1. izdala
'ostnina pistan d v soto
Cene oglasov I stolp. peUt-vrsta mali oglasi po 1-30 In 2 D.veCJI oglasi nad 45 mm vlSIne po Din Z-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri veCiem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva do praznlKu
Naročnina
Dnevna izdaja
u if«i|«i«o JujojUIIIH meteCno iS I'in polletno 130 L'I" celoletno 300 Din
za inozemstvo
mmcCnu 40 Dfn nedot>sh« lidajg celoletno v Jugr slavili 120 Din, *r> inozemstvo 1-K> t
»Ilustrirani Slovenec«
Iniormatjen l*sf za slovenski narod
(/redaUii« /n v » opilar/vvl ulici Al. 6/III Kokoptal se ne uratajo, oclrunkirana pisma ac ne t>re/em<i/o ' llreaniitva fcFefon »t. 2M <iO, npravntitva it. 232S
Proračun lDravske bimovine
b)	živinorejskim in pašniskim zadrugam Din 100.000,
c)	vinarskim in klelarskim zadrugam 150.000, f) raznim zadrugam za nabavo strojev, gnojil itd. 100.000 Din.
Podpore zadružnim šolam 150.000 Din. Za zadružno propagando, zadružni tisk, tečaje in asanacijo zadružnie 200.000 Din.
Podpora kmetijskim strokovnim organizacijam 100.000 Din.
Za uvedbo kmetijskega knjigovodstva 25.000. Stroški kmetijske statistike 50.000 Din. Ustanovitev stalne kmetijsko - gospodinjske šole (prvi obrok) 300.000 Din.
Dotacija za kritje nedostatkov kmetijskih sol. drevesnic itd. 0,047.491 Din.
Veterinarstvo.
Hanovlnski prispevek nedržavnim živinozdrav-nlkom 160.000 Din.
Zatiranje živalskih kužnih bolezni:
a)	potni stroški živinozdravnikom 80.000 Dla
b)	nabava cepil in zdravil za zdravljenje živine siromašnih oseb 200.000 Din,
c)	prispevek za brezplačno zdravljenje živine siromašnih oseb 50.000 Din.
Za poučna predavanja in tečaje o veterinarstvu 30.000 Din.
Dotacije podkovski šoli v Ljubljani 269.272 dinarjev.
šumarstvo.
Ustanavljanje in razširjanje gozdnih dreves-ni' 25.000 Din.
Podpore za pogozdovanje in brezplačna oddaja sadik siromašnim osebam 50.000 Din. Za gozdarsko prosveto 14.000 Din. Podpora za gozdarsko razstavo 55.' '«> D'r.. Podpiranje lovstva 50.000 Din.	,v
Prispevek za ustanovitev gozdarski . i1 OLj 205.000.
Prispevek za urejanje hudournikov 500.000 dinarjev.
Skupaii za kmetijstvo 14,337.871 Diu.
Prosvetni oddelek
Ba n o v i n s k i šolski odbor:
Nagrada za člane šolskega odbora 42.600 Din. Dnevnice in potni stroški 50.000 Din. Pisarniške potrebščine 10.000 Din.
Vzdrževanje šol in šolskih zgradb: Srednje šole:
Pisarniški, manipulativni stroški, knjige itd. 59.000 Din.
Kurjava, razsvetljava, voda, čiščenje 421.000. Poštne, telegrafsko in telefonske pristojbine 5.160 Din.
Vzdrževanje in popravila poslopij 439.838 Din. Učiteljišča: vzdrževanje poslopij 140.380 Din. Meščanske šole: vzdrževalni stroški 380.352. Pomožno šole: vzdrževalni stroški 83.392 Din.
Honorarji za neobvezne predmete: na srednijih šolali 45.760 Din, na meSčanskih šolah 92.763, katehetske nagrade 3,000.000 Din. Stanarina učiteljstvu po Sj 29. zakona o narodnih šolah 283.400 Din.
Potnine po S 39. zakona o banskl uprav (točka 7. odstavka IV.) 25.800 Din.
P o d p o v o za p o v z d i g o 5 o 1 s fv a i n p r o s v e t e :
Podpora občinam za gradnjo in popravili". rwl 1,750.000 Din.
Podpore občinam 111 humanitarnim društvom za siromašne učence 100.000 Din.
Podpora za izobrazbo učiteljstvu v rokotvor-nem pouku 12.000 Din.
Za izpopolnjevanje učiteljskih knjižnic in za izobraževalne tečaje 50.000 Din.
Podpore dijaškim kuhinjam, zadrugam in siromašnim dijakom 50.000 Din.
Za dijake (podpore in štipendije) 250.000 Din. Podpora za župe Sokola kraljevine Jugoslavije v območju dravske banovine 130.000 Din.
Podpore raznim kulturnim in prosvetnim društvom:
umetniškim zavodom in društvom za Suvanji starin in spomenikov 250.000 Din,
za topografijo zgodovinskih spomenikov Din 30.000,
za univerzo 250.000,
za izdajo monografije Jugoslavije 10.000 Din Narodni galeriji 100.000 Din, Društvu za humanistične vede 200.000 Din, za zgradbo in popravila cerkvenih poslopij 300.000 Din,
razne tu neimenovane podpore 100.000 Din. Podpore za vzdrževamje gimnazije v "'.irnki Soboti in drugod 200.000 Diu.
Skupaj za prosveto 8,891.418. Din.
Sf,i-)šna določila
oračun za leto 1930-1031 je
dki	Din 130,062.286
Jt,	Din 136,062.286
l P sr;u-	(kov in dohodkov banovinskih
ijetij in JK**«ov:
Din 29,342.739
• ohodki	Din 31,176.603
presežek dohodkov	Din 1,833.864
' § 2. Presfik: dohodkov, določeni v proračunu za kmetijske šolo 11 zavode, zdravilišča, zdravstve-
Kmetijski oddelek
Kmetijska izobrazba.
Osebni izdatki:
Kmetijske gospodinjske učiteljice 177.108.—.
Stvarni izdatki:
Splošna kmetijska izobrazba:
a)	poučna kmetijska potovanja, konference in ankete 50.000 Din.
b)	predavanja, tečaji, zimske šole 100.000 Din.
c)	kmetijske razstave 70.000 Din.
č) podpore za kmetijske gospodinjske šole 90.000 Din.
d)	potujoči kmetijski tečaji 20.000 Din.
Kmetijsko nadaljevalno šolstvo:
1.	Za izobrazbo učiteljstva 180.000 Din.
2.	Pouk na kmetijskih nadaljevalnih šolah (učni pripomočki, nagrade predavateljem itd.)
,500.000 Din.
a)	Podpore za študij agronomov in za specialno izobrazbo kmetijskih strokovnjakov 35.000 I linarjev.
b)	izpopolnjevanje strokovnih učiteljic Din 110.000.
Neposredno pospeševanje kmetijstva
Poljedelstvo in hmeljarstvo.
Prispevki za nabavo uemtnih gnojil in ureditev gospodarstva z gnojem 100.000 Din.
Semenogojstvo 120.000 Din.
Zatiranije živalskih škodljivcev, rastlinskih bolezni in zaščita koristnih ptic 40.000 Din.
Podpora za nabavo kmet. strojev 120.000 Din.
Ureditev vzornih kmetij 120.000 Din.
Pospeševanje travništva 150.000 Din.
Pospeševanje hmeljarstva 50.000 Din.
Živinoreja.
Licemciranje in premiiranje plemenske živd-! ne in tekme 500.000 Din.
Nabava, vzreja in vzdrževanje plemenske ži-ivine 500.000 Din.
Ustanavljanje živinorejskih društev, premiiranje rodovniške živine in premije 100.000 Din.
Uvedba kontrolnega krmljenja, mlečne kontrolo in živinorejska izobrazba 50.000 Din.
Ureditev hlevov in gnojišč 1,000.000 Din.
Prispevki za povzdigo mlekarstva 50.000 Din.
Prispevki za povzdigo čebelarstva, svilarstva 11 ribarstva 150.000 Din.
Pripomočki za živinorejsko službo in učila kakor tudi živinorejske ankete 25.000 Din.
A. Izdatki (potrebščine).
Banska uprava, centralni fond Kmetijski oddelek Prosvetni oddelek Tehnični oddelek
OdJeJ. za soc. politiko in nar. zdravje Oddelek za trgov, obrt in industrijo Agrarne operacije
Dohodki
Presežek dohodkov
Naslov
Izdatki
lastni
dotacija ! skupaj
632.638' 304.880' 524.205'
214.206' 81990-136.516" 56.650' 987.569-Vt8.200" 141.000' 842.312' 98.800'
8,353.592-
'■^5.754-15.02l.ii03-4.583.5. i);
29.342.73 '
Skupaj
hiiatki f
Izdatki bonske
St.ten l.
»SLOV EN t Cc, dne 1. apiMtUUO,
Tehnični oddelek
Osebni izdatki:
Plače cestnih nadzornikov 700.S2-I Diu.
Plače strojnikov 110.370 Din.
t*!ai><- cestarjev 6,785.28,3 Din.
Prispevki za zavarovanje delavcev 815.000 Din.
•Napredovali-.a in poviški 100.000 Din.
Preski bnine cestarjev kakor ludi njih vdov ju sirot 353.CC9 Din.
livarni izdatki:
Vzdrževanje cest in mostov:
1'ečaii ' i cestne nadzornike in cestarje Din '(.'0.000.
! . ispevek banovine k vzdrževanju cest, I.i so • oskrbi okrajnih cestnih odborov 17,180.000 Dm.
I 'ispevek banov -.e k vzdrži vanju železniških duvoznih cest 200.000 Din,
IV »tavitev iiieduarodnih vai-uosluih znakov ,">00.000 Din.
Nujna gradbena dela ub elementarnih nezgodah SOO.r.H) Din.
Vzdrževanje in popravila strojev za cestuo-•radbeno in vzdrževalno službo 300.000 l>in.
Sondaža terena in snimanje po osebju izven slaleža baltske uprave 100.000 Din.
Zdravstvo
I. Zavodi: Osebni izdatki: Osnovne in po-ložajno i^lafe Din 1,525.711. Stanarina: Din 224.020. Zdravniki brez pravice do pokojnine 1,062.000 dinarjev.
Pogodbeno in režijsko osebji' Din 4,101.600. Draginjske doklade uradnikov, zvaničnlkov in slulpeljev ter doklade na službo Diu 2,139.574. Napredi.vanja in poviški Din M.tK>(>. Pokojnine in miloščine Din 188.000. Honorarji in podpore: za vodstvo zavodov Din 15.000; zdravnikom hiralnic Din 24.000; honorarnim uradnikom Din 34 200; za dušeskrbstvo Din 82.0!K); za stažiste Diu 144.000; štipendije za specializacijo Din 80 000; nagrade za nadurno delo Din 30.000.
S t v arn i izd a tki: Povračilo oskrbnih stroškov banovinskliu zdravstvenim zavodom Din 10,000 000.
Povračilo oskrbnih stroškov drugim zdravstvel niin zavodom Din 1,180.000.
Pomoč bolnicam za nepričakovane večje irh
Hauovinski prespevek za cesto od Zibike do 1 ,rebe L)in L^OtK). in od Polzele do Velena 200.000 Din.	Stownw*a šola v Ljubljani
«! t.	i ,.	n i i ; z a izvršitev	Zdravstvena služba
Bele
Studijo i n p r o j e k t vodovodov 120.OOO Din.
I! a z n i gradbeni i z d a t k i : Vzdrževanje poslopij, ki sa last banovine, od- i nosno ki jih vzdržuje banovina po zakonskih predpisih 2,500.000 Diu.
Podpora za postavitev železniških postaj Diu 100.000.
Za nepričakovane potrebščine 250.000 Din. Skupaj za tehnični oddelek 31.028479 Din.
Oddelek za trgovino obrt in industrijo
Osebni izdatki:
Ženski domači obrt. učiteljice Din 48.390. Meščanske gospodinjske šole. učiteljice Din 101.013. s
Pospeševanje obrta in trgovine: Poguben i nameščenci Din 14.400. Tekslilna šol? v Kranju, doklade učiteljskemu osebju Din 47.000.
Napredovanja in poviški Din 1.500.
Stvarni izdatki:
Ženski domači obrt: Din 4(5.000. Meščanske gospodinjske šole: podpore za gospodinjske šole Din 30.000; podpora za Vesno \ Mariboru Din 20.000. Obrhu in trgovinske ? ■idatjeratne bole; podpore Din 1,000 000; tečaji za izobrazbo učiteljstva Din 80.000. Pospeševanje obrta in trgovine: tečaji, izložbe, predavanja, material za stro-tovni pouk itd. Din 75.000;
pospeševanje obrla in domače industrije Din 250.000;
pospeševanje obrtnega zadružništva Din 25.000; za obrtne učne knjige Din 85.000: pcdpore in štipendije za izpopolnitev stro-ovne izobrazbe Din 150.000;
pospeševanje izobrazbe trgovskega in obrtnega naraščaja Din 50.000;
podpore za pospeševanje umetnega obrla Din 30.000;
prispevek zn ustanovitev obrtno-trgovinskoga muzeja Din 150.000;
prispevek za zgradbo trgovinske akademije Din 70.000;
prispevek za velesejem in druge gospodarske naprave Din 120.000:	j
podpora, obrtnim društvom Din 50.000. Kritje nedostatka pri opremi tekstilne šole v Kranju Din 100.000.	I
Tujski promet:
podpore tujskoprometnim zvezam Din 180 000; štipendije učencem hotelirskih in gostilničar-skiii šol Din 24.000;
za izdajo tujskopropagaminih knjig Din 40.000; podpora turističnim društvom in za povzdigo tujskega prometa vobče Din 300.000;
za jdeležbo pri zgradbah tujskoprometnih na-Orav in ustauov Din 300.000:
štipendije učencem rudarskih šol Din 140.000. Skupaj za trg, obrt in industrijo Din 3,483.303.
Oddelek za soc. poHiko in nar. zdravje
Socialno skrbstvo:
I. Zavodi: Osebni izdatki: Osnovne in po-ložajne plače: Din 94.140. Stanarina: Din 13.110. Draginjske doklade: Din 128.532. Nagrade (mezde) nestalnega osebja 108.800 dinarjev.
Stvarni izdatki: Stroški za vzdrževanje zavodov: Mladinski 3om v Ljubljani Din 757.500.
Dečji dom v Mariboru Din 473 000. Gluhoneninica v Ljubljani Din 201 500. Deško vzgajališče v Ljubljani Din 290.000. Zavod za slepe v Kočevju Din 211.400.
iT. Splošno socialno skrbstvo:
Obča zaščita dece in mladine Din 800.000. Prispevki za gradnjo ubožnic, hiralnic in pretit rb a siromakov vobče Din 1,500.000.
Podpore ob elementarnih nezgodah, odnosno prispevek za bednostni sklad Din 750.000.
Prispevek k zakladu malih stanovanj in podpiranje akcije za zgraditev uradniških stanovanj Din 2,250.000.
Podpora za izseljence in priseljence 300.0!K) dinarjev.
Podporni sklad .viničarjem Din 25.000. Prispevek borzam dela Din 70.000. Za delavske kuhinje, šole in tečaje 100.000 dinarjev.
Za delavske prosvetne namene Din 100.000. Prispevek ubožnemu zakladu Din 11.000.
Din 40.000.
Zdravstvena služba v okrožjih: Plače okrožnih zdravnikov Din 1,702.752. Plačo okrožnih babic Din 840.000. Napredovanja okrožnih zdravnikov Din 20.850. štipendije za babiške učenke in ponavljalne tečaje Din 30.000.
Podpor« babicam *a inslrumentarij Din 24.000
Zdrav Pomoč dinarjev. Prispe Prinpev • Prislov lesno vzgojo
Zdravlje liščih Din 150 Za zatira Skupaj ze dinarjev. ,
fP oš e v a nje i n čuva nj e rodnega zdravju; iua prosvota Din 25.000. ivatni zdravstveni iniciativi 25.000
[za asanacljo Din l .500,000, a zdravstvene duiuove Din 250.000. ■ ruštvom in organizacijam za te-100.000,
siromakov v specialnih zdravi-
[irahoma Din 100.000.
pol. in nar. zdravje 41,257.189
A gre l
Režijski si M Din 32 000.
Stroški za v/ Melioracije
ie operacije
Ivi pri razdelbali in ureditvah
|ne komasacije Din 20.000. mih zemljišč Din 800.000.
Melioracije p lin Din 420.000.
Banoi^islti dolgovi
Anuitete in obr.sli Din 11,000.000.
Razni izdatki
Obveznosti iz prejšnjih lel Din 3,500.000.
Pospeševanje elektrifikacije v banovini Din 1,000.000.
Obveznosti bivših okrajnih samouprav (okrajnih zastopov in okrajnih blagajn) Din 0,000.000. Splošni rezervni kredit za nezadostno ali vobče ne-prelliuirune osebne in materialne izdatke 2,787.777 dinarjev.
Dohodki banovine
Državne dotacije Din 30,880.022.
Presežek dotiodkov banovinskih podjetij in ustanov:
Kmetijske šole in zavodi Din 447.20).
Zaloga šolskih knjig Din 50.000.
Zdravilišča Din 1.330.003.
Davki, takse in doklade:
Davek na ponočni obisk kavarn, gostiln, plesnih prireditev itd. 980.000 Din.
4?žna taksa od vrednosti kinematografskih vstopnic 450.000 Din.
Taksa na motorna vozila 800 000 Din.
Taksa na lovske kart« 700.000 Din.
Taksa na sečnjo gozdov 500000 Din.
Trošarina na premog 1,800 000 Din.
Trošarina na električno energijo 1,400.000 Din.
Taksa na zakupnino lovišč in ribjih lovi Din 300.000.
Taksa na živinske polne liste 2,400.000 Din.
Prirastkarina od vrednosti najemnin 1,000.000.
Banovins^e trošarine na alkoholne tekočine 35.800.000 Din.
40%na dckl"dn k vsem državnim neposred-ujiui davkom 30,300.000 Din.
Davek na dediščine 300 000 Din.
1 %na taksa od prenosa nepremičnin 0,7(K).000.
Banovinska davščina na šmarnico (samorod-lie trle) 250.000 Din.'	-t,r
Davek na hiše. oproščene državnega nepo-srednjega davka po čl. 32.. točki 15.), zakona o ne-posredujih davkih 1,500.000 Din.
Drugi -Iroški.
Obresti od naložene {.'iavnice 100.000 Din.
Dohodki od kazni v •id banovinski blagajni 100000 Din.
Prispevki interesente' 00.000.
Režijski prispevek ] doklad 450.000 Din.
Izkupiček za prodan 210.000 Din.
Dohodki socialnih us|a
Prispevek občin h gna. 1,100.000 Din.
Prispevek inleresenhiv nikov 100.000 Din.
pgrarnih operacij Din
Izbiranju občinsllh
Ibanovinsko imovino
in zavodov 487.300. in opremi izoliriuc
i urejanje hudour-
Nepobrane terjatve iz \ lj-njih a) trošarine 13.384 000 Ulji;
lel:
b) banovinske davščine itd. 500.000 Din.
Dohodki najemnin 00.000 Diu.
Refundacije občin za katehetske nagrade Din 1,000.000.
Razni tu neimenovani dohodki 50.000 Din.
Z odločbo finančnega mini*tra št 13.190 z dne 21. marca 1930. je odobren ta proračun dravske banovine za leto 1930-1931. po katerem znašajo dohodki 130,002 280 Din in razhodki isto toliko. doklada do 40% na novo J,«v/j^o osnovo kakor tudi proračuni banovinski!^ podietij in ustanov v znesku 29.342.739 Din izdatkov in 31.170.003 Din dohodkov.
Angleško-egiptovska pogafan'a otvorfena
Prisrčen sprejem egip ovske delegacije — Govora Hendnona in tiahasa paše — Egipt vstopi v Društvo narodov
Nepričakovani izdatki Din 150.000.
London, 31. marca. AA. Da-vi so bila otvor-jena v locnruski dvorani zunanjega ministrstvu angleško-cgiptsta |>oga janja.
Javna seju je bila formalnega značaja ii; se je odlikovala s kratkimi, toda izredno prisrčnimi nagovori angleškega zunanjega ministra llendersoua in egiptskega ministrskega predsednika Nahasa paše.
llcrndersona so spremljali njegovi tovariii Toni Shavv. Lord Thomson, sir llobert Vansittari in visoki komisar za Egipt Sir Percv Lorainc. Ministrskega predsednika Nahasa pašo spremljajo razni egiptski ministri.
Menderson je v svojem govoru nagli-sil, da smatra pogajanja za zelo važen mejnik v odnošajih obeli držav. Sprejem egiptske delegacije v Londonu je pokazal važnost, ki to pripisuje angleški narod odnošajem z Egiptoiji. Nadalje je Henderson omenil, da nekateri člA-ni egiptske delegacije dobro poznajo Anglijo m njeno kulturo. Tako je na primer Makram Obeid študiral na oxfordski univerzi. Egiptski kralj Fuad je dvakrat posetil Anglijo, kjer si je prj-dobil spoštljive simpatije.
-Mi smo prišli semkaj,« je nadaljeval lic derson, da sodelujemo pri utrditvi organizacije, ki je bila ustanovljena, da se ohrani mir med narodi in da sklenemo prijateljsko pogodbo med narodima, katerih interesi so v več pogledih identični.
Nočem omenjati starih pogrešk, ki so « napravile pri delu za dosego tega cilja. Jaz mislim, da lahko vsi priznavamo nesrečne posledice teh pogrešk, ki so zakasnile sporazum med obema narodoma, ki ga je diktiral skupni interes in dobrobit obeh narodov. Odklanjam vsak govor o možnosti preloma v sedanjem trenutku. Menim, tla so prispeli egiptski ministrski predsednik Nahas paša in njegovi kolegi, da razpravljajo z nami v istem duhu, v katerem je angleška vlada stavila meseca avgusta egip ski vladi predloge zn rešitev egiptskega \ ra Sanja. Ti predlogi so skrajno prijateljske koncilijantne narave. Angleška vlada jevz likim zadovoljstvom ugotovila, du je Egipt znal njeno dobro voljo. Posebno z velikim dovoljstvom je vlada sprejela na znanje iz, egiptskega ministrskega predsednika.
Vi ste prosili vašo vlado 111 egiptski pa se lahko pogajate z n
meut za mandat, dn
»k i 0 »asih predlogih. Sedanja pogajanja se
vršila v razmerah, v katerih je bila pred leti podpisana locarnska pogodba.
Na temelju našega dela želim, da bi bili egiptsko-angleški odnošaji urejeni n; podlagi trajnega prijateljstva in zveze, končno želim, da bi Egipt igral v Društvu narodov vlogo suverene in neodvisne države, ki priznava njegovo staro veličino in njegov moderni napredek.«
Nato je govoril Nahas paša na istotuko prisrčen način. Govornik je nuglasil, da je prisrčen sprejem egiptske delegacije globoko vplival na vse delegate in da se javno zahvaljuje za angleške predloge, ki kažejo željo angleške vlade za sporazum. Egipt je odgovoril na tc predloge ravno tako prisrčno. Nadalje je Nnlias paša izrazil svoje prepričanje, dn bo prišlo do medsebojnega sporazuma, ki bo uredil odno-šajc med obema narodoma na temelju zaupanja in prijateljstva. Nahas paša jc zaključil,da bo sodeloval Egipt pri delu za pomirjenje narodov in da je naravno, da pozdravlja Anglija vstop Egipta v Društvo narodov.
Poboji med francoskim! komunisti in socialisti
Pariz. 31. marca. 11. V Lensu so včeraj pri veliki mirovni manifestaciji, katero je priredila glavna konfederacija delavcev pod vodstvom poslanca Paula Boncourja, povzročili komunisti krvave poboje. Ko je okoli 15 000 socialnih demokratov korakalo v sprevodu na zborr alm prostor, so priredili komunisti protispre ter jc prišlo do osebnih spopadov. Koim""-'^"" napadalna vrsta je prebila polici jski t-ordin in razpršila lelo socialističnega sprev^('" s tein. da so metali kamenje in druge p^dmete. Panl Bmcour je dobil hud udarec s kolceni. N kegn policista so pobili na tla. Policija jc Bora I a rabiti strelno orožje, pri čemer jc bilo I! komunistov več al' manj ranjenih. Neki gldalec je razburjen nadel s strehe na cesto in j. zlomil obe nogi.
Pariške oz\e volitve
Pariz, 31. marca. n. Pr,i včerajšnji! ožjih volitvah za štiri poslance so bili izvoljen dva socialista, 1 radikal nec, ✓
4 irt>
'•»vMilrn.
(Vdovec, 29. marca
Nemško nacionalno fasepiije /, zadovoljstvoju ugotavlja, da je v teku ,dveh ltl po .posredovanju koroškegii Heiinatbunda prešlo 88(il oralov zemlje v nemške roke. Po plebiscitu sa si Nemci mislili, da bodo Slovenci na Koroškem kar irginifi s površja — a volitve kažejo, du število slovenskih glasov splošno no nazaduje. Slovegn južno od >)ra-vo se držijo trdno in se zavedajo V\oje narodnosti. Slovenska narodna zavesi	v |0i(u
deset let v neprestanem boju ojačila in okrepila. Izobraževalna društva v narodno zavednih krajih živahno delujejo in ludi nenijlu misleči, Ui so v začetku s silo razbijali slovenUe -hode In prireditve. so se morali več ali mmij spoprljaznitl z mislijo, dn imajo tudi Slovenci fcavico udejstvovati se na političnem in kulturnem Volja. Prišli so do zaključka: s silo ne bo nič \
Zato so .-i izmislil drugo, Volj nevarno taktiko — razlastiti koroške SlovenJp hi .1 ih pognali po svetu. Nemci dobro vedo: Ta\o dolgo, dokler bo koroški Slovenec obdeloval s»ojo -zemljo, na kateri sla živela ded in praded sk<yi sloletja, tako dolgo bo govoril in občeval tudi slVvensko. Narod in jezik se ne moreta kar čez noč utreti; govorilo se bo in občevalo slovenski, pa naj U bodo ljudje ludi nemškega mišljenja. A stvar i,:p,tda drugače, če naši ljudje izgubijo, oziroma prodato grunle in se semkaj umetno priselijo Nemci iz rn(hu in olvar-jajo tujerodno jezikovne in verske otoke. Izkušnja kaže, da Nemei obdrži vedno svoj jezi! akoravno desetletja ali skozi vrč rodov živi med tujim narodom. Slovenec pa, ki proda svojo zemljo, postane kakor rastlina, kateri se je izpodrezala korenlka. Nima trajnega obstanka, se potika sem in tja, gre v mesto ali tovarno in ondi izgubi svoj jezik tei utone v nemškem morju, oziroma stoletni rod iz-umrje.
Zato si je koroški Helmatbuud prevzol jidogo razlastiti naš narod na Koroškem in naseliti v slovenskih krajih pruske Nemce ia protestante. V listih se herejo iuserati, da če ima kdo posestvo naprodaj, naj javi to lfeimatbuudu. ki posreduje v Berlinu, da ondi določijo 1'ruse in Nemce Iz Poljske. da se naseli o na slovenskem Koroškem. Nemci plačujejo dobro in res marsikaterega premoti denar, da proda posestvo, na katerem so gospodarili Slovenci -kozi >tolelja. Nemci iz rajha imajo t; seboj tinancijelno močna narodna društva, ki to umetno nu>el je vanje in ustvarjanje uemskib otokov financiielno podpirajo in posestva preplačuje.o. oz i roma posojujejo denar za nakup slovenske zemlje po skrajno nizkih obrestih.
In potem se naseli varčni 111 marljivi Prus. ki dela kol mravlja od zore do mraka. Obdeluje polje na najmodernejši način in >e odlikuje v podjetnosti. Ulcde treznosti in marljivosti morejo bij' ti tuji priseljenci marsikateremu vvzgleh Imajo večinoma slikovno poljedelsko izobrazbo, žive | skromno, v gostilni jih ni videli nikdar
Nemci s silo slovenskega življa ne bodo mogli kar lako uničiti — a kruto gospodari Tkoliol, k-i spravlja grunte v nič. Gospodarske mzmere 90 tu ves resne, a največjo zlo. ki spravlja grunte v iiič. jo uživanje in alkohol ter dcniorali? ' i ia v«lfd pl-jančevan a. ki spravi mai-sikaler< v dolgovi Gospodar, ki je varčen in priden, si opomore in pride naprej, vkljub gospodarski krizi in davčnim bremenom: kdor pa se uda pijači, zaleže v dolgove in zanemarja gospodarstvo, da ie prisiljen prodali Nemcu. Dokler bo naš narod ostr.! trezen, varčei-in marljiv, bo ohranil slovenski jezik, če -e l"i udal pijači, bo prišel na nič in gospodaril l. . ' naših domovih lutrovski Prus. Kna-ko »o z holom Angleži iztrebili Indijance v Ameriki.
Demonstracije v
Varšava, 31. marca. 11. Včerajšn1' ^ociuino-
demokratske deinonstrucije si pr^^Ie v splošnem mirno. Naperjene niso bile *!lmo Pl'°ti novemu kabinetu, temveč tudi piv' maršalu Pit-sudskcnni osebno. V sprevodi). !*« nusili uul'isc-Proč - fašisti! Proč s PilsiubKinif— »'>•' -porodili s policijo so bili Sli.ru- |»dlicisti lahko ru-
njeni z jedkimi kislinami nekateri denioiistnuit
pa so bili aretirani.
Nesramna provokadja
dunajskih komunistov
Dunai, 31. uflarca. 11. lire/primerno 1> "-
vokacijo so izvršili v nedeljo dunajski koiiu-nisti. ki si nr/lOOm visokem zvoniku »pn^ cerkve XI.J	Simmeringa vazohos.fl sov-
jetsko za4vo. Itorili so to ponr^, tiKo da iim tei<1 "ihCe mogel prepr^'"1- funnjsKi iasik-t so 14 z naVeejim tn.;"'" »neU zastavo, w so bileSijihoxV lest- ™oke sano 60 m. Moral je splezati	fon'ka P^bno-po-
gumen gasilec, da jeV^t-nn I sovjetsko mi. valno zastavo. Policiji! zasleduj Komumstio
ne izzivače.	\-t v. , , .
Derli"- 31. marca. n.	0t1 sobote na
nedelj1' s0 komunisti na slei^*^1 sv. Fn. ma>a napravili protiverske liiTTtt^- Policija /likovcev ni našla.
Ratilikacijske tfstine z Bolgarsko izmen'avo
Belgrad, 31. marca. AA./T)anes so bile ? ministrstvu za zunanje zadeve izmenjane ra-tifikacijske listine konvencije med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino l/olgarsko o likvidaciji dvolastnišklh posesl/sv, ki je bila skle^ njena v Sofiji 14. febnif^ja 1930.
Prva celoina izdaja I Doktorja Franceta Preierna
zbrano delo
Cena Din 40*—, eleg vezana Din 55*—

1
Poljaka jf/red novimi
*lo.godki
Maršal polj-ke armade, Jožef Pdhudski, ki jc naj vetji sodih u i poljski pisatelj Kadcn-Baudrowsia ovtivovcčil \ »Generalu Barcsu«, je gotovo ena - najbolj samo rodni h in zanimivih osebnosti našega časa. Če italijanskega diktatorja označuje poleg veliko energije obenem smotrena meto'ičnost, pa poljskemu urejenosti občutno manjka, zato pn ima bliskovita nnvdih-nenju genija. In »ločini je pokojni španski samodržec bil velik gospod, ki ga tudi v najbolj kritičnih trenulkfh ni zapustila prirojena anda-luška ljubeznivost, nepokolebljiva vedrost ter dovršena uljiid/iost, jo Pilsudski mož strastnih izbruhov iz kuotično kipeče narave, ki se zna iz najglobljega brczdna mračnosti nenadoma preobrniti v neobrzdano veselost in narobe, ['a tudi njegova .diktatura' sama na sebi je čisto 7>osebno narave: je diktatura čisto osebnega vpliva, delujočega sredi popolnoma demokratičnega ustavnega aparata in demokratičnega sejma, ki Pilsudskemn popušča, ne da bi sum hotel, dokler sejni in diktator od časa do časa ne trčita z elementarno silo skupaj, da letijo iskre na vse strani...
Dunaj za ruske kristjane
Veličastna maJfestacija zastopnikov vseh ver proti preganjanju kristjanov
n •••
v Rusiji
0$k
Ncodoljivi vpliv Pilsudskegu prehaja iz. njegove og i; ne popularnosti, saj je svobodna in edinjena 'oljska jki svetovni vojni |k> velikem Iclu i.slu u tega izrednega moža, ki jo začel kot najnui kulnejši socialist in revolucionar, se boril prot earizmu za svobodo človeštva in Poljske, svetovni vojni ustanovil |k>Ijske legije ; m,kril jem Avstrije in Nemčije, potem pa i <jj'! iil proti tem« nevarnima pokroviteljicama narodne svobode, du z zapadnimi vele-ilami ;;ol>ž,i temelj v resnici neodvisni domo-ini. ki g. je v zahvalo izvolila za svojega pr-cg.i tednika. Obranil je s pomočjo Frnn-ije mlad- državo tudi boljšcviške poplave, postavil na neji proti Aziji nov mogočen branik aipadne n isli in kulture, potem pa se lotil ogromne n.i!■■ c notranje ureditve Poljske. Pri tem 'elu .so j( iz strastnega zagovornika narodnih ; !)o'i'in razvil diktator, ki danes vodi najhujšo In r,)0 baš proti socialistom, ki so mu v <> clii i jniškega maršala, starega borca Da-*z>n k ';go, postavili nasproti moža, ki Pil-•.udskci u ni kos i>o velikih domiislekih, ]iač pa ]n> neuki nljivi neustrašenosti in ima za seboj večino sejma.
Poljsko vlude same so se seveda od leta 1920 d Ujo. ko je general Pilsudski s svojimi častniki strmoglavil Witosa, sestavljale men j po V' Iji narodnega zastopstva ko po zahtevah Pilsudskega. ki po svojem državnem udaru ni hotel postati predsednik republike, ampak je to mesto prepustil drugemu, dočim se sam zadovoljuje z ministrstvom vojne. Pač pa od tu koMandira tudi politiko s pomočjo zvesto uda-"ih pristašev-častnikov, ki sedijo po njegovi volji v vladii in se ne dajo odstraniti. Do nedavna jc bil predsednik kabineta Bnrtl, ki je vladal v glavnem pač po smernicah Pilsud-skega, vendar pa jc znal s spretno taktiko vsi.j kolikortoliko ugoditi tudi sejmovi večini, dokler ni zopet prišlo do eksplozije.
Tako zvana .polkovniška skupina' v vladi, ki izvaja namere Pilsudskega, najbrž pa tudi sama nanj vplivu, tira politiko veliko bolj v desno, v fašizem in popolno, neprikrito diikta-turo, kar pa lahko, če pomislimo, da jc socialna demokracija na Poljskem kot stranka prav tako močna kakor v Nemčiji in Avstriji in da so parlamentarne tradicije baš v Poljski tako jakc ko mogoče samo še v Angliji. Saj poljski sejm ni samo ena najstarejših institucij te države, ampak eden najstarejših parlamentov v Evropi sploh. Pilsudski pa vidi danes v njem največjo »oviro koristnemu delu«, »branik strankarske diktature« i„ »leglo korupcije«, »zaščitnika ko-vitarstva« in -središče koristolovskih nagonov« ■ n tako dalje, kakor so bere vsak dan, pa v še veliko hujših izrazih, v časopisju, ki obožujejo diktatorja. Tu medsebojna borba se jc razvila (In skrajne točke, tako da jc politika laviranja g-I3artla postala nemogoča. Njegov justični minister Car, član »polkovniške skupine«, jc, odpravil neodstavljivost sodnikov in izdal oster tiskoven zakon, kar jc mogel sejem le po dolgi m hudi borbi razveljaviti; vrh tega jc Car iz-delai reformo ustave, ki sejmu odvzema vso kontrolo nad vlado. Minister za socialno politiko, polkovnik Prvstor. ic razpustil vse od-
Dunaj, 31. marca. n. V/veli cerkvah dunajske nadškofije so se včerJ vršile molitve za kristjane, preganjane $ tusiji. Oficielua služba božja je bila v cer^v Karla, v kateri je grško-katolišld žijdk Hornikie\viez opravil molitve v slovansjp11 "tu Te službe božje se je udeležil tudilf'P»žev nuncij, zastopniki dunajske in ofiefei0 avstr. osebnosti. Apostolski nuncij jo poj*" prisotnim papežev blagoslov.
Pred tem je bila vlviirsaloiiu interkon-
fcsionalna manifestacija. Bivši avstrijski prosvetni minister Schmidt je izjavil kot glavni govornik, da so dogodki v Rusiji privedli do strnjenja vseh konfesij proti ruskim preganjalcem.
Dr. Hans Koch, docent na berlinski teološki fakulteti, je pokazal divje propagandne letake komunistov.
Dunajski židovski rabin dr. Taglich je protestiral v imenu dunajske prosvetne občine židovske proti nasilstvom največjih dobrin
vere in proti pustošenju svetinj v
V imenu pravoslavnih Rusov je pozval Nikolaj Musili - Puškin, da se svet odloči v dvanajsti uri: ali z Bogom ali proti Bogu.
Tudi govorniki pravoslavnih Ukrajincev so protestirali pn li verskemu preganjanju v liusiji. Soglasno sprejeta resolucija izraža preganjanim kristjnnoni \ Rusiji svoje so-čuvstvovanjc in pt zivije vernike vseli konfesij, da se spominjajo preganjanih bratov v sovjetski uniji.
Gršia za balkansko unijo
Po podpisu gršjfc) furšhc pogodbe obišče Venizelos balkanske pre-stolice — Spretnibo šel opozicije, pristaš balkanske unije
Atene, 31. mara. A A. Načrt pogodbe s Turčijo še ni dokoiJji' sestavljen in zalo še ni znano ali bo utegni predsednik grške vlade Venizelos še tekon aprila posetiti Ankaro. Venizelos je s svoje strani opetovano izjavil, da je odločen v najkrajšem roku rešiti vprašanje grško-turških »dnošajev. Venizelos namerava zaključiti celo parlamenta najdalje sredi meseca aprila nakar se bo napotil na potovanje po Grčiji Obiskal bo Trakijo, Makedonijo in otok Jroto. Nato bi v primeru uspešne zaključitvc pogajanj s Turčijo krenil v Ankaro, da podpiše pogodbo. Venizelos želi dati podpisu turipi-grškega sporazuma pose-
ben poudarek. Zato ga bodo spremljali na potu ugledni grški politiki. Tako n. pr. minister za zunanje zadeve Mihalakopulos in po vsej priliki tudi neki šefi opozicije. Imenujejo se n. pr. Aleksander Papanastasiu in morda ga bo spremljal tudi Kaldaris. Venizelos želi ,da bi turški politični krogi videli, da ima za seboj grško opozicijo. Zatrjuje se, da bo Venizelos po obisku Ankare posetil balkanske prestolnice, v katerih bi ostal po več dni, da bi se lahko seznanil z balkanskimi politiki radi vstvaritve čim tesnejše zveze med balkanskimi narodi. Na tej poti bi ga spremljal šef republikanske unije Papunit-stasiu, ki je znan borec za balkansko unijo.
Ni liberalno-laburističnega pakta
London, "•I. upreu. n. V poslanski zbornici je danes angleške vlada zopet zašla v kritičen položaj. Da se nekateri predloženi zakonski načrti hitro sprejmejo, je zahteval MacDonald, da naj se seja vrši jSe |to II zvečer, ko se ponavadi seje zaključijo. Konservativci in liberalci so to odklonili. KonseAuitivci so z ozirom na ta poraz vlade zahtevali,(du se poslanska zbornica od-
godi za nedoločen čas. I'a predlog, proti kateremu jc MacDonald zahteval zaupnico, pa je I>i 1 odklonjen s 185 proti l~5 glasovi ter je zbornica prešla na dnavni red, vendar ne da bi zbornica odobrila nočne seje. ki jo je zahteval MacDonald. Vsekakor ta dogodek dcmnntira vesti o liberalno-socialističneni paktu.
Nesoglasja radi varnosti
Ponovna pogajanja za rešitev londonske konference
Italije
Pec imizem
London, :il marca. n. Na današnji seji so se šefi delegacij .razgovarjali o dnevnem redu plenarne seje, ki bo v petek, ter o sedanjem stanju pogajanj strokovnjakov o varnostni formuli. Od poučene angleške strani se nasproti alarmantnim vestem izjavlja, da se bodo an-glcško-trancoska pogajanja o varnostni formuli nadaljevala.
Iz italijanskih krogov se čuje, da so včerajšnje težkoče pri teb pogajanjih nastale zato, ker so tri angleške alternativne formule zadele na italijanski odpor. Italijanski delegat Grandi je včeraj izjavil MacDonaldu, da sta se Anglija in Italija že dogovorili o interpretaciji čl. 16 statuta Društva narodov pri podpisu locarnske pogodbe ter to razlago tudi sporočili Nemčiji in Franciji. Anglija zato ne more sama od sebe s Francijo brez pristanka Italije razpravljati o drugačni interpretaciji, kakor se je svoječasno dogovorila v Locarnu. Treba je torej iskati druge interpretacijske možnosti Kellogove pogodbe, statuta Društva narodov in locarnske pogodbe. V italijanskih krogih se izgledi konference slej ko prej presojajo pesimistično. Nasproti vestem angleških listov, da je Francija v pogajanjih strokovnjakov o varnostnem vprašanju zahtevala od Anglije vojaško-tehnično določena zavezniška dejanja v slučaju vojne, je popoldne Briand izjavil zastopnikom listov, da to ni tako, kar se sedaj priznava tudi z angleške strani. Francija dosedaj ni nikakor poskušala, da bi pripravila Anglijo k sprejemu novih obveznosti, temveč je samo zahtevala, da Anglija ponovno izrecno prizna mednarodno obveznost za zavarovanje miru, ki jo je že prevzela (statuti Društva narodov, Kellogov pakt in locarnske pogodbe), in da pojasni, kako si Anglija pred-
stavlja izvršitev svojih obveznosti na podlagi teh dogovorov. V prvi vrsti gre pri tem za interpretacijo čl. 16 statutov Društva narodov.
Grandi pri MacDonaldu
London, 31. marca. AA. Italijanski minister za zunanje zadeve Grandi je bil v Che-(juersu, kjer ga je sprejel predsednik angleške vlade MacDonald in ga povabil na kosilo. Oba državnika sta razpravljala o sedanjem stanju pogajanj na londonski pomorski konferenci. Grandi je ponovno obrazložil stališče Italije v razorožitvenem vprašanju ter nagla-šal, da sta Anglija in Italija podpisali locamski pakt i n iz. njega izhajajoče obveze.
Anglija se vojaško ne veže
London, 31. marca. n. Smatra se, da včerajšnji razgovori angleških in francoskih strokovnjakov niso dovedli do nobenega sporazuma o interpretaciji čl. 16 statutov Društva narodov. Z avtoritativne angleške strani se poudarja, da se Anglija nikakor noče obvezati k vojaški pomoči za Francijo, ker bi bilo to proti čuvstvom vsega angleškega naroda.
Odbor za vzhodne reparacije se sestal
Pariz, 31. marca. 11. Odbor za končno ureditev vzhodnih reparacij se je danes popoldne sestal na sejo pod predsedstvom Louche-urja, da začne zopet svoje več tednov prekinjeno delo. Razprav se udeležuje za Madjarsko grof Bethlen, za vlado male antante pa ministri Titulescu, Mariukovič in Beneš.
bore bolniških blagajn in zato dobil soglasno nezaupnico v sejmu; zaradi njega jc kriza tudi neposredno izbruhnila, ker se jc morala vsa vlada z njim solidnrizirati in je odstopila. Maršal senata S z y m n 11 s k i, kateremu je predsednik republike poveril sestavo nove vlade, prav tako ni uspel kakor brat generala Pilsudskega, J a 11 Pilsudski, ki si ga je le-ta izbral za mandatarja, ko so jc Szymanski za to čast zahvalil — kajti ne eden ne drugi ni mogel dobiti zaupanja sejma, brez katerega jc prav tako nemogoče vladati kakor brez Pilsudskega in proti njemu. Nastal je zelo zapleten položaj, ki ga jc Pilsudski po vojaško rešil s tem, da jc dal poveriti vlado svojemu najbolj zvestemu in najbolj odločnemu pristašu — polkovniku S 1 a w e k u.
Sln\vck ima danes 51 let in že dolgo tleli vesele in žalostne dni maršala Pilsudskega. Delal je skupa j z. njim socialistično revolucijo v carski Rusiji in se je kot zarotnik sam tidej-stvoval v metanju bomb, pri eenicr jc bil sam
ranjen in komaj utekel smrti, pač pa ruski ječi. Na avstrijskem Poljskem, kamor jc bil zbežal, sc je vojskoval s Pilsudskiim v legijonih in bil tudi z njim vred od Nemcev interniran v Magde-burgu, ko se ni hotel pokoriti nemškemu pro-tektoratu. Od leta 1926 pa jc glavni zaupnik Pilsudskega.
SIawck si jc kar sam brez sejma sestavil vlado, v kateri sede prav vsi člani Bartlove vlade razen Bartla samega. Sejem jc moral na velikonočne počitnice, nc da bi dobil priliko izraziti svoj potres. Najbrž se poslanci sejma s počitnic nc bodo več vrnili, ker se govori, da bo Slawck parlament sploh razpustil in z močno roko izvedel nove volitve. Da to zna, je že leta 1926 pokazal, čeprav takrat pristaši Pilsudskega niso dobili še večine. Mogoče jo bodo sedaj in potem sc bo začela prava diktatura, če sc ne zgodi zopet kak nenadni obrat kakor že večkrat. Toda vsa znamenja govore za to, <la je maršal topol v svojem zamislil odločen iti do konca.
Kongres jugoslovanskih mest
Belgrad, 51. marca. rk. Danes se je liada-Ij val kongres zveze mest. Ob 9 dopoldne jc predsednik dr. Srkulj dal besedo zastopniku Splita Ivanu B u 1 i č u ki je govoril o slovanskem značaju mest v davni preteklosti. Navedel je vso zgodovino od T. stoletju do danes, tloklcr ni mestna občina, osvobojena izpod italijanskega jarma stopila v svobodno državo.
Za njim je govoril zastopnik I. j u b 1 j a 11 e, podžupan prof. Jure, ki je imel zelo zanimivo predavanje. Govoril je o nalogah naših mest. Podal je sistematičen pregled delovanja iil vloge naših mest v splošnem, [»osebno pa njihove naloge in veliko vlogo v kulturnem iu nacionalnem življenju v državi. V predavanju je prof. Jure na praktičnih primerili orisal razvoj in značaj mest za posamezne narode in državo. Predavanje jc bilo sprejeto z velikim odobrava njem.
Stane Cvitkovic iz Sarajeva jc govc-ril o zadolžitvi občin. Sklenilo se je, da se vrši prihodnji kongres v Sarajevu. S tem se je kongres končal. Nekateri izletniki so odšli v Ze-1111111, kamor jih j" povabila mestna občina. Zagrebški delegati z dr. Srkuljem na čelu so odšli na Avalo na grob Neznanega vojaka. Jutri ob pol 6 se bodo vsi deleguti zbrali pri Kazini, nakar jih bo Nj. Vel. kr-tlj sprejel v avdienci. Nato bodo predsedniku vlado predložili spis vseh listih vlog, ki so jih svoječasno posamezna mesta poslala vladi, pa na nje niso prejela nobenega odgovora, ali pa so bili odgovori neugodni.
Program mednarodnega urada dela
Belgrad, 31. marca. AA. Mednarodna organizacija dela je sestavila ta-Ie program za bodoče delo svojih organov, in to Sveta mednarodnega urada dela in Mednarodne konference dela.
Svet mednarodnega urada delti bo imel svoj letošnji sestanek od 23. do 30. aprila t. .1 v Parizu. Na dnevnem redu bo med drugim vprašanji zavarovanje intelektualnih delavcev in nameščencev in vprašanje premoga, ki jc postalo aktualno. Tekom teli sestankov Sveta mednarodnega urada dela bo proslava lOIet uice ustanovitve in delovanja Mednarodnega urada dela.
Mednarodna konferenca dela bo imela svoje seje od 10. junija dalje v Ženevi. Na dnevnem redu je poleg vprašanj prisilnega dela in delovnega časa nameščencev novo vprašanje premoga, ki ga nameravajo temeljito proučiti. Vprašanje premoga se bo pretresalo vzporedno tako na konferenci mednarodnega urada dela kakor na sestankih Sveta mednarodnega urada dela.	(i
Konferenca male antante v Parizu
Pariz, 31. marca. r. Konferenca za repa-racijska vprašanja se je sestala danes ob 4 na prvo sejo. Jugoslavijo zastopajo zunanji minister dr. Mariukovič in Fotič. Romunijo zunanji minister Titulescu, Madžarsko Bethlen, Češkoslovaško dr. Beneš.
Pričetek zračnega prometa Dunaj-Zagreb
Pričetek zračnega prometa Dunaj—Zagreb Zagreb, 51. marca. r. Davi sc je otvoril zračni promet med Zagrebom in Dunajem. Na aerodromu v Borongoju je bil ob 8.50 signalizirali odhod potniškega avijona iz Belgradn v Zagreb. Nekoliko pozneje jc dunajski aerodrom Aspern javil, da je v Zagreb odpotoval prvi potniški avion tipa Junkers društva Austroflug. D Bclgrada je odletel avijon društva Cinda. Na zagrebškem aerodromu sc je spustil ob pol 11. Nekoliko minut za tem je prispel dunajski potniški avion. z njim «0 prispeli trije potniki. V Borongaju sta sc u krča Iti dva potnika namesto onih dveh, ki sta prispela z Dunaja v Zagreb. 01.a avijona sta po predpisanem času odletela o.) 10.50 in sicer Cinda proti Gradcu in Dunaju kamor jc prispel ob 14, Junkers pa proti Bel-gradu. Jutri, v torek, odpotuje prvi avion »Aero-put« iz Bclgrada na Dunaj. Ta avijon bo pilotiral Striževskv. znan naš pilot.
Dunajska vreme
jasno, morda pon< zmerni severovzhod)
Stran 4
»SLOVENEC^, dne 1. apiila\®30.
Magolič o svoji umetnosti
Na razstavi njegovih slik
Ljubljana, 81. marca.
Pred Srečkam Magolicem ima človek rešpekt: ulo bi si mislil, da ima ta človek, ki tako živahno vodi kakega znanega mu obiskovalca svoje razstave ;>d slike do slike in se mu oči še tako živahno svetlikaijo, že sedemdeset let star? Pa jih le ima In verjeti mu je treba. Pa človek zopet zdvonu, ko ai ogleda razstavljenih 150 slik, samih pokrajinskih motivov, ki so bile slikane vse v zadnjih petih letih: ni mogoče, da je Magolič že sedemdesetletnik!
.»Gospod Magolič, povejte mi kaj o sebi! : se jo obrnil časnikar nanj na razstavi. Hm, kaj boste pisali'.' Boni! No, Magolič se je dal pregovoriti in intervju je bil kar hitro improviziran. Magolič je še počakal, da je ogromni gramofon v kotu do-igral arijo Trubadurja, do konca, potem pa pričel:
: Šestnajst let mi je bilo, ko sem pričel. Učil me ni nihče, kar sam se naučil in pa narava me je učila. V Ljubljani tedaj sploh ni bilo slikarjev, vsi slikarji, ki so sedaj v Ljubljani, v si so prišli Sele pozneje. Slikal je le Grilc, moj prijatelj, ki mi pa ni hotel nič pokazati, kako se dela. Kadar sem prišel k njemu, je kar hitro nehal z delom. Bal se je, da mu ne bi vzel njegove /skrivnosti . No, tehniko slikanja sem imel kmalu, iz drobne nemške priročne knjižice sem tudi nekaj posnel. Potem sem pa pričel. Moja prva razstava je bila na Starem trgu. Trgovec Kajzelj je v izložbi razstavil eno mojo <liko v lepem okviru Sliko sem kmalu prodal, liilo je to okoli leta 1880. To me Je izpodbudilo iti nato sem se udeleževal raznih razstav. Razstavljal sem v Ljubljani, Belgradu in Sofiji. Kar sem napravil, sem v.-e kmalu prodal. Znana monakovska umetnostna tvrdka Breudt-Amour-Siemhardt mi je tudi razmnožila v trobarv-nera tisku dve moji sliki in mi jih potem spravila v promet v Nemčiji. Mnogo mojih barvnih slik je priobčeval tudi Slovan .
Povejte ini, gospod Magolič, kaj vas je vleklo k umetnosti?
Magolič ;e hudomušno nasmehne in pripoveduje: E, veste, bolan sem na srcu že od nekdaj.
K zdravniku nisem šel, ker že vem, kaj bi mi povedal, namreč: Fant, pazi se! Tako pa sem se raje kar sam pričel kurirati llodil sem v naravo, bavil sem se s petjem in godbo, še najbolj pa mi je odleglo srce, kadar sem slikal. Umetnost je bila najboljše zdravilo in je še, kadar mi srce nagaja.
Magolič pokaže na nekatere svojih slik: »Vidite, delani samo s štirimi barvami. Iz bele, modre, rumene in rdeče dosežem vsak ton. Barve so na mojih slikah še vedno sveže. Svoj čas sem delal tudi akvarele, pa sem jih opustil. Akvareli so sicer prav tako tudi umetnine kakor oljnate slike, ali občinstvo jih ne ceni. Tudi portrete se:n delal svoječasno, pa sedaj ne več Meni je narava najbližja. V mladosti sem mnogo potoval. Obiskal sem vse večje umetnostne razstave v Berlinu, v Hamburgu, na nionakovskih razstavah sem bil najmanj dvakrat na leto, bil sem v Dresdenu, štirikrat v Švijji. Vidite, laka potovanja so najbolša šola in pa seve narava.
Svoje pokrajinske motive si poiščem povsod. Mestni log mi nudi obilo hvaležnih motivov. Dalje Tivoli, Rožnik, da. včasih jo mahnem proti Kranjski gori,'potem pa zopet na Dolenjsko. In pa seveda najdeni v vsej ljubljanski okolici vedno kroj motivov.«
Zakaj pravite, da bo ta razstava zadnja?
Star sem sedemdeset let in ne verjamem, da.bom še katero mogel kdaj priredili! Po Šestdesetih letih človek navadno prične omagovati Jaz tega sicer ne čutim: nasprotno, v zadnjih štirih letih čutim, da sem močnejši, mnogo bolj svež, kakor sem bil kdaj poprej. V teh letili imam sele pravi temperament.
">Kaj pa občinstvo, gospod Magolič?
Mene, moje stvari ima občinstvo še rado. Vem, da so ljudem še najbolj naravne stvari všeč. Razumem, da je ljudem moderno slikarstvo tuje. Imam mnogo ljubiteljev, ki radi kupujejo moje slike. Z obiskom v nedeljo sem bil prav zodovoljen. Tudi sem prodal sedem slik.
Pri slovesu je g. Magolič še poudarjal: še sem svež in še velja, da je lepo samo tisto, kar je naravi podobno.-
Zverinski roparski umor
Gospodarja sredi spanja usmrtil s sekiro, nato ga pa zakopal.
Maribor, dne 31. marca. Na zatožni klopi sedi 24-letni Ivan Kolar, mli-narski vajenec; obtežen je zločinstva zavratnega roparskega umora, namreč da je v noči od 18. na 19. decembra usmrtil s sekiro spečega gospodarja Franca Jereinica, ki ga je nato zakopal v bližini ute.
Obdolženec
je žc v mladih lotili kot učenec kazal, da je izredno svojeglaven in trmast. Ker je bil sirotek brez očeta in matere, si je moral sam služiti kruh, dokler ni prišel jeseni 1027 za mlinarskega vajenca k pokojnemu Jožetu Jeremicu. Radi tatvine koruze ga je pokojni Jeremic odpustil iz službe, pa ga je zopet sprejel, ko ga je Kolarek, pod katerim deminuti-vom je bil splošno znan, prosil odpuščanja.
Na Novega leta dan 1929
pa je sel pokojnikov brat Fran Jeremic, posestnik
oči ter poslal docela pasiven. Ravnolako se je kakor sta izvedenca napovedala v svojem poročilu obnašal pri današnji razpravi. Na vprašanja, ki so ga utegnila obremeniti, je odkimaval; na ostala, kjer je slutil past, je molčal in zrl srepo predse ter se med izpraševanjem obračal na levo in desno. Razpravi je predsedoval sodnik okrožnega sodišča Gu-zelj, prisedniki so bili sodniki okrožnega sodišča Posega, dr. Lešnik, Zemljič in dr. Kolšek. Obtožbo je zastopal namestnik drž. pravdnika Sever, zagovornik dr. Kukovec; zapisnikar dr Ber-lic. Obtoženec je bil obsojen na 20 let robije.
mlina pri Ormožu, obiskat svojega brata Jožeta v Ormož, kjer je imel ob Dravini strugi svoj mlin. Iz drugega brega sem je klical brata; ker ga ni mogel priklicati, se je vrnil domov. 11 dni pozneje so je z; pet Oglasil pokojnikov bral v družbi A. Šefa v bratovem mlinu. Našel pa je samo obdolženca in nekega Hrvata. Kolarek od začetka sploh ni maral pojasnjevati; pozneje je pa le dejal, da se brat Jože šele naslednjega dne vrne. Takoj naslednjega dne pa je Jože Jeremic prijavil zagonetno zadevo I »rožnikom v Središču. Medtem jo je bil obdolženec pobrisal v Dražbince na Hrvatskem, kjer so ga pa orožniki iztaknili ter aretirali. Našli so bili namreč pri poizvedbi v bližini Jeremifeve ute sledove krvi ier domnevali, da je Kolarek poklal gospodarjeve kokoši. Radi tega so ga odvedli.
L/aila ga je gospodarjeva zimska suknja.
Ko je namreč Franc Jeremic opazil, da ima »Kolarek- na sebi bratovo zimsko suknjo, je v njem dozorel sum, ki se je bil že preje porajal vedno bolj in bolj, da je obdolženec bratov morilec.
»Kolarek« je nato vse priznal.
Izpovedal je, da se je že dolgo časa bavil z mislijo, kako bi spravil gospodarja s sveta. Odločil se je za 19. decembra 1928. Ponoči, ko je gospodar že spal, je zgrabil poleno in šel nad gospodarja. Trikrat ga je tresnil po glavi ter mu prizadejal več poškodb za desnim ušesom, nad desnim zatilni-l-.om, na vratu in prsih.
Sodna izvedenca
pa sta ugotovila, da so bile poškodbe prizadejane s topim orodjem in sicer na vratu s sekiro, na prsih pa z nožem ali ostro sekiro. Radi smrtnonevarnih poškodb je nastopila smrt radi izkrvavljenja; saj je storilec
svojo žrtev skoraj obglavil.
N'alo je pa zavlekel obdolženec mrtvega gospodarja i z hiše ter ga radi sigurnosti še enkrat kresnil s sekiro po vratu. Končno je truplo zakopal ter zavladal v mlinu kot gospodar.
Umoril je gospodarja rdi l\o. uze
kakor je zatrjeval in se brž po izvršenem zločinu polastil koruze in rži ter si privoščil v obilni meri tudi gospodarjevih kokoši.
Pred sodniki.
Pri današnji razpravi ni obtoženec sploh odgovarjal na predsednikova vprašanja, ampak se je ves čas | o vsem lelestt tresel. Sodna izvedenca, I; i sta na Studencu preiskala obtoženčevo duševno stanje, pravita, da ima obtoženec krajevno iu časovno orientacijo Ier da je simuliral bolezen. Glede najrazličnejših vprašanj, ki se niso tikala uiuoia. je pri preiskavi znal vse izpovedati; ko pa se je izpraševanje tikalo zločina, jo umolknil, povesil
Bciokrajtnshi kotiček
Puaenielj. V 75. letu starosti je umrl 2r>. marca široko zuani in splošno priljubljeni Rihtarjev oče Mihael Gregorič. Bil je globoko verno prepričan katoličan in spoštovan mož. Bog pa naj mu bo plačnik za njegovo zvestobo.
Umorjen rejuk. Spet je zamahnila smrt. Tembolj prezgodaj, ker je bila nasilna. Njena žrtev je 23 letni Daniel šraus iz Gribelj pri Podzemlju. Tam na Hrvatskem, preko Kulpe, se je učil kova-štva. Na praznik dne 25. marca je stopil v gostilno na kozarec vina. Pa je ravno tam nek domačin prežal na nekega domačega fanta. Meneč, da je prišlec njegov sovražnik, je pomeril nanj in ga ustrelil. Strel je bil smrten. Storilca so prijeli in sedaj čaka v karlovških zaporih, kaj mu bo sodila človeška pravica.
Metlika. Te dni zapušča Metliko organ is t in cerkovnik Avguštin Fabjan. Njegovo novo mesto je v Rajhenburgu. — Za razpisano službo v Metliki je zaprosilo 15 prosilcev. Dobil jo je Alojzij Pahor iz štange. ki ima v teku tega tedna svoje mesto nastopiti.
DantsHe pom *titie plašče
veliko i'biro pos hno v cenejših kvalitetah, najmoder nojša fazona. poil oženi, < <1 Din 300"—. volnene popeliil o hI Ue od Din ISO'— nanrei nudi
F. I.Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Oirlojte si izloži.e!	Oulejlc si izložbe!
V Meho
Že zadnjič smo poročali, da se odpravlja več bosenskih muslimanov ua versko muslimansko romanje v Meko, kar muslimani imenujejo hadž, romarja pa hadžija. Bosanski muslimani že deset let niso nobenega hadžija poslali v Meko. V nedeljo pa sta iz BanjalUke odšla dva hadžija v Meko: Ca-milaga Gušič in Dedo Numanovič. S starodavnega romarskega zbirališča, s katerega so nekdanjih časih muslimanski hadžije potovali v Meko, izpod stare lipe, ki ae zato imenuje hadži-lipa.-, sta se romarja tudi sedaj odpravljala na daLnjo pot. V dolgem sprevodu, na čelu s šolskimi otroci, so krenili hadžije od doma. spremljani od muslimanskih duhovnikov in ogromne množice muslimanskega ljudstva. Po skupnih muslimanskih molitvah sta se oba hadžija poslovila od spremljevalcev in od svojih družin. Vsem so tekle solze ob slovesu.
Po predpisih islamske vere mora vsak musliman enkrat oditi na romanje v Meko. Ta dolžnost pa je omejena s tem: če mu to dopuščajo gmotne razmere in pa če je popreje svojo družino doma oskrbel. Tako sta tudi ta dva hadžija poromala v Meko. ne več tako, kakor stari hadžije, njihovi dedi in pradedi, peš, na oslih, konjifi ali kamelah, ampak z avtom do Okučanov, naprej pa 7. vlakom.
Specialist za ženske bolezni iu porodništvo
Dr. med. univ. L. Šavnik
sp vrnil po 6 mesečnem Studi!skem jiutovairu h Nemčije in /.ooet redne t.rdinira v Ljublani Tavčarjeva ulica od 3. t. m. dalje.
k
Koledar
Torek, 1. aprila: Ilugo, škof; Venaucij, škof. Dan je danes dolg točno 24 ur.
Osebne vesti
Promocija. Na veterinarski fakulteti zagrebške univerze je promoviral na čast veterinarja g. Slavko Malenšek. Iskrene castitke.
^ Imenovanje. Lrnest Lavrenčič, načelnik v ministrstvu pošte jc imenovan za viš,«ga svetniki ministrstva za javna ilela in sicer v 1-3.
Upokojitve poštnih uradnikov. Upokojeni so l ratte Semrov. ailmin uradnik 2-11 oblastne i> t uprave v Ljubljani; Lavoslav Kampjut, adtnin. uradnik 2-11 obl p. t. uprave v Ljubljani; Karla Modic p. t. uradn. 2-11 pošte in telegr. Ljubljana; Regina Stupar, p. t. uradn. 2-11 pošte iu telegr. Dolnji Logatec; Lovro Petova", p. t. uradn. 2-11 pošle in te-legr. Ljutomer iu M. ija Cvar. p. t. uradn. 2-11 pošte in telegr. Ljubljana I
Nov grobovi
+ V Ljubljani (1 ranilniška cesta S) je umrla krščanska žena in inai ga. Neža Voje v starosti 07 let. Pogreb bo dam- ob 4 popoldne. Preostalim naše sožalje!
■f Sedntcšolec Zoiko Ataks. Umrl je na svojem domu na Dol. Skopicat. župnija Cerklje ob Krki. sedinošolec Zorlo Maks. Pogreb je bil v nedeljo, 30 .t. nt. ob l! v Cerkljah .— Zal je vsem za blagim mladeničem, li je močno želel postati služabnik Gospodov. Bog je skleni! drugače in ga poklical. Prizadeti rodbiii naše sožalje.
V Stopicah pri Novem mestu je umrla v 74. letu starosti, vdova po bivšem tamkajšnjem nadučitelju gospa Mar ja Rodič. Odkar je pred leti kruta smrt pob:ala njenega ljubega sina Mirkota, župnika v Vrem.lt in kmalu za tem milo ji hčerko Al. Anzelmo, ušulinko v Ljubljani, je tudi njena odporna sila p pustila. Pokojna je bila vzor požrtvovalne krščanske matere, ki je iz malenkostne pokoinine izšolali petorico, očetovo smrt preživelih otrok, kakor to ime le ljubeče srce slovenske matere- mučen ice. Pa ne saiiio svojim otrokom tudi celi soseski ie bi'j noko;na dobra, izkušena svetovalka in po svoiilt skromnih močeh pomoč vsakomur, ki je bil v potrebi. Blaga duša, počivaj v miru!
N. v m. p.! Mala kronika
it Zla'a mladina. Zagrebški listi priobčujejo naslednji dogodek, ki se je pripetil na zagrebškem tramvaju. Tramvajski voz je ves zaseden. Star gospod zagleda prazen sedež uaši>roti lepi, zelo mladi plavolaski in se pridreuja ;ja. Tedaj pa lepa plavolaska koketno dene svoje torbico na prazni sedež in prepreči z besedico rezervirano• staremu gospodu sesti. Ali je bila vljudnost ali skromnost; stari gospod se je vdal v svoji usodo in je stal. V tem trenutku j>a se pridreuja k sedežu bled mladič ter malomarno sede. Sedež je bil tedaj rezerviran za galana plavolaske. Očividci tega dogodka so se začeli glasno zgražati. Toda dvojica se ni za to zgražanje prav nič zmenila, ampak sta nadaljevala svoj flirt... To je naša zlata, v veliko-mestnem duhu vzgojena mladina. Dostavlja zagrebški list. — Dal In tako vzgojo ji daje ta list sam — dostavljamo mi!
ir 1800 lot stari cekin, o katerem je poročal .✓Slovenec prošle nedelje, je postal tisti dan za Sv. Peter v Savinjski dolini nihiiala senzacija. Nič manj kol 31 oseb se je zglasilo pri najditeljici in ga holelo videti. Žal, da niso prišli na svoj račun, ker je bil cekin žc dva dni poprej oddan g. prof. Orožnu, da razreši napis. Cekin jo iz 22 karatnega zlata in 7.5 g težak. Na eni strani je ob robu venec in v sredini napis iz sledečih črk: SI'QR OPT1MO PRINCIPI. n;i drugi strani pa v sredini relief glave iu ob robu napis: LVIP TRAIANO AVG G ER D A C PMT R PCOS V PP.
it Mislinjsko posestvo pred dunajskim sodiščem. V nemških listih beremo: Grof Auersperg je z neko švicarsko družbo sklenil kupčijo za izseka-vanje lesa na posestvu M is lin je pri Mariboru. Pogled v zemljiške knjige pa je pokazal, da je vpisan kot lastnik ing. Perger, svak avsfr trg ministra dr. Hainischa. Grof Auersperg j« to pojašnjeval — kakor vele listi — na ta načini da je Pergerja dal vpisati za lastnika, da bi se izognil upnikom. Nato se je sklenila pogodba in posredovalec, vpo-kojen avstrijski polkovnik, bi imel dobiti 140.000 provizije. Ko so začeli izsekavati. se je pa ing Perger uprl. Zato je posredovalec tožil. Na razpravi je ing. Perger trdil, da Auerspergove navedbe niso točne. Zato je razprava preložena, da se ugotovi, Segava last so gozdovi v Mislinjah. Kakor vidimo, so vsekakor v tujih in ne v slovenskih rokah.
it Vsak bi rad dobil miljarde. Že večkrat smo poročali o miljardni dediščini, za katero se pravdajo dediči že 45 let in ki bo menda letos vendarle končana. Gre za dediščino neke Katarine Momolo, ki je leta 1885 umrla v BukareSti in ki je po svojih prednikih iz Banata in Sferna imela ogromno premoženje, ki danes znaša miljarde. Oba odvetnika dedičev dobivala sedaj cele kupe pisem, dokumentov, v katerih jima vsi Georgijeviči, Ra-donjiči, Stanojevioi, Spasiči, Kokarji ild. itd. iz Sre-ma in Banata dokazujejo, da so tudi oni v žlahtt z milijardami. Seveda ne bo nič iz te žlahte, ker so pravi dediči od jugoslovanske strani že ugotovljeni. Skoro vsi so revni ljudje, ki jim bo že 10.000 Din olajšalo življenje, kaj šele ena miljarda. Akti so težki že nad 70 kil. Razprava v Bukarešti se začno 2. maia.
it Natečaji za sprejem gojencev v brodarsko podčastniško šolo v Šibcniku; dalje za sprejem v I. pehotno podčastniško šolo »Kralja Aleksandra L« v Belgradu; za II. pehotno podčastniško šolo »Prestolonaslednika Petra« v Bileči (Hercegovina) in za IV. pehotno podčastniško šolo »Kraljice Marije« v Zagrebu so objavljeni v »Službenem vojnem listu št. 11«, ki je interesentom na razpolago pri pristojnih vojnih okrožjih in tla vseli orožniškili postajah.
■A* Kaj bo novega? V par dneh izidejo nove velikonočne razglednice »Slovenske straže«. Da vam lahko takoj postrežemo, pošljite naročila takoj na naslov: Slovenska straža v Ljubljani, Dunajska cesta 29-1. Povsod zahtevajte samo naše razglednic«, da izvršite svojo narogdno dolžnost. Cena razglednici je 1 Din. Pri večjem nakupu 25% popusta.
it Ilustriran koledar Ave Maria za leto 1930, katerega so izdali letos amerikanski Slovenci in kateri prinaša zanimivosti 1. vseslovanskega katoliškega shoda v Chicagi v besedi in sliki, bo zanimal vsakega Slovenca, bodisi da se kongresa ni osebno udeležil. Opisuje delovanje tamošnjili rojakov na cerkvenem, društvenem in družabnem
IlOffltfP Ci boSat°A Mi0S° vse'i vrst ku-"V«111» »II h.njs.e bosoae, razne stroje za čiščenje jedilnega orodja iA še drugo v to stroko spadajoče blago\l'r' tvrdki
Stanko fiorian<J€. Lfiiblfona
Sv. Petra cesT" 35
i......, - .
loCnti in sol.dna iio«lre2bat -Mj
polju. Kdor pozna razmere n.rd tamošnjimi Slovenci. ali ima svojce v Amerikii bo z zanimanjem prebiral zanimive spise in pregledoval krasne stike slovenskih delavcev na polju prosvete in organizacije. Koledar stane Din 40. iu se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubi, mi.
"k Na Zagrebškem pomladanskem zboru (5. — 14 -aprila) bo Mercedes kol obi \ijnu povsod izredno dobro zastopana. Kazali bedo slovite 8 ci-lind. tipe Nilrnburg«, kakor tudi male, toda zelo brze vozove tipe Stuttgart«, dalje vozilo tipe »L 1000- Mercedes Benz »Express« ter vrhu tega še en proizvod uiesel-ovega vlačilca. Mercedes-vozovi nosijo kot vedno slovite Continental obroče.
+ Z« nagradni natečaj, ki ga je priredila tvrdka jugoslov. Sunlight d. d. v Zagrebu, je sestavljen. kakor se nam poroča, jury iz naslednjih dobro znanih gospodov, oz. gospe: M. Zagorka, novinarka in pisateljica, g. dr. A. Gostiša, kr. javni notar profesor d>. Z. Doroglti, V. Vukelič, pisatelj, m D. Kekič za Jugosl. Sunlight d. d.
it f ri hripi (infltietici), sploh vselej, kadar se čutite nerazpoložene, nadrgnite še isti večer svoje leto z Algo. Občutili boste takoj svežost, temperatura bo popustila, spanje pa bo lahko m zdravo. V lekarnah in drogerijah I steklenica lfi Din.
ic Priporočam ogled pomladnih novosti za oblačilu pri znani solidni tvrdki Novak na Kongresnem trgu št. 15 (blizu nunske cerkve).
i( Zlata žila na Gorenjskem. Izjiod Stola nam poročajo, da so delavci v znanem rudniku pod Stolom pred bogatimi plastmi autimona, premoga, cinka, svinca in železa odkrili tudi zlato žilo. Žila :e pol metra debela in sega daleč notri pod Stol. K.t-kor čujeino, pa manjka za izkoriščanje te žile potreben kapital in nameravajo naši Gorenjci za svoje zlato zainteresirati tuje kapitaliste. Angleški Rot-šild je /e ponudil Gorenjcem za to žilo 150 milijonov funtov šterlingov. Prevladalo pa je mnenje, naj gre ta zadeva na licitanto. ki sc bo vršila danes opoldne vrh Stola.
it Čudež pomladi. Prijateljica našega lista nam je poslala danes ljubezniv pomladanski pozdrav; prvi pomarančni cvet. ki ga je pobrala na svojem vrtu v Logarski dolini. Za ta čas, ko štejemo že prvega aprila, je ta pomladanski pojav res zek> zgoden. Vrli bravki najlepša hvala!
it Pri ljudeh /. nerednim delovanjem src<v
povzroči kozarec nantvne jtFrnnz-Josef« gren-čice. zavžiie zjutraj uu tešče. zelo lahno oclvuju« nje brez vsakega naporu. Specialisti za srčndt bolezni so dospeli do prepričanju, da učinkuješ zanesljivo iu bit/ vsakih te/koč Franz-Josef« voda celo pri zelo težki napaki zal »Frnn/.-Josef: gtcnčica sc dobivaj' nuh, drogerijah in speccrijskili trge
Ljubljane
Kai bo danes?
Drama: -Za ljubezen so zdravila.«
Opera: Zaprto. Premiiera. Ob pol
Ljudski kino Giince: »Po Evropi z po Ameriki peš.« Ob pol 6 in 8.
Lekarne: Nočno službo imajo Mr. najska cesta 0 in mr. Bakarčič, Sv. Jake
Ljubljanske gostilne: Policijska urt podaljšana do polnoči.
Glasbeniki pred sodi
Lani meseca junija je imel v Ljublji Akademski pevski zbor. Žel jo lepe 1 vsod, g. š. v »Jutru pa se je spod tik a) nostjo tega zbora. V imenu zbora je tec v .-Slovencu:, pevovodja g. F. Marolt kateri odklanja tak način kritike kol pi ven, neznan s t ven o IniSki iu oseben. G. rolta radi te izjave tožil in v soboto 29 bila obravnava pri ljubljanskem sodišču, je bil g. Marolt oproščen. .
Zlasti v naših glasbenikih je razpas neverjetna občutljivost, ki vodi do večnih s kritiko, ki gotovo no koristijo ne glasbenikom, ne kritiki, ne glasbenemu napredku, pač pa razjedajo naše razmere. Sodišče je topot obsodile umetniško preobčutljivost in potrdilo, da je narav-lioslna, stvarna kritika bodisi glasbe, bodisi Kritika, pri nas še mogoča in celo sodnijsko dopustna, S tem naj ima zadoščenje tudi g Marolt, požrtvo valili vodja našega najboljšega zbora.
Zastopnik g. Š. je vložil pritožbo zoper razsodbo.
j
0 Češko gostovanji injkublianska javnost. V sredo in četrtek gostujejo v naši Drami člani Narodnega divadla v Pragi, gg. Dostalova in Scheinpflu-gova ter gg.Vydra in Voita. Dame in gospodje štejejo med najodličnejše predstavnike češke gledališke umetnosti. Gospa Scheinpflngova se nam predstavi tudi kot avtorica prijetne komedije »Ljubezen ni vse«, visoka umetniška kvaliteta ostalih treh gostov pa je našemu občinstvu znana z gostovanja v prošli sezoni. Mi vedno radi govorimo o čeho-slovaško-jugoslovanskem prijateljstvu ter se navdušujemo za idejo slovanske vzajemnosti. Sedaj imamo najlepšo priliko, da ta svoja čustva dejansko dokn. žerno ter da se zberemo polnoštevilno v hramu Talije, kjer bomo v osebah gostujočih umetnikov izrazili svoja prijateljska in bratska čustva čehoslo-vaškemu narodu. Naša javnost naj se ob tej priliki zaveda svoje dolžnosti. Pozivamo predvsem vse Cehe, ki žive v našem mestu ali pa v Sloveniji, pofem vse Slovence, zlasti one, ki so ua Češkem študirali ; ter so zmožni češkega jezika, da zanesljivo pridejo ! v sredo in četrtek v dramsko gledališče. Cene so znižane operne.
© Občinski otroci. Tudi mestna občina Ima svoje"otroke. Za revne otroke je lani skrbela v obliki raznih podpor, BožiČnice itd. Poleg teh otrok, ki so pri starših, skrbi mestna občina tudi za 34 popolnoma zapuščenih otrok, ki nimajo nikogar na svetli, razen občine, v katero so pristojni, v tem slučaju mesto Ljubljano. Te otroke ima po raznih
m	Ti	i i		1
čokolada za odpiranje				
1
vzcaialiaeili: V banskem dr tem vzgajališču5 dečko Vi v Marijan,šču <) dečkov na Rakovniku ) dečke, v I iehtenthurnovem zavof 10 deklic, v banskern mladinskem domu 5 dečki- v zavodu »v. Jože a v ot Vidu J dečke, v Diakofissen Ansta.lt v Jallei ku-cheti v Avstriji I dečka/' uršulinskem samostanu v Mekinjah I deklico, / zavodu očelov frančiškanov v Novem mestu listka, v Jozetiscu na Poljanski cesti I deklico, i/ to gojence placuie mestna občina po dogovoru J/200 do 400 Din mesečno. Obenem jim preskrbuj obleko in šolske potrebščine. Mestni socialni /rad se bavi tudi z mislijo, tla bi se v doglcdnen/asii zgradil za vse te otroke Mestni otroški dom.™ Bog ve, če bo to cenejšo in vzgoja otrok tu hf jsa?
• Vreme v LjuIJan' 31. marca: Dopoldne ue-kai časa oblačno, r|em solnčno in zopet oblačno. Najnižja temperatur/ 5.6 C, najvišja 13 C. Barometer 765.	ii/
0 Za IjublAno zgodovinski dan je letošnji pni april. Di/i zjutraj so slekli prvič vagoni nove električne 1'leznlce i/. Ljubljane ua Vič in Dobrovo, v šišk/in Šl. Vid, na Ježico in Črnuče, v Moste, Vevče Ji Sostro ter na Rudnik in I),'- Vsi vozovi so najmflernejšega lipa ter lepo pokrili. Vozili bodo —J a ljublanske razmere /. rekordno brzino: 5000 i^Irov na uro, uli 82.00 metrov na minuto. Pri gadbi tega velepodjetja so bili zaposleni vsi Ijut/ansUi brezposelni, po številu 2110 delavcev. Povprečna pl'.'ča je znašala 50 Din na uro. Delavni j(is je znu;«l po (i ur ;ia dan. Podjetja, ki so gradila to najmodernejšo železnico, prirede danes opoldj- ua sve,«; stroške banket v Unionu, h kateremu/o povabljenih vseli 2449 delavcev ter so nekaj drrgih udličniakov ljubljanske družbe. — PovubljenilJ ua čast Ik> drevi v operi slavnosina predslava »ove sloveiike opere, ki je za njo napisal beseiflo >n jo uaasbil naš znani komponist g. prof. JanW> Mlakar, |n pri kateri bo pel glavno vlogo g. l/anilo. Dirkjral bo skladatelj sam. Mesto se jo že v'eraj okras |o z zastavami, ki bodo viselo do preklj a
0 Poglobitev zileznice in regulacija Ljubljanice. Ve/iko pozornost vzbuja predlog, da bi se poglobitev /eleznice iziršila obenem v zvezi z regulacijo J.jubljanice. Iredlog je mišljen tako, da bi služila za novo poglobljeno progo izsušena struga Ljubljanice. S tem H se na najbolj idealen način rešila oba glavna kcrfiunalna problema: regulacija Ljubljanice in pogobitev železnic. Ljubljanica sama pa bi tekla poj stari strugi z Vrhnike preko Krasa v morje. Nemoten razvoj Ljubljane bi bil s tem zagotovljen "Jovi ljubljanski kolodvor je projektiran tam, kjer ja sedaj gostilna pri Mačku, lzjie-Ijavo železnice po Strugi Ljubljanice olajšuje zlasti Jej >tvo, da so v strugi tračnice že sedaj postavljene.
□	Sanatorij /,n pljučno bolne železničarje.
Primnrij in docent dr. Mat ko je pregledal teren v okolici F rama, Polska ve, Slovenske Bistrice in pri Sv. Martinu ter bo v kratkem stavil prometnemu ministrstvu predloge glede prostora, kjer naj bi se omen jeni sanatori j zgradil.
□	Mariborski ribiči so na svojem nedeljskem slavnostnem obenem zboru, o čemer je izčrpno poročal včerajšnji Slovenski list«, izvolili sledeči odbor: prof. Cotič. predsednik; inž. Celestinu. dr. Deruovšek, Urosg, Felber, dr. I''lu-dernik, Greiner, Kre.nner, Kopič, Linninger, dr. IUipot.ee. jirof. Kojšek ter Storcli.
□	Zadnji prosvetni večer v letošnji sezoni bo v četrtek 3. aprilu ob 20 v dvorani Prosvetne zveze. Govoril bo <lr. Kurel Ozvuld, profesor pedagogike na ljubljanskem vseučilišču. o novodobni šoli in vzgoji ter bo izkusil podati zakl jučno sodbo o njej. Pač nobenega znanstve-
f nega področju ne pretresajo tako težki problemi v današnjem času nego šolsko. Današnja doba išče novili učnih in vzgojnih metod ter s<; opaža prizadevanje, da se tudi starši in širše ljudske plasti zainteresirajo za vzgojo ter izobrazbo bodočega rodu. Nihče ni bolj poklican, da posveti v te pestre probleme nego dr Ozvakl. prvak med našimi sodobnimi pedagogi in priznan vzgojeslov ni pisatelj. Zato bo naše mariborsko občinstvo tudi ta večer v obilnem številu posedi lo.
□	Zadnji pregled motornih vozil za zamudnike bo jutri ob 14.30 pred poslopjem policijskega predsto jiiištva na Slomškovem trgu. Vsi. ki ne bodo mogli izkazati komisionelnega pregleda, se bodo v /.mislil zakona kaznovali ter se bo komisionelni ogled izvršil na njihove stroške.
LJ Tujcev je prišlo v Maribor v preteklem mesecu 2344: od teh je bilo 508 iz inozemstvu, med inozentci je bilo največ Dumi jčanov (223) in Gradčanov (108).
Maribor
U kje naj bo trg zn seno? V zadnji seji občinskega su a se je sprejel predlog, da se naj sejmišče z seno prenese h klavnici. Predlog. da bi se h , zu seno in .sliimo napraill v že-lezni.ško-ccstncAi tri kotu na Te/nem. ni bil spre-jemljiv. Veliki večina sena namreč pride v Maribor iz leveg: brega D««ve, to je iz_ Pesniške in Dolge doline U r Slovenskih goric. Če bi morali kmetje voziti seno na Tez.no skozi mesto, potem bi na dravkfni mostu ter pri zapornicah čez Tržaško cesti nastajal zastoj, na drugi struni pa bi morali ji met je i/, lajteršperške smeri več Kakor pol tu J daleč skozi mesto. Iz teli razlogov predlog za t žensko sejmišče gotovo ni bil umesten. Najboljši prostor za trg za seno bi bil pač del ob Drafi in sicer od klavniske gostilne v smeri proti frodu med tamošnjimi kostanji. Prostor je taki širok, da bi lahko stali najmanj dve vrsti v »z druga ob drugi. Prednost gre navedenemu rfrostoru še rudi tegu, ker bi v poletni vročiti živina bila v senci. Tudi iz sanitarnih razligov je ta prostor najpripravnejši, ker se da riujbolje čistiti. Novu tehtnica, ki jo je mestna občina že naročila za sejmišče, pa se lahko po.-; ti vi na spodnjem prostoru dela sejmišča za »cti.je. Cesta jo tu dovolj široku, da bi se lahko vi-šilo tukaj tehtanje sena in tudi živine. A k 'se bo kdaj izvršila dolgoletna želja prebival«;Y iz Molja in Pobrežja glede zgradbe raeljske£,ij mostu, potem bo omenjeni prostor •še pridoln nu primernosti lege. Komisiji, ki bo določala prostor za trg za seno, priporočamo, da izber prostor ob Dravi.
□	Cerkvenega sestanka Akad. kongroga-cije jutri,/2. aprilu, ne bo. Prihodn ji sestanek se soduiom naznani pismeno.
□	^{'tukajšnjega Združenja vojnih invalidov. Od današnje^ <lne naprej so do preklica uradne ure vsak ponedeljek, sredo in soboto od 'J d<\ I1 v pisarniških prostorih na Rotov-skem trfli I. V morebitno nujnih slučajih naj se član jrzglasijo pri društvenem tajniku g. M. Pravd i (J na Slomškovem trgu 14.
□	|> zapornicah na Tržaški cesti se je ponesreči 126letni steklarski pomočnik Beno Ko-lune, cil je s svojim kolesom v enega izmed četver) kolesarjev, ki so privozili iz smeri Tez-Tia, ti: i&il na tračnice ter zadobil občutne poskot e na glavi. Pri padcu sj je pretresel mozga '. Prepeljali so ga v bolnišnico.
p i tukajšnjega teatra. V kratke in se vrši premi ra Novačanovcga ; Hermana Celjskega«, iJza mariborsko gledališče vsekakor do-
ka r bi godek
r
ros t i t
nnrtna kosa. Preminul je v visoki sta-let v svojem stanovanju v Maistrovi 23 Vikto ikribe, bivši avstrijski Feklmarschaljeut-nant.ijgreb pokojnikov bo jutri ob 16 iz mrt
vašni	' " .....J
Umrllje Terezija Drobnik, zasebnica, stara 58 lei*llinska 5. Pogreb danes ob 15 i/, mrtvašnice # mestnem pokopališču v Pobrežju.
[»ii delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tuka^e posredovalnice delu: 11 viničarskih 35 hlapcev, 7 pastirjev, 8 gozdnih de-1 delavec pri izdelovanju cementa, I ki mojster, 3 mizarji, 3 guteristi, 3 eir-i, I sinila r, J vrvar. 3 krojači, 10 čev-prikrojevalca čevljev. 2 slaščičarja, ki poslovodja, več vajencev (vrtnarske, e, kovaške, sodarske, usnjarske, kroja-Ijarske, pekovske in slikarske stroke), ic. 10 služkinj. 2 soibariei, 3 vzgojiteljice, ariei, 1 trgovska vajenka. !.april — Soči — Stabat Mater — 2.april, [ffadi resnega kulturnega dela ter umet-užitka: jutri zvečer vsi h koncertu »Mana katerem se izvaja Sattnerjeva »Soči« in Dc a kova -Štaba t Mater«.
r f lov. kat, akad. starešinstvo ima drevi ob 20 v forani Prosvetne zveze svoj redni meseč-nek.
ir Ljudski univerzi predava v petek, dne prof.flaš o severni slovenski kmetski plavanje pojasnjujejo lejio izdelane pro-e slike.
niške
ribori
tli set
L,
4. npr hiši. I iekci.i
Celje
Ptu\
je
Konkurz. Nad trgovino Herberta Dascli objavljen konkurz.
Pasja zalega. Naj bi se izdal nalog zu one, ki imajo hude pse, da jih imajo privezane ali pa vsaj z nagobčnikom. Človek se v časih niti ne upa okrog, ker ga obkolijo hudi volčji psi in je zares v nevarnosti, da mu raztrgajo obleko. V tem oziru največ trpijo šolski otioei in marsikateri otrok se vrne domov, mesto da bi odšel v šolo, ker se boji psov. Tudi pri raznih slav-nostih in pogrebih se taki psi zaletavajo v ljudi in z besnim lajanjem motijo prireditve in cerkvene obrede. — V interesu ljudstva, posebno pa otrok, bi bila umestna taka odredba.
Naše mesto ima lepe nasade v Ljudskem vrtu in v mestnem parku ter lepe drevorede iz mesta na kolodvor. Pretekle dni so v parku, kakor tudi v drevoredih, nekaj starih že trhlih dreves posekali in zasadili nove lipe. kar vse meščanstvo toplo pozdravlja, saj so parki v l«"p kras našega historičnega mesta. — Ravno tako se olepša ljutomerska cesta, ker občina tamkaj v dolgosti 80 m popravl ja, odnosno postavlja ulični zid.
Avtobus v Haloze. Smo že v pomladi, zato se dotaknemo Haloz. V oddaljene Haloze še nimamo avtobusne zveze, in se je tozadevno že nekaj govorilo, da se uvede, kar bi bilo le želeti. Nujna potreba te zveze bi bila že sedaj, ker se začenja delo v vinogradih in bi se Ptuj-čani. ki imajo vinograde v Halozah, v velikem števil u posluževali avtobusu. Tudi strankam, ki imajo opraviti v uradih, bi se z uvedbo avlo-prometa ustreglo. — Morda bi prizadete občine to stvar vzele v pretres.
Škofia Loka
Glavno zalogo tobaka je prevzel trgovec, g. Pavel štravs, ki je bil na letošnji lieitanti v Zagrebu najnižji ponudnik. Dosedanji glavni trafikant, invalid g. Viktor Debcljak. je dobil tnalo trafiko in se je naselil v prostoru pri Kašmunu, d oči m ostane glavna trafika v svojem prejšnjem prostoru.
Gostovanje ljubljanske drame na odru našega Kat. prosvetnega društva jc z »Grobom neznanega vojaka« imelo krasen, uspeh. Občinstvo, ki je najjolnilo dvorano in galerijo do zadnjega kotička, je s popolnim razumevanjem sledilo težki tragediji. Iskreno smo hvaležni članom narodnega gledališča zn to veliko kulturno delo. čestitamo jim k nopolnemu
tr Uspela materinska proslava. V nedeljo, dne 80. marca popoldne se je vršila pod okriljem Katol. prosvetnega društva v celjskem Narodnem domu uspela materinska proslava, ki se je je udeležilo izredno mnogo občinstva, lako da ga je velika dvorana mnogo zajela. Po uvodni koračnici, ki jo je zaigral salonski orkester pod vodstvom g. Al. Mihelčiča, ki je lepo odpel štiri pesmi, izmed katerih je zlasti ugajala K. Adamičeva Jutranja :. Mešani zbor razpolaga z obilnim glasovnim materialom, zlasti v sopranih in basih, pa ima pri potrebni slogi in pridnosti pred seboj bogato bodočnost. Moški zbor je nato 6dpel Mihelčičevo čustveno in v narodnem tonu koinponirano Nebo žark s potrebnim poudarkom in intimnostjo. Pesnik Sil vin Sardenko je po petju in — kot zna le on — globoko ter s pesniško besedo govoril o materinstvu krščanske žene. Njegova beseda je publiko zlasti globoko zajela. Ko je orkester z velikim umeva-njem ter z zares iskreno interpretacijo odsviral Hossinijevo SHbat Mater , se je dvignila zavesa in igravci Gledališke družine Katol. prosvetnega društva so v režiji g. I. Peršulia odigrali t. sliko miiralda »Trosila bom rože .. , kateri so nato v kratkih presledkih sledile še štiri slike. Mirakel so odigrali v povsem sodobni iuscenaeri, v kolikor je taka pri celjskih tehničnih sredstvih pač mogoča. Z ozirdm na literarno obliko drame je taka insce-nacija prav posebno na mestu. Igravcem in igrav-kam se jo poznalo od slike do slike bolj. da igrajo z aeko nolrinjo vzbičenostjo, ki se je je -/.lasti v zadnnh dvtii slikah nalezlo tudi občinstvo, tako da moremo smatrati uspeh mirakla za izredno posrečen in je le želeti, d<» bi ga igrava igrali ponovno in še in še. — Skratka: bil je lep popoldne in dostojna poklonitev našim in a t e r i m -m u čen ic ° m.
& Učilelisko društvo za celjski okraj bo zborovalo v soboto, dne 5. aorila ob pol 9 dopoldne v Mestnem kinu v Celin. Predaval bo e prof. Bro-dar >0 .prazgndovitiskih najdbah na Olševi«. Vele-z-Miimivo predavanje bodo spremljale skioptične slike. Na dnevnem redu so dalje aktualne stanovske in šolske zadeve.
.& »Vzorno« obnašanje akademika. V nedelio zvečer se je odigral na Krekovem trgu prizor, ki meče čudno luč na akademsko dostohnstvo gotovih ljudi. Glavni akter je bil neki mlidi celiski gospod, ki je primerno nadelan psoval gručo fantov na ves glas z zanj očividno še vedno :>aktualnim izrazom »klerikalski ksindk. Le resnosti gruče fantov je pripisati, da ni ta veliki nacijonalist z nemško psovko v ustih prejel kar sredi trga plačilo, ki mu brez dvoma gre.
uspehu in želimo, da nas še kdaj posetijo na našem prijaznem odru.
Podružnica SPD. popravlja zadnjo objavo svojega letnega občnega zbora, ki bi se moral vršiti v nedeljo, 6. aprila 1930, v toliko, tla se bo vršil isti dan ob pol 10 dopoldne v občinski dvorani in ne, kot je bilo prvotno objavljeno, ob 6 zvečer. Obenem nam ista po-roču, da so preteklo nedeljo vneti hribolazci na našem Ljubniku postavili kaseto z vpisno knjigo. Opozarjamo na to, da se sme knjiga uporabljati le za to, za kar je namenjena, in da je vsaka zloraba ali poškodba po zakonu prepovedana. Najavljen obisk pri g. župniku rajfurju v Dražgošah je odpadel, ker je g. župnik resno obolel.
Sprememba v upravnem odboru Mestne hranilnice. Upravni odbor Mestne hranilnice v Škofji Loki je na zadnji seji imenoval za svojega člana namesto umrlega g. Groharja Jurija g. Tavčarja Jerneja, posestnika in klobučarja v škofji Loki.
Slovenjgradec
Regulacija vzhodnega delu mestu. Občinski svet je v eni svojih zadnjih sej sklenil, da se Cerkvena ulicu podaljša in zveže s prečno ulico, ki vodi od Potočnikove tovarne, mimo Kraljeve in Verčnikove hiše na sejmišče Sčasoma obeta torej postati široku in tlolga, dozdaj nekam osumljena cesta, ena najlepših ulic mesta. Tostvarno je tudi občinski svet sklenil, da se smejo stavbena dovoljenju izdajati edino \ zmislu predvidenega regulacijskega načrta.
linpozantna starotrška cerkev je nedavno dobila električno razsvetljavo iu je s to napravo znamenita stara dekanijska cerkev pridobila mnogo na lepoti in veličastnosti.
Prvi policijski komisijonetni ogled motornih vozil se je v znamenju razširjenja in očividne povojne rasti mesta vršil dne 27. marca in so voziln bila opreml jena /. novimi banov niskinii številkami, komisija je bila sestavljena iz gg. nadsvetuika dr. Keršovanu dr. Malešiča in inž. \Volfa. Ker so prišla vozila iz vsega okraja, je bilo ta dan mesto podobno pravemu avtomobilskemu parku.
Kaplan Simon kotnik v Starem trgu je prejel dekret, da ima opravljati posle obolelega g. župnika Pečuika v Podgorju. G. župnik Peč-liik nastopi daljši dopust.
Živinski sejem minule sobote je bil manj dobro obiskan. Sicer je prišlo dosti kupcev, toda je bilo malo živine. Največ kupčij so napravili kmetovalci med seboj in so kupili večje število volov kranjski trgovci.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20 zv čer.
Torek, 1. aprila: VIHAR. Red D. Sreda, 2. aprila: SMRTNI PLES. Gostovanje članov praškega Narodnega divadla. Izven. Četrtek, 3. aprila: LJUBEZEN NI VSE. Gostovanje članov praškega narodnega divadla. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20 zvečer.
Torek, 1. aprila: JONNY SVIRA. Red E. Sreda, 2. aprila: Zaprto. Četrtek, 3. aprila NETOPIR, Red C. Petek, 4. aprila: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Torek, 1. aprila ob 20: RIGOLETTO, ab. B. Sreda. 2. aprila: Zapito.
Četrtek. 3. aprila ob 20: TAKRAT V STARIH ČASIH, ab. C. Kuponi, Gostovanje gdč. Marice Lubejeve. Zadnjikrat. Petek, 4. aprila: Zaprto.
Sobota, 5. aprila ob 20: Koncert Brandl-tria. Ab. A.
Ljudski oder v Ljubljani
Nedelja, 6. aprila ob 4: MARIJA V NEBO VZETA. Verska igra s petjem in godbo v 10 slikah.
iz društvenega živllenia
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana razglaša, da se vrši redni letošnji občni zbor due 16. aprila 1930 ob 18 v sodni dvorani justična palača sobna št. 16 s temle dnevnim sporedom: t. Poročilo odbora in računskih preglednikov; 2. volitev dveh računskih preglednikov; 3 slučajnosti. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen ob določeni uri, se vrši pol ure pozneje občni zbor. ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov. Odbor.
Predavanje v »Pravniku«. V sredo 2. aprila bo predaval na sestanku društva »Pravnik« g. ravnatelj in docent dr. Ludovik Boh m: »Mednarodni položaj Donave«. Predavanje se bo vršilo točno ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba št. 79, in vabi k obilni udeležbi odbor.
Gospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vin-ccncija Pavctskega ima letos svoj redni občni zbor v ponedeljek 7. aprilu ob 4 popoldne v društvenih prostorih na Poljanski cesti 16 z običajnim dnevnim redom. K mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor.
Prvi del pevskega koncertu gospe Pavle Lov-šetove, ki se bo vršil v petek 4. aprila v filhar-inonični dvorani, obsega sledeče pesmice: Znani operni komponist in pianist svetovnega slovesa Evgen D Albert je zastopan v Ovčarjevem veselju. preprosti pesemci, ki nam slika brezskrbno življenje pluninarjev. Njemu sledi bivši učitelj Glasbene Matice, sedanji profesor praškega , konservatorija Karel Iloffmeister, Id je za časa j svojega delovanja med Slovenci napisal vrsto prekrasnih samospevov na slovensko besedilo. Gospa poje njegov Narcisov cvet. Viljem Po. trželka. redek avtor naših koncertnih programov, da skoro nepoznan pri nas, je prispeval s samospevom Mesečna noč, ki je popolnoma moderno zasnovan, kot poslednji uvlor prvega nastopa je Trnnk. Ima dve pesmici: »Nesrečo« in »Žetveno pesem«, ki je krepak slavospev naravi, delu in mladosti. Koncert bo v petek, dne 4.aprila v Fillihrmonični dvorani Cene od 30 dinarjev navzdol v Matični knjigarni.
Radio
Programi Radio-Ljublfana i
Torek, 1. aprila: 12.30 Reproducirana glasba, 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio orkestra. 18.30 Prof. Franc Pengov: Socijalna fizika. 19 Dr. Valter Bohinec: Promet po svetovnih morjih. 19.30 Dr. Preobražensky: Ruščina. 20 Prenos iz Belgrada. 22 Časovna napoved in poročila, 22,15 Koncert radio orkestra
Sreda, 2. aprila. 12.30 Reproducirana glasba. IJ.00 časovna nupoved. borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert Radio-orkestra. 18.30 Otroški kotiček, ga Grafenauerjeva. 19.00 Podobe iz slovenske literarne zgodovine, prof. Franc Koblar in Franc Lipah, čl. liar. gledišču. 19.30 Dr. Stanko Lebcu: francoščina. 20.00 Večerni koncert. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi»
Sreda. 2. aprila.
Belgrad: 20.00 koncert danskih pesmi. 20 3i) Koncert narodne glasbe. 22.15 Koncert zabavno glasbe. — Varšava: 20.30 Večerni koncert priložnostne glasbe. 23.00 Plesna glasba. - Buda-pest: 12.03 koncert ciganskega orkestra. 17.25 ■ Koncert vojaške glasbe. 20.15 Drama iz studia nato koncert jazz-orkestrn. -c. Dunaj: 18.15 O dednosti m njenih zakonih, predavanje. 20.00 Zabavni večer, nato večerni koncert zabavne glasbe. Milan: 12.00 Koncert radio-orkestra -- PragTi: 19.30 Koncert češke filharmonije -Langenberg: 20.00 Operetna glasba. 20.30 Sini-onični koncert. — Rim: 13.30 Koncert radio kvinteta. 21.02 Veliki simfonični koncert -Berlin: 20.33 Pevski koncert. 21.00 Pet sekund,. igra. - Kalovicc: 17.43 koncert zabavne glasbe, j -0.30 Koncert priložnostne glasbe. — Toulouse: I 19.30 slager j i. 20.25 Koncert orkestru. 2100 Večerni koncert. - Stuttgart: 1*30 Genovefa«. I opera. 21.00 koncert kvarteta. 22.00 Mikrofon v gimnaziji. _ M. Ostruva: 12.35 Koncert orke stra. 16.>o Koncert orkestra za mladino 19.0'. (eproducirana glasba. 19.30 Koncert češke ril-harmonije.
Nedeljski šport
Drugo kolo pomladanskih prvenstvenih tekem je končalo, kakor je bilo pričakovali. Zanimivo ie le, da je bil rezultat 4:1 dosežen pri obeli prvorazrednih in eni tekmi rezervnih moštev. To kolo je jia dalo voditeljem našima športu zelo koristen nauk. Okrožno prvenstvo je odločeno, zato se tudi klubi med seboj ne bore več s tako ambicijo kakor v jirvili sezonah. Diferenca golov ne igra nobene vloge, kajti prvaštvo je že odločeno. Radi tega je pa Ireba. da se tudi lokalne prvenstveno tekme z drugačnim tekmovalnim načinom napravijo zanimive
Kot prvi par v tem kolu sla nastopila IJermes-Jadi •au. Zmagal je Hermes po ležerni igri s 4:1 (0:1). Rezultat le igre je malo previsok.^Primorje je premagalo po še bolj ležerni igri Svobodo s 4:1 (2:0). Svoboda se je v tej tekmi krila bolj * usjie-hom kakor prošlo nedeljo. Nekateri igralci so opustili ostro igro, radi tega je Svoboda v tej tekmi igrala veliko lepše in koristnejše. Dosegla bi gotovo boljši rezultat, ako bi imeli napadalci malo boljši situacijski pregled.
V Trbovljah je Amater pa lepi igri podlegel
T f '!,:,3- V CeIi" ie l»a gostovala Gratika in podlegla Olimpu z 2:0.
Glavno odločilno tekmo sta odigrala stara ri-vala v Mariboru. Rapid, jesenski prvak je podlegel nepričakovano Mariboru s 7:1, kar je izzvalo veliko presenečenje. Maribor je trenutno v sijajni formi.
Prvenstvene tekme so v Zagrebu prinesle telo rezultate: Hašk:Sokol 3:0, GradjanskirCroatia «'0 Concordia.-sparla 0:0, Viktorija:Železničar 1-1 V Belgradu pa: B.S.K.:Soko 4:2, Jugoslavija:Gra-Mar 4:0, Jedinsfvo:B. N. S. K. 0:0.
Okrožni prvak Ilirija je pa izrabila prost termin m odšla v Split, kjer je odigrala dve tekmi z državnim prvakom. Imela pa je smolo - tretjič gre rado — težjo poškodbo je dobil še Verovšek, tako, da so sedaj poškodovani trije najboljši igralci oskodba Verovška je močno vplivala na igro kajti v obeh igrah je Ilirija podala res lepo igro, ki > zanivila razvajeno splitsko sporlno občinstvo. Radi slabe obrambe so pa rutinirani napadalci Hajduka porabili vsako priliko za strel. V prvi tekmi je Ilirija podlegla s 7:2 poleni ko je v prvi polovici si-
...	_	'	.......' J-" » 1 »»VHJVH.1 M-
gurno vodila z. 2:1 V nedeljo pa je izgubila s 5:0. Hajduk pride na revanžo v Ljubliano najbrže že v aprilu.
Tudi hazenašice so se borile na vseh lroniah. V Ljubljani ,je Mura z mnogo sreče premagala Ilirijo s 14:8. v Celju je Sava iz Sevnice premagala Celje s 6:5. Atena je pa morala klonili v Zagrebu Concordii z 10:4.
Pri gozdnem teku, ki ga je priredil Mask za dame, so si mlade lahkoatletinje osvojile drugo mesto za Haškom.
Športni klub Bled je izvedel izredno uspeli smuski tek na izrazito gorski progi. Bila je to gotovo ena najtežjih smučarskih tekeni doseda.i Na tako težkem terenu se še ni izvedla niti ena prireditev. Te prireditve na lako težkih terenih bodo usposobile naše tekmovalce za mednarodne prireditve. Zmagal je državni prvak .loško Janša (111-rija), ki je 33 kilometrov dolgo progo prevozil v času 2:28.17. Za drugo mesto se je vršila oslra borba med ing. .Tanšoni in domačini >Arhom in Murovcem oba iz Bohinja.	'
P i n g - P o n g turnir med Ilirijo in J. A. N D. Jadran je končal z lepo zmago ilirjanov s 40:13.
Poizvedovanja
Damski dežnik se je našel pri koncertu črncev v Unionu. Dobi se v unionski garderobi.
Našli so se štirje ključi na Gradu v drevoredu. Dobijo se v naši upravi.
llltin-DAfllAfnr ProJC-t1ran.1o in Izildovnnjo -V" .	eonlrnlnlli k n rjav, ravnili
suni n j, pralnic, ter SarniuLnSh m Mij>;iniii naprav.
lasfnlK rriderlh nerile - Lfubliana
TeloCon 34-82 hOlOdVOrkHfl Ul. III Tcleton 34-82
LAHKA ATLETIKA.
Japonci vedno boljši. V Tokio, glavnem me-i slu danes tako cvetoče Japonske, so se vršile velike lahkoatletske prireditve, ki so iznenadile pa krasnih uspehih. Postavljenih je bilo kar r, novih rekordov Tako je Kitamoto rabil za tOOOm 2:40,4 min - za j "2000 in pa isti teka? 5:52 min. Nadalje ie pretekel Kuranishi 500 m v 1:12,8 min. ju Oliki 300 n. v 37 sekundah. Japonka Obla pa je vrgla kroglo 0.14 m daleč.
RAZNO.
_ Nemci in Spanci so se po dolgotrajnih poga-janjih vendar zedinili, da naj se 19. septembra v rši v Mllnchenu meddržavna amaterska boks borba med Nemčijo in Španijo. Šjiauci naj bi potem še enkrat nastopili tudi v Augsburmi.
Dvanajsta žrtev Čarnere. v Kansas Cil v je v zadnjem času tako uspešni italijanski šamplon Plimo Carnera že v; pivi rimdl s k. o. podrl svojega nasprotni .ca Američana Traftona. Močni orjak bo sedaj morda še sodeloval v filmu. Carnera i'e pre. jel namreč povabilo, da prevzame v nekem filmu vlogo Herkula.
.JtftohhU 1
domači norveški skoti

Prosiiivii stoletnico neodvisnosti (irčije v Parizu, ki jo je priredila tamkajšnja grška kolonija. Na sliki vidimo častno stražo Grkov v narodnih nošah na grobu neznanega vojaka.
Vatikan m Rusija
Ob priliki, ko je papež Pij XI. maševal za preganjane kristjane v Rusiji, je papežev pevski zbor pel tudi litanije vseli svetnikov. Prvič je bilo*v litanijah imenovanih nekaj svetnikov, ki jih časli vzhodna cerkev, posebno grško-katoliška cerkev. To sta predvsem ruska svetnika Vladimir in Olga kakor tudi sv. Pulherija. V grško-katoliški in rusko-pravoslavni cerkvi kot svetnik z označbo >ra\vnoapostolny (apostolom enak) češčeni Vladimir je pet i ruski knez iz vladarske hiše Waracger Rurik, ki je umrl 15. julija 101 o. Bil je vnuk sv. Olge, ki je okrog leta 1)7*2. zasedel prestol v Kijevu in je znatno razširil meje svoje države ter je skušal različne rodove ljudstva zliti v en narod. Okrog leta 989. se je dal na Kerzonu krstiti 111 je dobil ime Bazilij. Poročil se je s princezinjo Ano, sestro bizantinskih cesarjev Bazilija II. in Konstantina VII. ter nemške cesarice Teofane. Po svoji izpreobrnitvi je Vladimir z vso vnemo širil krščanstvo. Že od časa njegove stare matere sv. Olge je bila v Kijevu velika krščanska občina. Ta sveta kneginja je bila soproga Igorja I. Moskovskega in se je rodila okrog 890, umrla pa je v Kijevu leta 969. Patrijarh Teo-filakt jo je leta 955. v Konstantinoplu krstil in je pri krstu dobila ime Helena. Rusi jo časte na njen smrtni dan, 11. julija.
Ravno o sv. Olgi in sv. Vladimir ju jc zad-
Nafstorejši Italijan
Ameriški Italijani so te dni proslavili 112. rojstni dan svojega rojaka Pasquala Ca-merata, ki se je rodil v Caserti pri Neaplju. Camerata se je izselil v Ameriko pred 60. leti. Nikoli se mu ni dobro godilo. Za časa bivanja v Ameriki je delal v 30. najrazličnejših strokah in bil petkrat oženjen. Imel pa je samo enega sina, katerega je, kakor tudi vseh pet žena, preživel. Camerata je samo surovo sadje, pije kislo mleko in vino. S časnikarji se ni hotel razgovarjati, ker se je spominjal vseh komedij, ki jih je doživel ob priliki svoje stoletnice. Tedaj so ga obiskali ameriški časnikarji, razgovarjal se je z njimi in jim pripovedoval razne stvari iz svojega življenja. Drugega dne pa je bila v časnikih njegova slika z mnogimi pretiranimi in izmišljenimi stvarmi. Da se to ne bi ponovilo, se ni hotel z njimi razgovarjati.
nji čas objavljal boljševiški ilustrirani časopis Brezbožnik razne karikature v zasmeh krščanstva. Z upravičenim nezaupanjem moramo čakati, če niso boljševiki iz čisto taktičnih vzrokov zadnji čas omilili svojega boja proti vsaki veri. Osservatore Romano popolnoma upravičeno izraža željo, da bi se te najnovejše napovedi res enkrat izvedle in pomenile za nesrečno Rusijo začetek častne svobode, v kateri bi boljševiki vero kot prvi element vsakega reda in blagostanja kakor tudi družino in pa naravne človeške pravice končno vendar v dejanju začeli upoštevati. Zato glasilo sv. stolice z vso pravico poziva vse katoličane, naj čuvajo nad pravicami duše in Boga.
Kako zelo potrebna je ta čuječtiost, pra\ I dobro omenja vatikanski dopisnik lista Mes-sagerc , ko opozarja na dejstvo, da so po zadnjih poročilih boljševiške oblasti v Moskvi zopet odredile, da se zapre 56 cerkva, od teh 11 v Moskvi sami, ostale pa v bližnji okolici. Ta vc-st iz sovjetske Rusije je dosla tri dni po napovedi, da se bo versko preganjanje omililo. Zdi se, da je bilo to omilje-nje v boju proti veri napovedano iz strahu pred aktivnim odporom kinetskega prebivalstva. da pa upajo v mestu hitreje zatreti odpor vernega ljudstva.
Lev v spalnici
Iz Johauesburga v južni Afriki poročajo o strašni nočni tragediji, ki se je pripetila v hiši nekega farmarja v llisambi (severna Rodezija). Okrog polnoči, ko je farmar že trdo spal, se je približal hiši velik star lev. Takoj so ga drzni farmarjevi psi napadli. Po ogorčeni borbi pa so se morali hrabri psi umakniti in poiskati zavetja v sobi svojega gospodarja. Od silnega tuljenja prebujeni farmar zapazi pred svojo posteljo orjaškega leva, ki si je prizadeval, da bi prišel do psov, ki so se skrili pod gospodarjevo posteljo. Med tem, ko je farmar ostal nepremičen na svoji postelji, je lev ubil enega psa in z njim tekel v hlev, kjer je ubil in napol požrl eno kravo in eno tele. Šele zjutraj so šli za njim lovci in ga v resnici našli, toda ubiti se ga jim ni posrečilo, ampak so ga samo ranili.
I. april
1. april je nevaren dan. Kdor le more, potegne koga in tudi najboljšemu prijatelju ni zaupati.
Navada pošiljati po aprila« je stara okrog 300 let. Do začetka 17. stoletja ni nobenega sledu o tem, čeprav so burke in šale že od nekdaj priljubljene pri vseh slojih. Gotovo je navada starejša, kakor nam povedo poročila. Prvo vest srečamo leta 1634 na Lo-tarinškem in sicer v zvezi z visoko politiko. Karel IV., vojvoda Lotarinški, se je takrat pridružil sovražnikom francoskega kralja Lu-dovika XIII. in je že poprej silno razjezil Ri-chelieu-a. Ta je izrabil priliko in francoske čete so vdrle na Lotaringko in oblegale Lune-ville. V tem mestu sta se nahajala Franc Lotarinški; z vlado poverjeni brat pobeglega vojvode in princezinja Klavdija Lotarinška. Richelieu se je nameraval polastiti Klavdije in jo poročiti s kakim princem francoske krvi. da bi vsaj naknadno nekoliko opravičil anek-sijo Lotarinške. Franc Lotarinški je pa velikemu ministru prekrižal račun: poročil se je s princezinjo Klavdijo. Novoporočeno dvojico so Francozi nato odpeljali v utrjeno mesto Nancy in strogo stražili. Upali so, da se jim bo posrečilo zakon razveljaviti. Franc je iskal prilike za beg in si je za to izbral 1. april. Vest o svojem ta dan nameravanem begu je dal razširiti po vsem mestu. Francozi so malo prej iz Lotarinške Culi nekaj o aprilskih potegavščinah in so mislili, da jih hoče princ potegniti za 1. april. Ko je knežja dvojica 1. aprila zgodaj zjutraj v kmečki obleki res pobegnila, so bili Francozi tako prepričani, da jih Franc vleče , da neki kmetici, ki je sporočila, da je videla preoblečeno knežjo dvojico iti skozi mestna vrata, sploh niso verjeli, ampak se je straža smejala, češ, da se ne da potegniti za aprila. Ko so se res prepričali,
tiremu je bila poverjena sestava
\šniii pogajanjih lAondat vrnil'.
je po brezuspe
'i ljudskega, kapljajte vlade, p{i
apež Pij XI. je iiienoval |isgr. Olafa Offerdala za apostolskegi vikarja Norveške. To je od reformacije prt) imenolanje Norvežana za škofa. Msgr. Clferdal j<\ prestopil iz protestantizma v katoliško vero Vi je študiral v R imu. Nato je bili profesor na neki katoliški šoli in misijonsfc župnik \severnc in južne Norveške, nazadnje župnik \pri Sv. Olafu v Oslu. Kot provikaA apostolskega vi-karska Norveške je bil m> odstopili msgr. Smita 112. oktobra 1928 za liliuinistratoVja vi-karijata. Prevel je novi teslment v novvešči
»Do -V«, največje letalo sveta, bo še letošnje poletje prvič poletelo čez Atlantski ocean. Sed j pripravljajo ob Bodenskem jezeru vso potrebno za poizkusili polet čez Sredozemsko morje. Na desni: Dr. Dor-
nier, ki je zgradil letalo.
Na dajavo iB^uO km pr.igal rfUOO luči. Zgoraj: Mareonijeva jahta »Elektra*, o.l koder je Marconi prižgal v 1(,.000 km oddaljenem Sidney-u 3000 žarnic. Spodaj: Brezžična postaja na krov,, ,Etek tre«. Na desni: Markiz Gusrlielmc Marconi. pijonir brezžične telegrnfijo
da sta res pobegnila, sta bila begunca že daleč za gorami.
Navada se je polagoma razširila po vsej Evropi. Prve literarne priče so na Angleškem iz leta 1711: pri Adisonu in Svviftu. V svojem Journal to Stella« objavlja Svvift 1. aprila to-le šalo: Preteklo noč je potres porušil palačo vojvode Buckinghamskega, ki se je do polovice vdrla v zemljo.« — Seveda je vse mesto drlo gledat porušeno palačo. Ko -so ljudje videli, da so potegnjeni«, so se seveda silno hudovali, pa še sram jih je bilo in so se potepeno zopet razšli.
lOOO ženinov prihaja...
S parnikom »Saturnia« je te dni iz Nevv-Yorka odpotovalo na Grško 1000 mladih Američanov, ki so vsi rodom Grki. Pri ukrca-vanju je bilo nenavadno živo in veselo. Ti mladi Američani tvorijo na »Saiurniji« skupno društvo, ki ima skupen cilj: čim preje priti na Grško. Ne gre tu morda za kako politično poslanstvo, ne. gre za srečo teh mladih ljudi. Odšli so iz New-Yorka, da na Grškem najdejo svoje bodoče zakonske družice. Zato so veseli in nestrpni obenem...; čim preje bi radi dospeli v svojo domovino.
Zaročniško ladjo : čaka preko 1000 mladih Grkinj, ki so prav tako, ali pa še bolj nestrpne. ker so na Grškem prilike za zakon zelo težke. Ta mlade Grkinje so stopile v pismeno zvezo z ameriškimi Grki in jim poslale ženitno ponudbo s priloženo fotografijo. Ta ženitni pol.rot mladih Grkinj je naletel na pravcato navdušenje ameriških Grkov, ki so se nekoliko iz nagona za samoohranitev ali pa, ker jih je užalostila ogrožena lepa bodočnost njihovih rojakinj, podali na pot preko neizmernega Oceana, da si spletejo gnezdeče zakonske sreče.. .«
Svoje bodoče neveste poznajo seveda samo po fotografijah, toda kljub temu vedo, da je pod žarkim grškim solncem zrastla miss Evropa in da so mlade Grkinje lepe. Seveda bo morda prišlo do kakega razočaranja, kajti se mnogokrat razlikuje od resnične slike, loda kljub temu je »poslanstvo« -Satu rnijt :: vredno pohvalo.
110 in izdal katekizem, ki ga serfcij uporabljajo na Švedskem. Med tremi milijoni Norvežanov je samo 3200 katolikov, od teh 1000 v Oslu in 500 v Bergenu. Norveška, ki jo je v 9. stoletju sv. Ansgar spreobrnil h krščan-stvustvu, je imela ob času reformacije devet škofij; škofje so umrli pod sekiro rablja, v
se danes
pregnanstvu ali v ječi. Sredi 19. je misijon zopet začel. Norveška 36 katoliških misijonarjev.
Norveška obhaja letos 900 sv. Olafa, kralja in zaščitnika leta 1030. umri mučeniške stadu pri Trondhjemu. Ob tej vršile velike oflcielno slovesnosti, toliška občina bo tudi priredila od julija verske svečanosti, čijih vesna sv. maša v Stiklestadu v jc sezidali v čast sv. Olafa.
smrti ki je
bodo ka-29. slo ki so
Izposojevalec čolnov: da, da mi plača naprej -razpočen.c
čoln
Dr. Chwalkovsky, češkoslovaški poslanik v ki je v enaki lastnosti prestavljen v LoiJSu.
H'goletlo v mariborskem gtei- itiSČV
V izredno in nout.u.i! je mariborsko gledali«' skupno s umetniško \r / žilavo. nepopu-škrb za proizvajanje ravno v skrajno neuj!
o /u -luiH' si lal>Wo Stu-/. n .'jjuvo upravo < u I • vt i ansambla, on si
(. -,<» ,i »ibifi io ohranilo .„ ruih oiiuidov in to 'tnili r,;/ ' nih ter pti
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev
V II. četrtletju 1930. leta
l'C(l-
zmo-
VVcsel-Polla. te na-
1 i 11 ■ i ■ itnvi dela, ki so
ar J j ti sirom.
t- . ........ ■
•injtfi.i i-cluii; in / vsestransko urnv novelira/delitvi jo posameznih partij pripomo-f ranemu elektii: k linearni jasnosti ine-' »nemil, pri Verdiju še tako nežnemu ■i leniu• inotivieneniu razpletu, ki učin-
takera :-e.«tn\n oeebjn. "i ' '< »en lujega ,R ..;I ,11 Iilst. 1'; i ivpei-Mini-ja k.»naj kje ■ i,/jo odrsko inu/.ikaluo predstavo 1» ven-<lnr imamo zaznamovati po prvi operi ki jo jo lrlo-'nja 'i'/.>ua prinesla, po \Vorne-i-eni oro-J,.n j„ M, (|nis izreden in leni liolj upoštevan uspeli." rim u-f.je je bilo radostno i/nenaden je.
v . ...... "f aprila, nad odličnim gostovanjem
umetnice; kfifcrSna je koloratntnn primucloiia Kraške opere. gosp» I inka uajamu j.no v Iramski	...
,1-me razmeroma laliko apriz-e-!jiva, igralsko hvaležna >rJ Vsej nmefuiški višini in njih lust-) i j ku Itn' ni razvojni v redu..-!. . < razširjena, znana icr priznala, pa naj m bodo klasična v tem ali enem aprilu, potem spada mr l nje v prvi vrsti pač Rigolejto.
Ncolloliiva aiele li j<'Ziie-I. l eseni ali je na jo/je z\ 1-i'aua s spi eml pijevim .,ike tako da je g|:i" posaiiiez.ftili pevcev na Ki r 11 le s<»zvočen del /< instniiiu ntabui doloeenegu in v orkestru fund^aneg« (flasu ali tona. Sicer pa se že \ teni delu ta zveza prekine v korist sliko-vitejšega rasVoj" (ro-mantika v italijanski glasbili. t..ko da pmdr. .'uv-lvii obo|. -i ransko, na ,, i,... i., v .^'kestru. d«, svojega adekvatnega in lastnega /voenegu izraza Dinamično, torej dramatično p.al t i ni: pa • a že njih M. piljevnuje \ liunnonJčiiP ritmičnih iznosih, je kapelnik H e i	"z:,. ml k.,i uajboti" tei ,■ doslednim
obvladanj
Seno por a/nelitvujo p Rel ii f nt nemil elek lodije
kuje otr< ko ' :sto. mulee naivno, ker ju se v jedrn klasičen u je po vodeči melodiji še /mirom dov l j pro oren. pregleden ter napram Pue-einijevi sliko- lejši iantaziji še plastično zaokrožen. Ilew « je tokn-.j ustvaril pravo komorno opero, pri eine' mislim na \ so disciplino in finesoj detajlnega pa rta ter na ono zlitje s pevskim. vokalnim delom, ki na večjih odrih toli trpi *b herojsko patetičnem preglasovanju enega nad drugim. Pokoril si je si ja jno \ igran orkester ter docela prevzel pevce, sa j leži pri Verdiju igra. problem in konflikt. \ se bol j kot \ ©trnkeni igranju v glasbi sami in je težišče neprenosljivo ob laači objektivne eu\stvenosli me-Jmrčuega izraza.
N e r a I i č e v Rigoletto je bil \ obeh ozirJIi. pejsko in igralsko, kot že \ predstavah prejšnji i let. znova presenetljivo dobro kurakierizi-rai ter je bil mestoma, zlasti v duo-naslopih / OUdo, kjer se je razvil <lo uaivlšje |x>Jn»cfra-ii«ta obsega, /ares moj-.ir-ki. Pevca, kakor ga n te I i njegov prožen gliis. še. vse težje pogreša jiuriborsko gledaUK-e. če ji treha podčrtati uie (aanj ali prav zn prav v vlanašnji moderni oper-
!ii režiji še ^e bolj potrebno igralsko sposobnost opernf^gj), pevcu, oilrsko polnovredno figu-' >-o, k> iiaj zavestno služi teuiru in ne samo kon-J-f itno zainteresiranim ambicijam. — Brilantiie Sposobnosti tako visoke in redke pevske kulture Tinke Wesel-PolIa so zadivile naj>olnjeno liiso na mah ver prikazale Gildo v prav očarlji-i I .)<>dobi od kraja do konca, sa j je bilo ob-fiuiti. kako močno je tvorila središče eelokup-re predstave na odru. v publiki, in da je |to jijeni znslugi pridobila predstava toli življenja, •lo|)lote, toli zares \ erdijevskega opernega bleska. Perlekten bel canto, zmožen nnjprcciznej-šili inotlulaeij v vseh legali njenega izredno milega, aiehkobnega in še v fortih pritajeno iskrenega se glasu, ki je ustvarjen za lirični canta-b'l<> klasičnih italijanskih oper kot nalašč. Bo-ga-;tvo svoje koloratnre stopnjuje zmerno, a si-gnri0 jn premišljeno ter buš zato tako nepo-srednv ker prida še ves šarm in dccentnost svojega Fizv.no begotnega, figuralno idealiziranega vnanjega Toj^va. — Vojvoda I vel je pomeni 7a pevca v -.jeni izreden korak naprej, če upoštevamo, da j. )0 |-,j|a njegova druga večja oper-lia vloga. V davem okvirju je izpolnil po nežno-
I. Dnizheni itftvek. Podjetja, ki javno polagajo -nfcune, predlože prijave za le.lo 1980. <lo konca nie-secti maj«, a najkasneje v 15 dneh po glavnem zboru .na katerem so bili odobreni računi.
II. U luihenski davek. Delodajalci, ki ne zaposlujejo preko 20 uslužbencev, plačujejo davek v davčnih znamkah, katere nalepljajo v davčne knjižice ob vsakem izplačilu. Gospodarji, ki nimajo pravice plačevati tega davka z davčnimi znamkami, odpremijo od uslužbenca pobrane zneske najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca.
III. Davek mi poslovni promet. Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, so
Jadransko-podunavsha banka
je imela 29. marca občni zbor v Belgradu lz poslovnega poročila posnemamo, da je banka tudi v pretočenem letu lepo napredovala in da so se v njenem koncernu nahajajoče industrije povoljno razvijale. Banka otvarja novo podružnico v Skop-Iju. Pri glavnici 55 milijonov Din ter (>'/■ milj. Din rezervnega fonda znaša čisti dobiček 4 milj. Din ler se bo delničarjem od I. 4. 1980 dalje izplačevala 5% dividenda kakor lani. Vsled poteka poslovne dobe upravnemu in nadzorstvenemu svetu so se izvršile nove volitve, pri katerih so bili izvoljeni v predsedstvo dosedanji člani upravnega sveta dr. (leda DjundjersKi, veleposestnik (za predsednika mesto umrlega VI. Matijeviča), a za podpredsednika dr. M i ša Kolin, direktor Atlantske plo-vidbe in Andrej šarabon, veletrgovec v Ljubljani. V upravni odbor so bili izvoljeni vsi dosedanji člani: Božo Banac, Ujordje Velisavljevič, Vlada llič, Stevan Karamela. Lazar Ladjevič, dr. Milan Stojadinovič, Ljubomir Sto.jadinovič, dr. Božo C'ero-vič. Milivoj Šičarevič, dr. Svetislnv šumanovič, na novo dr. Milan Todorovič, Svetozar Godjevnc, Ti-liomir Panič, Dragutiu Priča. V nadzorstvo sta ponovno izvoljena dr. Gustav Gregorin in dr. Janko Kersnik iz Ljubljane.
it
SO na 140 zl. Din 110 in zmleto od Uvozna carina na Din ali 13.20 Diu efekt ca. 70 milj.
Zvišanje uvozu« carine lin kavo in čaj. Kakor poročajo iz Belgrada se /.viša carina na kavo od I. j. za <>(«) Diu pri kg, za praže-1HO na 200 zl. Din za 100 kg. čaj pa od 120 oz. 150 na 240 zl. pri kg. kar predstavlja finančni Din.
Poštna hranilnica lomburdira Blerovo posojilo. Belgrad, 'iS. neoca. AA. Poštna hranilnica ho začela poleg ustalili državnih papirjev lonibardiratt tudi obveznice Bterovili po3ojil in sicer 1% obveznice notniiiala ltK) dolarjev po 80 dolarjev, obveznice S"« posojila, glaseče se na nominalno vrednost 100 dolarrv pa do 75 dolarjev, oboje pod pogoji, ki veljaj" za lombardiranje ostalih državnih papirjev. Obrestna mera za lombardna posojila pri Poštni hranilnici znaša 1% na leto, poleg obresti se zaračunavajo stroški na 8 mesece; obresti in stroški se plačujejo za 8 mesece vnaprej. Podrobna pojasnila dobijo interesenti pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani.
dolžni odpremiti davek za I. Četrtletje 1930 do dne 30. aprila 1930.
IV.	Dospelost neposrednih (bivko\, Neposredni davki za 11. četrtletje 1930 dospo v plačilo dne 1. aprila 1930, plačali pa se morajo najkasneje do dne 15, maja 1980. Dokler se ne izvrši nova odmera za 1. 1930., se plačuje davek po predpisu iz leta 1921).
V.	Takso lia kupone, divirfemle in tantieme
(pripombe 5. k tar. post. 10) v iznosu 1% je plačati v 15 dneh po odobritvi bilance.
VI.	Drugi obrok dopolnilne prenosne takse za 1. 1980. ,ie plačali od dne 1. do dne 15. aprila.
Trgovcu potniki. Po pravkar objavljenih podatkih v" r Ur. lit in je zbornica za T01 izdala do konca 1. 1929 trgovskim potnikom 1492 legitimacij, v začetku leta pa do 19. februarja pa že 145 kart.
Dobave. Ilavn. drž. rudnika Breze sprejema do 10. aprila ponudbe glede dobave 4 vagonov porlland-cenienta; do 17. aprila glede dobave 30 kg usnja; do 25. aprila glede dobave steklenic, za-inaškov, vate. lesenih škatlic, stekleničic za zdravila itd. — Dne 22. aprila se bo vršila pri zagrebškem žel. rnvu licitacije glede dobave 20.01H) komadov hrastovih pragov.
Prodaja plinskega koksa. Delavnica drž. žel. v Maribor« sprejema ponudbe glede prodaje 80 ton plinskega koksa.
Dvodnevni (r-aicar-ki in vinogradniški tečaj se bo vršil dne 7. in 8. aprila pri baltski trtnici in drevesnici v Pelcrah pri Mariboru. Prvi dan se bo obravnavalo suho cepljenje, štratificiranje kakor tudi celoletno oskrbovanje cepljenih tri v trtnici, drugi dan planiranje, nakoličenje in zasajanje novih vinogradov ter njih oskrbovanje v prvih letih po saditvi. — Pouk je teoretičen in praktičen ier traja dnevno od 8—12 in od 14-—18.
Brezplačna popravila raznih strojev (delov), avtmnboilsklli in motornih delov (karter. blok. železni obroči, propeler itd.), železnih zobnih koles in jarmenic, poljedelskih strojev (zlomljenih delov) ter predmetov iz aluminija, bakra, metli iu brona, samo proti povračilu stroškov za uporabljeni varilni materija!, se izvrše v tečaju za avto-gensko varenje za dopolnitev že izvežhanih varilcev, ki ga je priredil Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani. Interesenti naj ua svoje stroške dostavijo pokvarjene predmete v livarsko delavnico Tehniške srednje.šole ob dopoldnevih med 8 in 'o. Popravila se sprejemajo samo v dneh od I. do ter se morajo zopet odnesli 12. aprila ob 17. — Zavod PO Zbornice TOI v
U). aprila
popoldne
Ljubljani.
sti svojega glasovnega materijala. ki pa še čaka šole in spet šole. dodobra svojo vlogo, duši je ostal njegov igralski lik še nerazvit in je učin-koval premladostno. Pokazal pa je znova najlepše. da se bo mogel razviti za naše gledališče do odličnega ti ličnega" tenorja in da že to-krat uaStudiral svojo vlogo s hvalevredno ambicijo. P. kov i če v Spa rafucile je bil popolnoma zadovoljiv ter je izkazal več kol samo primerno sposobnost v kurnkternih pevskih vlogah. presenetljivo jasno se je podal celoti in vendar je ostal samosvoje močan tiri. Zadostili so hvalevredno Kovičeva kol Maddelena. Tr stenja k kot Montezone, katerega debut lahko vzamemo še prav zadovoljni na znan je, in posrečeni so bili tudi vsi ostali, v kolikor jih celotna režija, tokrat v 11 n r a s t o v i e e v i h rokah po predhodnem Mitrovičevein naštudiru-nju, ni pustila preveč v nemar. (Glede stiliza-cije.) Vsa predstava je po poedincili dosegla znatno stopn jo v tej sezoni ter jim gre za ves trud. bodisi osamel ali skupen, prav lepo priznanje.	š. r.
Borza;
31. marca 1930.
DLNAR
Devizni tečaji so se danes učvrstili. Le Budimpešta in Trst sta slabša. Promet je bil znaten, največ ga je bilo pa v devizi Praga, katere je bilo zaključene nad 1 milj. Din. Nadalje ,ie bil znaten promet tudi v devizi Berlin.
Ljubljana (v oklep, zaklj. leč.). Amsterdam 2272 hI.. Berlin 1350.75—1853.75 (1352 25). Bruselj 789.92 bl„ Budimpešta 987—090 (088.50), Curih 1094.-10—1097.40 (1095.90). Dunaj 796.59—799.59 (798.09), London 275.40 bl„ Nevvyork 56.51 bi.. Pariz 221.05 bi.. Praga 107.30—108.19 (107.79). Trst 295.72—297.72 (296.72).
Zagreb, Amsterdam 2270—2276, Berlin 1350.75 do 1353.75, Bruselj 789.92. Budimpešta 987 38 do 990.38, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.59 do 709.50, London 275.06—275.8(1, Nevvyork ček 56.41 do 50.61. kabel 56.52—56.72, Pariz 220.65—222.65, Praga 167.89-M68.19, Trst 295.621—297.621. — Skupni promel brez kompenz. je znašal 10.3 milj. dinarjev.
Belgrad. Amsterdam 2269—2275, Berlin 1350.75 do 1353.75, Bruselj 787.42—791.42, Budimpešta 987.38 — 990.88, Curih 1094.40—1007.40. Dunaj 795.59—795.79, London 275 06-275.86. Neuyork 56.41—56.61. Pariz 220.65-222.65, Praga 167.39 do 168.19, Milan 295.50—297.50.
Curih. Belgrad 9.1275. Amsterdam 20780, Atene 6.70, Berlin 123.35, Bruselj 72.08, Budimpešta 90.225, Bukarest 3.075, Carigrad 2.40, Dunaj 72.825, London 25.135, Madrid 64.25, Nevvvork 51.660, Pariz 20.23. Praga 15.31, Sofija 3.745, Trst
27.075. Varšava 57.90. Kopenliagen 188.35, Stoek-liulm 13*1)0, Oslo 138.85, Jlelsingfors 13.
VREDNOSTNI PAPIR|I
Tendenca za državne papirje je čvrsta in je bil promet v škodi, ki se je učvrstila, znaten. Tudi bančni papirji so nadalje čvrsti in promet je znaten. Industrijski papirji so ostali v glavnem ueiz-j»remenjeni, do zaključkov je prišla le Brod. tovarna vagonov.
Ljubljana. 8% lller. pos. 98,50 lil„ 7r/, Bler. pos. 87 50 hI., ('oljska pos. 160 deu„ Ljubij. kred. 125 den., Praštediona 905 den. Kred. zavod 160 den., Vevče 182 den., Stavbna 50 den., šešir 10' den., Ruše 280—250
Zagreli. Drž. pnp.: 7% inv, iios. Sli den., agrari 52 den.. voj. škoda ar 414.50—415 (414.50), kassa 414.50 415 (415.50 — 41150). !. 415—416 (415), 5. 415 den., (i. 418 bi., 12. 121—424, srečke Bdeč. križa 38 den., 8% Blerovo pos. 97.50—98, T/, Blerovo pos. 86—86.50 (86, 86.25). — Bančne delnice: Ravna gora 82 den., Hrvatska 50 den., Kalolička 83 den., Poljo 59—59 50 (59), Kreditna 101—105 (101), Union 198—205. Jugo 82—82.50 (83—82), Lj. kred. 125 den.. Medjuuarodna 61.50 den.. Obrtna 36 den., Praštediona 90250—ti05 ( 90i' do 905), lilno 169 den Srbska 170 den.. Zeniuljska 139—145. — industrijske delnice: Guttinann 190 do 200. Slaveks 73 50—75, Slavonija 204 den., Xa-šice 1000 h!.. Danica 112—120. Pivara Sar. 180 den., Drava 270—805. šečerana Osijek 365—381', Nar. ml. 20 den.. Osj. I.jev. 175 bi., Brod. vag. 105 do 107.50 (107.50), Union 140-bi., Vevče 126 den., Isis 21—25, Kagusen 132, Oceiinia 194 den.. Jadr. plov. 495 den. Trboveljska 409 475.
Belgrad. Narodna banka 8730-8780, Belgr. j zadruga 6500, 7% inv. pos 85.50- 87 (46000), voj-| na škoda 416—417.50, 1. 420—420 50 (400). 5. i 121 50—422.50. Vrač. Z9dr. 1200 (100), BI. p. 88.50 I do 89, Tob. sr. 35, Rdeči križ 45
Dunaj. Don. sav. jadr. 88.10. \Viener Bank-! vereln 20 80, Creditanstalt 51. Bscompleges 170, ■ Z i vn o 107.21, Union 24.50, Mundus 170 Alplne 34 12, Trboveljska 58 65. Kranj. ind. 86.90. I.eykam 5.65, Rima Muranv 101.90.
Les
Na ljubljanski borzi je vagon smrekovih desk. I vag. 1 vag. oglja in 1 vag. letvic, njena.
Povpraševanje je bilo za: Irume merk. po noti kupca, hrastove prage 2.50 25 X 15 Xl0cni, 1 vag. hrast, plohov od 2.20 in dalje, 25—29 cm in 30 cm, 70, 80, 90 mm in za hrastove prage 2.30 X 14 X 14 cm.
Žito
Danes je ostal položaj na našem domačem žitnem trgu neizpremenjen. dasi je napetost za ceno pšenice še nadalje velika ter je pričakovati še. nadaljnega povišanja. — Promet v koruzi, ki je v ceni nespremenjena, je zelo živahen ua splošno, v naši okolici pu je po tem predmetu povpraševanje manjše. — Čikaške borzne notacije so za pšenico čvrstejše, za ostale predmete ncizpremenjene.
Ljubljana. Vse samo ponudbe slov, post. plač. 30 dni, dob prompt. ml. tar Pšen ca bč 80 ku 2% 260—262 50. 78 Vn 255-257.50 77 kg 250-252.50, rž 72-73 kg 2% 20? 50 -205. koruza času prim. suha k val. gar. 147.50—150. IV. 152.50—155, ječmen bs\6. oz. 66-67 kg 172 50—175 ro, 63-64 kg 167.50-170, oves bač. oz 195—197.50. moka Og vag. bi. tko Ljubljana plač. po prej 405—110.
Novi Sad. Notacije so ncizpremenjene. Promet: pšenica 15, oves 2, ječmen 1 koruza 89 let moka 1-V vagonov. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet srednji. Pšenica maj 20.80—21 32. zaklj. 20.84—20.85, okl 19.76-20.20, z-ktj. 19.83—19.84: rž mai 11.60 do 11.70. zakli. 11.65—11.70, okl. 1262—1297, zaklj. 12.65—12.70; koruza maj 11.60—12, zaklj. 11.62—11.65, julij 11.85—12.80. zaklj. 11.98—11.95, transit maj 10.90—11.10, zaklj. 10.95—11.
bilo zaključeno: 1 desk srareka-jelka, tendenca neizprenie-

Živinn
Dunajski goveji sejem (Poročilo Ivrdke lid. Saborsky & Co.. Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 1701 govedo, in sicer volov. 896 bikov, 415 krav in 8 bivolov. Iz Jugoslavije jih ie bilo vsega skupaj 96. Na kontumačnem Irgu je bilo 805 goved iz Romunije. Cene: voli najboljši 1.90—2, 1. 1 50—1.70, II. 1.30-1.40, III. 1.10-1.20-krave I. 1.10—1.30,. II 1—1,10; biki 1.20—1.50: klavna živina 0.70—0.90. Cene so se le slabolno držale iu so celo v več primerili padle
Preselila se jc v boljše življenje, po-krepčana s sv. zakramenti za umirajoče, naša dobra mamica, stara mamica, tašča, svakinja, teta in žena, gospa
SLUŽBO HORESPDNUENTB
event. korespondentinje
za francoski in angleški jezik — razpisuje večje lesno industrijsko podjetje s pisarno v Ljubljani. V poštev pridejo samo prvovrstne moči, ki popolnoma obvladajo predmetni jezik. Prednost imajo mlajše moči, ki imajo vsaj nekaj let prakse in ki obvladajo strojepisje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »KORESPONDENT« štev. 3614.
Drugi namestnik obratovodje
SC liŠe%„Za, E,cktri£n° centralo Fala. Reflektanti preko 3U let s srednjo tehniško šolo ali slično
17 n h r n 7 h r»	t	.

, - -- o J1CUU|U lennisKO solo ali slično izobrazbo, z večletno prakso, naj naslove ponudbe na »Elektrarna Fala l d, Maribor, Aleksandrova
ccsta 14.
Čudežni Balzam
Zahvaljujoč Vam vljudno naznanjam, da smo z Vašim Radio-Balzamom odpravili po 5, 10 in 20 let stare kurje oči. Z odličnim spoštovanjem beležim: Alojzij Glas, orožnik v Turjaku, Dolenjsko. Rešite se tudi Vi: kurjili očes, bradavic, Irde kože, i. t. d. z Radio-Balzamom. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje, pošlje: R. C o t i č , Ljubljana VII, Kamniška cesta tOa.
Rentabilna tovarna
ki Ima zelo velik krog. odjemalcev in jc na zelo dobrem glasu, je naprodaj — ali pa se sprejme kompanjon s 4—500.000 dinarji. Ponudbe resnih interesentov pod šilro -Rentable« odpremtja anon-čni biro »Kardos« v Novem Sadu.
Neža 0ajo roj. Tihelj I OBJAVA
v 67. letu starosti. — Pravični Bog naj p bo bogat Plačnik za njeno požrtvovalno hubezen do nas.
.Irl5' bo vr5il v torek 1. aprila , °b 16 >z hiše žalosti, Hranilniška c.sta 8, na Pokopališče k 5v. Križu. Počivaj sladico!
Sveta maša Zadušnica se bo brala v ccrkvi sv. Krištofa v sredo 2, aprila ob
lil- zjutraj.
Ljubljana, 30. marca 1930.
Mihael Voje, soprog Otroci: Elči, Vika, Alo|zija, Jožko, Ciril, Stanko in Minka
— ter ostali sorodniki.
S tem obveščam v.se upravičene maloprodaja lev \ mestu Ljubljana iu srezu Ljubljana, da bom od i. aprila 1930 dalje oddajal
v svojem skladiščil v Ljubljani, Emonska cesta 2 proti vsakokratni predložitvi kontrolne knjižice in takojšnjemu plačilu odpadajoče kupne vrednosti. Veli k o p r o d a j a inonopolske sol i
eiafc* u
izdelek berlinskega lekarnarja Francka, sredstvo, ki pa je zdraviu neškodljivo; z njim morete odvadili pi]ance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena Din 220—. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo* N. PGPOVIČ - BEOGRAD, Kolarčeva 7
Ivan Jelailn
Ljubljana, Emonska cesta 2.
za Slovensko Stražo

Mnm
Vsem, ki so sočuvstvovali z nama v najtežjih dnevih življenja povodom bridke najine predobre mamicc
Koiarine lericijo
najprisrčnejša zahvala! Iskren: Bog plačaj! prav vsem, ki so na katerikoli način priskočili v pomoč v njeni bolezni in smrti ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujeva se darovalcem vencev in za sv. maše mesto vencev na grob. Po-kojnico priporočava v molitev in blag spomin.
Beltinci, dne 24. marca 1930. Anton Jericijo, sin. Marija Jericljo, hči.
Za pomlad
Št. 27-30 Din 129 — Št. 31-35 Din 149 — Št. 36-38 Din 169"—
Čevlji za sprehode z visoko peto iz mehkega boksu v svetlih barvah sunburn (svetla) ali siMnuni s temnejšo kombinacijo
Ti čevlji so izdelani iz prima boksa na robu šivani, z usnjenim podplatom in gumijasto peto. S svojo umerjeno ceno bodo razveselili otroke in starše
Enostavni elegantni polče' lji moderne zaokrožene oblike, iz najboljšega boksa v rjavkast i črni barvi
M A
Vsaka drobno vrstica V50 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas	5 IDiri. Oglasi nad devel vrstic se računajo više.
Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo
Upokojenec
vešč vrtnarstva, sadjereje . in vinarstva, se sprejme I v pomoč gospodarstvu , Ponudbe na upravo »Slo- j venca« pod »Oskrbnik | št. 3654.
n v pcnzionaui au ______I
eelotno S^t Mizarskega vajenca j
svrho gotovosti položim I hrana in stanovanje v hi-. isoko kavcijo Ponudbe j ši, sprejme Vidmar, Zgor-lista pod št. i	nja Šiška.
Kuharsko mesto
»a čas letne sezije prevzamem v penzionatu ali
Prodajalka
se išče za trikotažno trgovino za takojšen nastop. Mesečna plača 500 Din. Ponudbe z navedbo dokončane šole in po možnosti s fotografijo poslati na Trikotažo Teodor Rokotjanski, Šabac.
oa upravo
3525.
Mladenič
sin kršč. staršev želi kot ačenec vstopiti pri kakšni trgovini z mešanim blagom. Naslov: Tome, Nova vas pri Rakeku.
Krojašk. pomočnika
za fina dela sprejmem takoj. — Anton Vrhovec, Dravlje 102.
Krojašk. pomočnika
za mešana dela sprejmem j
Učenko
išče boljša šivilja. Naslov v oglasnem oddelku ->Slovenca« pod št. 3751.
Krojašk, pomočnika
sprejme takoj Martin Peterka, Barvarska steza št 6.
Šoferska šola
I. oblast konc.. Čamernik, Liubliana, Dunajska c. 36 IJugoavto). - Tel 2236 Pouk in praktične vožnie
Šoferska šola
I. Gaberščik, oblastveno koncesiionirana, bivši ko. misar za šoferske izpite, Ljubljana, Blehveisova c. št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov Prihodnji redni tečaj prične 1. aprila. Podu-čujem tudi privatno.
Kmečko dekle
takoj. Avgust Jerina, kr°-|slaro 0d 16-18 let. iščem jač, Dol. Logatec, Ccvica. ; za pomof gospodinji za takoj. Marija Pelec, ^ovi trg 19, Kamnik.
GosSilno
vzamem v najem ali na račun kjerkoli Kavcije zmožna Ponudbe v upravi pod šifro J. R. 50.50.
Haša na Uncu št. 22
naprodaj (v najem) z vrtom; zidana za trgovca, popravljena 1929; v pritličju 4 sobe, kuhinja, veža; v podstrešju kuhinja, soba, 2 shrambi, neizdelan prostor. Ugodna lega, sredi vasi, 20 minut od postaje Rakek. Informacije pri upravi lista pod št. 3741.
Puhasto perje
kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din — L. Brozovič, Zagreb, llica štev. 82. Kemička čistilnica perja.
Čolni
na Ljubljanici se že izpo sojajo. Dobi ga vsak proti mali odškodnini pri izlivu Gradaščice.
Pomožn- duhovnika
',ščc radi bolezni kaplana za daljšo dobo nadžupnik in dekan v Omišlju, Dalmacija. Pojasnila daje dekan Šime Vulič.
Potnika
«a prodajo čevljev sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3558
Čevljar, pomočnika
ki ima že nad 2 leti po-|-nočniške dobe in zna!
dobro delati zbita dela okrQŽ 16 kt starcgai p0_ •;n šivane čevlie po men, -Unjh starš(,Vi ki ima sprejmem tako;. Hrana in vesclje do trgovine z stanovanje pri raotstru. j mešanlm biagom, prcj. Plača po dogovoru. Delo' takoj Stanko Lenar_ stalno poleti in pozimi. | e;e Nova vas Rakeku.
Matija Novak, čevliarslu__
mojster — Špitalič pri |
Kamnoseškega
pomočnika >>' brusača
dobrega, sprejme takoj kamnoseško in kiparsko i podjetje Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ.
Mlinarski vajenec
ki ima veselje tudi na žagi, poštenih staršev, se sprejme takoj z vso oskrbo v hiši. Anton Činkole, posestnik in gostilničar, mlin in žaga, Male Poljane 3, p Škocjan pri Mokronogu.
Učenca
j za sedlarsko in tapetni-' ško obrt takoj sprejmem. | f Irana in stanovanje v I hiši. Korošec Franc, Bled.
Nameravate zidati?
Nudim nepristranska ekonomična pojasnila, skice, načrte, proračune in nadzorstva. - Ponudbe pod: »Inženier arhitekt« na upravo »Slovenca«.
Krepkega učenca
Kamniku.
Mesarski vajenec
se takoj sprejme. Alojzij Brecelnik, mesar, Ljubljana, Sp. Šiška 93.
Pekovski pomočnik
za. skupno delo se sprejme. Naslov v upravi Slovenca št, 3681.
Poštene dekle
se sprejme za hišna dela in zmožna domače kuhe. — Franja Ocvirk, mesarija, Poljanska c. 53.
Volonterko
za strojepisje in pisarniške posle sprejme ekspozitura - A vale , Kongresni trg l/III. Predstaviti se je ob 10 dopoldne.
Takojšnji zaslužek
in dobiček z domačo industrijo pletenja nogavic in pletenin na š-edskem krožnem pletilnem stroju »Are«. Pouk brezplačen. - Tehna, Ljubljana. Mestni trg 25 1.
Potnika - prodajalca
iščemo za razpečavanje posnemalnikov
Kompleks
gozda
ali večje posestvo z gozdom v lepi legi na Gorenjskem, se kupi. Ponudbe na S. Knafelc, Beograd — .Miloša Velikog 17 III.
Star baker
plačuje po najvišjih cenah Stupica Franc, želez-nina, Ljubljana, GoSp0- prispeli novi mode
Emajlirarja
za dvokolesa — sprejme »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Vezenje
nevestinih oprem, zaves, I pregrinjal, naicenejše in 1 najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje. ažuriranie, predtiskanje takoj
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev. Pravkar
svetska cesta 1.
Divjakov
jabolčnih in hruševih — kupim več tisoč. - Cenj. ponudbe na naslov: Jos. Mohorko, Zg. Polskava, p. Pragersko.
Malo blagajno
in več pultov kupi takoj: Glavna zaloga tobaka — Ljubljana, Rimska c. 22.
Vsakovrstno
Nova zidana hiša
s 3 sobami, vrtom in njivo se proda z gospodar-
s fiksnimi	skim poslopjem v mestu
dohodki in provizijo, -	Laškem 146. Proda last-
Ponudbe pod Separator	niča Jožefa Škodič, Last. 3730 na ogl. odd. SI. ško. Cena 65.000 Din.
Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši.
Lepa mesečna soba
s nosebnim vhodom in clektrič. razsvetljavo, se takoj odda. - Florijanska ulica 31, I. nadstr.
Stavbna parcela
I ca. 3000 m-, v Holzapflo-!vi ulici, sega do križišča Koritkove ulice. Solnčna lega; proda se po zmerni ceni. - Dopise pod »700» na oglasni oddel, »Slov.«
»Hl»8!f
po naivišiili cenah ČERNE, juvelir. Ljubljana. Wolfova ulica šl 3.
Prodamo
Šivalne stroje
pod najugodnejšimi pogoji (tudi na obroke) pro- j daja Avgust Pečnik, Sto- j žice, p Jezica pri Ljublj. ; ______i
Krasen čebelnjak j
z 10 obljudenimi in 10! praznimi Žnidaršič - panji prodam. Martin Nemanič, I Božakovo pri Metliki.
vzorci okvirjev. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25, nasproti magistrata
Mino
»HiViiil, mlinov »udi lmiccnrj,. ve]elr ,ovillu
"'" 111 '»lw«kiu izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Rosi jeva re?lw 24.
»Ines«
vsebuje snovi ki pospešujejo rast las odpravi prhljaj, mozolje, izpuščaie in lišaj v lasišču. En lonček stane 38 Din. Razpošilja po povzetju: Zastopstvo »Ines« . Ljubljana, Merosodna ul 1'1 — 24.
2388 Slih
to je 2388 izvanrednih prilik za dober nakup Varm nudi vprav pred veliko nočjo naš glavni pomladni katalog (128 strani). Zahtevajte ga po navadni dopisnici, in preieli ga boste takoj in brezplačno,
Oicisitier iObler. Zagreb
Največja trgovska in pošiljateljska tvrdtui v državi
fEMINSKI OVES
ccšhcga izvora
zanesljivo kaljiv, priporoča po ugodni Qfc 6 i
veletrgovina lita
A. Volk
Jg—rZ1 JUBbJANA, Resljeva 24
Soba se odda
solidnemu gospodu na Miklošičevi cesti. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3715.
Opremljena soba
se takoj odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi pod št. 3755.
Dvokolesa
težs od 7 kg r.aprei
najlažjega in najmodernejšega tipa naj- ■>pfŠj[§2Sg' boljših svetovnih tovarn. Otroški vo- ^ zički od naipriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorii poeumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižjj
cene. Prodaja na obroke Ceniki franko. ..TRIBUNA* i1'. B. i... tovarna dvokoles in o trnš kih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovska c. št, 4.
N0I0STI
ZA OBLEKE - PLAŠČE POVRŠNIKE - ITD. ITD
PRI
NOVAK*
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠTEV. 15
•33 1 iS 1 Sh.SJŠ ' £<q _
d n to « »o
sr i. c m n
X" rf-g "iitJO.S
« «U o
S
v! ,N _ tvi .
o o-^n«; i >
o -j UJ I n
S —Jč5
2 s-3? 3 3o S5
Leo Gerville-Reache:
22 I
co o
gZ I
zo
I oO)
IČ H^Ž
S . N _1 ■g^r c
1&5
.— 41	(J
>-) 00 ON l O. r\i M _
S Zeppelmom okrog sveta
Po visoki lestvi splezamo v zrakoplov, ki ga držijo mornarji 5—6 metrov nad zemljo.
Torej smo vendar zopet v svoji zračni lomačiji.
V jedilnici se vršijo nocoj lepe stvari. Povsod sama eleganca. Gospodje so zbrani okrog gospe Hay, ki je oblečena v še rahlejšo obleko kot naš zrakoplov, in ji dvorijo.
Saj je tudi čisto razumljivo: Če v Los Angelesu. nismo imeli toliko časa, da bi povžili svoj dc.-ert, smo ga imeli še toliko manj, da bi se športno napravili.
Charlestoni, ki jih sipa W. D. Leedsov gramofon, so prav na mestu.
Med tem pa, ko se mi v notranjosti gondole«-, kakor pravijo Nemci, klanjamo drug drugemu, pa oficirji in moštvo pri delu ne kaže nobena,ra zadovoljstva.
1'okazale so se resnične in velike težave. Grof Zeppelinc, ki sta ga dnevno solnce in vročina na eni stvnni. nočni hlad in vlaga na drugi dado) ■ zdelala, je prav malo razpoložen za vneboho !•: Samo za se kundo so ga mornarji izpustili in raje bi se zleknil po tleh, kakor pa odletel v višave.
Izredno je težek. Že so ga olajšali za dober del njegovih vodnih zalog, pa ni skoro nič boljše.
In vendar je potrebno, da so na mestu dvigne dovolj visoko, da se ogne neznatne rdeče črte, ki označuje na temnem nebesnem svodu največjo nevarnost.
Videli smo, kako je moral Kubisk s solzami v očeh metati čez krov sadje in različna jedila, ki jih smatra dr. Eckener za nepotrebna, ker je ravno prišel z banketa in ni več lačen ...
Tak naš položaj pa vendar ne sme več dalje trajati. Polnoč bije in odpotovati bi morali že pred dvema urama. Tudi mirnega dr. Eckenerja že mineva potrpežljivost.
Ali ga mogoče vznemirja in jezi hrupna množica in mu jemlje rešilno potrpljenje?
Njegovo povelje zadoni: V zrak!
Med znamenji s piščalkami izvrši moštvo predpisano delo, zgrabi balon kot nogometno žogo in ga sunkoma odpahne.
Presenečen in zmešan Grof Zeppelin res od-skoči nekaj metrov in že ga zgrabi potiskajoča sila njegovih motorjev.
Toda, navadno se je pri odpahu dvignil v eni ali dveh sekundah za kakih sto metrov, danes pa je ostal točno na višini, do katere so ga pahnili mornarji in leti tako rekoč ob zemlji.
S poročnikom Richardsonom sva slonela drug na drugem ob istem oknu. Nenadoma nama na ustnih. Nič več se ne ozirava v množice jemajo še vedno s strahovito navdušenim kričanjem, pač pa zapičiva pogled na železne stebre prepovedane meje.
S hitrostjo 10 km se nam približuje ta meja. v kateri že razločujemo žice, ki jih rdeče luči oblivajo s krvavo svetlobo.
Po močnih sunkih, ki vse pretresajo, zaznamo, četudi nismo v poveljniški kabini, za divje napore pilota, ki bi rad pravilno speljal letalo.
Moštvo je zmetale iz notranjščine vse, kar
prišlo pod roko.	,	j
Še nekaj metrov nas loči od nevarnega omrfežja, katerega moramc prepluti samo s silo motorjev.
Določevale/višine je dvignil zrakoplov do okrajne možnosti. /	,
Z Ricjrffrdsonom izgubiva ravnotežje, tesno stisnjena se,opreva na steno. Kakor da imava krč v Obrazu z blaznimi očmi čakava na usodni stik, na plamen, na strahoviti umetni ogenj, na katastrofo
Ko smo prepluli stepe in Ocean, naj torej neumno poginemo na elektroni žici.
Sedaj me grabi Ricliardson za roko in zavnska
Hurra!	.. , , . , ./,
Zeppelinov prednji del je preletel smrtno mejo
Toda kaj pa zadnji del, ki ga vlečemo s seboj in
;e ge 230 metrov daleč proč za nami h najopasnejšem
f0l°Kaj?pa ~e ge zacjn]i motor natakne? Koliko sekund že traja grozno pričakovanje? Lahen šum. Kr' milo je oplazilo en izmed žic in samo platno jf bile
poškodovano.
Ah, to je bila najbolj dramatična mmufa vse
ama zamre smeh vožnje. Richardson gleda mene, jaz pa njega, nožice, ki nas ob-	To pa ni bila šala, kaj! Prebivalci Los Aitgeles?
- - - - ■ in H0HyWooda so še vedno spodaj. Ni veliko manjkalo, pa bi bili priče veličastnega bengaličnega ognja.
Hudirja! Jutri naj Zeppelin pleše in divja kolikor hoče, sedaj ne poznam več strahu.
Chicago, Detroit, Cleveland, Ne\v-York nam lahko pripravijo v svojem navdušenju še tako lepe sjavno-sti, pri odletu od Los Angelesa sem doživel ipnuto najčistejšega veselja: Opojno zavest rešenega življenja. _	J_
Za Juk<'slovanske tiskarne v Liuhljum Karel <*<;£.
IzUaiuleU Iran lUkuvec.
Uredniki Franc Krenilar.