ravnatelj
t ^ j .. 4 0	L V I J
st.10 p^ni^. (g c.^upo«u)_w MU, ¥ srido, H jantarja 1927._M —«•	Lmtnlk LM
*™^ .fljj^^	^^^ IHi " ' flIHBB'	Uredništvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assiai 20. T«
List izhaja Naro£m»*i za I masec L 8. ,	^HH HMl ■	A ■'-''aHA ' ^F^^F"	^P*5* na> ** podajo i.kljufi«o uredniitru, o*Usi. rekla
3 mesece L / 'Ut° L ^^* * lno«*m,tv® n,e»*čn°	■	H^H 'H	macije in denar pa upravniitvu- Rokopisi se ne vračajo- Nefrankiran^
L 6.50 več. fš* P osam/ \kj3mstol. — Oglasnina za 1 mm pro»tora	M H' H	M^BM .1 H	pUma sc nc spr.iema)o. — Laat. zaloiba in tisk Tukama .Edino*
v Širok osti 1 kolone 7;ov«ke in obrtne oglata L 1.—. za oamrt-	- M	H H	Poduredništvo v G o r i c i : ulica Giosui Carducci Jt. 7. L n. — Tal.f. It. 321
niče, zahvale, poJs^vSfc/- 150' °*la" denarnih zavodov L 2.—	BB H	H H	Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Paric.
OjS^P?/, prvi strani L 2.—	^^^^^ ^^ ^^^^ ^^^	^^
Kriza za krizo
Včeraj smo orisali na tem mestu globoko krizo, ki razjeda veliko Kitajsko na daljnem vzhodu in s katero ima Anglija polne roke opravka. Orisali smo vso resnost položaja, posebno z ozirom na narodni značaj kitajske revolucije ter na dragoceno moralno pomoč, ki jo dolivajo tudi Kitajci kakor sicer vsi vzhodni narodi od Rusije. Sicer dru^ačnaga značaja, toda po nevarnosti krvavih zaplet -ljajev še nevarnejša kriza je izbruhnila prav te dni v drugem delu sveta, v srednji Ameriki, t. j. v onem razmeroma ozkem triku ozemlja, ki spaja v eno celoto velika in mogočna kontinenta severne in južne Amerike. Na tem ozkem a dolgem traku suhe zemlje ni nič manj nego šest drobnih državic, ki so na zemljevidu jedva vidijo. To so: Guatemala, Honduras, Salvador, Nikaragua, Kostar-ska in Panama. Vseh šest državic vkup šteje da ali ne šest do sedem milijonov prebivalcev.
Kljub tej svoji zemljepisni in drugačni neznatnosti pa imajo te državice velik politični, predvsem pa strategični pomen. Posebno je znana Panama po znamenitem Panamskem prekopu. Najmogočnejša država Amerike in ena najmočnejših držav na svetu, severnoameriške Zedinjene države, je dala napraviti ta prekop skoro izključno iz razlogov vojaške narave.' Ker segajo Združene države od Atlantskega do Tihega oceana in morajo braniti dve obali, zahtevajo strategične potrebe, da vzdržujejo dve vojni mornarici, atlantsko in tihoceansko. V slučaju vojne na morju bi si obe brodovji ne mogli drugo drugemu pomagati, ker bi se ne mogli združiti razen na ta način, da bi bodisi eno ali drugo preplulo okoli in okoli južne Amerike, na tisoče in tisoče kilometrov, medtem ko ju loči le par kilometrov široki trak suhe zemlje. Da odpravijo to nepri-liko in da omogočijo naglo združitev obeh brodovi j v kateremkoli hipu, so dale izkopati Združene države omenjeni Panamski prekop, ki ga seveda držijo trdno v svojih rokah in so s tem že tudi resnični gospodarji nad celo državico Panamo.
Pa ne samo Panama, temveč tudi ves omenjeni srednjeameriški trak tvori za Združene države važen strategični položaj, na katerem si hočejo zagotoviti absoluten vpliv. Že ob času vojne — 1. 1916. — so prisilile radi tega tudi državico Nikaraguo, da je sklenila z \Vashingtoncm pogodbo, s katero so si Zedinjene države zagotovile izključno pravico kopanja novega prekopa, ki bi bil nova zveza med Atlantskim in Tihim oceanom, in sicer seveda preko Nikara-gue. Poleg tega je dala Nikaragua Zedinjenim državam v n jem Kornsko otočje za 99 let in se je ustanovilo istočasno pomorsko oporišče v zalivu Fon-geca na tihooceanski obali, tako da so si zagotovili absolutno gospodstvo nad obema vhodoma v novi kanal. Ni še gotovo, ali imajo Zedinjene države res namen kopati poleg panamskega še en prekop, ali pa hočejo le preprečiti, da bi tega ne storila nobena druga država če one ne, vendar pa je dejstvo, da gre ves čas po vojni srednjeameriška politika Zedinjenih držav za tem, da popolnoma za-gospodarijo tudi v Nikaragui, kakor že gospodarijo v Panami.
Ta dejstva moramo imeti pred očmi, če hočemo razumeti sicer neobičajno zadržanje Zedinjenih držav povodom državljanske vojne, ki razsaja v Nikaragui.
Proti konservativnemu predsedniku Diazu je namreč organizirala lib. stranka oborožen upor, s katerim da hoče odpraviti protiustavnost, ki jo predstavlja Diazova konservativna vlada. Sacasa, voditelj liberalcev, ki so dosegli znatne vojaške uspehe, je sicer izjavil, da bo spoštoval v celoti mednarodne pogodbe, torej tudi interese Zedinjenih držav, toda te poslednje so kljub temu izkrcale močne oddelke mornarjev, seveda pod pretvezo, da bodo ščitili v slučaju potrebe interese lastnih državljanov. Pozneje je bilo že javljeno, da je vlada ukazala umekniti izkrcane čete, to-
da namesto tega je bila znatno ojačana aifieriška eskadra v tamkajšnjih vodah in sedaj je že jasna volja Zedinjenili driav, da nameravajo podpreti stvar konservativne vlade v Nikaragui tudi z oboroženo roko, da hočejo diktirati tej državici tudi njeno notranjo uredbo.
Postopanje Zedinjenih držav povodom državljanske vojne v Nikaragui je še bolj zaostrilo že itak napeto razmerje med njimi in Mehiko. Ta drŽava, ki loči Zedinjene države od omenjenega ozkega srednjeameriškega traku,*je že po svoji legi na poti razvoju imperializmu severne sosede in prav tako tudi njenim pomorsko-strateškim načrtom, ki smo jih zgoraj orisali. Poleg tega vodi sedanja vlada politiko popolne gospodarske neodvisnosti in je izdala v ta namen razne zakone, ki ne pospešujejo gospodarskih interesov Zedinjenih držav v pogledu izkoriščanja bogatih mehi-kanskih petrolejskih virov. Vsako stremljenje po popolni neodvisnosti Mehike mora potemtakem roditi napetost s severno sosedo.
Je pa še neki drugi moment, ki igra tu morda naj odločilne j-šo vlogo, in to je dejstvo, da je Mehika najsevernejša postojanka . takoimenovane latinske (južne) Amerike. Znano pa je, kako zelo vznemirja vse države južne Amerike imperializem Zedinjenih držav, v katerem vidijo nevarnost za svojo neodvisnost. Ta bojazen, združuje vso latinsko Ameriko v več ali man} enotno fronto proti Zedinjenim državam, in najsevernejši eksponent te fronte je ravno Mehika.
Za slučaj, da pride v bodočnosti, kakor se z gotovostjo napoveduje, veliki tihomorski obračun med Zedinjenimi državami in Japonsko, si skuša ta poslednja baje pripraviti tla v južni Ameriki za skupno borbo proti Zedinjenim državam. Strah pred takim japonsko-južnoameriškim blokom vodi v prvi vrsti politiko Zedinjenih držav v srednji Ameriki, kjer hočejo že vnaprej onemogočiti vsako nevarno kombinacijo in za vsako ceno. Da to doseže, se seveda severna Amerika ne bo plašila uničiti neodvisnost neznatne državice Nikarague.
Nussolln! o boftil proti Cramascnsm
Deputacija katoliškega narodnega centra pri ministrskem predsedniku
RIM, 11. (Izv.) Danes je sprejel predsednik vlade deputacijo katoliškega narodnega centra, ki je tolmačila on. Mussoliniju svojo neomajno udanost in zvestobo. Tajnik katoliškega centra je izročil in prečital predsedniku vlade kratko spomenico, v kateri je rečeno, da datira vdanost in zvestoba katolikov iz narodnega centra že od tedaj, ko se je pojavil fašizem. Ko je pričela nekdanja popolarska stranka celo vrsto zmot, ki so jo morale vesti v pog^elj, so katoliki narodnega centra zapustili njene vrste ter se pridružili fašizmu. O Zvezi katoliškega centra pravi spomenica, da ni in da noče biti nikaka politična stranka, ampak da zbira samo režimu zveste in naklonjene katolike v svoji sredi.
Predsednik vlade on. Musso-lini se je zahvalil za spomenico. Zlasti mu je ugajala njena kronologična točnost. Mussolini je naglašal, da je danes prav lahko pridružiti se režimu, toda katoliki iz narodnega centra so imeli pogum pridružiti se mu ob samem začetku, ko je režim še preživljal težke čase. V ostalem pa morajo biti vsi katoliki pristaši režima že radi tega, ker je fašizem prvič v zgodovini napovedal neizprosno borbo framasonstvu. Ta borba traja še vedno in borilcem bo treba premagati še marsikatere težave, kajti oni, ki so bili včeraj framasoni, ostanejo tudi še v naprej framasoni. Končni in popolni uspeh pa bo prinesla šele bodočnost, kajti današnja mladina že ne misli več na vstop in uveljavljanje v framasonskih organizacijah. FaŠistovski režim bo, ne glede na težkoče in nerazumevanja, odločno korakal po tej poti. Predsednik vlade je zaključil svoj odgovor z izjavo velike simpatije, katero eoii za gibanie katoliškega cen-
tra, Želeč mu, da bf se v vseh svojih sedanjih karakteristikah lepo razvijal in prospeval.
Farnem In dl]aftvo
Okreinlea onu Turati)*
RIM, 11.. (Izv.) Generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati je razposlal pokrajinskim političnim tajnikom okrožnico, v kateri jim sporoča, da Narodno udruženje italijanskih akademikov ni več pooblaščeno predstavljati in zastopati italijanske vseučiliščnike. Spričo tega ne sme udruženje nikakor več prirejati športnih tekem in drugih akademskih manifestacij. Fašist ovska stranka priznava samo fašistovske akademske skupine- in radi tega pripada samo njim pravica zastopati italijansko akademsko mladino v mednarodnih aka-demskih organizacijah in v njenih odnošajih s temi poslednjimi. Zato naj politični tajniki izdajo fašistovskim visokošol-cem odredbe, da izstopijo iz Narodnega udruženja italijanskih visokošolcev.
V	splošnem je opažati v poslednjem času veliko zanimanje s strani fašistovskih voditeljev za akademsko mladino. V Rimu pripravlja stranka ustanovitev Dijaškega doma, v katerem bodo dijaki našli ceneno hrano in vse učne pripomočke.
Ilose meje pokrajin
Odprava po4#refektur
RIM, 11. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša kr. odlok z dne 2. januarja 1927., s katerim se določajo meje novim pokrajinam ter odpravljajo vsi politični okraji (podprefekture).
Glede nove goriške pokrajine ne prinnAa odlok nič novega, kajti g»«i$ka pokrajina obsega vse občine goriškega in tolminskega okraja, izvzemši občino Chiopris-Viscone, ki je priključena k videmski pokrajini.
V	istem odkdtu je tudi uradno objavljeno, da se občine Loč-nik, Podgora, Solkan, Št. Peter in Štandrež priključujejo mestu Gorici.	_
Razpust fafttovske zveze v Paternu
RIM, 11. (Izv.) Generalni tajnik faSistovske stranke je zaslišal poročilo strankinega nadzornika za Sicilijo Galleazzija. Razpustil je fašistovsko pokrajinsko zvezo v Palermu ter pooblastil inž. Galleazzija, da prevzame kot izredni komisar vodstvo palermske fašistovske zveze.	_
Okrožnica pravosodnega ministra
RIM, 11. (Izv.) Prihodnji bu-letin pravosodnega ministrstva bo prinesel okrožnico ministrstva na generalne prokuratorje prizivnih sodišč. V okrožnici jim bo minister priporočal obširnejše uporabljanje direktnih vabil v porot niških procesih. Z večjim uporabljanjem istih bo mogoče znatno pospešiti sedanje počasno postopanje v procesih, ki spadajo v kompetenco porotnih sodišč.
Jusosteo. finančni odbor
zaključil načelno razprave o državnem preračunu
BEOGRAD, 11. (Izv.) Finančni odbor je danes zaključil načelno debato o novem državnem proračunu. Nato je prevzel besedo finančni minister dr. Mar-kovič, ki je podal izjavo, da bo storil vse korake, da odpravi nepravilnosti, ki so jih naznačili govorniki in vse ono, kar ni-v skladu z interesi države. Upošteval bo hude gospodarske razmere ter se bo potrudil, da se kolikor mogoče ublažijo in da se jih obvaruje od pretresi j a je v. Izrazil je svojo dobro voljo, da bo sprejel vsak predlog, ki bo stavljen v okviru državnih interesov. Pri glasovanju je bil di-žavni proračun v plenumu finančnega odbora sprejet z 16 proti 6 glasovom.
Predsednik finančnega odbora dr. Radonjić je prosil člane finančnega odbora, naj stremijo za tem, da odbor pospeši svoje delo, ker mora proračun biti končan v odboru Še ta mesec. Jutri se prične podrobna debata.	_
Zdravstveno stanja dr. Rjrbtfa
BEOGRAD, 11. (Izv.) Zdravstveno stanje dr. Ryb&fa je ne-izpremenieno.
Vznemirjenje v Beograda
radi potovanja grafa Bethlena ▼ Rim
BEOGRAD, 11. (Izvd Potovanje grofa Bethlena v Rim je izzvalo veliko vznemirjenje v ju-goslovenskih diplomatskih krogih. Vse jugosl. časopisje prinaša o tem obsežne komentarje. Tekom današnjega dne so se po vrsti zglasili pri jugoslovenskem zunanjem ministru vsi zastopniki inozemskih držav. Posebno dolgo je trajal razgovor romunskega poslanika Emandija z jugoslovenskim zunanjim ministrom. Končno je bil pri dr. Periću tudi madžarski poslanik grof de Nory, ki je napram novinarjem izjavil, da mu o potovanju grofa Bethlena v Rim ni ničesar znanega. Vendar pa misli, da se politika prijateljstva med Jugoslavijo in Madžarsko ne bo poslabšala. V zvezi s tem dogodkom v jugoslovenski zunanji politiki je tudi avdijenca, ki jo je imel zvečer na dvoru zunanji minister dr. Peric.
Opozicija zahteva sklicanje narodne skupščine
BEOGRAD, 11. (Izv.) Danes dopoldne so imeli načelniki ožje opozicije daljšo sejo, na kateri so predvsem sestavili predstavko na predsedstvo narodne skupščine, da čim prej skliče sejo narodne skupščine. Razen tega so razpravljali tudi o resnosti zunanjepolitičnega položaja ter so ostro napadali jugoslovensko vlado in zlasti prejšnjega zunanjega ministra dr. Ninčiča, češ da je on omogočil akcijo za izolacijo jugo-slovenske države. Vsi politični krogi naglašajo veliko resnost sedanjih dogodkov v zunanji politiki. _
Anglija in tiranska pogodba
PODGORK.A, 11. (Izv.) Novinarji so danes imeli priliko govoriti z nekim albanskim poslancem, ki je dejal, da je zaradi kampanje angleškega časopisja podal angleški poslanik v Tirani izjavo, v kateri je nagla-sil, da Je Anglija desinteresira na na pogodbi med Italijo in Albanijo. Ta, albanski poslanec je prepričan, da je angleški poslanik v Tirani naklonjen Jugoslaviji. _
Košta Novaković pobegnil
BEOGRAD, 11. (Izv.) Beograjski novinar Košta Novaković, bivši komunistični poslanec, ki je bil svojČas obsojen na 5 let ječe, po zakonu o zaščiti države, in čigar obsodba je postala polnomočna, je nocoj okrog 6. ure pobegnil iz bolnišnice, v kateri se je zadnji čas nahajal.
hcto miimli ?r*?i£3!RršG pigmenta
PARIZ, 11. (Izv.) Danes popoldne se zopet sestaneta francoska poslanska zbornica in francoski senat, ki bodeta morala predvsem izvoliti nova predsednika za obe zbornici. Dosedanji predsednik poslanske zbornice Paul Peret je bil namreč pri nedeljskih volitvah izvoljen za senatorja. Predsednik senata pa je pri nedeljskih volitvah propadel. Najbolj resen kandidat na mesto zborničnega predsednika je socialistični poslanec Ferdinand Bouisson. Za predsednika senata pa utegne biti izvoljen dosedanji namestnik v Maroku Steeg, ki je eden izmed najbolj uglednih voditeljev kartela levičarskih strank.
Razgovori o razorožitvi Nemčije
PARIZ, 11. (Izv.) V nedeljo sta prispela v Pariz nemška generala von Pavels in svetnik For-ster, da vodita s poslaniško konferenco razgovore o razorožitvi Nemčije. Najbolj sporna vprašanja tvorijo nemške trdnjave na vzhodu in pa nemški vojni izdelki. Iz dosedanjih razgovorov sledi, da imata oba delegata nemške vlade precej obsežna pooblastila.
Napetost med Mehiko in Zdru-ienimi državami
LONDON, 11. Po poslednjih vesteh iz Newyorka utegne, kakor sodijo tamošnji politični krogi, vsak Čas nastati konflikt med Združenimi državami in Mehiko. Listi so že prinesli vesti, da so prekinjeni diploma-tični odnošaji med VVashingto-nom in Mehiko. Te vesti pa so bile kasneje dementirane.
Prizadevanja Curtlusa
za sestavo nove nemške vlade
BERLIN, 11. Predsednik Hin-denburg je sinoči poveril mandat za sestavo novega kabii a dr. Curtiusu, zastopniku lj u-dovcev v dosedanji Marxovi vladi.
Kakor zagotavljajo v političnih krogih, bo Curtius skušal najprej sestaviti koalicijo, ki bi obsegala vse stranke od demokratov* do nemških nacijonal-cev. Če bi mu to iz podle telo, bo Curtius skušal sestaviti vlado srednjih strank,, v kateri bi ne bili demokrati, a bi jo centrum ne napadal. Ni preveč verjetnosti, da bi Curtiusu uspelo izvesti te načrte, ker .je centrum že večkrat izjavil, da noče nič slišati o sodelovanju v vladi, ki bi jo tvorile po večini samo stranke levice.
Parlamentarni klub socialistične stranke je imel sinoči sejo, na kateri je bila sprejeta zanimiva resolucija Socijalni demokrati namreč izjavljajo, da so pripravljeni sodelovati v koalicijskem kabinetu, ki bi ga podpirale samo take stranke, katere priznavajo republikansko usiavo. Glede zunanje politike zahtevajo nadaljevanje locarnske in thoirvsko politike ter osvoboditev Porenja; glede notranje pa nadaljevanje socijalne politike in razčiščen je razmer v državni brambi, iz katere je treba izločiti vse proti-republikanske elemente.
Kova vstaja v netilki
Dva generala napovedujeta boj predsedniku Callesu
PARIZ, 11. Iz Mehike javljajo, da so tamkajšnje oblasti aretirale šest katoliških škofov. Med aretiranimi je tudi mons. Taba-seo, tajnik rnehikanskega katoliškega episkopata.
Iz drugih virov poročajo francoskim listom, da sta generala Fernandez in Galimbo napovedala boj sedanji mehikanski vladi. 17. E1 Paso v Teksasu sta naslovila na mehikanski*narod proglas, v katerem pozivata na oboroženo vstajo proti Calleso-vemu režimu. V proglasu izjavljata, da je treba sedanjo despo-tično vlado nadomestiti z drugo vlado, ki bo spoštovala pravice naroda in zagotovila svobodo ljudstva. Izjavljata .tudi, da nima nič skupnega z gibanjem, ki ga vodi general La Huerta.
Druga poročila zagotavljajo, da je general Fernandez že prevzel poveljstvo nad revolucionarnimi četami v državi Clii-huahua, general Galindo pa prodira baje s svojimi oboroženimi tolpami proti državi Du-rango. Voditelja nove vstaje se hočeta polastiti na i prej vseh mest, ki ležijo blizu meje Združenih držav.
VsrsRi boji v \m\
PARIZ, 11. Tekom neke verske slavnosti je prišlo v Ka1k<iti do krvavega spopada med mo-hamedanci in hindujci. Vršila se
Še o zastiiM vsilil Min
O tem vprašanju se nam sporoča v informacijo prizadetih še •sledeče:
Pogostoma se dogaja, da zahtevajo vojni upokojenci zastanke na pokojninah iz razloga, ker so drugi v njihovim sličnih slučajih začeli prejemati prej pokojnino nego oni. Prizadeti delajo tozadevne prošnje, ker se ne morejo prepričati, da je neenakost vendar postavna.
Člen 20. kr. odloka od 12. julija 1923. št. 1491, določa, da začne teči pokojnina ali obnovljiva podpora od dneva zdravniškega ogleda (zdravniške ugotovitve, o katerih govori čl. 5(J) in ne od dneva, ko je bila vložena prošnja.
Poleg tega določa čl. 20, da pokojnina lahko začne teči z dnevom odpusta. Vendar pa se ta določba za bivše avstro-ogrske državljane ne more uporabljati, ker dneva odpusta ni mogoče natančno določiti radi manjkanja vojaških listin, ki so bile večinoma zgubljene ali uničene. To velja za vse one, ki so bili zdravniško pregledani pred objavo gori omenjenega kr. odloka.
Tistim pa, ki so bili zdravniško pregledani pred omenjenim odlokom, ali so prejemali mesečne predujme zanje, začenja teči pokojnina prej, ker velja zanje čl. 25. kr. odloka od 1. maja 1922, ki določa:
je nekaka procesija hindujcev in policija je ob tej priliki mobilizirala skoro vse svoje sile ter jih porazdelila po mestu. Kljub tem ukrepom pa se je mohamedancem posrečilo napasti sprevod. Tekom spopada sta bili dve osebi ubiti, mnogo pa jih je bilo težko ranjenih. Policija je imela mnogo posla, predno se ji je posrečilo raz-gnati razjarjene nasprotnike.
Mir je bil sedaj vzpostavljen. Po mestu krožijo močni oddelki vojaštva in policije.
«Action Francaise» na indeksu
PARIZ, 11. Papež je poslal kardinalu Andrieu pismo, v katerem mu sporoča, da so bili postavljeni na indeks francoski list «Action Fran? a i se» in nekatera dela Cliarlesa Mauras. Ta vest je v francoskih katoliških krogih napravila velik vtis.
Glede M a ur asa je indeksna kongregacija že pred trinajstimi leti sklenila, da je treba nekatera njegova dela postaviti na indeks, sklep pa iz oport.u-nističnih razlogov ni stopil do sedaj v veljavo. «Action Fran-<?aise», pariško nacijonalistično glasilo, pa je bilo postavljeno na indeks po inicijativi sedanjega papeža, ker je v svojih Člankih napadala politično delovanje Svete Stolice in list «Osserva-tore Romano», ki je vatikansko glasilo. _
Vojaško službovanje v Franciji
PARIZ, 11. Vojni minister jo izjavil sotrudniku «Tempsa», da ne more uvesti enoletne vojaške službe v Franciji pred letom 1930. _
Macedonci pripravljali ateniat proti Hermannu Wendiu
FRANKFURT, 11. Tukajšnja policija javlja, da je od zanesljive strani dobila vest, da neka skupina macedonskih emi-graf&ov pripravlja atentat na publicista Herman na \Vendla. Dva člana te skupine bi se imela približati Wendlu in ga ubiti. Wendla hočejo umoriti, ker so macedonski emigranti nezadovoljni s tem, kar on piše o Ma-cedoniji v raznih svojih knjigah in člankih. Policija ima že sledi za zarotniki in jih bo kmalu dobila v svoje roke.
Vaiitve na Avstrijskem
DUNAJ, 11. V tekočem letu se bodo vršile v Avstriji volitve v parlament, katerega štiriletna funcijska doba poteče 20. novembra tega leta. Po zakonu se morajo nove volitve razpisati najkasneje do začetka septembra, izvesti pa najkasneje mesec dni pred razpustom starega parlamenta. V tem zakonu ni predviden nepričakovan razpust parlamenta. Kritičen dan za stari parlament zna biti dan 15. marec, ko se bo pretresal zakon o starostnem zavarovanju. Avstrijski parlament šteje 135 poslancev, izvoljenih v 25- volilnih okrajih. Dunaj voli -45 poslancev. Razen tega se vrše letos tudi volitve v nekatere deželne zbore, kakor v dunajskega in nižjeavstrijski deželni zbor.
Invalidski prejemki začnejo teči:
a)	od 1. oktobra 1921. za tiste, ki so se jim dovolile začasne invalidske podpore, ki so bile likvidirane na podlagi kr. odloka-za-kona od 13. aprila 1919, št. 503, če so prizadeti bili spoznani za invalide na podlagi odloka od 1. maja 1922.;
b)	od prvega dneva v mesecu po (zdravniške ugotovitve, o kateri niso prejemali začasnih podpor.
Torej vsaka pritožba o neenakosti je brezpredmetna, medtem ko gre v resnici v skoro vseh slučajih za posledice nemarnosti prizadetih samih, ki se niso pravočasno pobrigali za svojo korist.
Ustava dela
Zadnji veliki fašistovski svet je sprejel v načelu uvedbo «ustave dela», katere udejstvitev se ima proučevati v naslednjih obrisih:
1.) Proglasitev solidarnosti med posameznimi činitelji proizvodnje v najvišjem interesu drŽave;
2)	organična sporeditev zakonov o zavarovanju in podpiranju delavcev;
3)	sporeditev zakonov o zaščiti dela;
4)	splošne norme o pogodbenih delovnih pogojih.
Formulacija končnoveljavnib kriterijev in pravil ustave dela je bila prepuščena načelniku vlade.
DNEVNE VESTI
£L
<EDINOST»
Zavod za poenočenje zasebnega prava.
Uradni list je objavil kr. odlok-zakon od 3. septembra 1926, št. 822G, s katerim se ustanavlja v Rimu — v smislu sporazuma z " Družbo narodov — zavod za poenočenje zasebnega zrava. Italija bo prispevala za vzdrževanje zavoda z enim milijonom lir. Zavod bo imel svoj sedež v enem delu palače Giustiniani, katero vlada lahko razlasti v javno-koristne cvrli e.	_____
Nalezljive bolezni v našem mestu.
V	času od 1. do 8. t. m. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 16, škrla-tica 6, legarjeva mrzlica 8. Umrla je ena oseba na davici.
POPRAVEK
V	članku «Hubelj», v včerajšnji «Edinosti», je izpadlo med 8. in 9. vrstico drugega odstavka sledečih par besed: «premeten. V knjižni češčini in poljščini pomeni «chy-try» sicer samo pameten,» — kar naj blagovolijo čitatelji radi točnosti popolniti.
Iz tržaškega življenja
Tragičen konec mladeniča, ki se je hotel skrivaj izseliti v Egipt.
Ko je Lloydov parnik «Vienna» predvčerajšnjim priplui iz Alek-sandrije v naše pristanišče, je kapitan javil pristaniškemu povelj-ništvu, da se nahaja na krovu mrlič. Med vožnjo je namreč neki kurjač našel v skritem prostoru pri kotlih truplo mladega moškega, ki ni spadal k posadki. Nesrečnik se je očividno skril tja, da ne bi plačal voznega listka, pa ga je med vožnjo dohitela smrt; poginil je — kakor je dognal zdravnik — radi pomi.njkanjp. zraka, predvsem pa radi hude vročine, ki se v prostorih pri kotlih suče navadno okoli 60 stopinj C. Na podlagi nekaterih listin, ki so jih našli pri niem, je bil mrtvec spoznan za 28-letnega čuvaja Alojzija Salibro, rodom iz Paler-ma na Siciliji.
Ker je bilo truplo že precej razpadlo, se je dalo sklepati, da se je) Salibro vtihotapil na parnik pred več dnevi, najbrž že dne 31. decembra, ko je parnik odplul iz Trsta v Aleksandrijo. Da je bila ta domneva popolnoma utemeljena, se je izkazalo pozneje, ko se je po skrbnem poizvedovanju dognalo, da je Salibro prišel par dni prej v naše mesto iz Benetk, kjer je bil zaposlen, z namenom, da bi se od tu skrivaj izselil v fl^ipt. Najbrž je poznal na parniku kakega pomorščaka, ki mu je pomagal pri njegovi nameri, preskr-bel mu je nevarno skrivališče, v katerem pa je nesrečni mladenič žalostno poginil. Njegova borba s smrtjo je bila pač brez dvoma dolga in strašna.
Oblastva so uvedla o žalostnem dogodku strogo preiskavo.
V Trstu, dne 12. januarja 1927.
Bajka domišljavega čuvaja.
Pred par dnevi smo poročali o zagonetnem dogodku v škedenj-skih plavžih, kjer da je nočni čuvaj Lorenzo Di Gataldo zasačil in prepodil več klatežev, ki so baje skušali opleniti tamošnjo jedilnico za uradnike, oziroma napasti ravnatelja plavžev. Zgodba* ki jo je povedal čuvaj, se je zdela orožnikom precej čudna in v marsikaterem oziru nejasna. Predvsem se jim je zdelo čudno in nepojmljiva okolščina, da se je mladeniču ki ga je Di Ćataldo zasačil in ranil z gorjačo, posrečilo zbežati, čeprav je bil — sodeč po številnih slodovih krvi, ki so jih našli na licu mesta — hudo ranjen. Znano je namreč, da Človek pri močnem •udarcu po glavi, navadno skoro vedno izgubi zavest. Razen tega je bil dotični mladenič pri begu še tako nepreviden, da si je šel izpirat rano k bližnjemu vodnjaku. Končno se je orožnikom zdela čudna tudi okolščina, da se tovariši mladeniča niso potegnili zanj, ko so videli, da mu slaba prede. U-poštevajoč te in druge okolščine, so orožniki začeli sumiti, da Di Cataldo ne govori resnice. Pri zasliševanju je mož pokazal neko negotovost pri odgovorih na nekatera vprašanja, polagoma je zabredel v protislovja in naposled ko je uvidel, da si ne more drugače pomagati iz zadrege, je sramežljivo priznal, da je dogo-
dek, v katerem je bil on glavni f junak, popolnoma izmišljen; izmislil si je dramatično prigodo z namenom, da bi se prikupil predstojnikom. Upal je namreč, da ga bodo primerno nagradili za njegovo «junaštvo» in ga stalno namestili. Ko si je olajšal vest s to izpovedjo, je mož tudi povedal, kako je pripravil «spopad». Da bi se zdela bajka bolj verjetna, je poškropil tla, kjer se je postavil po robu izmišljenemu napadalcu, z volovsko krvjo, ki si jo je pre-skrbel celo steklenico v mestni klavnici. Pri vsej natančnosti pa je mož zagrešil nedoslednost: pozabil je namazati s krvjo gorjačo, ki bi seveda morala biti okrvavljena, dočim orožniki niso mogli ugotoviti niti sledu krvi na njej. — Domišljavi Čuvaj je biX pridržan v zaporu.
Vesti z_Goriškega
Goriške mestne vesti
Ureditev javne prodaje v Gorici.
Goriški municipij poroča:
S kr. odlokom-zakonom od 16. decembra 1926, št. 2174 se je uredila javna prodaja in z ministrjalnim odlokom od 31. decembra 1926. so se izdala navodila za uporabo prej omenjenega odloka.
Na podlagi teh navodil izda občina posebno dovoljenje (licenco) onim osebam in privatnim družbam, ki nameravajo trgovati na drobno in debelo, ali pa ki ie trgujejo, bodisi v tozadevnih trgovinah in lokalih, bodisi na prostem na določenih prostorih ali kot potujoči trgovci in krošnjarji brez stalnega sedeža in urada.
Da se -dobi to dovoljenje, treba položiti varščine pet sto lir. To varščino plačajo privatne družbe, ali pa osebe, ki ltasneravajo komaj trgovati (začetniki). Varščino od 500 do 5000 L pa morajo položiti ali privatne družbe ali osebe, ki že trgujejo.
V drugem slučaju se deloči varščina z ozirom na dohodke premičnega bogastva, in sicer:
L 500 pri dohodkih na !«4o, ki ne pres»^gajo zneska L 5000;
L 15 za vsakih 100 lir ali odlomek stotaka pri letnih dohocikfh nad 501*0 L do 10.000 L.
L 20 za vsakih 100 lir ali odlomek stotaka pri letnih dohodkih nad 10.000 L do 20.000 L in	j
L 500) pri dohodkih, ki znašajo nad 20.000 lir.
Varščina se vplača ali v gotovini ali v začasnih izkaznicah o liktorskem posojilu, ki se glase na ime polagatelja varščine. Te listine se računajo po nominalni vrednosti in bo imel vlagatelj pravico do obresti. Po osemnajstem januarja 1927., zadnjim dnem za podpis liktorskega posojila, se bo pa morala plačati varščina v gotovini in ne bo imel vlagatelj nobenih pravic do obresti.
Vrednostni papirji liktorskega posojila se dobe pri «Banca d'Ita-lia» in pri drugih bančnih zavodih in se bodo morali vložiti najkasneje do 31. januarja 1937. pri kr. finančni intendanci v Vidmu, če bi v tem času ne začela poslovati finačna intendanca v Gorici; polog varščine se lahko vrfli naravnost ali pa po poštnih uradih.
Prošnje za licenco se morajo pisati na kolkovno polo za dve liri in se bodo morale predložiti municipiju najkasneje do 28. februarja 1927. Tem prošnjam treba priložiti:
1)	kolkovno polo za pet lir, na
katero se spiše tozadevno dovoljenje;
2)	splošni kazenski list, ki se dobi na sodniji (caaellario, v drugem nadstropju) in
3)	dokaz, da je bila vplačana varščina. Ta dokaz se lahko kar naravnost predloži protokolncinu uradu na municipiju, ki napravi o ten i opazko na prošnji sami.
Prošnjo morajo vložiti tudi mešani obrati, t. j. z izdelovanjem in prodajo, če v teh obratili prevladuje prodaja. V dvomljivih slučajih odloča posebna komisija po čl. 3. kr. odloka-zakona od IG. decembra 1926, št. 2174 in v ta namen bodo morali interesentje vložiti novo prošnjo na kolkovni poli za L 2 in jo nasloviti na municipij.
Privatne družbe ali osebe, ki nameravajo trgovati na več krajih ( morajo predložiti za vsak kraj posebno prošnjo, a prilože po-
trebne listine le glavni prošnji in se v drugih prošnjah samo sklicujejo na to glavno prošnjo.
Varščina, ki jo bodo morale položiti že obstoječe trgovine, se zračuni tako, da sev same kot temelj znesek, vpisan na zadnjem seznamu davkoplačevalcev premičnega premoženja v slučaju lastnika samega, če se je pa oddala ta čas trgovina drugemu, odločuje znesek, vpisan pri predniku. če se vloži proti odmeri re-kurz, se preračuni varščina na podlagi dohodkov, ki so se bili prej definitivno določili. Če se pa ti še niso bili določili, se določi varščina z zneskom L 500, in bo seveda treba doplačevati, ako do? loči prej omenjena komisija, da je taka varščina nezadostna.
Prijet ropar.
Agenti goriške kvesture pod vodstvom marešjala Costanzo, so aretirali Henrika Gollmeier-ja. Pred tedni je prišel k 60-letnemu po-setniku Velikanji Štefanu na Loke. Dal mu je razumeti, da ima najboljše zveze z visokimi glavami pri raznih ministrstvih, zato naj Velikonja le njemu zaupa, ki mu zamore takoj preskrbeti pokojnino po v vojni padlem sinu. Goll-meier je šel še dalje in zatrdil, da preskrbi Velikonji v osmih dneh odpravnino v znesku 20.000 lir, da pa to doseže, mora iti osebno v Rim. Velikonja mu je verjel in mu izročil 210 lir. Ko se je čez par dni zopet zglasil Gollmeier pri njem in mu skušal izpuliti še par de-setakov, se je Velikonja naveličal in naznanil vso zadevo karabiner-jem. Prav tako je osleparil iz iste vasi posestnika Pavlinea Moharja za 150 lir pod pretvezo, da mu preskrbi v kratkem času pokojninsko knjižico, in Komela Ivana za 209 lir, ki mu jih je ta izročil za pot v Rim. Naši ljudje so še vedno zelo neprevidni, da zaupajo vsakemu pritepencu.
Iz vlaka Je padel
O tej nesreči nam pišejo z Goriškega:
Nedelja je izvabila Latkoviča iz Trsta in sklenil je, da obišče svoje sorodnike v Ajdovščini. S seboj na izlet je vzel svojega 6-letnega sinčka Borisa. Kakor je že taka navada, je gledal otrok skozi okno; nenadoma se pa vrata odpro in otrok pade z drvečega vlaka. OČ£ je takoj potegnil za kljuko pod stropom, vlak se je ustavil, železniško osobje vlaka je prihitelo, da vidi, kaj se je bilo zgodilo. Od zbeganega očeta so zvedeli, da je padel otrok iz vlaka; vlak je nato vozil ritenski, dokler ni privozil dok raja, kjer je ležal otrok, ves razmesarjen. To je bilo v bližini Dornberga. Trupel ce je bilo prepeljano v mrtvašnico bolnišnice usmiljenih bratov v Gorici.
DOLJE.
Menda se še ni pisalo v »Edinosti« o naši vasi razen pretekli teden, ko je bila objavljena kratka vest o nesreči našega sovadčana Perdiha, ki se je dogodila pri delu ceste v Zatolminu.
Veliko dogodkov ne obiSče našo vas, zlasti ne takih, ki bi zbujali zanimanje; vse gre v starem, tiru naprej. Trpimo in jamramo vse leto, a ko pride čas, da bi pobrali sad trpljenja, tega ni nikjer. Beda s silo vdira skozi duri naših hiS v zakajene kuhinje. Lakota nas goni po svetu. Toda kam naj se zatečemo, ko je skoraj povsod po deželi ista žalostna slika, povsod brezposelnost. Dekleta še, še gredo v razna mesta v službe, a fantje se stiskajo z-mrzli okrog voglov, brez dela, brez kruha! Naša gruda je prerevna, da bi dala vsem svojim sinovom in hčeram zadosti živeža. Zatorej ni čuda, da, ko pridejo davki, nimamo s čim plačati.
Kako bi tudi? Ali naj si odtrgamo poslednjo skorjo koruznega kruha od ust? Ne tega ne zmoremo. In zato poje rubež, ko gre pobiralec davkov po vasi. Pomagaj si, če si moreš, ko ti sili voda v grlo. Pomoči ni od nikoder, dela nikjer in vaščani bredemo v bedi tako hudi kot je doslej še nismo občutili. Preganjalo nas je begunstvo, a -imeli smo upanje, da se bomo kedaj vrnili v svoje domove. Sedaj smo vzdignili iz podrtin novo vas, imamo zopet svoje domove, a beda nas sili po svetu. Toda sedaj vstaja pred nami težko, nerazrešljivo vprašanje: «Kam?»
Vesti iz Istre
IZ DEKANI.
Smrtna kosa.
Ni Se dolgo, odkar smo spremili k večnemu počitku vaščana, in komaj smo preboleli izgubo enega vzor moža, že je prišla vrsta na drugega. Kakor da bi bilo usojeno, posega neizprosna smrt po najboljših in najdražjih nam močeh! In to ravno sedaj, ko so najbolj potrebne!
V nedeljo .zjutraj ob 5. uri je zatisnil v mestni bolnišnici za vedno svoje oči g. Vladimir Gri-žon, trgovec po poklicu. Bil je komaj 32 let star in v petek zvečer je bil Še z nami v družbi vesel in korajžen, ali kmalu po devetu uri je kar naenkrat začutil močne bolečine v sebi in šel je v posteljo. Ni zaspal celo noč od prevelikih bolečin, katere so se vedno večale. Drugi dan popoldne — to je v soboto — je bil prepeljan v bolnišnico, kjer pa je v nedeljo zjutraj podlegel notranjim bolečinam.
Pokojni Grižon je bil res vzor moža, kakršni se dandanes žal le redko dobijo. Njegovo zgubo bo občutila malodane vsa vas, ker njegovih zaslug in vrlin ni mogoče nadomestiti. V pondeljek zjutraj je bil prepeljan v Dekani na svoj dom, kjer je bil postavljen na mrtvaški oder. Odkar so ga pripeljali iz Trsta do pogreba je biTp kot procesija ljudi od vseh krajev, ki so hodili kropit. Ob 4. uri popoldne se je vršil pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudi iz vseh krajev, bližnjih in tudi oddaljenih. Udeležilo se je pogreba približno 2000 ljudi, menda zadosten dokaz, kako nam je bil drag.
Naj mu bo lahko rodna gruda, katero je tako ljubil. Preostalim naše iskreno sožalje.
Vaftftan.
Reška pokrajina
J AB* ANICA
Kmetijski sestanek.
Po dolgih letih smo se na Sv. Tri kralje sešli, da se porazgovo-rimo o svojih težnjah in nalogah.
Da se dobro zavedamo potrebe in velike važnosti gospodarske združitve, je pričalo veliko Števite udeležencev. Saj nas je bilo čez 80. Gosp. župan Nauta, ki kaže dobro voljo in razumevanje za kmetske stvari, je bil ves čas predavanja navzoč in nam je preskr-bel dobro zakurjeno sobo. Tako je edino prav. Vsi, ki nas upravljajo, naj bodo prepričani, da opora, ki jo nudijo nam, je istočasno opora njim, ker mi smo podlaga vsemu družabnemu življenju. Po natančnem pojasnilu poročevalca smo spoznali, da je program okr. kmet. zadruge — naš, to je program vsakega posameznega kmetovalca. Tudi smo prepričani, da bodo ti načrti izvedljivi ali da se bodo uresničili šele tedaj, kadar bo članstvo . prekoračilo število več sto. Strnimo se tedaj čim prej, ker posameznik je že postal — suha veja. Stvar je enostavna, saj so si nafti interesi docela enaki in imamo skupne potrebe v nakupu in prodaji. Okr. kmet. zadruga v Trnovem naj postane res naša ali drugače povedano: vsak kmetovalec mora biti njen član.
Zadrugar.
ILIRSKA BISTRICA
Za olepšavo Bistrice, Trnovega in okolice obstoja pri nas društvo že nad dvajset let. S skromnimi dohodki male članarine in podpor svojih članov je naredilo že mnogo koristnega. Napravilo je pešpot iz Ristrice na kolodvor, obsadilo
ceste z drevjem in prispevalo k napravi obcestnih hodnikov v Bistrici. Društvo ima v svojem programu nadaljevanje graditve pešpoti od mlekarne na kolodvor, napravo nove pešpoti od kolodvora v Trnovo, nadaljevanje zasajanja dreves ob cestah in napravo spre-hodne pešpoti v Suški. Pripomoglo bi tudi k nadaljni graditvi obcestnih hodnikov v Bistrici, kjer je tako blato^da se topimo v njem. Žal pa, da tega svojega programa ne bo moglo izvesti v doglednem času, ker mu primanjkuje sredstev.
Dne 16. t. m. se bo vršil občni zbor. Pred občnim zborom bosta dva odbornika pobirala članarino.
Apeliramo na člane in prijatelje društva, da letos posežejo v žepe nekoliko globlje nego do sedaj, saj mora uvideti vsakdo, kako potrebne so naprave, ki jih hoče društvo izvršiti.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Spomin se mu je vrnil.
«Times» poroča iz Toronta v Kanadi (Sev. Amerika), da se je 65-letnemu Wiliamiu Terhamu vrnil spomin, ki ga je bil izgubil pred 25. leti. Ko je Terham v gozdu sekal drva, mu je padlo drevo na glavo. Terham se je onesvestil. Ko je minila ornedlevica, je čutil, da je postal slep. Toda slep je bil le malo časa, zopet je spregledal, a v istem trenotku je izgubi! svoj spomin. Sedaj, to je po 25. letih po opisani nezgodi v gozdu, se je Terham nenadoma spomnil, da je njegov dom v Hautsfordu na Škotskem, da je bil on sam mornar in kot tak obiskoval avstralske in južnoamerikanske luke. Sedaj namerava vrniti se v domovino k svoji materi, ki ji je že sporočil svojo čudno bolezen in Se bolj Čudežno ozdravljenje. Mati je bila gotova, da je si« umrl v Gibraltarju že na svojem prvem potovanju po svetu.
BERLiTZ-SCKOOL 2V
vodi v vseh jezikih.
ia Fabio Filzi 23, pouk in pre-1
BORZNA POROČILA
Trst, 11. januarja 1927.
Amsterdam 930-950, Belgija 320-330, Francija 92-93, London 113-114, New York 23.30-23.60, Španija 360-370, Švica 450-460, Atene 29-31, Berlin 550-560, Bukarešt 12-13, Praga 69-70, Ogrska 405-425, Dunaj 330-350, Zagreb 41.50-42.50.
Uradna cena zlata (10. I.) 443.60. Vojnood&kodninske obveznice 63.80.
TlflTPBNfl N- ijorsatti & ngiio, Trst, &I<Hafc!UlH Orso 47 (iekarnn Kovi-) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cenah. Govori se slovenski.	2
SAMO potom tttrgičnefla zdravljenja z Glvkolo/n se ozdravi glavobol, šibkost, jiiiivkrvnost. cbiicmof lo&l. Izdelek lekarne CastrlJanovic.il, 1 rst, Via dei Giu-liani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči.	4
u izdelovanje cementne strešne op»-ke, proda po nizki ceni Srečko bajt,
v Idri:i.	6
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19.	8
Žepni koledar
se dobi v Tiskarni Edinost
in v
Knjigarni-Papirnici Stoka
i
V	usnje vezan stane L 6*—.
V	platno vezan stane L 4*—«
t
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, mati in sestra
a ez 9*	*
po dohji in m?čni bolezni v najlepši d bi 26. let, danes ob 2. uri, previđena s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspala.
Pog eb se bo vrSil v sredo ob 3. uri pop. v Koprivi. TRSr-KOPRIVA, 11. januarja 1927.
Žalujoče družine KoSar, TlSPk, Haver.
SPLOŠNE6A
POŽURITE SE IN PORABITE PRILIKO !
frjj-. Si
'4 x
podlistek
P6)
V. I. KRIŽANOVSKA:
NEMEZA
ROMAN
—	Samuel! — je vzkliknila Valerija.
Mladenič se je začudeno obrnil, ko pa ni nobenega videl, je hotel dalje. Tedaj ga je vnovič poklicala. Ulovil je smer glasu, obrnil na kolovozno pot in zagledal Valerijo. Smehljala se je in vsa v cvetju je bila podobna modrižu.
—	Ah, kako ste lepi, draga, — je vzkliknil Samuel, sedel zraven nje in s poljubom zaglušil njen pozdrav. — Tako sem srečen, da ste tu in ste me Čakali. Vse jutro sem se bal, da si boste premislili in vam bo ponos velel prelomiti svojo obljubo.
Deklica je zardela.
—	Kakšno mnenje imate o meni? Kateri ponos bi naju mogel zdaj razdružiti, ko je med nama vse jasno kakor dan? Obžalujem samo to,
da se morava razstati... Ah, zakaj niste še krščeni? Tako bi mogla skupaj odpotovati
Žarek sreče se je zalesketal v Samuelovih očeh.
—	Kmalu, draga, bom vaš z dušo in telesom; in nič več naju ne bo ločilo; toda Če hočete, da bom popolnoma srečen, tikajte me zdaj, ko sva sama. Ta beseda iz vaših ust -mi bo pravi talisman.
—	Preveč zahtevate in nič niste več boječi po včerajšnjem dnevu.
—	Draga! Tvoje srce je čutilo, da sem hrepenel po utehi; tri tedne me je mučila ljubosumnost. Zavest, da boš v tujem stanovanju in v družbi odličnih mladeničev, me navdaja s skrbjo. Ti si tako očarujoča, da je težko videti te in te ne ljubiti. In vsi ti ljudje ne bodo vedeli, da si zaročenka nekoga, katerega se nihče ne upa imenovati.
Samuelovo obličje se je polagoma zmračilo, globoka trpkost je zvenela v njegovem glasu in oči so mu gorele v čudnem ognju.
—	Ne, ne, Samuel, ne bodi ljuboaumen; ti veš, da te ljubim, kdo te more izpodriniti is mojega srca? — je odgovorila Valerija. Ko pa
je videla njegovo mračnost in zamišljenost, se je sklonila k njemu ter ga pobožala s cvetico po licu. Mladenič je globoko vzdihnil in žalostno rekel:
—	Draga Valerija, jaz sem bolj izkusil, pogubno silo svetskih predsodkov kakor ti; ti sama si bila ljubezniva z menoj, dokler nisi vedela, da sem Jud, toda Rudolf te je z eno besedo privedel do tega, da si me zatajila.
—. Čemu me mučiš, Samuel! Vidim, da mi nisi odpustil onih besed, ki mi jih je narekoval ponos in na, podlagi tega se bojiš za mojo zvestobo! Toda ti pozabljaš, neusmiljeni človek, da je v tvojih rokah čast moje rodbine? Ali bi te bila vzljubila, če se nisi tako sovražno vedel napram meni in me nisi z vsemi sredstvi prisilil, da sem se ti pokorila?
—	Ne spominjaj me nikoli na to, Valerija, — je rekel mladenič in težko dihal; strašno je ljubiti in čutiti, da te sovražijo in prezirajo; nikdar ne pozabim na smrtno žalitev od tvoje strani, ko si mi naravnost v obraz rekla, da vzbuja moje pokolenje v tebi takšno zoprnost, katere ne more uničiti noben krst. Ali misliš, da je nespametno, če se bojim, da bi ti predsodki in tvoj prirojeni ponos ne privedli do tega, da
jI tv eJ
kloneš in se začneš sramovati mene? Svet ne bo vedel, da si se hotela sprva žrtvovati zaradi rodbine. Ali ostaneš trdna, če se ti bo<Jo klanjali in če ti kakšen ponosen plemič j>oloži k: nogam svojo ljubezen in svoje ime, ki je tebe vredno? Prisezi mi, da mi ostaneš zvesta nq glede na izkušnjave, da se ne boš sramovala zaradi mojega pokolenja in skušal bom ostati miren in potlačiti v sebi peklensko čuvstvo ljubo sumnja.
— Moj Bog! kakšno prisego zahtevaš od mene, Samuel? — je vprašala Valerija v veliki zadregi.
Mladenič je dvignil oči k solncu, katerega žarki so se poigravali na travi pri njih nogah
_ Poglej: ta bleščeča luč sije enako na vse
ljudi brez razlike plemena in veroizpovedanja, Bog jo je ustvaril, ki je naš ravno tako kakoi vaš, in samo pohlepni, oholi in zavistni ljudjs v svojem medsebojnem sovraštvu delajo ra» ločke, da bi laže razrušili skladnost prirode, kj jo vodi ena volja. Valerija, tega edinega Bogi; pozivljem za pričo tvoje prisege, in če mi po staneš nezvesta, naj to solnce, ki naju v tenj trenotku obseva, večno obsoja in ti očita tvoj? nečastno dejanje.