskih skupnostih ter glede na potrebe prakse je bila dana s strani sindikata delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih pobuda za dopolnitev obstoječega pravilnika o upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Domžale. Strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti je v ta namen pripravila predlog spremembe in dopolnitve tega pravilnika. Predlagane dopolnitve tega pravilnika je dne 15.1.1976 obravnaval izvršilni odbor zbora delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj, samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Domžale in dopolnjen člen posredujemo v javno razpravo, ki naj traja 15 dni od objave v Občinskem poročevalcu. Dopolni se 4. člen. ki se glasi: Združena sredstva za kreditiranje organizirane in usmerjene stanovanjske gradnje tvorijo v banki posebna kreditna sredstva za kreditiranje stanovanjske gradnje v občini Domžale po sprejetem srednjeročnem planu in ki znašajo 25 % od 7 % od vseh BOD organizacij, ki ta sredstva združujejo. Za delavce zaposlene pri občanih, ki uporabljajo pri opravljanju svoje dovoljene dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb (zasebni delodajalci) se sredstva namenjena za posojila za nakup ali gradnjo stanovanj oziroma stanovanjske hiše oblikujejo na ta način, da se z letnim planom samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu določi višina sredstev za prenos na račun samoupravne enote za graditev stanovanj. Preneseni znesek se vsakoletno razpiše v javnem natečaju. Iz teh sredstev se podeljujejo posojila samo delavcem, ki so zaposleni pri občanih, ki uporabljajo pri opravljanju svoje dopolnilne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb. Posojila se podeljujejo po kriterijih tega pravilnika. Prvo mesto domžalski ekipi ZRVS in ZSMS na Jelovici Letni obračuni V prelepem sončnem dopoldnevu je bilo v nedeljo, 11. januarja na Jelovici tekmovanje kombiniranih patrulj članov Zveze rezervnih vojaških starešin in Zveze socialistične mladine Slovenije „Po poti heroja Kebeta", ki sta ga razpisala ljon in dražgoška bitka", medtem ko so rezervni vojaški starešine tekmovalni komisiji morali dokazati, s kolikšnim znanjem razpolagajo iz gradiva za reševanje taktične naloge „Zaseda v zaledju sovražnika". Stara navada je, da ob koncu leta napravimo črto pod delom, ki smo ga naredili v preteklem letu. Če je bilo uspešno, smo zadovoljni, si manemo roke in si želimo še boljšega. Če pa je bilo slabo, smo pa slabe volje, iščemo krivce in delamo načrte, da položaj izboljšamo v naslednjem letu. Tako nekako lahko zaključimo delo delegacij in delegatov. Delo delegatov in delegacij v skupščinah nam je v preteklem letu prineslo pozitivne rezultate. Samo delo in zavest delegatov kaže na to, da se usmerjamo na nove poti. Rad bi omenil samo nekaj drobcev iz dela posameznih delegatov in v skupščinah. Marsikdo bo mislil, da so to ,,drobnarije", če jih pa globlje spoznamo, pa vidimo, da so to nove korenine, ki se razraščajo v naši samoupravni družbi Na zadnji skupščini občinske Skupnosti Zdravstvenega varstva je bil sprejet na predlog IO sklep, ki se glasi: ,,Občinska zdravstvena skupnost zahteva dopolnitev programa v taki obliki, ki bo enakopravna regionalnemu - tako glede strokovno-kadrovskih normativov, kot vrednosti izenačenja faktorjev." Ta sklep nam jasno pove, da se niso upoštevali interesi baze, to je delagatov. temveč se je v regionalnem planu, po podatkih službe zadržalo in uveljavilo tisto kot pravimo „prinešeno na krožniku." To, kar so delegati dali kot osnovni interes za občinsko skupnost I r Zmagovalna ekipa s tekmovanja na Jelovici Z leve proti desni: Dušan Drobnič, Dominik Grmek, Dušan Popović, Srečo Kavka, Zvonko Slovnik in Marjan Žagar Republiški odbor ZRVS in | Republiška konferenca ZSMS Slovenije. Tekmovanje je bilo v okviru ostalih tradicionalnih zimsko-športnih prireditev in tekmovanj, ki so posvečene obletnici Cankarjevega bataljona in 34-letnici legendarne dražgoške bitke. Za razliko od lanskega tekmovanja, na katerem so tekmovale tričlanske ekipe občinskih organizacij ZRVS, so letos sodelovale mešane ekipe organizacij ZRVS in ZSMS, vsaka s tremi člani in so sestavljale šestčlansko ekipo. Tekmovanje je obsegalo vrsto elementov in zahtevalo dobre priprave udeležencev. Na pohodu od Krope do Draž-goš v dolžini sedmih kilometrov z višinsko razliko okrog 500 metrov z omejenim časom so patrulje morale opraviti različne naloge. Člani ekip so reševali razne topografske naloge iz orientacije, merjenja azimuta, določanja relativne višine in podobno. Celoten sestav ekip je izvedel streljanje z vojaško pištolo. Mladinci so morali dati odgovore na šest postavljenih vprašanj iz knjige Ivana Jana ,,Cankarjev bata- Pohodi v okviru tega tekmovanja so bili predvideni s smučmi. Toda muhasta zima je to preprečila in je bilo tekmovanje, kot lani izvedeno v „zeleni izvedbi". Udeležba tekmovanja je bila dobra, saj je tekmovalo 30 občinskih ekip s 180 udeleženci in zaradi tega je bila tudi konkurenca zelo velika. Solidne praktične in individualne teoretične priprave, homogenost, odlično opravljene naloge in pohod, obenem pa tudi izkušnje rezervnih vojaških starešin z lanskoletnega tekmovanja, so domžalski občinski ekipi pripomogli k odlični uvrstitvi. Dosegli so prvo mesto in si priborili dva zmagovalna prehodna pokala in pokale za prvo mesto občinski organizaciji ZRVS in posebej ZSMS. Ekipo občine Domžale so sestavljali: Marjan Žagar, vodja ekipe iz osnovne organizacije ZRVS Domžale - sever, Dominik Grmek in Milorad Popovič iz osnovne organizacije ZRVS Domžale — zapad ter mladinci: Dušan Drobnič, Srečo Kavka in Zvonko Slovnik, vsi iz osnovne organizacije ZSMS Ihan. Iskrene čestitke! MB na „krožnik", pa se ni upoštevalo. Ze iz tega spoznamo, da se porajajo nove oblike sporazumevanja in to iz baze, ne pa z vrha navzdol. Temeljite razprave okrog problemov, ki tarejo skupnost so pokazale, da so realno ocenjeno vse možnosti, da se predlogi uskladijo in enakopravno vnesejo v plan. Gre predvsem za to, kako bodo bodoče usklajevali interese, če se že v osnovi ne upoštevajo. Domžalska skupnost zdravstvenega varstva je nasproti Regionalni skupnosti pasivna. To se pravi, da na tem področju več trosimo kot plačamo. Tako imamo statistično ugotovljeno, da je od vseh pokazanih bolezni 24 % bolezni dihal. Ena četrtina naših delovnih ljudi boluje na dihalih, to nam povedo številke. Prav nič pa ne moremo ugotoviti izvore, vzroke teh bolezni. Ko delegat in delegacija razpravljata o teh številkah, si ne moreta ustvariti nek konkreten predlog, ki bi ga utemeljila pred skupščino. Razlog je enostaven, ker ni niti pojasnila, niti predloga, ne navodila strokovne službe. Mislim, da delegatom niso zanimive samo statistične številke, temveč jih š'.; bolj zanima to zakaj so te številke. Moram priznati, da je tu šr v veljavi stara praksa podatkov in številk, ne pa živa beseda. Iz te skupščine bom navedel zelo zanimiv primer, pripombe delegata na zobozdravstvo. Delegati so prejeli cenik del za posamezna dela oziroma popravila zob v ambulanti. Vsa dela so prikazana v strokovnih (latinskih) izrazih. Ker njegovo delegacijo sestavljajo „preprosti ljudje na vasi", je izrazil željo, da bi namesto tujih besed povedali po „domače", v slovenskem jeziku, da bo lahko občanom pojasnil, kakšna so ta dela, katere bo plačal. Zanimivo je to, da to ni kritika, temveč odraz težnje, da dobijo delegati in delegacije podatke v preprosti in njim razumljivi besedi. Zanimivo je tudi to, da je želja delegatov, da so informirani o vsem in da se jim nič ne „prikriva". Tak je bil primer na isti skupščini, pri obravnavi zapis-nika prejšnje skupščine. V zapisniku je bila opomba „da je seznam" sestavni del tega zapisnika. No in tega seznama ni bilo. Delegat je jasno povedal, da je delegacija v dvomu, če ni to kaj „za-resnega", da delegati ne smejo vedeti. Obrazloženo je bilo, da to ni nobena tajnost, temveč napaka v administraciji. Zanimiva je bila tudi razprava na zadnji skupščini Socialnega varstva. Občinska skupnost socialnega varstva ima resne težave. Sedaj je prevzel strokovne posle tajnik, da se rešujejo tekoči problemi, ki jih ni malo. Na zadnji skupščini je bil predložen tudi predlog finančnega načrta za leto 1976. Vse lepo in prav, če ne bi bil ta načrt, kot so ugotovili delegati na skupščini, pomanjkljiv. Ker je šlo tudi zadelo in plačo tajnika, so bili delegati kritični, ker niso dobili ta predlog, da bi razpravljali v bazi. Drugo, kar je motilo delegate, je to, da je za pel skupnosti določen procent za financiranje tajnika, ni pa prikazanega dela. Delegati so smatrali, da je nepravilno, da se določi za posamezno skupnost procent sofinanciranja, brez, prikaza dela ali obremenitev tajništva. Čeprav niso velika finančna sredstva, je delegate motilo, da je bila tajniku določena plača, ni pa bilo prikazanega dela in delokroga tajništva. Delegat iz TOZD je utemeljeval takšen predlog kot nesprejemljiv. Pravi, da jc pred DS nemogoče priti na hitro s predlogom pokazanim s številkami, ne da bi člani l)S vedeli zakaj gre. Mislim, da jc pravilno stališče skupščine, da bo treba predložiti točen načrt dela za vsako skupnost, potem bodo pa lahko delegati ocenjevali posamezno delo in finančno obvezo. Iz teh skopih ugotovitev lahko potegnemo le nekaj zaključkov, ki naj bi bili kot podlaga za nadaljnje delo. OSNOVNO IN BISTVENO JE TO, DA SE MORAJO VSI ZAVEDATI, DA DELEGAT IN DELEGACIJE NE DELAJO ZA PISALNO MIZO. TO JE ORGAN, KI JE ŽIVA VEZ MED DEJAN SKIM ŽIVLJENJEM, RAZVOJEM IN INTERESOM OBČANOV 1)0 DELOVANJA IN UVELJAVLJANJA V SKUPŠČINAII. Poleg tega se moramo zavedati, da je pravilna in pravočasna informiranost temelj za delo delegacij. (Nadaljevanje na 11. strani) (Nadaljevanje z 10. strani) Popolnoma nepravilno jc, da se prinese nekaj „na krožniku" na skupščini, ne da bi o tem razpravljala baza. Zavedati pa se moramo tudi to, da so delegati in delegacije tisti element v družbenem razvoju, ki gradijo in s sprejemanjem aktov usmerjajo nadaljnji razvoj. Zato nam ne more biti vseeno, kaj in kdaj dobijo gradivo. Preprosto povedano: delegat in delegacija ni nek „vrh" znanja in „tehnokratizma", temveč je to ..zaupana funkcija", ki sloni na načelu poštenosti, ugleda in sposobnosti. Vsak delegat se tega zaveda in vedeti je treba, da so minili časi, „saj so to potrdili in sprejeli." Delegati bodo potrdili in sprejeli samo to, kar bodo sklenili v bazi, to je v TOZD in KS. Tu so vgrajeni tisti členi življenja, ki jim bodo narekovali in nakazali poti za delo v skupščinah. Jože Vodeb Letna skupščina sindikalne organizacije TOZD Mojca Lukovica V teh dneh je bila redna letna skupščina sindikalne organizacije TOZD tovarne obutve Mojca Lukovica, industrijskega kombinata Planinke Kranj. Prisoten jc bil tudi zastopnik Zveze sindikatov Domžale, ki je vse navzoče pozdravil, ter predlagal nabavo sindikalnega prapora in poudaril, da bi pri nabavi finančno pomagal tudi občinski svet. Predlog jc bil dan v razpravo do nadaljnjega. Ker na predlog nekaterih ni bila sprejeta ustanovitev sklada vzajemne pomoči, ga je delegat iz Zveze sindikatov še posebno priporočil. O tem bo sindikat še podrobneje razpravljal in prednosti tega sklada še bolj prepričljivo dokazali Delavci so pokazali zanimanje glede letovanja družin, ki so socialno ogrožene. Tov. direktor je pojasnil, da so v bodoče večje možnosti že zato, ker smo združeni z industrijskim kombinatom Planika Kranj. V svojem referatu je predsednik sindikata Mojca Lukovica prepričljivo spregovoril, se ustavil ob dolžnostih in pravicah delavcev ter poudaril naslednje: da v okviru sindikata delavci uresničujemo družbeno samoupravljanje, zagotavljamo delitev dohodka po delu, izboljšujemo pogoje svojega dela in se borimo proti samovolji in kršitvi pravic ljudstva. Dejal je: „Menim, da ni pomembno omenjati, da smo bili v nekem merilu dokaj aktivni, vendar pa mnogokrat nismo dosegli željenih uspehov, za kar je vzrok tudi, da se v našem kolektivu premalo obračamo na sindikat. Seveda se moramo tudi zavedati, da ni nobena organizacija tako urejena, da bi svojim članom pripravljala samo zabave in jih vodila po izletih. Vsak izmed nas mora pokazati, da se nanj lahko vedno in povsod zanesemo, kar se mora posebno odražati pri našem delu." Sama dejavnost sindikata je bila dobro ocenjena, saj na poročilo ni bilo pripomb. Poskrbljeno je za razvedrilo delavcev, kot je strelski krožek. Organiziran jc bil tudi izlet v Zagreb. V kolektivu je uspela humana krvodajalska akcija, v zadnjem času pa tudi organizacija avto-rallyja z prizadevanjem športnega referenta in še nekaterih aktivnih članov, ki so se ga udeležili. Ob pregledu enoletnega dela smo ugotovili, da smo v političnem pogledu naredili bolj malo, kar pa upamo, da se bo z našo večjo zainteresiranostjo vsekakor izboljšalo. Vemo, da bomo v bodoče dosegli še lepe uspehe, saj je naša organizacija še mlada in šele na poti, sindikat pa bo kot družbenopolitična organizacija, ki je sestavni del našega socialističnega sistema, s skupnimi močmi v tem okviru usmerjala naš družbeni razvoj. Serša-Kralj Helena Načrtno do strokovnjakov Sodoben razvoj v proizvodnji in hiter dvig splošne ravni družbe nam ne dovoljuje domnev, da imamo preveč visokošolskih kadrov. Vse novejše analize kažejo, da ne zaostajamo samo za bolj razvitimi družbami v svetu, temveč nas po številu študentov prehitevajo že manj razvite republike in pokrajine naše domovine. To pa se odraža pri številu diplomantov in dejanski zasedbi delovnih mest. Pomanjkanje strokovnjakov in neustrezna zasedba delovnih mest se kaže tudi na našem območju. Ob koncu leta 1974 je bilo v naši občini zaposlenih 9636 oseb. Glede na stopnjo strokovne izobrazbe je bilo zaposlenih z. visoko izobrazbo 268 oseb, z višjo pa 265 oseb. Ti podatki nam povedo, da so na tem področju še precejšnje vrzeli, čeprav se je v letu 1975 to stanje nekoliko izboljšalo. Naše gospodarstvo ima še veliko neizkoriščenih proizvodnih kapacitet, ki pa bi zaživele, če bi le to dobivalo ustrezne kadre. Znano pa nam jc, da je še veliko delovnih mest neustrezno zasedenih. Poklic in stopnja strokovnosti je največja vrednota vsakega človeka, Notranjost nove VELEBLAGOVNICE kljub zimskemu času dobiva potrebno opremo. Vodstvo delovne organizacije NAPREDKA je organiziralo ogled do sedaj opravljenih del, katerega so se udeležili predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij. Prepričani smo, da bodo dela opravljena do roka in da bomo v novi trgovini v resnici dobili vse, kar potrebujemo za dom in družino kakor tudi družbe. Ugotovljeno je, da so naložbe v človekovo izobrazbo v načelu bolj učinkovite, kot naložbe v materialne elemente. Človek je odločujoči faktor uspeha organiziranja in dinamike razvoja družbe. Kadri pa so edini miselni element proizvodnje in samoupravljanja. Določena izobrazbena in strokovna raven je pomembna za modernizacijo proizvodnje in za razvoj samoupravljanja. Ob takih dejstvih se postavlja vprašanje načrtovanega izobraževanja in ugotavljanja potreb po strokovni delovni sili. Gospodarstvo in družba se ne moreta razvijati brez šolanih kadrov. Gospodarsko planiranje mora nujno vsebovati tudi planiranje strokovnjakov. Planiranje seveda ni lahka naloga. Celo izkušene skupine se srečujejo s težavami, saj jc dinamika razvoja v daljši perspektivi večkrat težko opredeljiva. Kljub težavam, kijih imamo ob tem, se zavedamo pomembnosti planiranja, zato se trudimo, da bi to najbolje opravili. Pri tem opažamo, da imamo premalo raziskane potrebe po strokovni delovni sili v bodočnosti ter tako nimajo uporabnega pregleda kadrovskih po treh po posameznih strokah. Delovne organizacije v svojih razvojnih programih še vedno posvečajo premalo pozornosti načrtovanju potrebnega strokovnega kadra. Predvsem pa se je v preteklosti premalo strokovno usposabljalo kadrovske službe v OZD in premalo razvijalo raziskovalne dejavnosti pri načrtovanju potrebnih kadrov. K hitremu ukrepanju na področju planiranja strokovnih kadrov nas predvsem sili stanje, da imamo na nekaterih področjih višek strokovnih kadrov, drugod pa nam strokovnjakov primanjkuje, nekatere stroke pa so izrazito deficitarne. Prav zaradi tega moramo v bodoče z večjo odgovornostjo pristopiti k načrtnemu planiranju strokovnjakov, pri čemer moramo izhajati iz naslednjih gospodarskih kazalcev: predvidene stopnje proizvodnosti dela, investicij, stopnje zaposlovanja, stopnje izkoriščene zmogljivosti, strukture delovnih mest, že uvedene tehnologije in stopnje gospodarske rasti. Za ocenjevanje izobrazbene strukture potrebnih kadrov pa moramo poznati predvsem kakšne so prednosti oz. perspektive razvoja posameznih panog industrije. Celoten družbeni razvoj moramo graditi na izpolnjeni industrijski tehnologiji, za kar so pa potrebni strokovnjaki, organizatorji dela in pridne roke. Klelia Gabrič Predsedstvo 0K ZSMS ocenilo prizadevanja mladih za stabilizacijo Na eni od zadnjih sej je predsedstvo občinske konference ZSMS analiziralo prizadevanja mladih za stabilizacijo gospodarstva in ugotovilo, da smo izpolnili vse zadane naloge, ki so sledile iz operativnega načrta pisma sekretariata Predsedstva republiške konference ZSMS. Ocenjujemo, da je akcija za stabilizacijo gospodarstva široko razgibala vse oblike organiziranja mladih v naši občini. Zlasti pomembno je to, da so mladi začeli inten- (Nadaljevanje na 12. strani) \ Nadaljevanje z 11. strani) zivneje obravnavati gospodarsko problematiko in se aktivno vključili v njeno reševanje. Že v začetku julija so bili organizirani posveti s predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij ZSMS iz TOZD, kjer je bila podana informacija o kršenju oziroma neuresničevanju Resolucije SRS in SFRJ o družbenoekonomskem razvoju za leto 1975. Člani predsedstva občinske konference ZSMS so obiskali več TOZD, kjer so se pogovarjali o problemih posameznih delovnih organizacij ter o vključevanju mladih v izvrševanje nalog iz pisma sekretariata Predsedstva RK ZSMS. Mladina je svoje stabilizacijske programe pripravila predvsem na podlagi negativnih pojavov in nerealiziranih sklepov samoupravnih organov. Tako so ponekod kritično in odgovorno razmišljali o načrtovanih investicijah, opremi, ki naj nadomesti uvoženo opremo, o možnosti za povečanje izvoza, zelo kritični so bili do neupravičenih izostankov z dela, namišljenih bolniških dopustov, neracionalno izkoriščenega delovnega časa. borijo se za boljše medsebojne odnose, predvsem med starejšimi in mlajšimi člani kolektiva, organizirali pa so tudi več prostovoljnih akcij. V republiško tekmovanje za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS iz TOZD in najboljšega mladega delavca samoupravljalca so se vključile vse osnovne organizacije razen petih (Uprava SOb in Sodišče. LB, Melodija. Oljarna in Napredek). Glavni name : te akcije jc med drugim tudi stalno preverjanje in vzpodbujanje akcije za stabilizacijo gospodarstva, s posebnim poudarkom na povečanju produktivnosti dela in inovacijski dejavnosti. Ugotavljamo pa, da bi se dalo še marsikaj narediti, pa mladi še marsikje ne znamo nastopati in politično delovati kot organizacija. Prisotni pa so še drugi vzroki in sicer, da mlade marsikje potiskajo ob stran in skušajo onemogočiti v njihovih prizadevanjih in da nam ostale družbenopolitične organizacije premalo nudijo pomoč pri izvajanju akcij. Mislim, da nam je prav ta akcija za stabilizacijo gospodarstva pokazala, da je mladina zainteresirana za delo, ne le za delo na delovnem mestu kot takem, temveč tudi za družbenopolitično angažiranje. Zato pa moramo na osnovi ustvarjene ugodne politične klime in na doseženih rezultatih akcijo nadaljevati, doseči moramo kontinuira-nost v stabilizacijskih prizadevanjih. Potrebna pa bo tudi veliko večja usklajenost programov dela znotraj same naše organizacije, kot tudi usklajenost programov z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, še posebno s sindikatom. Justi Smrdelj V »Varnosti« razvili prapor V podjetju Varnost TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA MENGEŠ so v preteklem novembru postavili pomemben mejnik v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov. Osnovna organi- Njene storitve so na razpolago vsakemu našemu občanu, ki je zanje zainteresiran. Delovna organizacija zaposluje 160 delavcev in ustvari letno okrog 10 milijonov bruto dohodka. Med razvitjem prapora ,, VARNOSTI" v Mengšu zacija sindikata je razvila svoj prapor, kar pomeni velik dogodek za celotni kolektiv. S tem je sindikalna organizacija izpričala visoko stopnjo organiziranosti in dokazala, kako resno jemlje postavljene naloge na področju razvoja in negovanja samoupravnih odnosov. Pričetek delovanja te temeljne organizacije sega v leto 1962, koje Varnost Ljubljana ustanovila svojo izpostavo v Kamniku, katere sedež je bil leta 1968 prenesen v Mengeš. Dejavnost organizacije je prilagojena potrebam družbe na področju varovanja družbene lastnine pred uničenjem. poškodovanjem in neupravičenim odtujevanjem. Zgodovinski mejnik - razvitje prapora osnovne organizacije sindikata so proslavili na ustrezno slovesen način. Na slovesnost so bili povabljeni najvidnejši predstavniki Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije in samoupravnih organov ostalih TOZD, ki delujejo v okviru VARNOSTI. Velik prispevek k tej svečanosti pa je dal skrbno pripravljen glasbeni in kulturni spored, v katerem so sodelovali učenci Glasbene šole Domžale in Osnovne šole Matija Blejca. Mengeš. A. Brojan Iz pisarne društva upokojencev Domžale Mnogim našim članom in članicam morda še ni znano, da DU Domžale namerava v bodoče reorganizirati svoje delo tako, da bo v prid našemu članstvu, da bodo hitreje in bolje obveščeni o vsem, kar bi upokojenci morali in bi (udi radi o pravem času vedeli. Zato je pa postavilo društvo v svoj delavni program med drugim tudi organiziranje določenih centrov, kjer bi se lažje zbirali naši upokojenci in upokojenke, kjer bi bila vedno večja udeležba in kjer bi IO DU lažje prišel do reševanja vseh mogočih problemov. Do tega je prišlo prav zaradi vedno pogostejša pritoževanja naših članov, da so vse premalo, ali pa sploh neobveščeni o vsem, kar se tiče upokojencev. Čeprav izhaja kot priloga v Delavski enotnosti naš časopis „VZA-JEMNOST", na katerega bi se moral obvezno naročiti vsak upokojenec in upokojenka, pa bi zvedel sproti vse, kar ga zanima. Žal je teh naročnikov še vedno premalo. Koliko naših članov čita naš lokalni časopis „OBČINSKI POROČEVALEC" pa je tudi vprašanje? Tudi v njem od časa do časa dobite novice pod gornjim naslovom. Taki centri naj bi bili: V Lukovici za Črni graben, v Radomljah za KS Radomlje, Preserje, Homec -Možice in Rova. Prav tako v Ihanu za ves južni konec domžalske občine. Na teh centrih bi izvolili delegate, ki bi nas zastopali na občnem zboru in tako ne bi bilo treba vsem se udeleževati teh zborov v centru Domžal, kamor že ostareli in bolehni upokojenci več ne morejo. Tu bi se pogovorili o vseh problemih, o izletih, tu bi tolmačili vse nove odredbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato bi bilo prav, da vsi o tem razmišljate in ko boste dobili vabila, da se teh sestankov tudi udeležite. Vse poverjenike pa že vnaprej prosimo, da store vse, da bodo ti sestanki polnoštevilno obiskani. Prav tako bomo v pisarni DU v Domžalah veseli vsakega vašega osebnega obiska, pisma, vaših umestnih predlogov in pripomb. Obiščite nas v ponedeljkih in petkih od 9. - 12. ure in v sredah od 16. 18. ure v klubskem prostoru v Jenkovi ulici 11, pritličje, vhod iz Savske ceste. Vedno dobrodošli! Iz pisarne Društva upokojencev Domžale Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA UPOKOJENCEV KAMNIK V decembru lanskega leta so imeli kamniški upokojenci svoj redni občni zbor v Kino dvorani v Kamniku. Kot gost sem se udeležil tega zbora z. velikim zanimanjem. Po izčrpnih poročilih, ki so bili vestno sestavljeni, je sledila živahna razprava, ki sem jo bil zelo vesel, saj so se oglašali upokojenci vseh vrst. Prav ta razprava mi jc dala povod, da sem napisal tale dopis. Tako v Domžalah, kot v Kamniku in verjetno tudi dnigod. imajo upokojenci največ pripomb glede izplačevanja, revalvacije in povišanja pokojnin. Staroupokojcnccm še vedno ne gre v glavo razlika med staro in novoupokojenei. Čemu to razlikovanje v našem socializmu'.' Mar nimamo vsi enake pravice? Zlasti pri poviševanju pokojnin se uporabljajo različni načini (degre-sivna lestvica, procenti, vsem enako). Pri tem staroupokojenci vedno potegnejo ta kratko. Mar so res oni krivi, če so prekmalu prišli na svet, prekmalu začeli delati in nehali o nepravem času? Takole so se oglašali kamniški upokojenci. Pri tem so prišli do besede tudi invalidski upokojenci, ki še niso bili deležni tako pričakovanega povišanja. Precej burje je bilo ob poročanju predstavnika LB. da naj bi tudi upokojenci dvigali svoje pokojnine potom hranilnih knjižic. Kako naj pride vsak mesec enkrat tak ostareli in povrhu še bolchen upokojenec v Kamnik na banko, se tam postavi v vrsto in čaka, da bo dobil tisto pokojnino, ko mu je pa isto doslej na dom prinašal pismonoša? Marsikdo pa bi potreboval še več, kot znaša njegova pokojnina, ne pa da bi še kaj puščal na hranilni knjižici. Vsem pa res ni mogoče krojiti življenje po nekem „jusu" kot obleko. Bilo jc še in še raznih mnenj, ki jih je bilo prav zanimivo poslušati, saj so jih pripovedovali ljudje, ki so v dolgih letih pustili vse svoje sile in zdravje v tovarnah, podjetjih ali ustanovali in bi bilo prav, da bi jih poslušali in jim tudi pomagali kolikor sc da. Prav zanimivo je bilo obširno poročilo tov. Goloba, upravnika Doma upokojencev v Kamniku. Zanimivo je bilo v tem poročilu tudi poudarjeno dejstvo, da če bi bilo v tem domu še enkrat več enosobnih stanovanj, bi bil Dom danes v celoti zaseden. Pa šc to! Sledilo je vprašanje, kdo pa sploh lahko pride v ta dom. Odgovor: „tišti, ki lahko plača predpisano oskrbnino. Občinska skupščina pa zaenkrat nima denarja za subvencioniranje." Pa smo tam! Spet so prizadeti tisti z malimi pokojni' nami, pa bi bili morda najbolj potrebni. Nace Vodnik Predlog prednostne razvrstitve športnih panog in posameznikov na področju kvalitetnega športa v Domžalah Glede na to, da je opaziti stagnacijo v kvalitetnih športnih dosežkih v naši republiki v glavnem v vseh športnih panogah, seje republiška TKS odločila za revolucionarni prijem na področju športa, to je prednostne razvrstitve športnih panog in to iz naslednjih razlogov: — v redno telesnokul-tumo dejavnost je še zmeraj vključeno majhno število delovnih ljudi in občanov; — v vrhunskem športu dosegamo sorazmerno skromne rezultate; — omejene kadrovske, materialne in finančne možnosti so še zmeraj usmerjene v glavnem v takoime.no van i tekmovalni šport, ki ni množičen, ne moremo pa ga prištevati niti med kvalitetni šport, ker gre v glavnem za tekmovalno rekreativno dejavnost. Iz teh razlogov je potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti resnični množičnosti in vrhunskemu športu in to z dogovori: — o delitvi združenih sredstev; — o telesnokulturnem minimumu; — o spremembi tekmovalnih sistemov; — o prednostni razvrstitvi športnih panog. Prva najvažnejša naloga, ki jc pred nami, je prednostna razvrstitev športnih panog. Na ravni republike je bila že dogovorjena prednostna naloga, v katero spadata atletika in košarka. O razlogih za to je bilo že dosti govora, tako na radiu in TV in pisano v dnevnem tisku. Ti dve panogi bodo morale obvezne razvijati vse občine v republiki. Za druge prednostne naloge se odločijo občine same s tem, da izbirajo med dvema panogama. Ni pa obvezno, da se občine sploh odločijo za druge naloge, kar pomeni da bodo več vlagale v pred-nosne naloge. Na izvršnem odboru TKS Domžale je o tem tekla široka tej razpravi sta pred-sprejeta: nogomet in nega prvaka v biatlonu, uvrstitve v mlado državno reprezentanco, prav tako tudi visoke uvrstitve pionirjev in mladine v tako na državnem, kot slovenskem prvenstvu. V alpskem smučanju se je pokazal napredek v zadnjem letu, v generaciji mlajših tekmovalcev, to je tam, kjer je konkurenca največja. Se eden od razlogov za uvrstitev smučanja v drugo skupino je ta, da se tako treningi, kot tekmovanja razprava. V nostno bila smučanje. SMUČANJE Smučanje ima v domžalski občini veliko tradicijo, saj na primer Smučarski klub Ihan obstaja 40 let. Prav tako je razvidna priljubljenost in razširjenost tega športa tudi iz ankete, ki jo je izvedla TKS Domžale. V tekmovalnem smučanju je bilo doseženih že nekaj kvalitetnih rezultatov. SK Ihan je imel držav- zaradi geografske lege, lahko izvajajo v bližnji okolici. Pričakuje se tudi, da bo smučanje prioriteta v ljubljanski regiji, na katero smo tesno vezani in so zato možnosti za tekmovanje velike. NOGOMET Nogomet je v domžalski občini zelo razširjena panoga (devet klubov v rednem tekmovanju) z veli kun številom aktivnih — približno 600 članov. Tako, kot smučanje, ima tudi nogomet bogato tradicijo in ima nadaljnje možnosti za kvalitetne dosežke, predvsem z izbiro posameznikov v klub, ki bo skušal doseči kvalitetne dosežke. Baza za ta klub naj bi bila v širokom zvejeni tekmovalni dejavnosti tako pri najmlajših v šolskih športnih društvih in pri članski generaciji v občinski ligi. Pogoj za uvrstitev nogometa v prioriteto naj bi bil medsebojni dogovor nogometnih klubov, ki bo omogočil prestope igralcev v najkvalitetnejši klub. V tretjo skupino bodo prišli vsi posamezniki iz športnih panog, ki dosegajo kvalitetne dosežke ne gle- de na to, da ne spadajo med pred nostne panoge. Možnost za uvrsti tev v ta razred imajo predvsem posamezniki iz TAK Domžale in Šahovskega kluba Domžale. Vsi ti predlogi so pogojeni z odločitvami telesnokulturnih skupnosti v regijah - za nas v ljubljanski - ker bodo tudi tekmovalni sistemi v drugi skupini najbrž organizirani regijsko. Nesmisel bi tudi bil, da bi bilo s tako izbiro v neki regiji, kije geografsko strnjena, prioritetnih več športov. Tak način bi namreč porušil namen prednostne razvrstitve, pa tudi doseženi rezultati bi bili temu primerni. Če torej druga skupina, ki bo po regijah dogovorjena, pri nas ne bi imela nobene zasnove, je bolje, da je sploh ne razvijamo. Na najbolj ugodne posledice lahko računamo samo tam, kjer je nekaj že narejeno. Pregled razvrstitve športnih panog na podlagi anket, ki so jih izpolnjevali občani občine Domžale in o kateri je že bilo pisano v Občinskem poročevalcu, pa je razviden iz tabele. RAZVRSTITVE ŠPORTNIH PANOG NA PODLAGI ANKET, R E G L E D KI 30 JIH IZPOLNJEVALI OBČANI OBČINE DOMŽALE do 15 let nađ 15 let Skupaj 'štev . Panoga Točke ŠteM Panoga Točke i. Štev. Panoga Točke K. j Plavanj e 616 15.380 1. Plavunj e 84o ,14.286 , 1. Plavanj e 1456 14.729 ! 2. 1 Nogomet 556 13.882 2. Košarka 618 10.510 2. Nogomet 1151 11.644 1 3. \KoSarka 524 13.083 3. Nogomet ' 595 '10.119 ■ 3. KoSarka 1142 11.553 i 4. ' Smučanje 31o 7.740 4. Smuč anj s 594 ;lo.lo2 4. Smučanj e 9o4 9.145 i 5" I Nam.tenis 291 7.2?: ■ 5. Planinstvo ! 413 7.024 5. ' Planinstvo 615 6.221 j Kolesarjenje 224 5.593 6. Taborništvo 332 5.646 6. Nam.tenis 611 6.181 ! i. j Rokomet 2o8 5.194 7. Nam.tenis 32o 5.442 7. ' Kolesarjenje 52o 5.260 i8- Planinstvo 2o2 5.043 8. Atletika ' 318 5.4o8 8. Taborništvo 499 5.048 i i °. TaborniBt vo 167 4.170 9. Kolesarjenj b, 296 ; 5.034 9. Atletika 466 4.714 hI. ;Atletika 148 3.695 lo. Keglanje 292 4.966 lo. Rokomet 419 4.239 lil. i Tenis 145 3.62o 11. Gimnastika 255 ; 4.337 ; 11. Keglanje 393 3.376 12. {GimnaBtika 119 2.971 12. Rokomet 211 i 3-588 ! 12. Gimnastika 374 3.784 |13. Šah 118 2.946 13. Streljanje 183 ; 3.112 13. šah 297 3.005 '14.- j Keglanj e lol 2.522 14. Šah 179 ■ 3.044 i 14. Tenis 29o 2.934 i Streljanje loo 2.497 15. Tenis 145 2.466 15. 3treljanje 283 2.863 16. i Karate 99 2.472 16. AMD : 113 1.922 16. Karate 2o5 2.074 |l7. AMD 48 1.198 17. Karate i 106 I.803 ! 17. AMD 161 1.629 ,18. j IME 29 0.724 18. j TAK 7o 1.190 i 18. t#X 99 1.002 ——-—T—---------—— SKUPAJ: 4005 = 267 ank. 5880 ■ 392 ank. 3885 = 659 anket Zimski vzponi Zima alpinistom ni prinesla počitka. Pričela se je sezona zimskih vzponov, ki se v marsičem razlikujejo od letne plezarije. Sneg, led, mraz in krajši dnevi zahtevajo drugačno tehniko, drugačno Hi HH HI opremo in boljšo telesno pripravljenost. Zimski vzponi imajo v očeh alpinistov drugačno vrednost. Za vzpon, ki poleti ne bi delal prevelikih preglavic, porabijo plezalci tudi 5 krat več časa. Težave se precej povečajo, saj so oprimki in stopi prekriti z ledom, k težavnosti pa pripomore tudi težja oprema. Zaradi nosehnepa Pozimi je v gorah lepo, vendar so tudi nevarnosti veliko večje. K uspehu in varnosti spada tudi dobra oprema, ki jo plezalec potrebuje v steni čara in lepote pa ima marsikateri alpinist rajši zimske ture, kot letne. Gore so v snežni preobleki prečudovite, bolj so vzvišene in neokrnjene. Zaradi tega ni čudno, da alpinisti skušajo preplezati čimveč zimskih smeri. Posebno so cenjeni vzponi po tistih smereh, ki pozimi še niso bile preplezane. Člani alpinističnih odsekov Domžale Mengeš bomo letos poskušali preplezati več takšnih zimskih prvenstvenih smeri. Ker so razmere v južnih stenah manj zimske in manj težavne, imajo skoraj vse smeri, ki so v teh stenah, že zimske ponovitve. Zaradi tega smo se odločili, da bomo naskočili smeri v severnih stenah, ki so letos še posebej zametene s snegom in zadelane z ledom. Zaradi slabega vremena in zaradi nepreplezljivih ovir smo morali nekajkrat obrniti in plezati v „lažjih" smereh. Ker pa je zima v gorah še dolga in imamo dosti volje, upamo, da se bodo naši načrti izpolnili in tako vas bomo lahko v prihodnjih številkah že seznanili z našimi zimskimi uspehi. Teden mengeških planincev Sredi decembra 1975 smo v planinskem društvu Mengeš že drugič organizirali teden planincev. Velik uspeh v 1974 letu je bil garancija za organizacijo lanskoletnega tedna planincev. 9. decembra je bila otvoritev in koncert Okteta bratov Pirnat v dvorani Kina. Pimati nas, kot vedno, tudi tokrat niso razočarali. Zapeli so priredbe slovenskih narodnih pesmi, dodali pa so še dve ruski narodni ter po eno Gallusovo in Foersterjevo. Pesmi je na tekst Marjana Krišlja (RTV) povezoval Jože Gogala. Res škoda, da je bil tako boren obisk poslušalcev. Kaj hočemo, v „Blatnem dolu", ,,Borovljah" ali kakorkoli že rečemo našim krajem, je gostoval Dudek'' ! 10. decembra smo v avli osnovne šole gostili pisatelja Toneta Svetino in urednika Planinskega vestnika Tineta Orla. Prof. Orel, ki je pravzaprav domačin, saj je rojen v Trzinu, je v uvodnem govoru poudarjal tesno povezanost slovenske kulture s planinstvom začenši v času narodne prclnijc (prosvetlen-stvo). Dotaknil se je dela Vodnika, Staniča, Turne, Kugvja. V Triglavski severni steni ni šlo samo za alpinistične dosežke, I u se je slovenski narod preko Skalascv. še zlasti ,,zlate naveze" meril z Nemci in to dokaj uspešno, saj so najtežje smeri v Steni na:e. Tako je prešel na temo večera - Svetinov roman Stena. Jože Gogala je prebral nekaj odlomkov - iz romana, nato pa se je razgovoru1 Svetina o odnosu človek - gora. Posebno veliko pozornost je posvetil Jožu Copu, ki je osrednja osebnost romana Stena. Čop je zanimiv ne samo kot izreden alpinist, ampak tudi kot človek. Izhaja iz delavske sredine, se pravi, je akter delavskega razreda. V Steni se meri z nemškimi alpinisti - prispodoba obračuna s kapitalizmom, NOB. Čop je bil zelo veder človek, pravi humorist, zato ni čudno, da je z njim v zvezi celo vrsto anekdot, od katerih je Svetina nekatere tudi povedal. Naš gost se je dotaknil tudi problematike NOB, ki jo je lepo obdelal v romanu Ukana, ki je, mimogrede rečeno, prevedena že v 14 jezikov. Lahko trdim, da smo obogateni z zanimivimi spoznanji, tako glede razumevanja Svetinovih romanov, kot tudi glede Svetine samega. (Človek, pisatelj, filozof, borec, lovec, planinec.) 16. decembra smo se srečah v sobi Krajevne skupnosti z našim starim znancem predavateljem Mirkom Kambičem. Ne mislim po nepotrebnem izgubljati besed, saj „dela hvalijo mojstra". S predavanjem „Od Jadrana do Mt. Blanca" je zopet dokazal, zakaj ga že 20 let vabijo na vse strani naše domovine in tudi v tujino. Letos ga je za življenjsko delo PZS odlikovala z zlatim častnim znakom. 19. decembra smo v Kino dvorano povabili Bojana Pollaka in Staneta Klemenca, člana VI. JAHO. V predavanju „Makalu 75" sta s številnimi lepimi diapozitivi in s končno besedo prikazala nadvse uspešno delo himalajske odprave. Ob zaključku tedna planincev smo trem najboljšim pionirjem podarili knjige za najboljše spise na temo „Živim pod gorami", mladinskim vodnikom, udeležencem vodniškega tečaja v Kamniški Bistrici, ki so uspešno vodili izlete v preteklem letu, smo pripeli vodniške znake. Kljub dobri propagandi (radio, časopis, plakati, lepaki), jc bil obisk naših prireditev skromnejši, kot prejšnje leto. Precejšen razlog za to je verjetno nekoliko neugoden čas (december). Dosedanji uspehi nam dajejo polet in nas obvezujejo, da bomo tudi v oktobru 1976 organizirali v Mengšu teden planicev. Sib Taborniki pregledali svoje delo V nedeljo, 21. decembra so imeli taborniki svojo redno letno konferenco, na kateri so sprejeli med ostalim tudi svoja pravila. Kar prijetno je bilo videti preko 60 tabornikov, predvsem je bila to osnovnošolska mladina, ki je zelo pozorno spremljala poročila svojih starejših tovarišev. Iz sporočil in razprave je bilo razvidno, da je bilo preteklo leto za tabornike zelo uspešno, kajti število članov se je zelo povečalo. Tako sedaj delajo taborniške čete na osnovnih šolah: Josip Broz Tito, Šlandrove brigade in radomeljski šoli, poleg tega pa deluje še klub starejših tabornikov v samih Domžalah in četa tabornikov v Krajevni skupnosti Prcserje. S tem seveda razširitev organizacije ni zaključena, kajti želja jc, da bi razširili svojo dejavnost šc v druge šole in krajevne skupnosti, seveda, če bo le dovolj zanimanja in tudi moralne podpore. Ta razširitev organizacije pa bo seveda zahtevala tudi več usposobljenih kadrov. Zaradi tega je bil v lanskem letu organiziran vodniški tečaj, katerega udeleženci sedaj že aktivno delajo, dva člana sta bila v Republiški gozdni šoli v Bohinju, v januarju in februarju pa se bo začel nov vodniški tečaj. Iz pregleda aktivnosti je bilo razvidno, da so organizirali kar precej akcij, kot na primer: sodelovanje pri VII. zboru aktivistov Gorenjske, dve izmeni taborjenja v Bohinju, pomagali pri organizaciji in se udeležili akcije čiščenja Domžal in okolice, zbiranja odpadnega papirja, se udeleževali taborniških tekmovanj in gojili s pohodi tradicije NOB, bili na pohodu ob žici okupirane Ljubljane itd. Za svoje delo so nekateri člani dobili odredova priznanja dva pa sta dobila priznanje Zveze tabornikov Slovenije. V programu dela za leto 1976 so poudarili predvsem dve nalogi in sicer: — kadrovsko in številčno ureditev organizacije; — nakup nove opreme za taborjenje, kajti sedanje zmogljivosti ne omogočajo istočasno taborjenja za več kot 30 udeležencev, od sedanjem številu članstva pa kaže, da bi taborjenje v dveh izmenah lahko omogočili komaj polovici članov. Že v preteklem letu jc bilo doseženega nekaj sodelovanja za drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. To sodelovanje pa imajo v programu zasnovano tako. da bi ga še bolj okrepili, čeprav kaže, da to ne bo tako lahko, kajti na konferenci odreda ni bilo nobenega zastopnika od vseh družbenopolitičnih organizacij, ki so bile vabljene. Za tako ignoriranje taborniške organizacije, ki v Domžalah deluje že 23 let sta možni predvsem dve razlagi in sicer: — da taborniki ne znajo ali pa premalo propagirajo svoje delo; — da za to vzgojno in rekreativno organizacijo ni nobenega zanimanja niti v tistih organizacijah, kateri so kolektivni člani. Taborniki so prepričani, da je njihova dejavnost dovolj velikega pomena in da mora najti mesto v tisti sredini, kamor po svoji dejavnosti spada. J. C. V Trzinu imajo športno društvo V okviru organizacij za tehnično kulturo je bilo v mesecu decembru ustanovljeno na Viru novo društvo MODRA PTICA, ki bo s svojo dejavnostjo pripomogla k še večji razširitvi tehnične kulture, ki ima pomembno mesto v našem klubskem življenju Mnogo je v Trzinu aktivnih, mladih ljudi, ki se ukvarjajo s športom. Čeprav dobrih pogojev nikoli ni bilo, so radi igrali namizni tenis, streljali ali drsali v zimskem času, kadar so to dovoljevali vremenski pogoji. Čutiti je bilo potrebo, da se ta aktivnost spravi v neke okvire, skratka organizha. Akcija, ki so jo pred leti sprožile družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost, je v zadnjih dneh minulega leta rodila prvi uspeh: 20. decembra je bilo ustanovljeno športno društvo. Mnogo jc bilo krajanov, ki so se udeležili ustanovnega občnega zbora, kar potrjuje, da med prebivalci Trzina resnično vlada zanimanje za šport. Na zboru je bil osvojen program dela za prihodnje obdobje, pravilnik društva ter izvoljeni organi. Načrtov je mnogo, še več je elana, pogoji za organizirano delo se odpirajo. Radi bi zgradili manjše igrišče za rokomet in druge športe z žopo. S tem bi se število sekcij, ki je za sedaj šc skromno, precej povečalo. Igrišče naj bi bilo v bližini šole — prostor je že zagotovljen in bi koristilo tudi šolski mladini v okviru učnega programa. Zanimanje jc še za kegljanje, balinanje, smučanje, šah in še in še. V prvi vrsti je potrebno pritegniti k Sodelovanju ustrezen strokovni kader, kajti brez sistematičnega pristopa dobrih rezultatov ni mogoče zahtevati. Ravno pri tem pričakujejo krajani Trzina pomoč občinskih fonimov. Poglavje zase so načrti za trzinski rekreacijsko-športni center. V bližini je idealen teren za vrsto letnih in zimskih športov. Nedvomno bo tak center glede na bliskovit razvoj naselja več kot potreben, hiše rastejo v Trzinu kol gobe po dežju. Seveda so to načrti bodočnosti, ki so še v mnogočem odvisni od zunanjih dejavnikov, predvsem od Krajevne skupnosti in občin- (Nadaljevanjc na 15. strani) (Nadaljevanje s 14. strani) skega razumevanja. Sodelovanje in medsebojna pomoč sta nujnost, brez katere ni uspeha, ki si ga gotovo prav vsi želimo. O Trzinu in trzinskem športnem društvu bo še slišati, to nam zagotavljata množičnost in zagnanost vseh, ki v njem delujejo. Razvijali bomo športne zvrsti, ki bodo lahko dostopne vsem, ne le privilegiranim, so rekli in zapisali v svojem programu. Povezava z vsemi, ki si sodelovanja želijo, javnost dela in prost pristop — to naj bo vabilo tistim, ki bi jim kakršnakoli športna dejavnost v okviru društva bila v veselje in rekreacijo. H.B. Kronika telesne kulture v Domžalah (nadaljevanje) Leta 1939. delegat sokolske župe Ljubljana Flcgar na izredni skupščini v Domžalah opozarja: Slova nstvo se nahaja v težkem položaju." Omenjenega leta župa prireja narodno obrambne tečaje, obvezno se ustanavljajo v vseh društvih piše zapisnikar glavne skupščine Sokola 6. 1. 1941. leta. V Ljubljani deluje napredna leva stran Sokola, katero vodi Jože Rus. pomaga mu Zoran Polič (glej Z. Polič. Vloga sokolske organizacije v NOB). Leto poprej se iz Šentvida preseli v Domžale dr. Jože Beniger in se včlani v društvo. (Napad na Sokole na 111. zletu Sokola na Jadranu na Sušaku s strani Mačkovcev, razpust župe Šibenik-Zadar itd).,, Za nami je leto bogato na burnih dogodkih, leto polno nasilja, polno senzacij in v katerem se je skoro ves svet postavil na glavo. To leto je s tempom nenadejanih dogodkov zase-jalo zmedo, strah in negotovost v življenju narodov in poedincev. To ni moglo mimo našega dela. Valovi malodušnosti in nezaupanja so butali in še butajo ob zidove sokolske organizacije." Tako je govoril tedanji načelnik, medtem ko prosvetar društva še dodaja „skupno še v naprej bomo vršili borbo proti defitizmu in dvigali narodno zavest." (Izvlečki iz zapis- Odbor domžalskega SOKOLA. Od leve proti desni sedijo: Kircher S., Deutschmann M., Orehek A., TurkM., MavkoMarici, Ručman A. in Osovnik A. ZADAJ: Mavko B., Gabrič J., Gorišek, Sršen J, Kožar £1, Zule S. in Likar M. strelske sekcije. 12. maja prireja društvo „smotro" (pregled) združeno s kolesarskim izletom, predavanjem, strelskimi tekmami in bojnimi igrami. Udeleži se ga 1 27 pripadnikov, t. j. 2/3 celokupnega članstva neupoštevajoč deco (pionirje). „Zbor je izzvenel v mogočno manifestacijo bratstva in pripravljenosti naših pripadnikov" „Tragediji sokolstva na Češkem je sledila še druga na Poljskem. Še več, kot prej mora vladati v naših vrstah edinstvo in vdanost do naših idealov, da lahko mirno in samozavestno korakamo nasproti bodočim dogodkom. Krut udarec je zadel našo organizacijo, na Hrvatskem in tudi v Sloveniji se je začelo rovarjenje proti naši dejavnosti.' nika na zadnji skupščini, dne 6. 1. 1941. leta. Na zadnji skupščini društva je bil izvoljen odbor: Dr. Hočevar Matija (starosta) Orehek Avgust (postarosta), Zule S. (načelnik) Mavko M. (načelnica), Gorišek J. (tajnik), Kircher S. (prosvetar), Deutschmann M. (blagajnik), Durjava K. (gospodar), Čad J. (statističar) in še člani: dr. Beniger, Merhar, Sršen J., Gaber, Ručman A., ing. Skok S., Jenko I. ter 5 članov razsodišča z namestniki in 3 člani nadzornega odbora. Člane vodi Mišic Drago, naraščaj Stenovec Franc, deco Likar Milan, a za ženske oddelke je vodnice določil prednjaški zbor. P. Z. Pripadniki domžalskega SOKOLA leta 1939. Slika je verjetno zadnji posnetek pred začetkom II. svetovne vojne Mladi v Avtoservisu Po programski in volilni konferenci osnovne organizacije ZSMS Avtoservis, koje bil za predsednika izvoljen Dominik Grmek, je delo zaživelo. Mladi so sprejeli program in novoizvoljeno predsedstvo je zadane dolžnosti izpolnjevalo vestno in z uspehom. Na zadnjem sestanku predsedstva 00 ZSMS so mladi ob prisotnosti članov predsedstva OK ZSMS Domžale ocenili svoje delo in ugotovili naslednje: „Mladi smo se premalo aktivno in zavestno poglabljali v probleme mladih in za uveljavljanje mladih v samoupravnih organih podjetja. V sedanjem mandatnem obdobju v delavskem svetu, v organih o medsebojnih razmerjih, delavske kontrole in še drugje številčna zastopanost mladih ni bila takšna, kakršen je procent mladih zaposlenih v novi delovni organizaciji," je dejal sedanji predsednik. V splošni diskusiji smo prišli do zaključkov, da je uspeh delovanja mladih v Avtoservisu odvisen tako od našega skupnega složnega delovanja, kot tudi od vsakega posameznika, iz tega pa sledi, da je aktivno delovanje mladih možno le tedaj, kadar smo mladi sami pripravljeni sodelovati in s tem uresničevati naloge, za katere smo zadolženi. Predsedstvo, izvoljeno v januarju 1975, je svoje delo razdelilo v več področij, med katerimi so največ časa posvetili družbenoekonomskim odnosom, delovanju mladih v DPO, uveljavljanju mladih v DPO, sodelovanju z OK ZSMS, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter drugod. Ugotovljeno je bilo, da mladi v celoti nismo vsi opravili tistega, kar bi lahko, če bi se bolje angažirali v sodelovanju. Predsednik in sekretar preveč delata, akcije prevzemata nase, drugi člani predsedstva pa pridejo le na sestanke in pa mogoče na zaključek akcije. Proslava, izleti, predavanja z diapozitivi, čiščenje oken in še marsikaj so opravili mladi iz Avtoservisa. Mladi pa so se predvsem aktivno udejstvovali v vključevanju v družbenopolitične organizacije v podjetju. Poudariti je potrebno, da so mladi po marcu 1975 prvič stopili iz zakulisja in vsaj delno s svojimi sklepi vplivali na potek dogodkov v podjetju in javno iznesli svoja mnenja. Dogovorjeno je bilo, da se mladi udeležujejo vseh sestankov, da bi si s tem ustvarili sliko upravljanja podjetja, kar bi jim koristilo v bodoče, kot predlaganemu članu v samoupravnem organu podjetja. Čeprav nove volitve še niso bile izvedene, je predsedstvo ugotovilo, da so predlogi kandidatov za samoupravne organe v podjetju takšni, da vsebujejo vsaj 50 % mladih, če ne več. Na zadnjem skupnem sestanku 10 sindikata in predsedstva 00 ZSMS je bilo v delavski svet predlaganih 12 mladih, v odbor za medsebojna razmerja H mladih in v organ samoupravne delavske kontrole pa 3 člani OO ZSMS Avtoservis. Po zaključeni razpravi pod 1. točko so se mladi pogovarjali o informiranju v delovni organizaciji, ki je precej slabo in ga bo potrebno čimpreje izboljšati. K njegovi izboljšavi bo verjetno mnogo pripomogla tudi ustanovitev osnovne organizacije ZK v podjetju. V razpravi o ustanovitvi osnovne organizacije ZK je sodeloval tudi tov. Jovanovič. Poudaril je, da si bodo morali zlasti člani 00 ZSMS prizadevati, da bi se čimveč mladih vključilo v ZK. Ob koncu sestanka je bil sprejet sklep, da bo tudi 00 ZSMS predlagala svoje aktivne člane v ZK in da se bo predsedstvo trudilo, da bo delo 00 ZSMS Avtoservis še naprej tako uspešno. Vera Grošelj V primeru okvare na cesti se lahko poslužite „VLEČNE SLUŽ BE", ki jo opravlja Pavel Novak, Preaerje, Tovarniita 27, Radomlje, telefon (061)72-784. D0SE2ENI USPEHI IN BODOČE NALOGE Naši člani in društva so v preteklih letih dosegli vidne uspehe na raznih tekmovanjih, ki so bila merilo za strokovno usposobljenost in to na občinski, republiški in zvezni ravni ter celo v mednarodnem merilu. Pri tem se je zlasti odlikovalo gasilsko društvc Mengeš in Industrijsko gasilsko društvo INDUPLATI Jarše. Toda tudi pri ostalih društvih je bilo čutiti stalno tekmovalno vzdušje, ki ga bo potrebno gojiti tudi v bodoče. Aktivnost, predanost in tekmovalni duh v naslednjih letih ne bo nič manjši, ampak se bo še stopnjeval, to pa bo prispevalo k stalnemu usposabljanju in zasledovanju tehničnega in tehnološkega razvoja. Zaradi pospešene in organizirane blokovne in druge stanovanjske gradnje bo potrebno razmišljati tudi o tem, kako organizirati stalno gasilsko službo. To bo brez dvoma zahtevalo večjo prisotnost gasilske brigade iz Ljubljane in pa tudi gradnjo ustreznega doma in ustanovitve poklicne gasilske enote v naši občini. Druga nič manj važna naloga pa pomeni ustanovitev požarne interesne skupnosti. Ta bi naj bila organizirana tako, kot so organizirane druge interesne skupnosti na delegatski osnovi. S tem bi brez dvoma lažje dobili neposreden stik in večje razumevanje z organizacijami združenega dela, kar bi istočasno prispevalo k lažjemu in hitrejšemu reševanju poblemov. Pri tem pa gasilska organizacija in društva kot izvajalci stojijo na stališču da mora družba priznati organizaciji status posebnega družbenega pomena in s tem tudi pravico do sistemsko urejenega financiranja gasilske organizacije. Nato so pozdravili zbrane gasilce in občane tudi profesoi Branko Božič v imenu Gasilske zveze Slovenije, predstavnik Občinske gasilske zveze Grosuplje in predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej Lenič. Ko je čestital gasilcem ob njihovem praznovanju je med ostalim dejal: „Doseženi uspehi Občinske gasilske zveze Domžale so prav gotovo veliki in lepi ne samo zaradi tega, ker je z vztrajnim in načrtnim delom usposobila svoja društva in člane v moderno opremljeno in strokovno usposobljeno silo, temveč tudi zaradi globoke preobrazbe gasilca — delovnega Človeka in občana. Oboje skupaj je dosežek, na katerega ste lahko resnično ponosni vsi, ki ste delali na tem področju, z vami vred pa smo veseli in ponosni vsi občani naše občine, ker se čutimo varne in z vami sposobne pomagati mnogim in braniti družbeno premoženje pred požari, elementarnimi nesrečami in katastrofami. Zato je 20-Ietnica dela Občinske gasilske zveze velik jubilej, ki ga pove- zujemo z letošnjimi proslavami, ko se spominjamo na preslano gorje in na strahotne cene, ki smo jih plačah za svobodo. Prav ti občutki jias združujejo v še trdnejšo družbo občanov, povezanih z načeli naše socialistične revolucije in narodnoosvobodilnega boja. Vsi ste dali svoj delež k varnosti naših občanov in našega premoženja in prav zaradi tega ste opravili veliko delo." Nato je sledila svečana podelitev priznanj in odlikovanj, ki so jih prejeli najzaslužnejši člani, ki delajo že od vsega začetka v Občinski gasilski zvezi. Ne glede na to, da šele od leta 1961 govorimo o taki občinski zvezi, kakršna obstoja danes, pa so bila podeljena odlikovanja na podlagi enotnih kriterijev. Odlikovanja „GASILSKE ZA SLUGE I. STOPNJE" so prejeli: Vinko Habjan, Martin Andrejka, Valentin Breznik, Aleksander Ruh-tar, Gašper Slapar, Nace Vodnik, Ciril Sesek, Lojze Dime, Anton Ločnikar, Jože Rženičnik, Makarij Kralj, Anton Žargi, Franci Blejc, Miha Bokalič, Pavle Dime, Janez Benda, Jože Kmetic, Slavko Za-bret, Martin Uštar, Franc Brate, Franc Kos, Jože Kosmač, Betka Močnik, Franc Cerar in Dominik Lenček. Na akademiji so bili podeljeni tudi pokali, ki so jih dosegle posamezne tekmovalne enote na tekmovanjih v letu 1975. KLASIFIKACIJA ALPINISTIČNIH DOSE2KOV V_J Glavni odbor Planinske zveze Slovenije je sprejel pravilnik o klasifikaciji alpinističnih dosežkov. Kaj pravzaprav pomeni klasifikacija v alpinizmu? Alpinizem je šport, ki sodi med najnapornejše. To ilustrira tudi poraba energije, ki je preko 6.000 kcal/dan, torej gre za dvakratno porabo. Poleg športnega karakterja ima alpinizem še velike etične in estetske vrednote,smisel za premagovanje naporov, za življenje v najtežavnejših pogojih, za tovarištvo, za naravne lepote, za fotografiranje). Med drugim pa je tudi zelo važen faktor v splošnem ljudskem uporu. Pri vrednotenju alpinističnih dosežkov pa prihaja do specifičnega problema, ker alpinizem ni tekmovalni šport. Alpinistični odseki se ne vključujejo v razne tekmovalne lige, kjer bi se neposredno kazala kvahteta. Po omenjenem pravilniku ocenjujemo vsakega posameznika z Pokale so dobili: Članske enote: Mengeš, Dob in Domžale. Industrijske tekmovalne enote: Slovenijales Radomlje, Ind u p lat i Jarše in Tosama Vir. Ženska tekmovalna enota: Tosama Vir. Mladinske tekmovalne enote: Mladinci: Mengeš. Mladinke: Rova. Pionirji: - Mlajši „A": Krasce. Pionirji: - Starejši „B": Mengeš. Po svečani razdelitvi priznanj in pokalov je sledil kulturni program, v katerem je nastopal recitator Tone Ravnikar in Domžalska godba na pihala ter Harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale pod vodstvom Majde Golobove in Gasilski pevski zbor iz Radomelj pod vodstvom Staneta Habeta. Vsi lahko rečemo, da je kulturni program bil na višini, saj je mali koncert , ki ga je izvajala Domžalska godba pod vodstvom Toneta Ju-vana dal še posebno veličastno obeležje srečanju gasilcev naše občine. Tako se je tudi Občinska gasilska zveza vključila s to akademijo k mnogim slavjem, na katerih smo vedno poudarjali zavest in vlogo posameznika in organizacij v našem življenju in kjer hočemo povedati vse tisto, da živimo s sistemom in da smo ga pripravljeni braniti na vseh področjih, kjer živimo in delamo. Brez dvoma lahko ugotovimo, da so gasilci našli svoje mesto v prizadevanjih, da pomagajo pri nadaljnjih razvojnih nalogah glede varnosti nas samih in našega samoupravnega socialističnega sistema. N K ozirom na število vzponov in njihovo težavnost. Osnovno vrednost točk, ki jih šteje plezalna smer ali zimski pristop, množimo s faktorji za težavnost, letni čas, višino smeri, nadmorsko višino, čas plezanja itd. Pri tem ne gre za individualno tekmovanje, bahanje, zavist, kar bi vodilo v veliko nevarnost in nepopravljivo škodo, tako za posameznika, kot tudi za celotno alpinistično dejavnost. Glavni in osnovni namen pravilnika je torej vrednotenje alpinističnega odseka kot celote; alpinistične dosežke lahko, primerjamo z dosežki v ostalih športih. Sib ZAHVALA Ob izgubi našega člana in sotovariša FRANCETA LOVRAČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in pomagali njegovim najdražjim ob uri slovesa. MORAVSKI GASILCI IN MEMORIAM POLDE STRA2AR Letos S. januarja smo na zadnji poti pospremili 70-letnega Leopolda Stražarja, rojenega v Brezovici pri Zlatem polju. Življenje je že v rani mladosti spoznal z njegove slabe strani, ker zemlja ni dajala dovolj hrane dvanajstim otrokom. Vendar je upal, da bo tudi za revno kmečko in delavsko ljudstvo napočil čas, ko ne bo več poniževanja in zatiranja. Zato pa je v pripravljenosti pričakal leto 1941, ki pa ni obetalo cvetoče pomladi. Za Zlatopolčane so se pričeli mračni dnevi. Nacistična drhal je ob pomoči domačih izdajalcev sklenila zatreti NOG, zato so zlatopoljske vasi požgali, prebivalstvo pa izselili. Ta usoda je doletela tudi Poldetove domače, razen bratov Andreja in Ivana, ki sta že pred tem odšla v NOV in padla. Polde se je leta 1937 poročil z družico Julija no in se priselil na Količevo. Zaposlil se je v Bonačevi tovarni. Ob obilici dela in neprestanem boju za tanko rezino kruha, ki naj bi nasitila troje otrok, si je vedno našel čas in se povezoval z revolucionarji v tovarni. Postal je aktiven član Ol in februarja leta 1943 stopil v NOV. Bil je borec vse do osvoboditve. Po vojni si je zgradil dom in se z novimi silami vklju čil - v obnovo porušene domovine. Množica ljudi, kije spremljala njegove posmrtne ostanke, je odraz hvaležnosti za njegovo delo. Njegovi nekdanji bojni tovariši pa ga bodo ohranili za vedno v najlepšem spominu. Franc Zor man ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža in očeta KARLA NAROBETA se iskreno zahvaljujemo vsem gasilcem, posebno še GD Studa za poslovilni govor in darovano cvetje. Iskrena hvala tudi sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, bivšim sodelavcem Heliosa ter vsem ostalim, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI