h ^dini slovenski dnevnik v j /II A jm j .A II/ \ I ^ A I The only StoyemadaSp^ j Zjedinjenih državah ■ B . /i I /1 fC ■ ■ I ■ /1 1 in the UnitaTStatiSL jO j Drnaja vsak dan Izvzemfc I ^ ^ JL ^ V/ JL^Xa Q ^»o«1 cvoy* day esgfi | icdelj in praznikov * I Sundays and HoSdaj^ j ^ ^ - n ___________________List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ | TELETOM PISARNE: 46S7 OOETLAXDT. Entertd u Second-Glass Matter. September SI, 1903, al tli« Fort Office aft Inr Točk, M. T„ ni«r tke Act ef Con«rees «f Mn| S, U7«. KBJFOK FISAJUn: 4CS7 OOITLAKM« 1 NO. 144. — ŠTEV. 144. NEW YORK, TUESDAY, JUNE 21, 1910. — TOREK, 21. ROŽNIKA, 1910. Y9LTOU AVLLL — LXTVTC STIH. ! J Washingtonske novosti. Parlamentarne preiskave, i Kongres, kieri završuje sedaj svoje letošnje zasedanje se je odlikoval pred vsem vsled mnosih preiskav, ktere so bile deloma zelo drage. —o— VSPEHI PREISKAV SO ZELO DVOMLJIVI. Se li bode potom preiskav doseglo, se še ne ve in najbrže bode preisko- i valni predmeti ostali nespremenjeni. — -o- Washington. I>. ( .. 20. junija. Zasedanje k«»ngresa, ktero se bode še ta teden zaključilo, se je tekom vs«*h ines«' ev odlikovalo zlasti po 'Ivt*h znamenitostih; Predv>i u je bilo za-j sedanje izredno dolgočasno in ta dolgočasm-st je K- t ti pa tam n-mrkuila veselo-di, ktero so napravili . t a ko/, vanj zbo:ni"ni republican-ki in-- urgi nt i. ko -o -«■ uprli vladanju zbor- ^ ničnega pre.-t 1 ika Joe Oannona. Drtgc zanimiv« -ti k«'ngresa -o pa bila * »iranska jrei-kov.-r. ja rr../iilt prt 1- ; metov in r::' r'i «1 < ikov v repr'diki. Toliko pre:-kovanj, k:. -:or pri letošnjem ko:■ jt«-u v re publiki že «1«>1^«> ni-mo imeli, tak«», da zan oremo brez.; vsake -k: hi prav lahko trdili, da ta- i ko radovednega kongresa. kakor je i bil sedan ji. -,»l«-1! -e nismo imeli. Ta radove>iuo-t je n;:-ta!a vsled tega. ki r i so hoteli v ko _!r-.t !'.■ I"la!i ra-:m* ko- i listne zakone. « k ter: h pa «losedaj Še : tli-e-ar no Vi to. .> Najzanin :vejša prei-kava je na-!a- ] la bmšdvomno vsled Ballingcr-Pki- j« ifiotove afere. «» kteri se je dan za thie 1 vo:r pisalo jhj vsem časopisju republi- i ke. To zadevo -e je tako preiskovalo. «!a s,, n:'bra'i samo izpove;!) i raznih pri" toliko. d:i so iz teb listin | ktere v-e -o tiskane napravili šest velikanskih vreanih knjig. Ker je bi- , !a ta prei-kavi tako natančna, da se | je «» iij<-j i.cpi-alo tolik knjig. bi človek mi-lil. la bo.le dež: I: izredno korist tja, vendar pa kaj taecga dosedaj še vedno ni-iro « »azili. Poročilo o tej pmi-kavi -e vedno ni izdelano in predloženo kongresu, tako. da najbrže ne bode izd« la:m pred za*klju ko>m sedanj« /a za—.'danja kongresa. Kakesra dobrega zakona i*» lej preiskavi nika- i i .li kor ni prič; kovati. \an * n v>l* te pre: -kav« gof«ivo ni bil «lnr_ri. nego. da se svetu in i:i-i javno-ii dokaže, da j«« na- tajni-k notranjih za.lev. Mr. Bal linger tako pošten človek, da mora veljati našj.n državljanom za nekak vzor. |mi kter«m naj -e v-i j»oIitiki. kakor t it i i Iju.lje. ki -«« pri vladi-1 nem koritu ravnajo. Ako -e }>ri na-kak ura J tako izvrstno voli, kakor urad za not rati je zadeve, potem je na.ii'ndj-e, «'a ostane vse pri starem in «la sj mli e ne želi kakih sprememb v kabinetu predalnika. Mnogo je imel '. »»tigre* opraviti tudi z javi.ii i zemljišči v Ala-ki. o žiro- ; tria z takozvauii'ii koristi Morgan-<5-tr.rgen herrnove kapitalistične -kuj»i-ii je v im«'iio\ ajiem territorijn. To zadevo j«< jirei^koval jHwdieu senat<»v odsek. Tmii ta prečkava, pri kteri -e je šlo za varan je vlade za njena zemlji1'a \ in^-novanem teritoriju, še viJlu«» ni kfin-'ana in o tem tHxlemo najbrže prihodnjo /imo kaj več izvedeli, oziroma tedaj, ko se zvezini kon-irre- z.op-t s«ii«U> k re«lnemu za-edanju. Nadalje je jHiselnm senatov odsek preiskoval sedanjo drajrinjo živil. Pri tem preiskovanju .-o zaslišali tuli primero t a veliko število jnič. ktere so ]>riš!e v Washington iz vseh krajev dežele. Kak je bil izid te preiskave* j za -eilaj javnost še vedno ne ve. kajti imenovani o 1-ek o tem -e vedno ni ničesar poročal. V ostalem se pa tukaj-irovori, da -e je draginja le vsled te^a preiskovala, »la se tako našemu prebi- I valstvu dokaže, da novi earinsžki tarif ni kriv, ri nas vse tako i dra^o. Namen te preiskave toraj ni bilo kaj družeča, nejro ofleijelnim ]>o-tom svetu dokazati, da je sedaaiji ta- j rif nad v.-e koristen in da bi brez nje- ! Lra skoraj ne zamo-rli izhajati. To1 preiskavo so izposlovali lastni'ki tovarn in dni_ri |>odjetniki, kteri jedini imajo ol novega tarifa velikanske ko-ri-ti. V ostalem je treba tudi ]>omi-sliti, da ne bode doljro, ko se liotle pričela kampanja za jesenske volitve in doledaj ie treba prirediti vse po- Žrtve rudarstva v Zjed. državah. V letu 1909 v rudnikih in premogovih rovih Zjcdinjenih držav ni bilo ubito toliko delavcev, kakor v prej- ! šnjem letu. KLJUB TEMU JE PA BILO ŠTEVILO ŽRTEV VELIKO. * —o— V imenovanem letu se jc v naših rovih pridobilo 450,000,000 ton pre- j I moga. -o- Washington. junija. Statistik i ireoh»-i'*ne^a oddelka zvezine vlade. Kdwanl W. Parker, naznanja. '1. ! Nazadovanje nesreč je tem z. večjim j v<-t-!um pozdraviti, ker so v novejši; -raii-iiki vpoštete 'tuli države Ore-' iron. T xa-. (Jeor^ia in Virjriiiia. kte-j re v prejšnjih letih niso bile nikdar I vjioštete. t« li državah je bilo lani le ."ii rudarjev in premogarjev pri delu ubitih. Iz ]K»ročila imenovanega zv»zinega uraila je nadalje razvidno, da se je lekoiii lanskega leta pridobilo v pre-ir.oLioxiii rovih 4-"»0.tl(K).0tKI ton premo-' -a {»loti 41t»,(.K)0.IMM) tonam v prej- 1 ^njem lelu. Xa vsakih 1S<»..">(>7 ton (»ridobljea ira premojra liri'le ])«» je- ■ ileu ub:i prem«'«rar. A' letu 1907 je ' l>i!l( pri delu ,"J12"j premojrarjev ubi-tib.. — Končno je iz imenovanega jx>roeila tudi razvidno, da je bilo leta 11M»9 |n i delu 7!>7!> premojrarj v j>o.škodo-vanih in ranjenih, oziroma. «la je to število žrtev za ll20() večje, kakor je l>ilo v prejšnjem letu. -o- ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV SI ODGOVORNO NE UPRAVNI *!TVO NE UKEDNlSTVO. Irehne ofieijelne in za]irisežene doka- ; ice. i/, k:c-lili bode ra/.vi«Int), kteri -o svoječasno kaj ]dačali za irla-sikve. ki -o bili v njihovo prid oddani in vsled leira -e bole z tozadevno preiskavo še nekaj časa čakalo, da se o stvari natančno premisli in da se iz-dela tak načrt, po kterern se bode -lA -sr tako preiskovala. . <\. 21 junija. Včeraj pop dudne mb 1 :40 je predsednik Tafr podpisal novi zakon, kteri dolo- j •a. da se teritorija New Mexico in Arizona sprejmeta v zvezo naših dr-ž::v. oiziroma. «la postaneta oba teri-toiija državi. Temu slavnostnemu či- | mi so prisostovali razun predsednika i Tafta, tudi generalni poštar Hitchcock. senator Beveridge. predsednik senatovega oilseka za teritorije; za-sfopnik Hamilton, predsednik zbor-; tli.'nega o 1-eka za teritorije: delegat, Cameron iz Arizone: delegat Andrews [ v/. New Mexico; J. T. Williams, urednik lista .'Tu son Citizen" in Več | druzih za-topnikov i heh teritorijev. Predsednik -e je poslužil jiri .podpisu , zakona dveu peres; besede "appro--ved, Wm. II." je zapisal z prvim zlatim pereso r. ktero je bilo izdelano po ; naročilu ge.ieralnegji poštarja Ilitch-focka. Svoje ime "Taft " je'pa na,pisal predsednik z velikim peresom, ki je bilo izdelano iz peresa iz peroti orla. To pero je pi*edse«lniku podaril] delegat Andrews. IL sede J une 20. ID10'? zapisal je predsednik zopet z zlatim-peresom. Pero i/, orlovega pe-«esa s,, jjotcni poklali v veliki usnjati škili! 1 ji v 15elo hišo. Potem, ko je predsednik novi zakon po lpisal. je če-j stital navzočim državljanom omenje-j u:'.: bivših teritorijev. Pivnik, s klerim so predsediiikov jxidpis posušili, ie predsednikov tajnik Norton podaril delegatu Cajnero-iiu v s.;»omili. Cameron je pred pet-naj.-tia.i leti rešil No rt on u življenje in sicer ko je bil Norton lieko n<»č -ain v (iran I Canyonu. Tedaj je tako i neanogel, da ni zamogel ne naprej ne nazaj, ko ga je opazil nek rudar, ki je potekel k Cameronu. kamor so Norto-na prenesli. Tam je ostal toliko ča-sa. da je potiy\al z parniikom ribiške komisije, Albatrosom. Mogoče obiŠČe tuli Aleute. / Povodenj ob reki Potomac. Washington, 20. junija. Vsled neprestanega deževja je reka Potomac zajedno s svojimi pritoki izredno na- rasla. tak«>. «la so ob njej nastal".* v nižinah povodnji, kakoršnjih že dolgo ni bilo. Največjo škodo je napravila votla zlasti na strani Districta Columbia in sicer v neposredni bližini mesta Washington. Nedaleč od središča tukajšnjega mesta je voda osem č"vi jev nad takozvano nevarno točko in tam je preplavila veliko vladino zemljišče. Mnogo manjih ladij se je odtrgalo od svojih sider in večina jih je poškodovana. Take povodnji tukaj že ni bilo od leta 1889. Nezgoda na morju. Halifax. N. S., 20. junija. Ko se je včeraj dopoludne odstranila megla, ki je pokrivala vse obrežje, je možtvo tukajšnje rešilne postaje opazilo, da ;je po noči ob južnem obrežju Sable Islanda norveški parnik Heimdal, ki je bil na poti iz Anglije v New Brunswick, obtičal na peščeninah. Nezgoda je nastala na ravno onem prostoru. na kterem je pred šestimi leti ponesrečil parnik Skidby. Mornarji so j še ostali na parniku in od tu so poslali že pomožne parnike, s kterimi bodo skušali imenovani parnik splo-viti To sq jim bode najbrže posrečilo. kajti morje je s?daj mirno. Blagoslovi tarifa. V prid trgovini. Izvozna in uvozna trgovina se je vsled novega tarifa izdatno povišala in tudi obrt je dokaj napredovala. IZREDEN NAPREDEK UVOZA TOVARNIŠKEGA MATERIJ ALA Posebno nradno poročilo vladinega statističnega urada v Washingtonu. -o- Washington. 20. junija. Od 1. avgusta 1909 do 30. aprila 1910 se je pod novim tarifom uvozna trgovina Zjed i njen i h držav izredno povečala in j? Jako napredovala, kakor še nikdar ne popreje. Najbolj je pa napredoval uvoz takozvanega tovarniškega materijala. Napredek pa ni bilježiti le, ako so letošnje številke primerjajo z onimi prejšnjega leta. kajti tu«li povprečne številke o uvozni trgovini minolih desetih letih so manjše, kakor on-.* sedanjega časa. Odkar je novi tarif pravomočen, oziroma tekom zadnjih desetih mese-i cev, se je uvozilo v Zje»linjene drža-1 ve iz inozemstva povprečno vsaki mesec za 05 milijonov dolarjev blaga, dočim je prejšnji uvoz v prejšnjih desetletjih znašal povprečno le nekaj: nad trideset milijonov dolar j* v. -o- j Boj z nožmi. I Cat skill N. V., 20. junija. Pri 01-i sen A mer icau Portland Cement Co. ; vslužbeni delavci so se danes sprli in posledica temu je bila. «la se je med j njimi vnel pretep, v kterem so ne-kteri rabili tudi nože po evropskem ; načinu. Jeden delavec j obležal na mestu mrtev in šest jih je nevarno' ranjenih. Slednje so odpeljali v bol- ■ ni«-o v Kingston. Prepir je nastal v mkem boardinghouse, kjer se je nekaj časa tudi streljalo iz revolverjev, j Nekteri delavci so hoteli napraviti konec* boju, toda vrata so bila zaprta in tako ni nihče zamogel v hišo. dokler niso vrata razbili. Prišli so pa , prepozno, kajti jeden delavec je že le-I žal na tleh mrtev v svoji krvi, do-' čim je bilo ostalih šest ranjenih. Tudi štirje drugi delavci so zadobili rane, ; ki pa niso tako nevarne, da bi jih bilo treba poslati v bolnico. O štrajku premogarjev. * Indianapolis, In d., 21. junija. Predsednik premogarske organizacije Tli. L. Lewis, je o Ipotoval v Kansas City, kjer se bo«le vršilo zborovanje in posvetovanje premogarjev in lastnikov premogovih rovov Lz jugozapadnih o-krajev v svrho poravnanja tamošnjih premogarskih štrajkov. V onih okrajih štrajka 30.000 premogarjev in Ie •jOOO jih dela na podlagi pogodb, ktere je unija sklenila z delodajalci. Vsi •znaki kažejo na to, da bode štrajk kmalo končan. V Washingtonu se bode vršila tekom tega tedna posvetovanja o Iborov Western Federation of Miners ter United Mine Workers zajedno z izvr-šcvakim o;lbor«»:n organixa<-ije Američan Federatin of Labor, da se tako ustanovi ožja zveza uied imenovanimi organ izacijami. Našli žensko truplo. V Govanus Canalu v New Yorku so včeraj zjutraj našli truplo neke nepoznane ženske. Truplo je plavalo na vodinem površju in sicer v bližini Hamilton Ave. Nepoznanko so prepeljali v mrtvašnico, toda dosedaj S3 t še ni nihče javil, ki bi pogrešal kako {žensko. Cena vožnja. j Parnik od Ana tro-Americana proge <£ OCEANIA" odpluje dne 29. junija. ^ARjGENTBNA" o lpluje dne 6. julija. ' iz New Yorka v Trst in Reko. S tem i parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. j Vožnja stane is New Torka do: Trste ali Reke...... 85.00. Do Ljubljane ......$35.60. Do Zagreba .......$36.90. j Vožnje listke je dobiti pri Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., Ne« York. % Organizovani tatovi v našem mestu. iNewyorska policija je prišla na sled i organizovani tolpi tatov, kteri so kradli voznikom raz vozove blago. Plen te tolpe je bil velikanski. —o Poseben uradnik organizacije new-vorških lastnikov vozov in ekspres-nib družb naznanja, da obstoji v našem mestu dobro organizovaua dru-j žba tatov, kterili Špecijaliteta je ta. da kradejo voznikom razno blago raz -vozov in sicer med razvažanjem iz tr-■govin na parnike in na železnice. Or-ganizovanib tatov je kakih deset in tem se je posrečilo tekom časa po-1 krasti za najmanj $9.">,000 blaga. Sa-|mo tekom zadnjih treh mescev so ti ! tatovi pokradli na imenovan način za nekaj nad f90.000 blaga in samo v mi-nolem tednu so si prilastili za $13.000 ! vrednosti. Dosedaj se j? po-id"ilo !prijeti tri tatove, kteri so koncem mi-nolega tedna ukradli voz. konja in vse blago, kar ga je bilo na vozu in ktero je bilo vredno $1.")00. Sodišče je tri prijete tatove stavilo vsakega pod .$1500 jamčevine. Blago so jim od-izeli in tudi konj ter voz sta se našla. Največ blaga so {»okradli tatovi raz vozov za prevažanje oblek in suk-nega blaga v srednjem mestu, oziroma v onem okraju, kjer so velike tovarne za izdelovanje oblek. Tatovi so naravno čifuti, kajti večjih tatov v na-š; m mestu sploh ni. kakor so potomci starega Mojzesa, dasiravno je slednji izdelal tudi paragrafe proti tatvini. -o- I Ureditev izseljevanja iz Italije. Kicr. 21. junija. Pri včerajšnji seji poslanske suborniee se je italijanski minister inostranih del. Guiliano. ba-vil s zakonom za ureditev izseljevanja iz Italije v inozemstvo. Pri tem je povlavjal, da je taka ureditev nujno potrebna. Cilasom tlolo'be novega to-zadevnega zakonskega predloga, mora vlada izseljence vsestranski varovati ter jim tudi v deželi, v ktero so namenjeni. v slučaju jH>trebe najti delo in zaslužek. V domačih litkali mora vlada skrbeti za strogo kontrolo in nadzorovanje izseljencev. Pred vsem pa mora via la skrbeti za to. da se ne : pošiljajo dekleta v inozemstvo v svr-■ ho nemorale. 1 Veliko izseljevanje v Severno Ame-riko vlada ne more jxwnanjsati in ; vsled tega je sklenila ]»o svojih močeh iskibeti za poboljšan je položaja itali-1 janskih naseljencev v Zjcdinjenih državah. Vsled tega Inwle pred vsem skrbela za ,to, da se poviša število italijanskih konzulatov, kteri morajo pred vsem skrbeti za delavske koristi. — Kelaj bode imela Avstrija take konzulate? Kolonij alna vojna ▼ Afriki. Lornezo Marquez, portugalska Afrika, 21. junija. Domačini v notranjih krajili dežele Mozambique se upirajo portugalskim četaim, ktere hočejo zasesti njiho«ve dežele. Dne 15. junija je prišlo pri Calego do krvave bitke mož proti možu in šele potem, ko je padlo najmanj 109 domačinov, so zamogli Portugalci imenovane veliko vas zasesti. Boji se nadaljujejo. Transferirana soproga. Syracuse, N. Y., 21. junija. V uradu tuka.jčmjega county-clerka so včeraj izdelali listino, s ktero se potrjuje, da je Frederick H. Jose odsitopil svojo ženo Hariy W. Rogersu in sieer proti odškodnini v znesku $1. V pogodbi so navedene tudi določbe glede poravnave nekterih dolgov. Joss je oženjen z transferirano ženo devetnajst let. Rogers je pri njemu stanoval in je bil toraj nekak "starboar-der'\ — Brazilski predsednik pride na obisk. Washington, D. C., 21. junija. Novoizvoljeni brazilski predsednik. Hermes de Foncesa, namerava priti v Zjedinjene države na obisk in se bode v naši republiki mudil najmanj mesec dni. Fonseca bode inaugurirau predsednikom v novembru. Sedaj se mudi v Evropi, kamor je potoval vsled povabila nemškega cesarja, da prisostvuje vajam nemškega vojaštva. "V Zjedinjene države odpotuje dne 30 julija in sicer z parnikom Mauretanm • itfi. . . . ' . ? j Preveč tobaka. Sežiganje pridelka. ; V republiki Honduras je prišlo do I revolucionarnega protivladinega | gibanja med pridelovalci tobaka. j ZA PREPREČITEV USTANOVIT-j VE TOBAČNEGA MONOPOLA. I Lastniki tobačnih nasadov so pričeli sežigati tobak, da tako onemogočijo ustanovitev imenovanega trusta. •-o- j New Orleans, La., 20. junija. Semkaj se poroča iz Sau Pedro v republiki Honduras, kjer se bavi prebiva 1-Istvo izključno le s pridelovanjem tobaka, da je prišlo med lastniki nasa-jdov do revolucijonarnega gibanja, ki je naperjeno direktno proti sedanji vladi. Hondurauski kongres se je namreč te dni bavil z zakonskim predlogom, čegar namen je bil, da se :nekemu zasebnemu podjetniku poveri monopol vse tobačne obrti v republiki. Tozadevni predlog je bil sprejet in .ko so potem prebivalci v San Pedro, I zlasti pa lastniki nasadov o tem iz-J vedeli in ko se je končno tudi sporo-jčilo. da je oni. podjetnik vse -voje 'pravice odstopil tru-tu za tobak iz iZjedinjenih držav, ali znani American J Tobacco Co.. se je pričelo med lastniki nasadov splošno agitiranje proti ! vladi. Na ulicah v San Pedro, kakor i tudi v vseh drugih mestih so pričeli i ljudje s požiganjem celih zavojev najboljšega tobaka. Kasneje je pa pri-j šlo poročilo, da je kongres toza«!evni i predlog odklonil. V ostalem pa Iast-aiiki nasadov tudi o kakem državnem monopolu tobaka Mečejo ničesar ve-!deti. -o- Nezgode na železnicah. New Orleans, La.. 20. junija. Nek »tovorni vlak New Orleans Terminal železnice je pri Metairie Crossing na imt-ji mesta skočil raz tir in pri tem ista bila sprevodnik in nek zavirač na imesiu ubita. Kako je nesreča nasta-:la, ni znano. j Serauton, Petin.. 20. junija. Bllzo !tukajšnjega mesia je nek ekspresni vlak povozil čifuta Samuel Berneja iz Bayonne, N. J. Mladenič je zadobil tako nevarne poškodbe, da je kmalo nato umrl. Berne je zajedno z nekim drugim čifutom trempal v San Fran-jieisco, da (prisostvuje tamkaj roko-i borbi med JetTriesom in Johnsonom. | Oba sta imela le $40 premoženja in s j tem denarjem sta se podala na dolgo -pot. Prvi naravuo ni prišel daleč-kajti^^aj ga je dohitela smrt. Rodbinska žaloigra dalmatinskega Hrvata. i V San Jose, Cal., je 29 let stari jlvan Petranovič streljal na svojo 19 let staro ženo, ktero je tudi z nožem nevarno ranil, nakar si je prerezal vrat. Oba bodeta umrla. Petranovič |se je z svojo ženo poročil v Dalmaciji :in sicer ga je tamkaj pri poroki zastopal nek njegov prijatelj. Njegovi /ženi pa ni ugajalo v Ameriki in vsled .tega je Petranoviča neprestano pro-;sila, naj jo pošlje nazaj u Dalmacijo. : Vsled tega sta se prepirala in tako je j prišlo do žaloigre. I Morilec Alme Kellner v Tezasu. Louisville, Ky.. 21. junija. Velika porota tukajšnjega mesta je vložila proti Nemcu Jos. Wendlingu obtožbo z ktero se ga obdolži, da je umoril Almo Kellner. hčerko tukajšnjega pivovarja, ktero so našli umorjeno in razkosano v kle:r: za« t njih «Ir-'.avnoz^K>r-kih volitev. lI«-.;.-rvurvja !-o 4* izvoi ;i-ui" po^Ianei navdušeno pozdravili, nakar • v dal.i^en. govoril povdarjal. da je turški ••narod" ]>ri zad.ijih držav.::! \..Htvah v dovoijni meri dokazal. !a seje naveličal neprestane ob-tn:keije i:i da bode vztrajal -e v nadalje pri .hmliz-i . ! Grof Tisza. kteri sC • v.Ieležil za«l-!ijc_'a voiiliie^a bo a zajc«i:io z Khti-1 euom. je izjavil, da Iv .leuu v-n stranka v |»-|H»ltii meri zaupa, kajti Kliuen • je baje dokazal veliko srčnost, ko jo 'prevzel vla.iino stvar v tako težavnih okoliščinah, kakor -«» bile pre I volitvami na Ojr-ki :n. Pn-d stavbene oblasti izjavili, da je tako stara, da v njej ljudje ne morejo več bivati, se ji- ponoči p.«ii-la. Stanov-niki. ki >«» bili večinoma že v j>«»st«-Ijah. se niso zamogli v« rešiti in tako 'so razvaline trideset ljn«li pokopale. Dosedaj -o prinesli iz]*Ml razvalin <1- -set mrtvecev in tudi «r~taii so tako ne-.: varilo p«»škn!ovani. «Ia ne bo«Io v«--; j ok reva 1 i. Truplo v kovčtiku. V veži hiše št. ."»1 Ooerck St. v New j Yorku so našli velik kovček, o ktereru ni nihče velel, č etra v da je. Hišnik imenovane hiš-- j«* le toliko vedel, da sta kovček pripeljala dva moža. V-ded tega so ]Mitem kovček na ]>olicijski ( posta ji odprli in v njem st> našli trup lo umorjenega zlatarja Moses Saeh-!sa. Ke«lo je morilec t»'ga nesrečnika in kje se je izvrši! umor, se dosedaj še ne ve. vemlar pa zatrjuje policija da se jej bode tekom jeduega dnevsi posrečilo dobiti morilce. i | ' Ženo in otroka umoril. i Lancaster. Pa.. 21. junija. Tukaj , -o zaprli dijaka J. *'. Grieeja vi [ Sharjisburga. M«l.. ker je ««suinljen. tla 1 je umoril svojo ženo in otroka. Mi-.'nolj četrtek ~e je s ženo in svojia 1 otrokom odpeljal in «>«1 »mesja «'asa I 'i nibče več videl njegove žene in otrl " Tia. Griče trdi, la je njegova žena pri-šii iz vseh krajev sveta v Ameriko, da prisostvujejo velikanskim slavno-stim. Obe mesti se skušata prekositi s skrajno velikimi svotami, kt;>re v medsebojni konkurenci neprestano naraščajo: pet. šest, sedem milijonov dolarjev skuša vsako mesto nabrati za to svrho — in ako pridene jed no j mesto pol milijona dolarjev, pridene drugo potem takoj nadaljni milijon. Ves ta denar se bode potem, ko pridejo tujci, naravno dobil nazaj in poleg tega tudi obresti in obrestne obresti. — Mrzlica za svetovno razstavo se pa ni pojavila le na jugu in zapadu, temveč tudi pri nas na iztoku. Tudi New York, oziroma posebna skupinja New-jon-anov hi rada imela svetovno razstavo in sicer leta 1913 — v spomin na prve naselnike na otoku Manhat-tanu. na kterem sedaj stoji glavni del našega m.-sta. NewyorSka svetovna razstava je potrebna pred vsem za one ljudi, kteri špekulirajo z zemljišči in za lastnike hotelov. Kje naj se t or a j priredi svetovna razstava f Morda pride na vse zadnje že do vojne med Louisiano in Cali- j fornijo — in ali ne bode svetovna razstava leta 1913 uironubila ono. kte-ro nameravajo prirediti leta 1915.? V ostalem se seveda lahko propasti vsa-j Jcemu svoje in sicer na ta način, da se priredi jo kar tri svetovne razsta-' ve Hkrati: jedno leta 1913 v New Torku, dr&go 1914 v New Orloansu j ii/- tretjo leta 1915 v potresnem me-sto Kan Frant-rscir. Toda bi II zamo-glo naše prebivalstvo prenesti trojno izkoriščanje f Vsled tega bi bilo vsekako boljše, 1 ako bi se v vsakem imenovanih mest k priredila po jed na lokalna razstava. K New York ima že svojo razstavo, ozi-^ronia ta razstava je New York. In HXcw Orleans ter San Francisco naj »napravita ravno take razstave... "Anti-socijalisti." Poročali smo, da je gotovo število duhovnov najrazličnejših veroizposti ustanovilo takozvano "antisocijali-stieno ligo'*: "v svrho vzdrževanja lojalnosti prebivalstva napram napravam, potom kterih je postala A-merika dežela svobode, napredka in spoštovanja zakonov.... in v svrho vzdržan ju ameriškega ideala domovja, svetosti rodbine, ljubezni do domovine in večnih resnic raznih ver, kte-re tvorijo podlago naše civilizacije." Program je toraj krasen, kajti vse j to se čita nekako tako, kakor v prvem ! verzu 13. ričeti pri koreninah socijalizma. i jOiii morajo izkopati tla. iz kterih dobiva socijalizem svojo hrano; oni morajo odpraviti vse krivice, klere dela ■ današnja družba ljudskim masam; j J odstraniti morajo vsa nasilja in sa- ( [ movoljo bogatinov in podjetnikov na- jpram delavcem, kajti jedino le pod-j "ujetništvo je s svojim vsestranskim iz-1 ) koriščaujetn ljudskih mas zakrivilo ' bedo, v kteri morajo živeti one mase, j iz kterih se ustvarja socijalizem in i ) nezadovoljstvo. j Pravilno je, da se zamore pričetii ,iz bojem proti "socijalizmu" — toda - le z dejanji: z bojem proti onim ele-j mentom, kteri socijalizem ustvarja-j jo — ne pa s irazmi in molitvami... j i DOPISI. s Midway, Kans. Cenjeni gospod urednik:— Tukaj v naši naselbini imamo že r od aprila naprej slabe čase in to zato, • ker ves čas šlrajkanio in delo počiva. Male družbe so priznale unijo, a vse » velike se pa branijo in zato delo mi-' ruje. Kojaki, bodimo složni in vztra-jajmo; naj se vendar ne najde nobenega, da bi šel za skaba, ker skabje » bi bili naša največja škoda. Da bo-demo končno zmagali, je gotovo in j • needinost družb nam to spričuje; ako so se male družbe podale, se bodo tu-I di velike. Rojakom ne svetujem sem' hoditi dela iskati, dokler štrajk ne, bode popolnoma končan. (Srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki. A. M./ poročevalec. ■ Bowen, Colo. ; Dragi gospod urednik:— Odstopite tudi meni malo prostora j v nam priljubljenem listu. Dne 12. i t m. po noči med 2. in 3. uro so pi-. jauci 42krat ustrelili v hišo rojaka Fran Ravnikarja; v sobo kjer zakon-. ska spita, je udarilo 9 strelov. Ivo je i bilo zunaj veliko vpitje, sta na srečo vstala pet minut preje, pred no se je j pričelo streljanje in tako sta se re-; šila gotove smrti. Nemila osoda pa i je doletela rojaka Antona Zogana, ko jijc sel ven pogledati, in zadela ga je e kroglja, da se je mrtev zgrudil. Pokojnik je rodom iz Spodnjega Stajer-. skega, star jejbij. 32 let, samec, ter ni . bil pri nobenem društvu. V stari do-. movini zapušča mater, brata in dve sestri. Dobri rojaki sQ nabirali do-t brovoljue doneske, da smo pokojnika po katoliških obredih pokopali dne v 14. t. m. ob 10. uri dopoludne v Tri-nidad, Colo. Ubit je bil tudi jeden Mehikanec, štirje so bili pa ranjeni, j Tako sc godi v Colorado! Med razgrajači so bili najvišje vslužbenei j premogarske družbe. ( Srčni pozdrav rojakom in rojakinjam. Ž. Sp., naročnica. / a | Pogled v vesoljstvo. > i. " i Koliko ljudi gre brezbrižno mimo največjega čudesa, neskončnosti ve-"jsoljstva, ki nam je 'nebo razodeva 1 j vsako noč! Koliko ljudi gleda topo " tja gori v čarobni nebeški obok, ali 1 I se k večjemu ob pogledu at zvezdno 1 nebo udaja lenemu romantičnemu sa-njarenju! In vendar: ako Človek le količkaj zna citati v ono nam vedno ' odprto knjigo, kaka srce in dušo povzdigujoča zavest ga navdaja! Kaj > smo mi črvički na tem neznatnem t trabantu solnca, ki je le zvezda, ka- • kor vse druge na nebu?! Kako smeš- • ne in malenkostne se nam zdijo proti 1 veličanstvu vesoljstva naše vsakdanje i skrbi, naše tuge. naše življenje!! V trenotkih malodušnega obupavanja naj človek z razumevanjem išče tolažbe v odprti knjigi vesoljstva in tolažbo najde, mora jo najti. Mimo naše zemlje je švigal nebesni potepuh — Ilalleyev komet — in » izredna prikazen je naenkrat vzbu-i dila zanimanje tudi za vse druge ne- - besne prikaznibesne prikazni. Kdor i je pred petimi tedni zjutraj obeudo- - val zvezdo-repatico, opazil je v nje- - ni bližini veliko zvezdo, žarečo kakor i električna obločnica na nebu. Ktera > je ta krasna zvezda? culo se je pov-, sod in daljnogledi improviziranih a- - stronomov, ki so gledali komet, so se - obračali tudi k divnemu nebesnemu ' telesu. Koliko ljudi je tako pred pe-' jtimi tetini prvič občudovalo planet i j Venero f Ravnotako se vzbuja zani- - klanje za najsvetlejše konstelacije. i Prvič še le je marsikomu prišlo vpra- - sanje na usta: Kaj je vendar ta ko-.; met, kaj so planeti, kaj so zvezde, ka-i ko razmerje je med temi nebesnimi - telesi? Kaj je naša zemlja, od kje, kod, kam plovemo? ^ * Naj bodo te naše črtice poljuden r odgovor na taka vprašanja. V-rzifno i površen pogled t vesoljsko! Pritrjene na j lebesnem oboku zdijo f se uiiwPifwHw^Kagje eloveško oko v¥glo svoj pogled na zvezdno nebo, se ni nie;*sar znatnega spremenilo v njegovi obliki. Skupine zvezd, ki so jih ljudje pred tisoči leti združili v i konstelacije — sozvezdja — in jim dali lepa mitologična imena. imajo danes isto obliko. "K a kor danes vi- , dimo "Veliki voz", najbolj znano jkonstelacijo, tako so ga videli tudi stari Egipčani. Zato smo zvezde imenovali fiksne zvezde, nepremičnice, da jih razlikujemo od drugih nebesnih ! teles, ki spreminjajo dan na dan svojo lego v firmamentu. Ti zadnji so planeti. Toda tudi pri nepremičnieah, ali i kratko rečeno: zvezdah, ki niso drugega, nego ravno taka solnca, kakor ,je naše, je njih mir le dozdeven. Le i njihova velikanska daljava provzro-čuje, da se nam dozdevajo nepremie-|iie dočiin so planeti — sinovi našega solnca — primeroma nam jako blizo. Napravimo si približen pojem o daljavah v vesoljstvu! Pas okolo pla-jiieta, na kterem mi prebivamo, Zemlje, meri 40.000 kilometrov; moderni brzovlak bi toraj ob neprestani vožnji prevozil pot okolo zemlje ob ekvatorju v 20 dneh. Ali kaj je zemlja, to prebivališče približno 1500 milijonov ljudi, nasproti solncu, v kterega orjaškem telesu bi našlo mesta več nego 1*4 milijonov zemel„ cih kro-gelj! In s takimi solnci — zvezde na nebu — je vesoljstvo napolnjeno, kakor naša soba s švigajočim drobnim prahom! Milijoni takih solne tvorijo blesteči pas "Mlečne ceste", milijoni j solne z bržkone več milijoni zemi-lj! Kako mala in neznatna je vendar na-'ša Zemlja, za ktere posest se člove-jš-tvo kolje od tisočletij sem! Mesce, t raba nt, sin naše Zemlje, kako primeroma blizo je nam! Le i mal skok je do njega za zvezdoslov-jea, kajti le 384,000 kilometrov daleč !od Zemlje hodi bledi tovariš svojo prastaro pot. Trideset zemeljskih krogelj, nanizanih druga poleg druge, bi že premostilo prostor med njim in nami, le šest mesecev bi porabil brzovlak do tja, in malo več nego eno sekundo bi porabila brezžična* brzojavka od Zemlje do Lune. Ali Luna je takorekoč Še kos Zemlje same, njen zvesti trabant, lahko bi rekli, hial otok tik kopne "Zemlje". Velikansko naraščajo že daljave, ako poiščemo sestre naše Zemlje, hčerke Solnca. s kakor ona sama, one zvezde, ki jim pravimo planeti in ki kakor Zemlja krožijo okrog Solnca. Tik za zahodom Soluea, ali tik pred vzhodom se sveti kakor čist plamen na nebu krasna večernica, oziroma d a niča, najbližji nam planet Venera. Najbližja je od vseh planetov naši Zemlji, saj je od nas do nje le 40 milijonov kilometrov ! Kako lahko se to izgovarja in vendar kako malo zamoremo mi pojmiti »ako orjaško daljavo! To je stoštiri-kratna daljava Zemlja-Luna; 52 let bi moral voziti brzovlak do Venere, Ida bi prehitel prostor med njo in na-J mi cel0 tedaj, kadar sta si obe nebes-jni telesi najbližji; kroglja iz puške, | ki preletava kilometer v dveh sekun-idah, bi bila — ako bi ohranjala isto (hitrost — nad 2 in pol leta na poti! Brezžačna brzojavka pa bi rabila od i Venere do Zemlje 2 in četrt minute, ka.fii električni valovi se širijo v pro-Istor z neverjetno hitrostjo od 300,000 kilometrov v sekundi. Ravnotako rabi tudi svetloba, ki ima*isto hitrost. Kako daleč je to vse oil nas, in j vendar je lepa Venera naš najbližji "sosed", ta planet jo najbližje mesto j v državi Solnca. In Solnce je že sko-\ raj štirikrat dalje od nas nego Venc-j ra; 190 let bi vozil brzovlak, 9 in. po! leta bi letela kroglja iz puške, 8 in eno tretjino minute bi bili na potu električni valovi iu ravnotoliko časa potrebuje solnčna svetloba do nas. kajti daljava od Solnea do Zemlje znaša 150 milijonov kilometrov! Ali tudi Solnce se še nahaja v so-jsedstv.u naše Zemlje. Se v našem jsolnčnem sistemu, v državi planetov j— takorekoč v naši domačiji.v ve-jsoljstvu — treba nam se spoprijazniti s še večjimi daljavami. Največji brat Zemlje, Jupiter, je že Sokrat dalje od nas nego Solnce, skoraj desetkrat dalje je nam Saturn s svojim obročem, in do Urama, ki ima svoj kolobar okrog Solnca onkraj Saturna, je še enkrat tako daleč. 2700 milijonov kilometrov leži med tem planetom in našo zemljo, ko sta si najbližja; okolo 3500 let bi moral dan in noč dirjati brzovlak, skoraj 175 let bi morala po prostoru letati kroglja iz puške in brezžična brzojavka bi rabila od Urana do Zemlje 2 in pol uri, kolikor ravno tudi rabi, pred no prihaja njegova svetloba do nas. Ali še ni dosežena meja solnčnega sistema — naše domačije v vesoljstvu. Daleč se razprostirajo prazni prostori v teh od Solnca oddaljenih okrajih, le kometi in utrinki Švigajo po njih; mi potujemo in potujemo na krilih fantazije dalje po neizmernih puščavah in konečno prihajamo do zadnje meje našega sohičnega sistema, do Neptuna ^ — 30krat dalje od Solnea, nego Zemlja. Naše male Zemlje ni zdavnaj reč videti, njena daljava od Solon- ea — milijonov kilometrov — sej .je, od tu gledaje, skrčila na pičico in ■ Zemlja se je potopila v žarkih Solnca. In ako bi se hoteli od tega najbolj daljnega brata naše Zemlje povrniti nazaj domov, bi se morali voziti okolo 5700 let z brzovlakom; 285 let bi rabila za to pot kroglja iz puške' in električni valovi, ki v eni sami sekundi več nego sedemkrat prikrožajo Zemljo ob ekvatorju, bi rabili od Neptuna do Zemlje čez štiri ure. Kar meša se nam! Kaj naj počne-jmo s takimi številkami f Mi jih ne j moremo več pojmiti. kar duši.jo nas. In vendar smo mi še veti no v svoji domačiji, v kroljevstvu Solnea, ki obseva še vse te planete, ravno kakor nas, četudi v daljnih mejah kraljev-stva z veliko manjšo ogrevajočo in o-!sve4ljujočo silo. Mi stojimo z Nep-Itunom le na meji našega solučnega ' sistema; ali vesolj stvo kar mrgoli od : takih solnčuih sistemov. Orjaške da-hjave leže med temi poedinimi kraji jevstvi vesoljstva, v kterih kraljujejo Solncu podobne zvezde. Le malo zvezd je tako "blizo" našemu solnč-nemu sistemu, da je možno natančno izračunati njihovo daljavo. 'Najbližji brat našega Solnca, najbližja zvezda je svetla zvezda na južnem nebu, ki je imenujemo "Alpha Centauri". Ta najbližji sosed in tovariš našega Solnea leži od solučnega sistema nad 9000krat dalje, nego j;-oddaljen zadnji planet NepUun od Solnea; 52 milijonov let. bi moral voziti brzovlak, 2 iu pol milijona let bi morala leteti kroglja iz puške, da bi dosegla tega "soseda" Solnca, kajti njegova daljava od nas znaša 41 bilijonov kilometrov! 4 in tri četrt leta bi bili električni valovi na poti iz Zemlje do sosednega solnca. Pri takih groznih številkah si mi ne moremo več ničesar predstavljati. Poskusimo naj z manjšim, bolj človeškim merilom! Recimo, da Solnce ne bi bilo dalje od Zemlje, nego eno naše oko od drugega, in izračnnimo, v kakem razmerju bi bila oddaljena od naših očij ona zvezda v Centauru, pa bi znašala njena razmerna daljava od naših očij še vedno IG kilometrov. In to je sosed Solnca! Najbližja nam zvezda izven kraljevstva Solnca in planetov! >Za take gorostastre daljave v vesoljstvu ne zadostujejo že več običajna merila; kako naj si predstavimo, kaj ponvnja pravzaprav daljava bilijonov kilometrov? Za to so si zvezdoslovei , iznašli primerneje merilo za daljave zvezd: "svetlobna leta". Izračunal«! so je hitrost, s ktero se širi svetloba. , in se je našlo, da preletavajo svetlob-„ ni valovi v vsaki sekundi 300,000 kilometrov. Njih hitrost je ista kakor ona električnih valov. Lahek račui nam kaže, da rabi svetloba le 1 in če-. trt sekunde, da prodira od Lune dt Zemlje. Pot pa. za prehod ktere rabi svetloba celo leto, imenuje astronon "svetlobno leto". Ker ima leic ' 31.556.926 sekund in se žarki svetlobt " širijo s hitrostjo 300,000 kilometrov v vsaki sekundi, predstavlja svetlobno leto orjaško progo približno 9 ii; ^ pol bilijonov kilometrov. za ktere , progo bi rabil brzovlak okolo 12 mi-' lijouov let. Ona najbližja nam fiksna zvezda, Alpha Centauri, je pa, kakoi se je izračunalo, 4.3 svetlobnih let da-( leč od nas; toraj 4 leta in 109 dni rabijo žarki one zvezde, sosfda našega solnenega sis+enra. pred*no pridejo o|nee s svojo Zemljo in z drugimi planeti. Tako j-.' Mlečna cesta meja. takorekoč ograja: te mogočne množice zvezd, ki jili vidimo na nebu, in tvori sistem, ki je sestavljen od milijonov solnčuih sistemov. "Sistem Mlečne ceste" imenujejo astronomi to velikansko skupino. Naj jzletimo s krili fantazije daleč, daleč I še onstran vseh zvezd, onstran Mlečne ceste; slednjič iz neizmerne daljave bi videli, da ta ves ogromni kompleks solne plava kakor osamljen, mogočen, žareč otok v vesoljnem prostoru in da je njegova oblika lečasta. Leča. ki je sestavljena iz približno 300 milijonov solne, oddaljenih drug od drugega po orjaških daljavah! jGostejš? zasejani rob ogromne leče tvori Mlečna cesta; sredi se nahajajo vse druge zvezde in med njimi, kapljica v morju vesoljstva. naše Solnce. okolo kterega s? mi sučemo. Ali tudi tu ni še konec vesoljstva! Kaj pa je 8000 svetlobnih let proti večnosti, neskončnosti prostora' Kakor tvori Zemlja s svojo Luno neki sistem za-se, kakor tvori Solnce s svojimi planeti zopet večjo enoto, tako i je tudi sistem Mlečne ceste zopet enota v vesoljstvu. In kakor je nešte-vilo zemelj, neštevilo solne v v sol j-sivu. tako je bržkone tudi več takih mleenocestnih otokov. Naši daljnogledi nam kažejo v nepreračuuljivih daljavah oust ran obroča Mlečne, ceHt1 j medlo sveteče oblačke, ki se poti po-večcv^Jui^i ,sf.ek|j. spreminjajo v naše začudenje v ogromne kupe zvezd! Oblika '■•mnogih takih velikih "nie-'gel*\ n. pr. one slavne megle, ki vidimo v sozvezdju Andromcde, je tudi lečasta! Toraj Inlečnocestni sistemi onkraj Mlečne ceste! Koliko |so ti oddaljeni? Ne vemo. Saj vidimo že zvezde skrajnih delov naše j Mlečne ceste v svetlobi, ki je izšla od njih pred 3500 leti. Mnogo od teh zvezdfrje bržkone že ugasnilo, ali njih žarki švigajo še vedno po prostoru. O onih daljnih svetlih meglah, ki sc v naših orjaških teleskopih razkrivajo kakor novi mlečnoeestni sistemi, kaj naj bi izvedeli? Stotisočero let morda rabi njih svetloba do nas! Tu opešajo naše moči. zmeden sc zgublja tuhtajoči naš duh v neskončne daljave. Velikost, daljava, doba. to so pač pojmi, ki nimajo nikakega j smisla v neskončnosti prostora in večnosti časa! R. H. i -* - Iz slovanskega sveta. - i Jugoslovanski dijaški kongres. Iz Sofije poročajo: Tu so bili odposlanci srbskih akademikov iz Bel grada, da povabijo svoje bolgarski . ; kolege na jugoslovanski kongres, ki st ima na jesen vršiti v Belgradu. Bol 1 Igarski akademiki so imeli nato po 1 jseben sestanek, na kterem so sprejel to-le, resolucijo: Bolgarski vseučilišč niki se udeleže kongresa, ki se vrš v Belgradu meseca oktobra t. 1. N; ' tem- kongresu se naj sprejmejo te imel j ne točke programa, na podlag kterih je mogoče skupno delo vs 'g; [ jugoslovanskega dijaštva. Iz črnogorske vojske. t Knez Nikola je odredil, da se črno [igorska vojska razdeli v dve diviziji. ; i . j Tri stoletja. M V Kra^mjevcu v Srbiji sc je zr ■ jča^a predzadnje poplave utopila neki ženska*, stara lil let. Živela- je v ,."> ' stoletjih; Rodila se je leta 1799.. Ži 1 vela je leto dni v 18. stoletju, poten • vse 19. stoletje in še 10 let 20. sto-1 letja. V resnici redek slučaj. ■ Zatvoritev srbskih šol na Turškem. Iz Soluna poročajo, da je dala tur-^ ška vlada zapreti vse srbske šole v Plevlju, ker se učitelji niso hoteli po koriti predpisom novega šolskega zakona. L > To in ono. 1 ' " p ) Z ogrskih železnic. m Lepe razmere morajo vladati na madjarskih .železnicah. Te dni sc namreč na kolodvoru v Velikem Va-, radinn pozabili izklicati osobni vlak. ki vozi v Kološvar, vsled česar je i vlak odšel — brez potnikov! Ostale je na kolodvoru več sto potnikov, ki • so plačali karte. Seve^la je nastal velikanski škandal. Potniki so naskočili prometne pisarne, a uradniki niso. mogli storiti drugega, nego d« so povrnili denar za kupljene karie, Več potnikov vloži tožbe za odškodnino. Največji akvarij na Nemškem. Iz Lipskega javljajo: V tukajšnjem zoološkem muzeju je bil te dni otvor-j~n največji morski in sladkovodni akvarij na Nemške«. »30tili^-elikih posodah je ra^flj^ljgga fau,na|>Severnega in Baltiškega morja ter-fauna nemških jezer. slovensko katoliško podp. društvo j||||l sveteBarba j Ža Zjedinjene države Severne Ame"**. / Sedež: Forest City, P«-. ' ii&orporiratio dne 31. januarja 1902 v držat i ODBORNIKI: J Pr^tsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Box §85, Forest City, Pa. V Pod pred aedn ik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. ,5 •-o--rv K ADZORNIKI: | MARTIN GERČMAN, predsednik, Box (iS3, Forest City, Pa. t KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUCENELI, starejši, LL nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, LLI. nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa. ■ o ■ ■ ■ POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOS PETEiv NE L, L porotnik, P. O. Box 95, Wiilock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. 0. Box 522, Forest City, Pa. _ l izdelane ^ iz najboljšega jekla v znaiiej tovarni na Štajerskem. Iste^! se pritrdijo na kosišče z rinkeanii. ^ J^; Cena 1 kose j© $1.2S. & % F>rl večjel naročltbi znaten popust. 2 V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla iu * 2 pristae ^Bergair.o" brusilne kamne (osle.) H »5 Cena i garniture klepanja j© $1.— I brusnega kamna 30r. , ^ji Rojake opozarjamo da se z naročili £ 3 požurijo dokler zaloga ns ix>ide. I ^ Naročilu priložiti je denar ali Postal Money Order. % Slovenie Publishing Co. g 83 Cortlandt St., New York, N. V. ; Abdul Hana,id bode izpuščen na svobodo? "Kroatisehe Korrespondcnz" poro-r-a iz Carigrada: Mladoturški odin»r . je napravil korake pri sul'anu Mohamedu V., da se sporazumno določi o-. so«la bivšega sultanu A1kIi>! ILnnida. S Pojrajaoja so baje že v toliko napre-■dovala. da s<< bivšeinn sultanu ohiiu-.bili svobodo. Abdul Ilamid se j - z.i-I vezal, da vse svoje premoženje od- Istopi sedanjemu sultanu, za kar bode osvobojen. —• Bivati bode moral na Francoskem. Pripravlja se tudi tozadeven zakon, ki bodv predložen I parlamentu. Kje je moj prijatelj EKAX LEltAlI Doma je iz fare l'rcdoslj-.- iii» <1 Kranjem. Goren.rslia." Zadnjič bila sva skujiaj v Sofno^radti in sedaj. kakt>r mi ztiaiu», biva v ....... ■i riki. • Prosim cenjeno rojake. «*-.? i .kdo ve za njcLrov naslov, da mi ^a naznani, ali naj s ■ mi pa sam javi. Peter Murnik, Box 15">. Oreiron City, Ore. (2\-2l—ti) NAZNANILO IN VABILO. . | Radi slabeira vremena je naše društvo 1'Orel štev. 90 J. S. K. • Jcl-■ not e v New Yorku preložilo IZLET (PIC-NIC) na 4. JULIJA. Posebnih povabil ne bodemo razposlali ne društvam. kakor tudi ne posameznim rojakom iu rojakinjam, ker upamo, da zadostuje povabilo po-itom lista "Glas Naroda"'. PIC-NIC bode na istem prostoru KUMP IJlios. HOTEL (Zeleni gozd). | Columbia Avenue & Elm Street. Masp t h. L. I. Pričetek ob 11. uri dopoldan. KEGLJANJE ZA IM H4ITKE. Dobitki bodo jako le]>i. j>o~-bno olj- ... nata slika na platnu "Bled . Vstopnina l'K-. Rojaki Slovenci in rojakinje Slovenke. kakor tudi vsa domača društva! | l deležite se tejra izleta v obiln m številu, ker za vsestransko zabavo l>otle dobro preskrbljeno. ODB( )R. OPOMBA! Vzemi na Brooklvn-.skem (starem) mostu Flushing Ave. (Maspcth) poulično karo. ali na TVilliamsburškem mostu firand St. poulično karo in od 34. ter 02. nliee v New Torkn ferry in potem Calvary Ave. karo. (6s: 21, 22, 23 — 27. 28,. 29 — U) rnrntmmm............. lim M Hamburg-American Line. jLk , ■Kj'" Ekspresni in redni promet z parnik na dva vijaka med NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM. Veliki komoiini pamiki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim lnzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znaČi kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IX UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN 1*01)- VOKBA ZA SLOVENCE. IIAM3CRG — odpluje 21. junija MOLT K H — odpluje 1^. julija. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Hamburg-American Line, ali pa pri lokalnih agentih. Kje j* ALOJZIJ LTDOV1Č? Pod-j>isani hočem zvedeti za njegov naslov. Svetujem mu, da naj mi nemudoma sam pošlje naslov, kar mu bode koristilo. Tudi rojakom 1 j i bil jako hvaležen, če mi kedo sporoči njegov naslov. Če se mi pa ne oirla>i. bodem obelodanil natančno. zakaj ira iščem. — John Smrekar. 5228 Dresden Alley. Pittsburg. Pa. ' (1S-22—Ci) POZIV. Tem potom opozarjam tisteira rojaka. ki se sedaj nahaja v Sokol hotelu na Butler St. v I*ittsbanru, Pa., in mi dolguje $10. da mi kmalo vrne; če ne. obelodanim ga v vseh slovenskih listih s polnim imenom in rojstnim krajem. Joseph Kos. •225 57th St.. Pittsburg, Pa. (18-22—6) Za vsebino tujlk oglasov al «4«». ....................... Jugoslovanska f^j^j M' tifatito* j htiinmiiiiua cine 24. januarja 1901 v državi Minnwotn. .. Sedež v ELY, MINNESOTA. r, ,r tJRADNIKI: " " Predsednik: FRANK MEDOS, 0483 Ewing Ave., go. Chicago, HI. I Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Bo* 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Roek Spring«, Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Min«. * HAJDZO ANTSI: ALOJZIJ VlRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St Eorain, Ohio. ...... ' IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn MIHAEL KLOBUČAR, HI. nadzornik, 115 — 7th G*r.'} Calumet tfiehigan. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIŠNIK, predBednik porotnega odbora, P. 0. Box 138, Bard i ne, Pa. IVAN MERHAR. dragi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. ' STEFAN PAVLIfilC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Mina. » —o Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. TVEC, 711 North Chicago St., ?oliet, BI. ' < j. * - ■ ■ o ■ Droit veno glasilo je "GLAS NARODA." Drobnosti. V - , / ' KRANJSKE NOVICE. Otrok umrl vsled opeklin. Jera Palčič, pojest nikova žena iz Vrlia, je dne 15). marca t. I. kuhala v kotlu za svinje. Pole- sebi' je imela tri in polletnega -iiK'lia Janezka. Med tem, ko je skočila za par treuotkov v bližnjo sobo, je pustila otroka samejra pri zakurjenem kotlu. Otroku se je vnela ob" !eka iu se je tako opekel, da je vsled tesa umrl. elja!o v Ameriko 15 Slovencev in 10 Iirva-tov, nazaj je pa prišlo H Hrvatov. Uboga tašča! V ljubljansko bolnico je nedavno pri peljal neki nemški Kočevar svojo taščo, da bi jo sprejeli v oskrbovanje. Ženska ima neozdravljivo bolezen in je vsaka pomoč popolnoma izključena. Z oziroiu na I o so v bolnici rekli Koeevarju naj svojo taščo zopet domov polje, ker je ne umrejo sprejeti. To pa lvočevarju ni bilo jh» vol ji. O-orčeno je vpraševal, kako pride do teira. da bi moral živeti in oskrbovati taščo, češ, saj sem vzel mlado ne stare in saj sem že mlade >it. ka j hi inn-l Se staro na vratu. Ker |»a ti argumenti niso omehčali bolniškim gospodom srca. jo je vrli Kočevar drugače {»oskusil. Razodel je bolniškim gosjwdom. da taSče absolutno ne more več k sebi vz-ti, ker s« je kondukter dolenjske železnice zaklel, da babe za noben denar ne pelje domov. A tudi s tem jrotovc jako tehtnim razlogom ni Kočevar ničesar opravil. Čudeč se. da bolniški iro<|Kiilje nečejo verjeti, da bi kondukter dolenjske železnice mogel svojo pretnjo izvršiti je končno mož odšel - svojo taščo z namenom, da je spravi v hiralnico. PRIMORSKE NOVICE. Samomori vojakov. Dragonsld narednik Ivan Ilupp, star 29 let, se je (ustrelil z revolverjem. — Ustrelil s< je tudi pionir Josip Mizerak iz Ivo lomeje v Galiciji, star 24 let. Laške provokacije prepovedane. — Vlada je prepovedala ''izleta", ki sc ju napovedale laške barabe iz Pnljs in Lošinja na C res, da tam uprizori ' škandale ob priliki skupščine hrvaški družbe svetega Cirila in Metoda. Poizkušeno sastrnpljenje s pilula mi. Tržaški juristi razpravljajo vpra sanje, ali je komj>ctentno za presoji znan ca poizkušanejra zastrupljenja ' zadevi Ifhmerlitz - Hiadnik Ijnbljan sko ali tržaško porotno sodišče. Si cer je to vprašanje še gotovo prenag Ijeno, ker ni še zaključena preiskav; proti osumljenemu Illadniku, ki s< nahaja v ljubljanskem preiskovaluen zatHuu. a nekateri tržaški juristi nanašajo, da spada zadeva pred tržaško poroto, ker je pustil pisati Hlad- , 'nik Piaciytiju tisto znano pisruo Ila- j mcrlitzovej gospej. , , Cšvoj čas ste objavili Illadnikov po- ' ]>ravekj v kterem je trdil, da je trgovec z vinom iti lesom. Hiadnik je bil pa tak trgovec, ki se je prav malo pečal s trgovino. Med tržaškimi trgovci je sploh znano, da se j;* Hladni^: le j malo pečal z lesno in vinsko trgovino. Pravijo, da je llladnik kupil le dvakrat vino, enkrat je pa zaaral en : les. Nedavno se je izvršila v Trstu še ena hišna preiskava, a znano še ni. za kaj se je šlo, ker tisti, ki so preiskavo izvršili, trdovratno molče. — i Konti-..utiran je bil nedavno v Trstu tudi znani Piacentini z nekim žganje-točnikom. Govorilo se je, da bo ta žganjetočnik še baj * igral velilui vlo-iro v zadevi, ki se tiče poizkusenega ■logaškega zastrupljenja. Piaeenltni ' pripoveduje, da ira je ljubljanski preiskovalni sodnik dr. pl. Grasselli za-siišal laško. V Trstu se med juristi govori, da da veliko dela v Ljubljani preiskava zapiskov v Trstu zasliša- i -. -v , nili prte. ker se morajo vsi spisi prestavili. Govori se tudi. da se zdaj vrše jako obširne grafološke poizved- • h.' in da je na razpolago že ogromen ' materijah Grafologičua izvt^flenca ■ sta v Ljubljani zdaj dr. IJobida in cesarski svetnik Franke, baje bo pa glede na zelo obširen materija I pri- i tegnjen tretji izvedence. KOROŠKE NOVICE. ' j Nesrečni nadporočnik. Iz Celovca ' poročajo: Nadporočnik Hreglicli, ki ' je vsled nesrečne ljubezni poizkusil samoumor z revolverjem in si obstre-lil oči. je po|M)lnot»a oslepel in bo G. j t. m. superarbitriran. , Od vlaka povožen. Nedavno zjutraj . so našli na progi pri Otočali pri Cc-.'lovcu ostanke trupla iu obleke nezna-. nei?a moža. ki je prišel pod viak. Gla-B va in noge so bile odtrirane. pljuča . in drob po tleh raztresene. Mož ni > prišel pod vlak zjutraj, kakor so poročali nemški listi, ampak ponoči en-. krat, ker ga je nekdo opazil mrtvega r j kmalu po polnoči. Kdo je nesrečnež, 0 >e še ni moirlo dognati. Govori se. da r i ie neki Karol Ivržišnik iz Oslice na . Kranjskem. * ■ .. . v 1 ! f 1 HRVATSKE NOVICE. 2 Zadnji odmev ' * veleizdajniškega' * i> ...» procesa. Dne 3. junija je bila v «2a- i ^rebu glavna razprava proti srbskemu kmetskemu fantu Branku Pajfčn, ki služi sedaj pri 27. domobranskem - polku. Prva obravnava proti Pajiču e e-ljal ponoči in je ob povratku "hva-1 ležno" odklonit vsak pozdrav v Osi-] jeku, dalje da Hrvati v Bosni niso i smeli kralju izraziti svojih želja, da so se pri okrašenju vladinih poslopij' in slavolokih izključili hrvatski emblemi itd. Ampak sedaj se je tudi |doznalo. da se hrvatski narodni de-putaciji kot taki ni pustilo pred kralja marveč te pod naslovom: hrvaške katoliške Jaiške deputacije. dasi je bilo v njej tudi mohamedaneev in ju-dov, ki se štejejo k hrvaški narodnosti. Šele v zadnjem hipu se je Bu-rian tidal, da so smeli Hrvatje kot taki pred cesarja. To je najnovejša po-irača, ki jo je Hrvatom spekel njili 44vroči prijatelj" Pittner v družbi z Grasslom. Končno se sedaj tudi do-|znava, da vlada ni dovolila kmetom pokloniti se kralju! Kdor pozna bo-senske razmere, se vsemu temu ne bo čudil, kajti vedeti se je dalo v naprej, da so merodajni činitelji za ce-t isarjev obisk dobro zapiaukali s\h;t s — PotemkinoWmi vasmi. Princ Ghika med albanskimi vsta-ši? Po poročilu iz Albanije se nahaja med uporniki pretendent prine Ghika. ki ščuva prebivalstvo proti Turčiji. Ghika je prišel v Albanijo preko Snbije. Spremljala sta ga dva španska častnika. Turška vlada je razpisala visoko nagrado za onega, ki ji princa izroči živega aH mrtvega. RAZNOTEROSTI. Vseslovansko vseučilišče v Pragi? Na novoslovanskem shodu u Sofiji se' bode razpravljalo tudi O vseslovan-skem vseučilišču v Pragi. To bi se doseglo potem, da bi se na sedanjem Vseučilišču oživotvorile jugoslovanska. ruska in poljska stolica. Poročni prstan v telovniku. — Na Ogrskem se je hotela ločiti srrofiea od svojejra moža. ker nosi, kadar je na vojaških vajah, poročni prstan v telovniku in živi kakor kak samec. Prva instanca ie izrekla ločitev zakona. l>ruga instanca je pa drugega mnenja. in je vsled tega dvignila prvi sklep. češ. življenje oficirja živečega v tujini ni tako strogo soditi. — Kaj poteče n-a to kraljevska kurija? Vsej je radovedno. Dvojno življenje. Grof Danilov iz Petrograda je bival z ženo in hčerko v Parizu v neki spomni vili. Ko ga ni bilo doma,' je pa šel na drng kraj i mesta, kjer je najel svoji ljubici bivši plesalki Domlaine elegantno palačo. Slednjič bi pa moral zapustiti Pariz z družino, šel je k ljtibiei po slovo in pri njej sc je ustrelil v sence. Umrl je takoj. In komaj sedaj je prišlo na dan, da je živel čez dan pri ženi. po noči pri ljubici. Vsenemški poslaxtc defravdant in samomorilec. Župan občine Obern-dorf na Nižje Avstrijskem, bivši Vs-neinški poslanec schoenerianec. Franc Hofer se je, kakor smo že poročali. obesil v kleti, ker je defravdi- 1 ral velike svote. Hofer je vodil v svojem okraju vsenemško politiko. To politično gibanje je porabil za svojo osebno karijero. Postal je župan, poslanec iu sploh najvplivnejša , oseba. Vodil je tudi upravo društva i za skupni nakup srečk. To društvo jej : imelo čez (iO.(M)O K premoženja. Od, tega premoženja je Hofer porabil čez j [ 40.000 kron. Dolgo se je že govorilo, PR EN Z FRIEDRICH WILHELM odpluje 30. junija v Bremen. LA SAVOIE ' -odpluje 30. junija v Havre. Kje jet Tukaj nas j« pet bratov in j iščemo šestega svojega brata JAKOBA NOVAK. Doma je i« Prim-Se v asi fitev. 6, občina Ambrus, Do- 1 j lenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, Colo., in sedaj ne znam« nič, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov nam naznani njegov na-' slov, dobi $10.00 nagrade. Naslov pošljite na: Mike Novak, 512 West Chestnut St., Leadville, Colo. (14-4—14-71 VABILO NA IZLET (PIC-NIC), kterega priredi društvo "Večernica" štev. 13 S. D. P. Z. v Baggaley, Pa.; v soboto dne 2. julija 1910 na farmi sobrata Antona Tome. — Vstopnina za možke $1; žene in dekleta vstopnine proste. Tem potom vljudno vabimo vse ro- r jake in rojakinje ter 'vsa sosedna društva, posebno društvo sv. Alojzija št. 13 J. S. K. J., da se tega izleta polnoštevilno udeležiti blagovolijo. Na zeleni trati pod košatim hrastom bode nekaj "fletnega", posebno za mladež. Za dobro mrzlo pivo, fini prigrizek, za najboljšo godbo in vsestransko dobro postrežbo skrbel bode v to svrho izvoljen odbor. Začetek ob 4. pojnildan. Čist dobiček je namenjen društveni blagajni. Za obilen obisk se priporoča j (18-21—0) ODBOR. OPOMIN. Tem potom opominjam tistega rojaka, ki se sedaj nahaja v Pittsbur-gu. Pa., na 57. cesti in mi dolguje 50 dolarjev, da mi kmalo vrne; če ne, obelodanim ga v vseh slovenskih listih s polnim imenom in rojstnim ! krajem. Joseph Kos, 225 57th St., Pittsburg, Pa. (18-22—6) IŠČE SE izurjen in vešč godbovodja za slovensko godbo v Leadville. Colo. Godba šteje 15 mož, kteri se že eno leto ve-žbajo ter kakih 20 komadov prav dobro igrajo. Kterega veseli priti na zapad in je zmožen slovensko godbo poučevati, naj takoj piše na spodnji naslov. Plača je dobra in ne premajhna. Anthony Križman, Pittsburg Bar. , 127 Harrison Ave.. Leadville, Colo, j (15-23—6) ! NAZNANILO. Cenjenim druŠtvain v Waukegan. (111., ktera želijo imeti svoje mesečne seje v Šolski dvorani, se naznanja. . da se takoj oglasijo, ker pevsko dramatično društvo "Ljubljanica" se je preselilo v Antou Suštaršičev dom. Nas je le 7 članov in lahko zborujemo v vsakem, še tako malem po-L slop ju. j Jakob Nagode, 609 'Market St.."' Waukegan, 111. • (20-22—6) lir VAŽNO ZA VSAKEGA ^ SLOVENCA! H Vsak potnik, kteri potuje skozi t New York v stari kraj ali pa iz starega kraja, naj obišče L PRVO SLOVENSKO - HRVATSKO 1 GOSTILNO S PRENOČIŠČEM 1 August Bach, 137 Washington St., New York City, " kjer bode dobro postrežen in na raz-jpolago so ve'dno Čiste sobe za pre-. nočenje. Dobra domača hrana. | (14-6 v d) ROJAKI IN ROJAKINJE, RAZŠIRJAJTE NAJVEČJI SLOVEN-■: S KI DNEVNIK "GLAS NARO » DA"! 50.000 knjižici ■JHHH ZASTONJ MOŽEM. |HV ' Mj IVj k RH Vsaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu človeku, Ako trpite n& kterikoli tajni moški bolezni, želimo, -voli naznaniti, ali pa naj se sami javijo. — Charles Dernae. Pox 61, Livingston, ilatlison Co.. 111. (,18-22—6) NARAVNA CALIFORNtJSKA! VINA. NA PRODAJ Dobro črno in belo vino muškatel od leta 1001) po 30 centov yal. reesling 35 c. gal.. Vino od leta 190H črno in muSkatel po 40 c gal , reesling45 c. eal. in staro belo vino po 50 c. gal. SlaTki mo5t 24 steklenic f "'-—; droinik po $2.r>o gal. Vino pošiljamo po 23 in 50 gal. in po-. »odo dam zastonj. S poitovanjem STEPHEN JAKSE, Contra Costa Co., Crockett, California i--- POZOR! ^^fl^jP Kojaknm pripo- rocam svojo trgo-vino z urami, veri-j^BraeQ^Ok žicami in z dnig<> ^^^^UnBfHn zlatnino. Imam tu-" di vsakovrstne prs- i H^gH^^^M tane z jednotinim - ^KBKMllgraSy znakom, piivezkr Se-iaj polu jem z , blagom potlržavah Ohiho. \V. Va. tn i'a. JOHN REBOU box * GLENCOE. OHIO. Gompagole teplt Transatlaolipt [Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do Havre, Pariza, Švice Incraosta ix» Ljuhija®« Požtri parnik so. •'La Provence" na t!va vijaka.................14,2^1 ton, ^v.rrftfl konjskih moV '"I.a Savoie" '' 4< ..................l*i,oOO 25 iioO •• "La Lorraine" *■ 1 " ...... ...........]2'4V> " 25 K" odpln.le dn • 2:!. julija ob :{. uri i>opoludnc. Parnik na dvj vijaka "CIIICAUO" odpluje 2?. julija ob :J. uri popoldan. Parniki z zvezdo zaznamovani Imajo po dr« vijaka. Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne npravnistvo ne uredništva, n EF Velika zaloga vino i n žganja. "^B g -d^Jfapk Manja Orill ]! g ^ Prodaja bel c via > po..............70c gallsa 2 , § DToiaik 4 gaJone ta°...................f 11.00 J ^ Brinjevec 12 steklenic za...............912.00 3 fe ga* (sodček) u..................«16.00 V "^itfmT Za obilno narocbo bc priporoča g MARIJA ORILL, U S308 St. Clair Ave., N. E., Clevelar.td, O 3 Rojakom naznanje. V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu širiti vest, da polil j a jo norce po telegrafu v staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti misliti, da je to mogoče za 50 ct.( ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in | večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj. Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, da ▼ Avstriji izplača vse pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Budapešti. i ' Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu to pa J pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič. Neumnost pa je misliti> ali pa zatrjevati, da pride denar domov t dveh ali treh dneh. ■ ' Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svo^fl j jega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pfl [ traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja® J ' v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je^ J gotovo in vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumobt pošiljati denar po telegrafu, ko vendar l konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali PeŠto. Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev! • Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po ^l^caijBj^^ t * 1 ■ __ | Frank Sakser Co. i 82 CORTLANDT ST„ NEW YORK, N. Y. \ cill l 6104 8T. 6L.AIR AVENUE IV. E^ CLEVELAND, O. r in siguren je, da bode gotovo došel v prave roke kakor se jc to zgodbo dotedaj * že skozi 18 let. i -v- ^ • • • - Podružnice - Ljub^anska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 I- Podružnice . Spil,t, Ciliwe, Trit • * • Spljrt, e^c, Trat - j SgBtf' x Knpuje ki prodaja vse vrste vrednostnih papiijev po dnevnem kurzn. ill Sgf8)fft. | - Delniška glavnica • Naš zastopnik za 2jedxniene države je tvrdka - Rezervni fond - I » <«« S^tliSSfflL S2L«6' ' ■•-.- • - ■* K ^^OOOOb. - PRANK SAKSBR CO., 83 Cortlemdt Street, ISIew Vorlc. " 300.000. m y I Vstsoovljen« doe li. avfntt« IMft. Inkorporlrana 22. aprila 1909 v driavl P*nnt. s sedežem v Conem&ugh, Pa. ► GLAVNI URADNIKI: r Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Conemangh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Bos 328, Conemangh, Pa. ' Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. O. Box 523, Conamanfh, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemangh, Pa. Pouoini blagajnik: IVAN BREZOVEC} P. 0. Box 6, Conemangh, Pa. NADZORNIKI: I JACOB KOCJAN, preda. nadz. odbora, Box 508, Conemangh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemangh, Pa. ANTON STRANICAH, nadzornik, Bx 511 Conemangh, Pa. ja- ' POROTNIKI: j • ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIČ, porotnik. P. 0. Box 323, Conemangh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: i. JL E. BRALLZER, Greeve St., Conemangh, Pa. «> -o-i Cenjen« društva, oziroma njih uradniki so uljudno p rojen i pošiljati! Inar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa i ma glavnega tajnika. V slučaju da opazijo droitvjoL tajniki pri meselnih poročilih, ali pploh kjersibodi t poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se j to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.;. DraAtveae glasile |e "»LAB V1MD1" —- . . _ DEBELUŠKA O — Francoski spisal GUY DE MAUPASSANT. — Prevel DR. IVO ŠORLT. i Več dni po vrsti so korakali razkropljeni ostanki francoske armade skozi mesto, lete se teh bežeč i h tolp ni moglo več imenovati. Z dolgimi in zamazanimi bradami, v raztrganih uniformah >o >e vlekli ljudje l-nih korakov in vsi sključeni, brez reda in brez zastav dalje. Vsi do zadnjega so bili videti utrujeni, potrti, nezmožni vsake misli in brez vsake odločnosti. kakor da stopajo samo /.e iz navad in >amo zato naprej, da bi ue popadali po tleh. kakor hitro bi se ustavili. Posebno kar je bilo prostovoljnih oddelkov, sami mirni, vse prej nego bojeviti mehčani, mali obrtniki iu zasebniki, so se kar krivili pod te-, žo svojih pušk: te male. živahne posili-vej? "-H-k-' je bilo prav tako lahlio spraviti v največji strah, kakor jih navdušiti iu razgreti, da so se divje zakadili proti sovražniku — ali pa zbežali pred njim. Med njimi so se prikazale tuinlam kake rdeče hlače, zadnji delčki v velikem spopadu poj>olnoma poražene divizije; zdajpazdaj je prišlo mimo, kar sredi iufanteristov, nekaj tem-uooblečenih artiljeristov, in še redkeje se je za bi š<-a]a «"-ez vsa ta žalostna krdela svetla čelada dragon ca. ki je capljal v svojih težkih škornjih le z največjo težavo ob strani hitreje korakajočih pešcev. Potem so prišle cele legije frailest ire ur je v z onimi bobnečimi naslovi, kakor: "Maščevalci porazov", "Prebivalci groba", "Tovariši smrti", a s pravimi banditskimi obrazi. Njihovi povfilAik^ vsiLjijkrtU* «j orožjem, obširni^n*rt*tinrKokTaSkir ■ a iitowi ali h ram a rji r. oblekami, prcwlaja ^ sjpgaeaii kf« v^1^ prvj Pogled, t^a . PMjtfjUi le .vsied sli^syuih,. razmer in da so bili imenovani cast-^liLoru samo radi svojega denarja ali ^bojih dolgih, marcialičnih brkov, so dvorili s močnim glasom, pretreso-Bh mogočno vojne načrte in se vedli, wor da nosijo sami na svojih hra-^^ plečih s smrtjo se borečo, uesreč-Hrancijo; ampak možaki so se bali Hih celo svojih lastnih vojakov, vo Ha nice roparjev, tatov in juna- Govorilo se je že. da morajo biti k Prusi vsak hip u Rouenu. a Narodna garda, ki je stražila sko-P zi dva meseca z največjo opreznostjo ' bi ižnje gozde, postreljala včasih svoje lastne patrulje ter zgrabila z divjo odločnostjo puške, če se je splošil zajec v grmovju, se je bila zdaj vrnila k svojim varnim ognjiščem; naenkrat «o bile izginile njih pisane uniforme, njih orožje, vsa njih krvoločna oprava, s katero so strašili še nedavno po vseh jarkih državne ceste tri milje naokrog. , Zadnji francoski vojaki so slednjič prekoračili Seno ter se obrnili čez Pont-Audemer proti Saint-Severju in Bourg-Aehardu; za njimi pa je stopal peš med svojima dvema pribočnikoma sam general, proklinjajoč te zbegane čete. s katerimi ni bilo mogoče ničesar več poskusiti, in sam potegnjen v to splošno, strašno pogrešanje velikega naroda, vajenega od vseh vekov samo zmagovati, a ki je ležal zdaj kljub vsemu svojemu junaštvu strt na tleh. la zdaj je padel nad mesto globok ••• v "Sil- "v?" ■■ i iS j' mir in vse je pričakovalo v grozi in H strahu zmagovalcev, premišljujoč, ali' niso njihovi razni in kuhinjski noži,, 1' preveč podobni orožju. Rilo je, kakor da se je ustavilo vse življenje; prodajalne so bile zaprte, , ulice mrtvaško tihe; le včasih se je prikazal kak človek izpod strehe ter je pospešil, vsled te splošne tišine 'e i še bolj plašen, tik ob zidu stopajoč,-»voje korake. .'Polagoma je postajalo to pričako- , vanje tako neznosno, da je želel že • vsak. naj bi bili sovražniki rajši že ; tu. Popoldne onega dne. ki je sledil od-* hodu francoskih čet, se je prikazalo naenkrat bogveodkje nekaj ulanov ler j1 jezdilo v diru skozi mesto. Xe- i koliko pozneje je privrelo čez vzhod j ue hribe navzdol vse črno tujih pol-' kov. a po ee>t i iz Dametala iz Bois- , guillauma sta se valila proti mestu se d v a druga oddelka. Prednje vrste ! treh vojev so se zbrale istočasno na:, trgu Hotel de Ville; a tudi vse .>o-: sednje ulice so se polnile nemških ji trum, razvrščujočih se po bataljonih. ; pod katerih irdimi in umerjenimi ko- ; raki je odmeval tlak. Povelja v nepoznanem, razkavem i jeziku >o s? odbijala od hiš, ki so bi- < le videti mrtve in zapuščene, a izza i zaprtih zatvornie so opazovale rado-'l veti ne oči te zmagovite ljudi, ki so i bili zdaj po "vojnem pravu" gospo- r darji mesta, vsega imetja in življe- : nja v. njem. Domačini^ poskrili po svojih za- ' [smifsobahr s<} «rtx-uti4f isto kakor po 1 kakem potresu ali po kaki drugi ele- 'J iu«ntav4»i -kafa^tfofit proti kateri ' i vsaka pomoč zanunj; obšla jih je ista grcjz^, ki.^e < . nas^ polasti vselej, kad^r j-^W, Jfr ' razrušen vsak red, * varnost, vrženo preti noge, na milos{ 1 in nemilost neki brezvestni in bru- ■ talni moči vse, nad čemer je čuvala prej človeška oblast ali narava sama. 1 Naj se že strese zemlja in pokoplje pod zidovjem porušenih hiš en cel na- : rod; naj prestopi reka svoje bregove in pomeša med zbesnele valove mr-; tve človeške in živalske žrtve, tra-( movje lesa iu izruta drevesa; ali na.i plane zmagoslavna vojska nad nje, ki -se branijo, tirajbč jih s seboj v zapo-, re. ropajoč in požiga j oč v imenu svojega meča ter zahvaljujoč se Bogu za zmago med grmenjem morilnih topov 1 — vse to je strašna šiba, ki žvižga na : vso našo vero v večno pravičnost, na '' vse ono s trudom nam vcepljeno «a-!' upanje u varstvo božje in Človeško..] razsodnost. Na vsaka vrata je potrkal po en." mal oddelek tujih vojakov ter je iz- 1 ginil potem skozi nje. Po zavzetju j' je prišla zdaj na vi sto razdelitev in j! odkazovanje stanovanj; na premaga- m nili pa je bilo, da izkažejo zmagoval— cem svojo hvaležnost. Prvi strah je bil kmalu prestan in j mesto se j* polagom« zopet pomirilo, j Po mnogih hišah je obedoval pruski j •oficir z družino. Nekateri izmed njih i so bili dobro vzgojeni in celo tako \ uljudni, da so pomilovali ubogo Fran-, cijo ter izjavljali, da so šli le neradi: proti njej. In mnogi so jim bili hva-- ;ležni za to; nazadnje pa ni nihče ve-.del, ali ne bo kdaj potreboval še nji-;[bove zaščite. Če je-bil eden zadovo- ■; v__g _ JLJbiJisaK zdravniki I ^^^^^m^UtS^r oglašajo po časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni. * t^S^^BpfT Ti zdravniki poskušajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo. A naSi rojaki niso 1 f -1 ^ CiBC /OAl I ItslQ. tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neiskušenib in neveščih mazačev zdraviti. Vsakemu iz V*. 1 jlO, med naSih rojakov je znano, da nijednemu zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki so zmožni ozdraviti xp t \ - te bolezni, toda ne razumejo zdraviti vseh boleznL Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo, bi morda no V?-— .. ■ - A ustanovitelj bil zmožen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modemih časih sloveče bolnišnice in pl . - ^^^^^^^^^^^^^ zdravniške zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najiskušneje in naj vešče zdravnike, kateri skupno \ V"'.-^-,-- 'W ' XM ! » razume jo ozdraviti vsako in VBe bolezni. Ako trpite n» pljučah, je zdravnik tu, kateri Vam zdravila predpifie, m ozdravi t«; j i ^H AkO trpite na: bolezni, ako trpite na slabi Krvi, je zdravnik tu, kateri Vas ozdravi te bolezni in ako trpite na kake j drugi bolezni, je zopet /i "f \ y K^fflH Želod čnej bolezni slabi zdravnik ta kateri Vas ozdravi na onej bolezni, in tako skupno zdra"vniki zamorejo ozdraviti vse bolezni. t3? - - V ": 'S J ■ prebavi, drizgi/kožni Na tej podlagi je slavni Dr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL. INSTITUTE kateri -^fy/ JI bolezni,' a_i ako' imate zavod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejih in najmodernejših zavodov na vsetu. Zdravniki v THE COL- / MA reumatizem, glavobol j, LINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak ao naj vešči in najisknšueji ztlravniki, / -^y' /« škrofeljne, hripavost! kateri skupno bo že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas. / ' 7 /y / /fi&h naduho ali jetiko,srčno Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne ispostavljajte vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oplaSu- / . . /y / /jf -^M napako, nervoznoznost jejo po časopisih in o katerih še nikdar čuli niste. Ne spustite se jim na limanice samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih f / zlato žilo kUo ali *bo- in raznih časopisih. Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a nspeh in njih znanost je jabo slabo. / / / S" ' 1H lezen pljuč, jeter, ledio Brez izjeme, kako bolezen imate, pišite takoj v svojem materinem jeziku ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW : 1/ / WsM uSes ali oči. Napihnje- YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da ste tudi vi jeden izmed tosoeerih ozdravljencev kateri so priprav- r/7 ^^Mt-. nost trebuha katar v Ijeeni potrditi, da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso za mogli pomagati in ozdraviti, nakar {// ti ' JA nosu, glavi, vratu ali ste se konečno obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste našli takojšno pomoč ter bili i»tom metode jI /jSflfc želodca. Trabuljo, nea- teh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni. i K 11 " ^ I ralgio.mazulje ali kake V tem slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretečenih 14 letih več bolnikov kakor skupno pri vseh ostalih zdravnikih. Vse \ VflfflT f . Wk drage notranje ali kar Vam je storiti obrnite se zanpno v ta zavod kjer Vam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih uspehov, vam leži na \ i\JSm " ; vnanje bolezni kakor razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem a \ A \ jflf ' • .'.jKHH tudi tajne spolne bo- potom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno iu trdno zdravje, f \ Hi MfmBmRvk lezni, pišite ali pa pri- katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod; I \ EB dj^i THE COLLINS NEW T0RK MEDICAL INSTITUTE V /"^flllt 140 W. 34th St., Nem Yot^k CitV J prekoristnih od Dr. E.C. ^ ^ / } _ Collins-a spisanih knjig, „ --| / v ) ------ katero dobite povsem URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 nre popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 are popoldan. Vsaki torek in ~s --_ ' brezplačno.__\Z~. .. __' ' . petek zvečer od 7 do 8 ure.__^AMsr-"— ~ 1 |ljen s hrano in postrežbo, se morda i posreči ubraniti drugih, ki bi prišli tdrugače pozneje v hišo. Čemu sploh .žalili koga. ki ima vso oblast nad nami? In vrhutega bi kazalo to ravnanje bolj predrznost nego junaštvo. — I11 mimogrede rečeno, predrznost ( bogme ni več slaba stran častit ill jBfluencev, kakor v njih »nekdanjih i^lavnih dneh, ko se je proslavilo njih 'mesto pred vsemi drugimi. — Izvajali so temveč iz priznane francoske uljudnosii najskrajnejše načelo, daje vsekakor dovoljeno biti v ožjem drn-'žinskem krogu s sovražnikom kolikor ■ hočfš ljubezniv, samo da se ne kažeš ua zunaj, izvun svoje hiše z njim domačega in preveč prijaznega. Zunaj se niti poznali niso. če so se srečali ali v h:ši s,» radi govorili z Nemci in vsak večer je ostal "gospod" gost dalje časa med njimi t -r se je ■grel pri skupni peči. Tako se je zdelo mesto kmalu čisto kakor poprej. Francozi sami sicer še niso hodili iz hiš, ali Prusi so se rz-preliajali popolnoma po domače okrog. Sicer pa niso kazali nemški jkuzarski častniki preprostim mešča-1 nom skoraj nič več zaničevanja nego domači, ki so popivali zdaj leta po I istih kavarnah; kvečemu da so rož-Ijali Prusi nekoliko bolj arogantno s !svojimi sabljami po tlaku. Toda vseeno je bilo nekaj v zraku, ■ nekaj subtil nega. neki tuj, neznosen prilisk. 11'ki neznai. duh, — duh po podjarmi jen ju... Vse ga je bilo polno tega duha. stanovanja in ulice, j mešal se je celo med jedi ter ležal na 'človeku.^da se ti je zdelo kakor da nisi doma, da potuješ po tujini, med. •kakim barbarskim, nevarnim pleme-' nom. Zmagovalci so zahtevali denar-1 ja. mnogo denarja, in domačini, sicer skoraj sami bogati ljudje, so plačevali. Ampak čim premožnejši je takle normandski (trgovec, tem bolj trpi radi vsakega delčka svojega imetja, Jti mu uide iz njegovih in preide v tuje roke. Pri tem pa se je zgodilo večkrat. daufca-patKguili anurjuuji.iu. ribiči dy*fc*eir. Colorado 1 POZOR ROJAKI! ^ffljfflj^^ zarast tas. kakoršne j ^F^jj^gjjij^^ krasni brki po pol- i , noma zrastejo. Reamatize a v rokah nogah in i kriiičah v 8 dneh popolnam ozdranim, kurja očesa > bradavice, potne nosre in ozebline se popolnoma ■ odstranijo. Da je to resnica jamčim z $500. Pi£ite po cenik katerega pošljem zastoju. JAKOB VAHČIČ, P. O. Box 69 CLEVELAND. C Samo veljajo trije zvezki "VINNETOU" Rdeči Gentleman in šest zvezkov V PADISAHOVEJ SENCI. —— h Zvezki so obširni ter obeeza vsak nad 200 strani Zabavno berilo za ? odgnati dolg čas. Poštnine prosto dobiti pri: SLOVENI&"PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York, N. T. . . ■ • -..... - ■- .; * - "S ; Rojakom v Illinois na znanje. Naš stalni in rojakom v Ameriki delana jftobro poznani potnik in zastopnik naših listov, ' ^ | ■ Br mm i; gn . ' 1 ^fcl; ■ %:A i TO; , mbiL M 1P^j^^^^B [Ka^i ' I I ♦ * 1 US. JANKO PLEŠKO se mudi v državi Illinois, kjer bode ro-]&iee obiskal. — Kakor v prejšnjih letih, tako je tndi sedaj pooblaščen nabirati naročnino za lista "Glas Naro-i da" in "Hrvatski Svijet". Uverjeni , smo, da ga bodo rojaki radi spre-. jeli in da mn bodo šli ravno tako na roko, kakor ▼ prejšnjih letih. Onim pa, ktere obišče morda v prvič, ga kar najtoplejše priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda", j — Za vsebino tujik oglasov ni odgo-i or a o ni upravništvo Bi uredništvo. RED STAR LINE. Plovltba med New Yorkom in Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih paroikov i brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KROONLAND 18,694 ten f^'r^^A' 12,185 ton FINLAND JBPW^^^^MS^^-- VADERLAND 12,185 ton - m 12,018 ton Kra'ka in ndobna pot za potnike v Avstrijo, na Ojrr^ko, £loven.-ko, Hrvaško, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna ie-iez: i-ka zveza. 1'osebno se "e skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Trcjti razred obstoji i', malih kabin za '2, 4, »> in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na RED STAR LJINE. No. 9 Broa lwiy* 1306 "F" Street. N. W . 205 McDcrmol A»e.. NEW YORK »ASIONGTON. D. C. W1NN1PEC. MAN- 84 State Street. 219 St. Charles Street. 319 Geary Street. BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO. CAL. 709 2nd A»e.. 90-96 Dearborn Street. 121 So. 3rd Street. SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL MINNEAPOLIS. MINN 1319 Walnut Street. 900 Locust Street 31 Hospital Stj-eet. PHILADELPHIA PA. ST. LOUIS. MO.. 1 MONTREAL. QUE. a^gggassgg-y gyg «g*g *z «z * g »g y ^ ZA VSEBINO TUJIH ©GLASOVNI OBGOYORNO NE ITOAVNI-ŠTVO NE UEEDNIŠTVO. ! Avs- Amerikanska črta ! [preje bratje Cosulichj ■ NajpripravnejSa in najcemjša parobrodna črta ?a Slovence In Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington**. Regularna vožnja, med New Yorkom, Trstom in Rek& Cene voznih listov iz New Torka za IIL razred so A> spodaj navedeni novi parobro- ! TBSTA........................................... t35 OU di na dva vijaka imajobrea- i LJUBLJANB...................................... 35 60 žični bntojav: ___ REKE.............................................. 35 00 ALICE, LAUBA, * ' ZAGREBA......................................... 3« 20 MARTHHA WAEIIINGTOB KARLOVO A..................................... .'6 25 ARGENTINA. ^^ ^ RA.ZRHD do. OCEANIA. TBSTA ali RBKB......................$50.00, 55.00 i 60/0 PHELPS BMNNSb Gen* 'Agenta 2 Washington St, New York ....... .;• jAT^jaAitaM^i-^Cli.