Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 15, na šestih straneh lire 20; zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina lir 800, polletna lir 420, trimesečna lir 220. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11. nadstr. - tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30 Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMLNISTltNK PARTIJE S. T. O. Občni zbor SHPZ bo drugo nedeljo, 15. aprila ob 8.30 v dvorani «Kraljiča» 25NOVLJENA IZDAJA LETO III. ŠTEV. 121 THST SOBOTA, 7. APRILA 1951. CENA 20 LIR SVI i n olaj . usti reliš' KINE l stol VeIl!j Nedeljo bo tržaško demo-J“*čno ljudstvo proslavilo na Nin 71 talcev, ki so jih i. 1944. na Opčinah zru-1 5aLnacistične svinčenke. Med p‘ ,,u' je padlo mnogo zavestih odločnih borcev, ki so T, if?1*. da s svojo borbo za ilavi^UenjePraViC0 e'hški okupator se je vailo je mislil, da se bo tr-j 0 in primorsko ljudstvo o oplašiti in odvrniti od le pravične borbe s tero-Lj iri množičnimi streljanji. * junakov je rodila nove kviI1iiš*’ Še številnejše in odloč-iski L6, iti so končno ob pomo-, ^večjega zaveznika — So->ddM,.s*te zveze strli odpor i meEg evih zločinskih tolp in sba ,v80vih tujerodnih pomaga-knjlfp' . ; nrf1 .^izern je hotel vojno, da i*trehil narode v «življenj-:ert Ig?* »rostoru», ki ga je zah-zase, in da bi tako zavla-K^semu svetu. V drugi sve- ga sol vojni je spočetka izva-0 MC."* svoj načrt z vso dosled-a. .j0- Desetine milijonov Iju-Seljatji® za (e blazne sanje izgu-za l<:ia1SV0'ia življenja. Le brez-ica Cernemu junaštvu Rdeče ni - ìj acte in odločni borbi za-• 3- Ila en'fl narolov gre zah-ii m ha razbojniški nacizem rsaWt JsPel v svojih načrtih iški 'n,aa Je bil poražen in uni-V0%. tlLPet let ni še minilo od Ne^.^sa strela prejšnje vojne, -Nonet ske 'iJNko na f* in - 22m'«1,1 Pel let ni še minilo od V*8’ -. *opet bobne topovi svojo pesem. Na mesto en'h nemških, japonskih, i hskih in drugih fašistov 21. CPm novi še blaznejši in ir: «L Nhejši morilci svobodo-h d«L'h narodov. Napadli so je. ; korejsko ljudstvo, ki si želj^ifi *0 letih suženjstva ust-St. llifnal° svojo lepšo, sociali-0 TLi 0 prihodnost. A to je MoJ jih* Začetek. Anglo-ameriški i: s^t| Daiizem preži, da bi za-i hov svetoven požar ter Irhasti 1 vsega bogastva in >- na zemeljski obli. Per-Jugoslavijo, Turčijo, For- M i°tn hn cleset’ne drugih od-nih (]esk jma' pripravije- napad. Ena in morda L t.*tiii^Jvaž®eJših Je “aše O- it^'Pske grožnje z atomsko blazna oboroževalna CoS^rit’ teptanJe Pogodb in ^ k,-ja Podpora oživljenemu a» “Nu v Nemčiji, Jugosla-J^aniji, Grčiji in drugih j, »h kažejo, da ameriški . laiek' VoJne pripravljajo še ’ Aj ? hujše pokolje člove-; S',-01 te to uspleo tašistič-•(‘olovatem. Ji 71 žrtev — poleg dru-:gorl»»n i?cev in milijonov — naj k ji,-, p opomin: Nikdar več ,jn, 1 n Združimo se vsi pošte-“ , ut|te da ustavimo zločin- igrl^v I,01{0 najhujših sovražni- ark« 01°veštva! ROČIH ZARODKI DELEGATI ZAVLAČUJEJO SPORAZUM Amerika pripravlja napad na ozemlje LR Kitajske Po poročilu ameriške agencije ima Mac Arthur pooblastila Trumana, da napade letališča v Mandžuriji - Z lažnimi vestmi pripravlja vlada ZDA javno mnenje na nove vojne pustolovščine - Nov kompromisni predlog ZSSR na konferenci štirih Tudi poslednji kompromisni predlog, ki ga je sovjetski delegat Gromiko predložil konferenci štirih namestnikov prejšnji teden in ki upošteva vse bistvene zahteve zahodnih velesil, je zadel pri ostalih treh delegatih na gluha ušesa. Name sto da bi skušali predložiti na podlagi dosedanjih svojih zahtev predlog, ki bi se približal sovjetskemu stališču, so kot odgovor na Gromikov predlog odprli novo vprašanje. In sicer so zahtevali naj pride na dnevni red poleg dosedanjih vprašanj tudi domnevna kršitev mirovnih pogodb s strani Madžarske, Romunije in Bolgarije. Ta manever so si Američani izmislili zato, ker so upali, da bo ZSSR odbila diskusijo o tem vprašanju in s tem dala povod za razbitje konference. Nasprotno njihovemu pričakovanju pa je Gromiko izja- vil, da nima prav nič proli vključitvi tega predloga v dnevni red, pač pa dodaja, da je v tem primeru še mnogo ,nuj-neje razpravljati j resničnih vzrokih mednarodne napetosti. Med te spada predvsem ustanovitev Atlantskega vojnega pakta, v katerega je bila pritegnjena proti določbam mirovne pogodbe tudi Italija. Tudi ameriške strateške baze v Evropi in na Srednjem Vzhodu po-menjajo nevarnost za ohranitev mi.ru. Med slednje spada tudi Trst, ki bi po mirovni pogodbi moral dobiti svojo neodvisnost. Na sovjetski predlog glede Atlantskega pakta in ameriških vojaških baz niso zahodni delegati vedeli oporekati drugega kakor to, da je bil predlagan šele po štirih tednih diskusij. Seveda so s tem nehote grajali tudi sami ANGLEŠKE BOJNE LADJE proti stavkajočim v Iranu Stavka perzijskih delavcev se je razširila na vse južne industrijske predele - Vlada ščiti izkoriščevalske interese tujega kapitala Položaj, ki je nastal v Perziji po atentatih na ministrskega predsednika ter na ministra prosvete, se zaradi terorja iranske vlade vedno bolj zaostruje. Delavci mnogih pokrajin, zlasti onih, kjer so petrolejski vrelci, so še vedno v splošni stavki. Poleg 10 tisoč petrolejskih delavcev «Anglo Iranian Oil Company» je stopilo v stavko tudi vse delav stvo pri transportu v petrolejski coni Aga Jari. Transportni delavci so postavili zahtevo, naj se transporti organizirajo na zadružni osnovi ter naj pridejo tako v neposredno upravo delavcev samih. Doslej je angleška petrolejska družba imela monopol tudi na ves prevoz v tem predelu ter si s tem kopičila že itak bajne za-siužbe pri petroleju. V zadnjih služke pri petroleju. V zadnjih zaslužila 142 milijonov funtov šterlingov (približno 300 milijard lir). Sta-Vka pa je zajela tudi druge pokrajine, v katerih tujci izkoriščajo velikanske naravne nj, . se ljudski odpor proti Francu ;'elike demonstracije Študentov v Madridu la španskega ljudstva fašističnemu terorju niki WhUVe vlade se od vstaje v Sk°T b0]0tli dalje razširja ved-iču Tet,, P0 vsej državi. V zad-dl^fiii,.; Nnu so se začeli veliki pdjj,.tUcii v sami prestolnici kjcU- Vlsokošolci v pre-J So stopili v stavko, da ŠČ° ih,,. 0 ‘Protestirali proti po-.tranvvajskih pristojbin. k" število študentov je de-|icy,'‘Jra,t° po madridskih imt, h 44‘Nato po iu;3?tvì] er se zbralo obenem s . Mi jjtti drugimi meščani na tri j. ^ttcloa. Policija je ta- rst['T>stj(j ervenirala z vso suro-le r[( tako, da je bilo ranje-. fč rta10^0 demonstrantov, še -ori L aretiranih. faieTn)vai'St.ranU 50 ustavili ves jHeVr1 ter 1 Pr'omet v prestol-PaV,!5,1i v«. f^evrnili in poškodo-JicijeC' Vaz> ki so pod zaščito Ur. ^azni vozili po mestu. joriSfklOn , Ure narašča število Javkah . rantov po madridskih :: ®is t' in l, »atestirajo proti dra-legrir Wn-, ^ v katero je spra-. Wo, »ik Franco špansko ijud-ih: T*fi ip° raznih mestnih pre-igf'/* »Sdf6 »rišlo do dejanskih - k astr v .med -policijo in desi: J, tiaik11,1.*’ med katerimi so Il Jykntì'' tzkazali delavci in 5 flkaJli1, so se s palicami . . _ Pred surovim nasto- k, asističnih biričev. . I ihjo 2 drugih pokrajin pri-i stjfsti ° nemirih. Delav-^cio„ke in splošno ljudsko ^ K^tetvo je dobilo «SS SC»« i v Sari S0tavk« tekstilni delav-» febastianu in bližnjih , mjCartle ,r 80 sicer prišli v i -e|a- ■ toda se niso dotaknili LW thia oriT,Ved,no hujšega ijud-aji .>„j»o.ra pi-oti bedi in dira-vlada a na" • ^Tez počitka ter istl^Kv^aJa rešitev iz težkega vojske ter falangističnimi edi-nieami. Vojne ladje ZDA v Sredozemlju NEW YORK — Po vesteh neke ameriške agencije, so ZDA poslale v Sredozemsko morje 17 bojnih ladij med njimi 3 največje letalonosilke in 2 veliki križarki. Na ladjah je vkrcanih 4000 mornarskih strelcev. zaklade dežele. V pristaniškem mestu Abadanu, ki je glavno izvozno pristanišče za petrolej, je v teku stavka glavnih kategorij delavcev, katera traja ž.e več dni popolnoma kompaktno. V stavki so dalje že od prejšnjega tedna tudi delavci avtomobilskih garaž ter raznih drugih podjetij v mestu Masjid. Tudi delavstvo ostalih južnih predelov Irana je skoraj v celoti v stavki. Proti temu valu stavk, ki ga podpira vse perzijsko prebivalstvo, je vlada odgovorila s pojačenim terorjem proti delovnemu ljudstvu. V vse pokrajine, kamor se je razširila stavka, so prispele nove čete, da bi zadušile nezadovoljstvo delavskega razreda. Policija je začela po vseh industrijskih centrih, posebno pa še v luki Abadan, z množičnimi aretacijami ter s teroriziranjem vsega prebivalstva. Angleška vlada je poslala na pomoč vladnim četam močno skupino bojnih ladij, ki so se zasidrale v zalivu pred Abadanom in namerile svoje topove proti mestu. Poleg drugih enot je pred mestom šest torpedovk in tri križarke, od katerih so dve poslali celo iz Sredozemskega morja. Kljub vsemu terorju pa o-diočnost iranskih delavcev prav nič ne popušča. Nasprotno, izgleda da zadobiva njihovo mezdno gibanje, ki je obenem tudi politična manifestacija proti tujemu imperializmu, iz dneva v dan večji obseg ter splošen odmev med vsem prebivalstvom. To najbolje dokazuje dejstvo, da je perzijska velika gospoda naložila vse svoje dragocenosti na luksuzne avtomobile ter se odpeljala preko Bagdada v Sirijo. Tudi ostala gospoda hoče zapustiti deželo ter z vso naglico naročuje prevozna sredstva. sebe, ko so dan prej sprožili novo, doslej neobravnavano vprašanje. Kljub vsem manevrom, s ka-terifni skušajo zahodne velesile sabotirati delo konference, je Gromiko v sredo zopet pokazal vso pripravljenost SZ, da pride do sporazuma in konkretnih sklepov. Predložil je namreč nov kompromisni predlog, ki se od zahodnega predloga razlikuje samo po tem, da stavlja na prvo mesto prve točke dnevnega reda demilitarizacijo Nemčije, na drugo ukrepe za znižanje oborožitve štirih velesil, dočim sta prav ti dve točki v zadnjem predlogu ostalih treh skriti in med zadnjimi. Na novi Gromikov predlog zahodni delegati niso vedeli takoj odgovoriti ter so zato zopet izposlovali en dan odmora, katerega so uporabili za zaseben razgovor. Sovjetski delegat je povabil ostale tri na kosilo v poslaništvo ZSSR. Izgleda pa, da tudi zasebni razgovori niso še rodili zaželenih uspehov. Dočim se ameriški delegat Jessup v Parizu trudi da bi čimbolj zavlekel razgovore ah po možnosti celo razbil konferenco, pa se Trumanova vlada in ostali vojnohujskaški krogi z Mac Arthurjem na čelu trudijo, da bi čim bolj zaostrili mednarodno napetost na Dalj-njem Vzhodu. Tako je vojni zločinec Mac Arthur v sredo izjavil dopisniku angleškega časopisa «Daily Telegraph», da bi takoj spravili Kitajsko na kolena, če bi mu to dovoliti predstavniki zahodnih držav. Zelo je obžaloval, da mu sedanji politični položaj ne dovoljuje, da bi uničil nasprotnikove sile. Posebno pa mu je žal, da se politiki vmešavajo v vojaške zadeve, kot je to primer na Koreji. S tem je obenem hotel odgovoriti kanadskemu zunanjemu ministru, ki je v svojem govoru izrazil ogorčenje, da je Mac Arthur prekoračil 38. vzporednik brez odobritve satelitskih vlad. Se težjo novico pa prinaša ameriška agencija «United Press», da je dobil namreč Mac Arthur pooblastilo Trumanove vlade, da sme sprožiti splošen napad proti kitajskim zračnim bazam v Mandžuriji, v primeru da bi ljudske sile v Koreji v celoti uporabile svoje letalstvo proti ameriškim in satelitskim četam. Ko so kriminalca Mac Arthurja novinarji vprašali, koliko je resnice na tem, je odgovoril, da ne da nobenega pojasnila. V potrditev zločinskih namenov ameriških napadalcev je Truman na običajni četrtkovi tiskovni konferenci hotel prikazati svetovni položaj v čimbolj črnih barvah, da bi tako opravičili vse ameriške mahinacije proti miru. Izjavil je, da je nevarnost za izbruh nove svetovne vojne v sedanjem trenutku zelo velika. V ta namen širijo ameriške propagandne agencije in uradni predstavniki izmišljene vesti o velikih, pripravah ne le Kitajcev temveč tudi SZ na Dalj-njem Vzhodu. Te lažne vesti imajo namen, že v naprej u pravičiti nove ameriške pusto lovščine. Jutri, v nedeljo bo ob 16. uri na Opčinah Ž A L K A SVEČANOST ZA Tl TALCI Sprevod bo krenil ob 15.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah proti kraju ustrelitve, kjer bosta govorila v spomin padlim talcem tov. Gombač Franc in Jaksetich Giorgio Spomnimo se žrtev fašizma, da tako manifestiramo svojo odločno voljo za ohranitev miru, ki ga ogražajo ameriški netilci vojne in njihovi pomagači. Sedmi kongres KP Italije kažipot italijanskemu narodu Številne delegacije in pozdravi bratskih partij - Govora tovarišev Togliattija in Longa - Vse napredne sile Italije zastopane na kongresu BERLIN — Več tisoč žensk je v sredo demonstriralo pred parlamentom Zahodne Nemči je ter zahtevalo mir, kruh, demilitarizacijo ter sklenitev mirovne pogodbe. V' torek se je pričel v rimskem gledališču Adriano VII. kongres Komunistične partije Italije. V nabito polni dvorani so bili poleg delegatov iz vseh pokrajin Italije navzoči tudi številni povabljenci. zlasti predstavniki italijanske umetnosti in znanosti kakor tudi zastopniki vseh italijanskih demokratičnih organizacij. Na kongres so poslale številne bratske partije svoje predstavnike. Med njimi so bili zastopniki komunističnih in delavskih partij iz Madžarske, Franclje, Avstrije, Zahodne Nemčije, Svice, republike San Marino ter Svobodnega tržaškega ozemlja. Našo delegacijo so tvorni generalni sekretar tov. Vittorio Fidali, tov. Marija Bernetlč in tov. Pacco. Med zastopniki ostalih organizacij in strank so bill zastopani predstavniki Italijanske socialistične stranke, Federacije italijanske komunistične mladine, Zveze demokratičnih žena ter številnih drugih, ki so prinesli kongresu pozdrave. Bratske partije, ki se niso mo- gle udeležiti VII. kongresa KPI, so poslale pismene pozdrave'. Med temi pozdravi je predvsem brzojavka slavne Boljševiške partije ZSSR, Komunistične partije Kitajske, Delavske partije Koreje, Komunistične partije Združenih držav ter vseh ostalih partij na svetu. Kongres sam je otvoril tovariš Secchia, ki je v imenu zborovalcev poslal pozdrav prvemu partizanu miru tovarišu Stalinu, korejskim in kitajskim tovarišem, kakor tudi komunistom vseh ostalih dežel, ki se bore za mir, svobodo in neodvisnost. Po izvolitvi delovnega predsedstva, nà čelu katerega je bil izvoljen generalni sekretar tov. Paimiro Togliatti, je prevzel vodstvo župan Iz Bologne tov. Bozza. Po kratkem nagovoru, v katerem je predsedujoči pozdravil j imperialistov in vse prisotne delegate bratskih ' partij kakor tudi vse ostale zborovalce, je v imenu Italijanske socialistične stranke prinesel poz. drave član njenega vodstva Mo-randi, ki je poudaril nerazdru- TITO HOČE ZA VSAKO CENO ZAOSTRITI ODNOŠAJE Z LJUDSKIMI DRŽAVAMI Podla udbovska provokacija proti Madžarski in Bolgariji Titofašisti. so v Beogradu uprizorili cestni incident in sramotenje madžarskega in bolgarskega diplomata - Pospešena gradnja strateške ceste Trst-Beograd-Solun Fašistična tolpa na ministrskih stolih v Beogradu si je v soboto izmislila novo provokacijo, s katero si obeta še bolj zaostriti od-nošaje Jugoslavije do sosednjih ljudskih republik. Madžarski odpravnik poslov v Beogradu Hrabec in namestnik bolgarskega vojnega atašeja sta se peljala v avtomobilu po beograjskih ulicah, ko jima naenkrat proti vsem prometnim pravilom neki taksi prekriža pot. Hrabčev šofer kajpak ni mogel pravočasno ustaviti avta in je tako prišlo do lažjega trčenja brez vsake žrtve in večje materialne škode. Toda udbovskim agentom ki so oči-vidno režirali ves ta incidevi ter so bili zelo verjetno tudi v taksiju, je zadostoval, da so uprizorili na cesti velik škandal. Kar naenkrat so bili okrog avtomobilov številni «slučajni» nlmotdo. či, ki so začeli na vse načine zasramovati in napadati oba tuja diplomata. Najbolj čudno pri vsem tem pa je dejstvo, da ni bilo ne blizu ne daleč niti enega policaja v uniformi niti v civilu, čeprav je znano, da pride v Beogradu en policaj ali agent na vsakih 50 prebivalcev. Proti tej očivtdni provokaciji, ki jo je Titova policija tako spretno organizirala, je vložila protest — višek ironije in nesramnosti — beograjska vlada pri vladah Madžarske in Bolgarije. V vojnih pripravah posveča fašistična vlada Jugoslavije največ pozornosti graditvi strateških objektov. Tako sedaj z vso naglico grade glavno strateško cesto Trst - Ljubljana - Zagreb - Beograd - Niš - Skopje. Pred kratkim so začeli graditi odsek te strateške ceste od Ljubljane do meje STO, da bi tako povezati Trst z Jugoslavijo ter da bi po tej poti mogli dobivati ameriško vojaško pomoč. V pospešenem tempu delajo tudi odcep s te ceste proti bolgarski meji in sicer med Nišem in Carlbrodom. Od Zagreba do Slavonskega broda je ta O E GASPERI VEDNO BOLJ OSAMLJEN Saragatovski ministri so izstopili iz vlade Združitev obeh frakcij socialdemokratov bo v kratkem izvedena Kongres italijanskih socialdemokratov PSLI je dokončno odločil vprašanje vladne krize, ki traja že več tednov. Predsedniku Saragatu je uspelo z neznatno večino glasov uveljaviti svoj predlog, ki ga je stavil na kongresu, za takojšen izstop iz vlade, takojšnjo združitev obeh socialdemokrat- TUDI CONO B HOČEJO TITOVCI PO SILI MILITARIZIRATI rii grožnjami in nasilji organiziraj o predvojaško vzgojo A R^Vč^8 Franc°va rešitev iz _______=_ j,V&tia, L Največja skrb ji je Slte sn8 pc>vsod ojači poli- e z rednimi oddelki Glavna skrb fašističnih oblasti v coni B je danes, da bi čim bolj pospešili njeno popolno militarizacijo. V ta namen so v Portorožu začetkom marca odprli šolo za oficirje in podoficirje redne vojske. V to šolo sprejemajo mladince, ki so člani «Zveze borcev», ali pa ene, ki so v zadnji vojni dosegli kakšen čin. Sedaj je v šoli nekaj nad 200 gojencev, od katerih so večinoma iz istrskega okrožja, mnogo pa tudi priseljenih Jugoslovanov. Sola je zamišljena kot kratkotrajen tečaj, ki bo trajal približno en mesec. Gojenci, ki bodo dokončali tečaj, so namenjeni za vodje predvojaške vzgoje. Učitelji v šoli so sami oficirji Titove vojske. Seveda sprejemajo samo takšne gojence, v katere imajo titofašisti popolno zaupanje. Poleg vojaških predmetov polaga vodstvo šole največjo važnost na politično vzgojo, ki obstaja - naravno -v najhujši protikomunistični in protisovjetski propagandi Kot rečeno bodo vsi ti gojenci po dovršitvi tečaja do- deljeni po mestih in vaseh cone B kot vodje skupin predvojaške vzgoje, za katero delajo sedaj titofašisti po vsej coni velikansko propagando. Poleg propagande pa izvajajo tudi silovit moralen in dejanski pritisk na vse ljudi, ki prihajajo v poštev za predvojaško vzgojo. Tako SO’ v mnogih krajih Bujščine in Koprščtne že začeli z mobilizacijo mladine in odraslih do 36. leta Starosti. Udeležba v skupinah predvojaške vzgoje je po imenu sicer «prostovoljna», toda istrsko prebivalstvo se je lahko prepričalo, da je ta «prostovoljnost» enaka 'oni za udarniško delo. Kdor koli Se namreč upira, mu titov-ci groze s posledicami, to je z zaporom in taboriščem. Vse to priganjaško delo za organizacijo predvojaške vzgoje je zaupano fašistični organizaciji «Zvezi borcev», katera vpisuje sedaj v svoje vrste vudi ljudi, ki so bili med’ NOB najhujši nasprotniki partizanov in ki niso nikdar sodelovali z odporniškim gibanjem. Ta Zveza organizira takozvane «streljač- ke družine»,'ki so pod staro Jugoslavijo služile Kot avantgarda fašističnega gibanja. Kakšni so nameni predvojaške vzgoje, je najbolje razvidno iz članka fašističnega prvaka in znanega udbovskega glavarja Julija Beltrama, ki ga je v sredo objavil v titofaši-stičnem dnevniku. Čeprav skuša ta vojni hujskač dokazati, da je ipradvojaška vzgoja prostovoljna, vendar je prisiljen zaradi morebitnih «nesporazumov» ugotoviti: «Trdimo pa, da gre za moralno obveznost vsakogar v istrskem okrožju, zastavi pot». Ta vojni provokator poziva, «naj se borci seznanijo z vsem orožjem in sodobno vojno tehniko . . . Cim bolj bomo pripravljeni na obrambo manj možnosti bo imel sovražnik za napad. To bo tudi naš konkreten prispevek k obrambi miru v interesu naših narodov in človeštva sploh». Te gnusne provokatorske besede, vredne Cannona in drugih ameriških ljudožrcev, pač ne rabijo komentarja. skih vodstev PSLI in PSU ter za ponovno združitev obeh strank na dan 1. maja. Na podlagi teh sklepov so vsi trije socialdemokratski ministri v De Gaspenjevi vladi, Lombardo, D’Aragona in Simonini podali ostavke. Poleg njih so odstopili tudi štirje vladni podtajniki. De Gasperi je te ostavke sprejel in bo postavil na mesta odstopivših Saraga-tovih ministrov tri demokristjane, ki so bili doslej v vladi kot ministri brez listnice. V četrtek je De Gasperi po številnih posvetovanjih končno dopolnil svojo vlado s tem, da je dodelil portfelje odstopivših ministrov trem ministrom brez listnice. V vodstvu demokrščanske parlamentarne skupine, ki se je najbolj upiralo takšni rešitvi krize, je De Gasperi izjavil, da bo sedanja vlada stopila takoj v krizo, čim bodo končane upravne volitve, t j. v juniju. Kot posledica vojne politike De Gasperijeve vlade in ameriške «pomoči» v okviru Marshallovega plana vedno bolj narašča brezposelnost po vsej Italiji. Samo v Januarju je naraslo število brezposelnih za 50 tisoč, dočim je v zadnjih treh mesecih lanskega leta bilo prijavljenih nad 400 tisoč novih delavcev brez zaposlitve. Na ta način je brezposelnost dosegla po uradnih podatkih ministrstva dela rekordno številko dva milijona 119 tisoč ljudi. Egipt zahteva odhod angleških čet WASHINGTON — Egiptovski poslanik v ZDA je pozval v svojem govoru evropska države naj spremene svojo kolonialno politiko na Bližnjem Vzhodu. Predvsem je j?ozval Anglijo, naj umakne svoje če te iz Egipta in Sudana, kakoi tudi iz Iraka in Jordanije. HONG KONG - Vietnamske čete so v zadnjem času postale zelo aktivne ter so zavzele 7 francoskih postojank na severnem bojišču. cesta zelo razširjena, tako da more služiti kot zasilno prista-jallšče tudi najtežjih bombnikov. Na tem in drugih odsekih izravnavajo zemljišča poleg ceste ter pokrivajo z betonskimi mostovi obcestne jarke, tako da se letalo, ki pristane na oetonski cesti, lahko takoj umakne na tako pripravljeno zasilno letaltšte. Da ima ta cesta v resnici izključno le vojno strateški namen, izhaja Iz okolnostt, da cesta ne gre skozi nobeno industrijsko alt gospodarsko važno naselbino. V zvezi s pripravami na vojno organizirajo titojašlsti posebne brigade za nabiranje starega železa, ki pa doslej niso pokazale prave vneme. V zadnjem času je bilo mobiliziranih za vojno službo veliko število zdravnikov ter bolniških strežnic, katerih za to primanjkuje v bolnicah. * * * Dočim je za vojne namene dovolj delavcev in materiala na razpolago, pa fašistična vlada nima potrebnih sredstev, da bi izvedla vsaj najnujnejša dela civilnega gospodarstva. Tako je popolnoma opustila gradnjo velikega kanala Donava-Tisa-Do-nava, ki je bil po petletnem planu predviden za olajšanje prometa in namakanje žito-rodnih polj Vojvodine. Vse izgleda, da so misel na gradnjo rega kanala popolnoma opustili. A tudi že obstoječa stara kanala v Bački sta popolnoma zapuščena tako, da je postal vsak promet po njih nemogoč in služi za namakanje le še najbližjim predelom. katerem se odpravljajo orne jitve nemške industrije. S tem je bil dan nemškim militaristom namig naj začnejo izde lovati orožje v širokem obsegu Velika zmaga fruncoaihtli delavcev PARIZ — Transportni delav ci v prestolnici so po 19 dneh stavke dosegli veliko zmago. Velika večina njihovih zahtev je bila kljub nepopustljivosti vlade končno le sprejeta. Zato so se v torek skupno v sprevodu vrnili na delo. V Marseju so stopili v 24-ur no stavko mornarji na vlačilcih. Prav tako so začeli s stavko nameščenci in delavci državnih ladjedelnic, v skupnem številu nad 30 tisoč. Gradbeni delavci, ki so že zagrozili s splošno stavko, se sedaj pogajajo s predstavniki delodajalcev. žljivo enotnost, ki vete KPI z njegovo stranko. Burno pozdravljen od vseh prisotnih je začel tov. Pal miro Togliatti svoj referat o borbi italijanskega ljudstva za mir, delo m svobodo. Tov. Togliatti je i> svojem prvem delu podal velike uspehe, ki jih je KPI dosegla v razdobju od VI. kongresa, to Je od leta 1948. dalje. V tej dob', je nadaljeval tov. Togliatti, se je svetovni položaj v mnogočem tz-premeni!. Združene države so sto. pile na pot odkrite vojne provokacije ter sprožile krvavi spopad na Koreji. V tem času je stopila na pozornico nova velika sila, kt Je silovito ojačila prottimperiali-stični blok — Ljudska republika Kitajska. Ostale ljudske republike so se okrepile tako politično kakor tudi gospodarsko. Res je, da je Titova kitka prešla na stran vojne, toda komunistične partije so s svojo bud-nostjo preprečile vse nadaljnje poskuse imperialističnega bloka, da bi razširil to razpoko v komunističnem gibanju. Nasprotno temu pa so se ljudske sile napredka in miru v svetu silovito ojačile. To je bilo mogoče predvsem zaradi odločne mirovne politike Sovjetske zveze, ki je preprečila uresničenje imperialističnih napadalnih načrtov. Nato je podrobno prikazal vojno politiko ZDA, katero podpira tudi Italijanska reakcija z De Gasperijevo vlado na čelu. Potem ko je razkrinkal prave na mene ameriških imperialistov, je ponovil svojo ponudbo, da je KPI pripravljena umakniti svojo opozicijo tako v parlamentu, kakor tudi v deželi oni vladi, ki bi temeljito spremenila zunanjo politiko Italije to je, da bi odtegnila Italijo od onih obveznosti, ki Jo neizogibno vodijo v vojno. Ko je podrobno podal položaj v Italiji in osvetlil razmerje sil. katerih velikanska večina je že danes na strani miru napredka, je pozval vse navzoče in vse italijanske komuniste naj posvete vse svoje sile glavnemu cilju: rešiti mir italijanskega naroda. Po številnih pozdravih, ki »o jih prinesli predstavniki raznih organizacij in italijanskega prebivalstva je govoril tudi tovariš Luigi Longa o enotnosti delavskega razreda v sedanjem položaju v Italiji. Očrtal Je težak položaj, ki ga je italijanskemu gospodarstvu prizadela demokrščan-ska vlada. Poudaril pa je tudi velike zmage, kt so Jih italijanski industrijski in poljski delauri dosegli v teku zadnjih treh let. Ob zaključku je pozval vse komuniste, naj delajo na tem, da ustvarijo enotnost italijanskega naroda v obrambo deta, svobode in miru. Po gospodarjevih siopinjah Zahod dovolil oborožitev Nemčije BERLIN — Visoki komisarji zahodnih velesil za Zahodno Nemčijo so kanclerju Adenauerju sporočili svoj sklep, p< Brez odobritve OZN in zaveznikov ZDA odredile pohod preko 38. vzporednika Kljub odločni volji ne samo Korejcev, temveč tudi Anglije, Francije in drugih držav, ki so dale na razpolago svoje čete vojnemu zločincu Mac Arthurju za pustolovščine v Koreji, pa ameriški imperialisti nočejo niti 'Slišati o mirni rešitvi spora v Koreji. Tudi to pot, kat doslej vedno, je Mac Arthur ipo predhodnem sporazumu s Trumanovo vlado odredil prodiranje preko 38. vzporednika. V vseh vladnih krogih zavezniških držav je vzbudil ta samovoljni korak ameriških imperialistov veliko nezadovoljstvo. Tako je gelo kanadski zunanji minister v svojem govoru ostro obsodil samovoljno odločanje o zadevah, ki niso toliko vojaškega, temveč predvsem političnega značaja. Kot posledica te enostranske odločitve so Američani začeli z ofenzivo preko 38. vzporednika severno od Seula. Ena o klopna enota ameriške vojske je vdrla preko demarkacijske črte, toda je morala takoj zbežati, ker je padla v spretno pripravljeno zasedo. Te napade preko 38. vzporednika delajo Američani pod pretvezo, češ da Korejci in kitajski prostovoljci pripravijajo protinapad širokega obsega, za katerega da so zbrali ogromno novih čet. V resnici pa gre le za spreten manever, s katerim skušajo opravičiti nadaljevanje vojne Odpor korejskih čet je na vseh odsekih fronte nad vse odločen in se vsi napadi Američanov in satelitov razbijajo z velikimi izgubami. Poleg velikega števila mož so napadalci samo v sredo izgubili 12 letal, tri tanke ter štiri ladje. Na zasedenem ozemlju Južne Koreje se razvijajo vedno hujši boji med partizani in Sing-rnanrijevo vojsko. Iz gorskih postojank napadajo partizani čete izdajalske vlade ter so jim do sedaj prizadeli več deset tisoč izgub med ranjenci, ujetimi in padlimi vojaki. Partizani so zaplenili tudi velike količine orožja. PEKING — LR Kitajska bc poslala 1 milijon ton žita V Indijo, kjer vlada velika lakota. Naši belčki so silovito zantmfui ljudje. Na politiko se sicer razumejo komaj toliko kot zajec na boben, toda to je nevažna okol-nost. Saj imajo itak stalne direktive od krajevnega angleškega političnega centra, ki jim daje potrebna navodila in Jim nakazuje «linijo» (ki, seveda, odgovarja vsakokratnim potrebam in ciljem njihovih gospodarjev). Ce ta «linija» ni vedno ravna ter se prilagaja trenutnemu položaju, ne gre šteti v zlo belčkom, pač pa zamotanemu svetovnemu položaju, iz katerega skušajo imperialisti «dremajočega leva» izviti zase čim večje koristi. Ce gredo te koristi na škodo tujih narodov, potrpljenje! Prizadeti dobe pa zato v zameno zvrhan koš obljub in lepih navodil o «demokraciji» (ki Jih tako velikodušno dele med svoje služabnike). Saj človek ne živi samo od kruha, temveč tudi od vsake besede, ki pride iz ust gospodarja. . . Po tem cenenem receptu se ravnajo tudi belčki v Trstu in vidimo, da ne izgledajo slabo. Zato je podlo komunistično natolcevanje očitek, češ da se rede od dolarjev (kakor da se človek ne bi mogel rediti tudi od šterlingov). Toda mnogo več kot razne tuje valute velja mirno in brezskrbno življenje. To velja Se prav posebno za ljudi, ki imajo opravka s politiko, ki je — priznano — eden najtežjih in najbolj razburljivih poklicev. In prav tu so mnogo na boljšem naši belčki, ker namesto njih mislijo njihovi gospodarji ter Jim prinesejo v vsakem kočljivem vprašanju že tudi «rešitev» na krožniku, tako da jim ni treba drugega kot jo sprejeti ter jo svojim zvestim prikazati kot najboljšo za obrambo «narodnih» koristi. Zato se ni čuditi njihovi nedoumljivi in zavozlani «liniji», ki ji slede p vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja. Na eni strani hočejo veljati za dosledne branilce ustanovitve STO, na drugi strani pa se ne smejo zameriti svojim krušnim očetom, anglo. ameriškim imperialistom, ki jim niti v glavo ne pade, da bi sami od sebe zapustili Trst. V resnici težek položaj za poslušne Imperialistične hlapce, ki do danes še niso upali priznati svojim pristašem da je vse njihovo besedičenje o STO le sleparsko slepomišenje, za katerim skušajo skriti zločinske vojne načrte svojih gospodarjev z našim Ozemljem. Da bi se rešili'iz te velike zadrege, to je, da bi na eni strani pomirili svoje vedno nevernejše somišljenike, na drugi strani pa ostali kot doslej zvesti podrepniki svojih Imperialističnih aeloda-jalcev, so napravili kompromis. Zahtevati je treba ustanovitev «Svobodnega» tržaškega ozemlja, v katerem pa naj za vedno ostanejo anglo - ameriške okupacijske čete! O coni B rajši sploh ne govore, ker bi se zameril Titu, kt je danes najboljši prijatelj njihovih gospodarjev. Sicer pa, če jo gospodarji prepuščajo v varstvo jugoslovanskemu flrerju, zakaj bi se mi temu upirali) To )t na kratko jormula, s katero skušajo ogoljufati svoje pristaše, kt so stvar Svobodnega ozem'ja vzeli za res. Vsa ostala vprašanja so za bel-čke že mnogo lažja. Glede pravic Slovencev pravijo (v velikonočnem uvodniku), da je treba «prilagoditi svoje zahteve kiajevni stvarnosti (tuji okupaciji, izkoriščanju in narodnemu zatiranju — op. ur.) tako kakor smo to napravili tržaški demokratični Slovenci» (beri belčki, ':t so se z dušo in telesom podredili samovolji tujcev). Kar pa se tiče demokracije In splošnih prauic odločanja Tržačanov v njihovem «svobodnem» o-zemlju, pa sploh ne govore več. Pa saj bi bilo tudi odveč, ko so že Toliko lepega povedaA o zahodni «demokraciji». In to «demokracijo» nam bodo kajpak najbolje znali deliti njeni izumitelji sami. kakor so to tako lepo dokazali v svojih kolonijah in na Koreji. Zato radi verjamemo, da je voditelj vseh «demokratičnih» Slovencev dr. Agnelerto v resnici iz najglobljega prepričanja vzkliknil na seji tržaškega občinskega sveta: «Gorje čc bi zavezniki zapustili Tržaško ozemlje!» STRAN 2 DRLO ČLANEK IZ LISTA «ZA SOCIALISTIČKIJ JUGOSLAVIJE» Zločini anglo-ameriških imperialistov med drugo svetovno vojno v Jugoslaviji Vsa politika angio-ameriških imperialistov mea arago svetovno vojno je bna usmerjena v načrtno uničevanje ljuasKih in matenamih sn v Jugoslaviji, v slabitev in razbijanje naroa-no osvoboanne borbe ter v razpihovanje bratomorne vojne; V prvem obaobju so angleški m ameriški imperialisti preKO svojin agentur v isrbiji — cetmŠKih band Draže Mihaj-lovica in Koste r-ečanca zaceli z množičnim terorjem in ubijanjem rouoijubov, s kianjem ne-aoijzmh ljudi, Zena in otrok. V teku vojne so zločini imperialističnih razbojnikov zavzeli širok obseg po vsej Jugoslaviji. Na ozemlju Srbije, Bosne, Hercegovine, Črne' gore, Like in Korauna so cetniski morilci na najbolj zverinski način poklali guoljaia iz vida interese vena deset tisoče mirnih prebivalcev, požgali na tisoče domov in vasi. Vsa ta nezaslišana zverinstva proti jugoslovanskim naroaom so neposredno vodili angleški in ameriški emisarji — predstavniki vojaških «misij» ZDA in Anglije, Takoj po zahrbtnem Hitlerjevem napadu na ZbSR je poslal stari sovražnik jugoslovanskih narodov Winston Churchill v glavni stan četniškega kolaboracionista Koste Pecan-ca svojo misijo pod vodstvom nekega «Johnsona». Ta misija je dajala Pečancu direktive, naj stopi v odkrito sodelovanje z nemškimi okupatorji, da bi tako slabil naroono osvobodilno borbo in izzval bratomorno vojno v Srbiji. Toda zaradi tega odkritega sodelovanja z Nemci je delniško gibanje K. Pečanca kmalu razpadlo. Zaradi tega neuspeha so se angleški emisarji priključili Draži Mihajloviču. Kmalu za imenovano misijo so prišle še druge, kot so bile Hudsonova, polkovnika Ballyja (predstavnika angleških kapitalistov in lastnika največjega jugoslovanskega rudnika svinca v Trepči), Athertonova in druge misije.Najbolj zanimivo pri vsem tem je dejstvo, da so morale po nalogu imperialističnega špijonaTita partizanske edinice spremljati Churchillovega odposlanca kap. Hudsona in člane njegove misije, jugoslovanske oficirje kraljeve vojske majorja Lalatoviča, Zanja Ostojiča (namestnika Draže Mihaj-loviča) po vsem osvobojenem ozemlju in jih. pripeljati v Mihailovičev stav na Ravni gori. V četniškem glavnem stanu so imperialistični emisarji dajali Draži in drugim četnlškim glavarjem navodila, kako naj tajno sodelujejo z Nemci, kako naj izvajajo množične pokolje ih podžigajo bratomorno vojno. Preko londonske in drugih radijskih postaj so anglo-ameriški imperialisti grozili jugoslovanskim narodom s pro-slulo črko «Z» (zaklati), češ da bo vsakdo zaklan, ki se ne bi pokoraval četniiškemu terorju in izdajstvu. Po nalogu in navodilih imperialističnih emi-sarjev je leta 1943. organiziral Mihajlovič v Srbiji «šentjer-nejsko noč», v kateri so četni-ški klavci pomorili na tisoče mirnih srbskih delavcev. Ves čas vojne so anglo-ameriški imperialisti dobavljali Mihaj-lovičevim četnikom orožje strelivo in drugo opremo za borbo proti partizanom. Ti emisarji imperialističnih sil pa niso le dajali navodil za pokolje,-temveč so tudi sami vodili take akcije proti partizanskim edinicam, kot na primer v četrti ofenzivi pri Kali-noviku, na Kozjaku in na Ra-dan planini. Tako je angleška misija pri štabu zloglasnega majorja Radoslava Djuriča, znanega Mihajlovičevega komandanta za Južno Srbijo in Makedonijo (sedaj polkovnika Titove vojske), ukazala Djuri-ču, da mobilizira vse svoje četnike na svojem odseku ter da uniči partizanske odrede na Ra,-dan planini. Vseh 20 dni borbe so Angleži vsako noč iz letal oskrbovaili četniške razbojnike z orožjem, obleko, obutvijo in dr. Angleški major, po vzdevku «Kent», se je osebno udeležil borbe proti partizanom na položaju pri Gajtanskih vratih. Med borbo so četniki zajeli dva partizanska kurirja in jih privedli majorju «Kentu». Po njegovem nalogu so ju četniški razbojniki na zverinski način ubili. Ko so bile že leta 1943. četniške tolpe Draže Mihajloviča do kraja kompromitirane in za-sovražene pri jugoslovanskem ljudstvu, in ko so partizanske edinice razbile glavne sile četnikov, so anglo-ameriški imperialisti izigrali novo karto — svojo tajno agenturo špijonov Tita-Rankoviča. Pod krinko «pomoči» so imperialisti vrgli nešteto misij, ki so bile sestavljene iz izkušenih ameriških in angleških poklicnih špijonov. Po njihovem prihodu so se silovito pomnožili porazi partizanskih enot na fronti, silovito je naraslo število umorov in izginotij najboljših borcev NOV in POJ. Prav v teku pete ofenzive so poslali imperialisti v Titov vrhovni štab svoje prve uradne odposlance pod vodstvom izkušenega agenta Intelligence Service majorja Dickena, osebnega tajnika Winstona Churchilla. 2e sam prihod te misije v Titov štab je stal življenje mnogo tisoč borcev. Po navodilih anglo - ameriških imperialistov sta imperialistična špijo- na Tito in Rankovič pod izgovorom pričakovanja angleške misije zadržala za 14 dni in 14 noči že odločeni premik čet iz Pive. S tem sta omogočila nemškim četam, da so popolnoma obkolile partizanske enote ter pobile 10.000 najboljših partizanskih borcev- Kakišni hladnokrvni rablji in morilci jugoslovanskih narodov so anglo - ameriški imperialisti, nam dokazujejo med drugim tudi barbarska bombardiranja mest Jugoslavije brez kakršne koli vojaške potrebe. Ameriški zračni gangsterji so bombardirali Beograd v več zračnih napadih ter so poleg velike tvarne škode pobili več deset tisoč nedolžnih ljudi. E-nako «plemenito» zavezniško «pomoč» so izkazali s strahovitimi bombardiranji Podgorice, Maribora, Smedereva in neštetih drugih jugoslovanskih mest, v katerih ni bilo nobenih važnih vojaških objektov. Komaj nekaj dni pred osvoboditvijo so anglo - ameriški razbojniki strahovito bombardirali industrijsko mesto (znane tekstilne tovarne) in ob tej priliki pobili nad 5000 ljudi. Posebno podal zločin so imperialisti zagrešili leta 1944., ko so potopili več jugoslovanskih ladij z ranjenci. Več sto ranjencev je pri teh gnusnih zločinih izgubilo svoje življenje. Američani in Angleži so po odločilnih zmagah Rdeče armade še povečali svojo zločinsko aktivnost. Osnovna naloga njihovih emisarjev v Titovem vrhovnem štabu je bila, da po- daljšajo nacistično okupacijo Jugoslavije, dokler ne bi prišle anglo-ameriške čete ter jo «o-svobodile». V ta namen je imel veleizdajalec Tito sestanek z Wmstonom Churchillom v Na-poliju kjer sta Izdelala poseben načrt, takozvan plan «ratvik». Pp tem načrtu je bilo predvideno množično ubijanje prebivalstva, rušenje jugoslovanskih mest in vasi, uničenje glavne železniške proge Beograd-Niš-Skopje. Sef angleške misije pri Titu gen. Mac Lean je v svoji knjigi «Na vzhodnih dohodih» pri opisanju tega zarotniškega načrta priznal, da sta se Tito in Churchill «medsebojno popolnoma dogovorila». «Cim bodo podrobnosti načrta Izdelane — je izjavil Tito — bom dal trebna navodila svojim poveljnikom, da ukrenejo vse potrebno za uresničenje našega načrta.»' Po zaslugi Rdeče armade, ki je naglo prodirala, in jorihodu tretje Ukrajinske fioche v Jugoslavijo, je bil preprečen peklenski načrt Tita in Churchilla Sovjetska vojska je osvobodila Jugoslavijo, rešila njena mesta in vasi porušenja. Jugoslovanski narodi so priča teh in nešteto drugih zločinov, ki so jih napiravili anglo-ameriški imperialisti sami ali pa potom četniške tolpe Mihajloviča in izdajalske klike Tita-Rankoviča v teku druge svetovne vojne. Jugoslovani ne bodo nikdar pozabili sto tisočev znanih in neznanih grobov najboljših sinov ljudstva. Danes, ko se je krvavi meč napadalnega ameriškega imperializma dvignil nad glave jugoslovanskega delovnega ljudstva, ko imperialistične zveri s pomočjo špijonske tolpe Tita-Rankoviča ponovno skušajo spremeniti Jugoslavijo v vojno pozorišče, jugoslovanski narodi vse. bolj ojačujejo borbo za mir in svobodo, za uničenje krvave diktature imperialističnega najemnika Tita. H. Andric Na Srednjem vzhodu se križajo interesi ZDA in Anglije SNri velike pelrolejske družbe imajo v rokah vlade in minisfre Temeljne značilnosti Srednjega vzhoda - Izredno bogata proizvodnja petroleja - ZDA štedijo z domačo rezervo in pospešujejo izkoriščanje petroleja na Srednjem vzhodu - Kdo so lastniki petrolejskih vrelcev Veriga umorov in atentatov ki prepleta sedanje politično življenje Perzije (Irana) in v splošnem Srednjega vzhoda, je nenadoma obrnila svetovno pozornost na ta ozemlja, ki tvorijo precej enoten gospodarski, jezikovni in nacionalni kompleks, poznan pod splošnim imenom Srednjega vzhoda. Ta cona Srednjega vzhoda v Tudi letošnji 1. maj mora dobjro uspeti Istrski delavci pozivajo tržaške antifašiste Iz cone It nam pišejo o titofašističnem terorju Objavljamo dopis, ki nam ga je poslalo večje število istrkih delavcev, bivših partizanov, od katerih je večje število članov Partije, Obračamo se na vas tržaški delavci in antifašisti, ki ste skupaj z nami prelivali kri v borbi proti fašističnemu okupatorju in ste dobili nož v hrbet od istih izdajalcev, a se danes ne nahajate neposredno v krempljih beograjskih iškarjotov in zato ne plačujete tako drago svoje nepokorščine Tito-Rankovičevim zločincem. Vi tovariši najbolje poznate trpljenje istrskega delovnega ljudstva pod italijanskim fašizmom in njegovo junaško zadržanje v borbi proti skupnemu sovražniku ter ste danes najbližja priča nesramnega zapostavljanja preganjanja in mučenja naših najboljših borcev samo zato, ker ne dvignejo roke, kadar postavi udbovski agent na sestanku vprašanje: «Kdo Je pripravljen boriti se proti Sovjetski zvezi?» Prepričani smo, da nas ne boste zapustili, temveč upamo, da se bo naš glas in naše stremljenje po svobodi razširilo potom vas po vsem svetu in zazvenelo v ušesih demokratičnih miroljubnih množic kot nezaslišana in nedopustna krivica. Ker je pri istrskih kakor tudi pri ostalih primorskih partizanih prišla za časa borbe močno do izraza razredna zavest, nam ntso zaupali, da bi si sami vladali. Ljubljanski «marksisti» so trdili in še vedno se izgovarjajo s tem, da smo kulturno zaostali, da ne znamo niti govoriti slovenski itd. Kljub temu, da so Primorci v borbi proti fašizmu dokazali, da so politično zreli, kakor maloka-tera druga pokrajina Slovenije. Poslali so k nam trume kulaških, malomeščanskih in buržujskih sinov iz Vipave, Ljubljane in drugod (takih pri nas seveda niso našli J, jih posadili na najvišje položaje politično-upravnega aparata in partije. Ta sodrga, katere glavna naloga je bila razviti nacionalizem in napraviti iz Istranov dobre slovenske nacionaliste ter jim izbiti iz glave razredno borbo, je dobila obenem svobodno roko, da lahko postopa z ljudmi po svoji mili volji in seveda tudi pravico nesramnih privilegij na račun sestradanega ljudstva, kar so si tudi v obilni meri privoščili. Sami so se proglasili za naše predstavnike in so se kot taki — po njihovih nazorih popolnoma naravno — sprehajali s svojimi damami in ljubicami z našimi avtomobili in prebijali noči na pojedinah in orgijah. Tudi Laureati uganja že dalj časa na račun sestradanega ljudstva miltjar-dersko življenje. Pri teh ljudeh os polna usta zaničevanja in sramotenja našega ljudstva. Ce jih poslušaš, bi si človek mislil, da smo bolj podobni afriškim «zulu», kakor pa Evropejcem, skratka ljudje, ki jih je treba voditi z obročem v nosnici. Kar se pa tiče politične zrelosti, nočejo niti slišati, da se je tudi istrsko ljudstvo borilo za izgon fašističnega okupatorja. Pravi teror in lov na antifašiste pa se Je začel zadnje čase, ko ugotavljajo, da po celicah še vedno govorijo o delavskemu razredu, o proletariatu, da naši ljudje še vedno simpatizirajo s Sovjetsko zvezo in da noben noče niti slišati o borbi proti deželi socializma. Po drugi strani ugotavljajo, da hodijo ljudje v Trst. Letijo kakor psi okrog po sestankih. Na organizacijske sestanke pridejo štirje, pet nepoznanih tujcev, vpijejo na člane, kakor na živino ter postavljajo vprašanja, kar dì morali odobravati z dviganjem rok, Sedaj sta dve vprašanji: «Kdo je pripravljen boriti se proti SZ?» In «Kdo je za priključitev cone b k Jugoslaviji?». Besni so, ker se nobeden kljub strahovanju ne Izjavlja ni za eno ni za drugo. V Dekanih je na takem sestanku dvignil roko eden, v Pobegih 3, na Skojijah 2 itd. Na Škofijah je neki Ljubljančan po takem tragičnem sestanku izjavil, da bi bilo najbolje vse Istrane preseliti v Bosno in poslati sem take ljudi, ki znajo ceniti svobodo. Ker se jim je zdelo, da je bil postopek dosedanjih funkcionarjev premil, so poslali zadnje čase trumo ljudi, ki so se izkazali v svojih krajih v borbi proti komu. nistom. Ti so uvedli parolo: «Kdor se ne pokorava, kar v morje z njim, ali pa mu vsaj onemogočiti življenje!» Ti novi prišleki vidijo v vsakem našem človeku kominformista. Tako je stanje v pogojih «ljudske» oblasti v coni B STO. Tudi ta teden bi lahko na široko pisali o pripravah mladine za proslavo Prvega maja. Po vseh krožkih in vaseh je kar lepo videti toliko mladeži, ki se z veseljem uči telovadnih vaj. Med počitkom pa je kar živahna diskusija, medsebojno se sprašujejo, kako bo izpadla letošnja proslava. Naša mladina je obljubila, da mora tudi letošnji Prvi maj dobro uspeti, rekli so nam, da bodo dali vse svoje moči pri kakršnem koli delu. Seveda smo veseli takih obljub, tem bolj, ker nam to obljubljajo prav mladinci. Skupno število mladincev, ki pridno vadijo je 454. od katerih je 208 mladink. V posameznih sekcijah pa vadi naslednje število mladine: Pri Sv Vidu je 11 mladincev, v Tovarni strojev 2, v mestu 1, \ krožku VOM 11, na Skoljetu 2, na Mitnici 4, v krožku Tomažič 8, na Rocolu 13, pri Sv. Jakobu 11, pri Sv. Marku 8, na Pončani 4, v Skednju 23, pri Sv. Ani je 45 telovadcev, kr so povedali da se bo njih število brez dvoma povečalo, na Kolohkovcu jih je nič manj kot 52. Saj se ni kaj čuditi, mladi Kolonkovčani se hočejo tu* dl tokrat, kakor vedno izkazati. Tudi mi smo veseli, da jim lahko, kar tako po časopisu povemo, da so med prvimi po številu in tudi v telovadbi ne zaostajajo. Nadalje telovadi na Daciju 22 mladincev, v Lonje-rju 3, v Podlonjerju 9, pri Sv. Alojziju 6, na Greti 2, v Bar-kovljah 2, na Opčinah 24, v Velikem Repnu 1, v Trebčah 30, v Nabrežini 7, v Sv. Križu 6, na Proseku 8, na Kontovelu 1, v Dolini 11, v Samatorcab 12, v Zgoniku 8, v Miljah 20 na SKoiijan 7, v camporan 40, v Cerejih 3, v Lazarettu 4, v Zavljah 16, v Griži 8, pri Čebulen pa 18. Kot vidimo, je začetek prav zadovoljiv. Se je vasi in krožkov, kjer se mladina vadi za Prvi maj. Zato je tudi dolžnost celic in starejših tovarišev, da mladino vsestransko podprejo. Posebno letos se mladina z veseljem pripravlja in vadi, ker so telovadne vaje posebno lepe in seveda ker je tudi tekmovanje za mladinski festival, ki bo v Berlinu. Vemo, da se bo še marsikatera mladinska seiccija dobro izkazaiai, zato mladi Kolonkovčani, ki ste sedaj med prvimi, ne smete biti gotovi svoje zmage. No, o tem bomo govorili pozneje, bodo prav gotovo rekli mladinci s Kolonkovca, ker tudi oni ne mislijo ostati pri tistem številu. Mladinci torej, delajmo in vadimo se, ker mora tudi le-tošnj Prvi maj dobro uspeti. širokem pomenu se razprostira od Turčije, obsega Sirijo,. Libanoci, Izrael, Egipt, Saudsko Arabijo, Jemen, Transjordani-jo, Irak in Perzijo (ki se naziva tudi Iran). Ta obsežna pokrajina, ki šteje 100 milijonov prebivalcev, ima dve temeljni značilnosti: 1. Izredno bogato proizvodnjo petroleja. Perzija, Irak, Saudska Arabija in Jemen proizvajajo danes same nad polovico petrolejske proizvodnje kapitalističnega sveta. Ta odstotek pa stalno narašča in sicer zaradi znižanja proizvodnje v ZDA, kjer šo rezerve omejene. Slednje pa hoče vlada ohraniti kot rezerve za vojno. Prav zaradi te Trumanove usmeritve, da se prihrani ameriški petrolej ter da se istočasno čim bolj pojača izkoriščanje petroleja na Srednjem vzhodu, je prišlo do sedanjega ostrega spora med angleškimi in ameriškimi petrolejskimi družbami. Angleži nočejo prepustiti Američanom kar so ukradli a-rabskim narodem Srednjega vzhoda. Američani pa od svoje strani hujskajo krajevna plemena da bi se na škodo Angležev polastili petrolejskih vrelcev. Poglejmo sedaj katere so de-japsko največje družbe, ki držijo v svojih rokah vlade, mi-nisttrei poslance, gangsterje, morilce in vohune na Srednjem vzhodu. Družba AR. AM. CO. (Ara-bian American Company) je 70 odst. v rokah «Standard Olla», nadaljnjih 30 odst. pa v rokah skupin, ki so odvisne od slednje. Večina funkcionarjev ZDA za Srednji vzhod je izbrana prav iz vrst delničarjev in voditeljev te petrolejske družbe, ki je ena izmed največjih na svetu. «Standard Oil», največja delničarka AR. AM. CA. je last ameriške Rockefellerjeve skupine. Eden izmed njenih voditeljev pa je Avarell Harriman, posebni svetovalec Trumana. Družba I. P. C. (Irak Petroleum Company) je dejansko neka čudna zmes kozmopolitskih finančnikov in bankirjev, kjer se večkrat združujejo celo nasprotujoči si interesi, ki so pa vedno enotni, ko gre za izkoriščanje Iraka in delavcev petrolejskih vrelcev. Lastniki te družbe, ki je v pogledu posamezne proizvodnje petroleja ena izmed največjih na svetu so: 30 odst. Rockefellerjeva «Standard Oil», 30 odst. «Bri-tish Shell Company», 30 odst. «Societé Francatse des Petro-ies», preostalih 10 odst. pa je porazdeljenih med manjše skupine. Omeniti moramo tudi, da je vloženi kapital v «Societé Francai.se des Petroles» večinoma ameriškega izvora tako, da je ta družba pod dejansko kontrolo ZDA, čeprav imajo Angleži pri njej precejšnje' interese. Družba «I. P. C.» razpolaga z največjim nattovodom na svetu, po katerem se pretaka petrolej iz Iraka direktno do sredozemske obale. A. I. C. (Anglo-Iranian Company) je največja angieška petrolejska družba. 52 odst. delnic pripada angleškemu admi-raliatu. ostale delnice pa so v posesti družbe Royall Dutsch» (podružnica družbe «Shell») ter drugih manjših petrolejskih družb. «Anglo-Iranian Oil Company» pa ima neko temeljno značilnost. Slednja je glavna lastnica delnic «Intelligence Service», to je tajne angleške obveščevalne službe, ki ni v navadnem pomenu besede vladna organizacija, marveč je «delniška družba». S povezavami te petrolejske družbe in angleškega ackniraliata je ustvarjena dejansko popolna združitev tajne angleške obveščevalne službe z interesi petrolejskih družb. Slednje so tudi vedno manevrirale angleško vlado, bodisi konzervativno kakor tudi laburistično. Tesna poveza med «Intelligence Servicem» (kar pomeni vohunsko službo) in «Anglo-Iranian Company» je eden izmed razlogov, da je angleška diplomacija na Srednjem vzhodu še posebno aktivna in da se najboljši diplomatski agenti, dejanski angleški vohuni in provokatorji še najbolj izurijo prav na Srednjem vzhodu vse seveda v službi interesov petrolejskih družb. ANGEL FRANZA (Se nadaljuje) Mladi kitajski prostovoljci, ki so priskočili na pomoč korejskemu ljudstvu, so odločeni nadaljevati borbo za dokončno osvoboditev korejskega ljudstva, a vedno tudi pripravljeni mirnim potom rešiti spor v Koreji. Ameriškim netilcem vojne pa ni do tega, da bi se sporazumno rešil korejski spor. Nadaljevati hočejo z vojno, še več, uresničiti svoje načrte ter napasti Ljudsko republiko Kitajsko in na ta način razširiti vojno v Aziji. Toda ameriškemu imperializmu m njegovim podrepnikom njihovi zločinski načrti ne bodo uspeli, ker bo kitajsko ljudstvo še odločnejše stopilo v borbo proti tistim, ki jih mislijo ponovno zasužnjiti Kaj nam pripoveduje tovariš, ki je zbežal iz taborišča Silin «Rajši si izberem Dachau kakor taborišča v Jugoslaviji «Kaznjenci» so prisiljeni na najtežja dela - O kruhu v taborišču sploh ni govora - Titovci imajo posebno pripravo za mučenje - Strašno trpljenje v kazenskih celicah, ki so znane pod imenom «samica» Neki tovariš, ki ■ je zbežal izpod neznosnega fašističnega terorja nam je v kratkih besedah povedal o mučeniškem življenju v zloglasnem taborišču Silin v bližini Nove Gradiške v Slavoniji. «Vsi kaznjenci so prisiljemi na najtežja dela na avto-cesti Beograd-Zagreb. Vsak dan so «kazinjencem» dodelili oz. odmerili, koliko ceste morajo narediti v tistem dnevu. O težko- čah na delu, da sploh njegovo-upoštevamo nezadostno in pomanjkljivo hrano. Dnevno so kaznjenci prejeli: za zajtrk so titovci delili po en kozarček kave, ki še zdaleka ni sličila in ni imela kaj opraviti s kavo. S to gorko vodo smo morali prestati do poldne. Opoldne oziroma za kosilo smo prejeli 3/4 litra juhe, v kateri je bilo videti tu pa tam kakšen košček krompirja in testenine. Isto UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. PRED OBČINSKIMI IN POKRAJINSKIMI VOLITVAMI SLOVEHSKI DELAVCI IN KMETJE bodo volili za obrambo svojih pravic Ljudje, ki se boje volitev sirijo po slovenski vaseh na Goriškem razne izmišljotine, s katerimi skušajo ohrometi odločnost volivcev toda tem izmišljotinam ljudstvo ne bo nasedlo, udeležilo se bo volitev Tudi v slovenskih vaseh kakor po ostalih občinah Goriške vlada veliko zanimanje za prihodnje u-pravne volitve, ki bodo po vsej verjetnosti v prvi polovici Junija. To zanimanje je tem večje, ker bodo prav v teh vaseh oz. občinah tokrat prve povojne u-pravne volitve. Tako bo dana možnost vaščanom samim, da si izvolijo svoje nove občinske uprave, take, ki bodo res tolmačile težnje slovenskega prebivalstva na Goriškem. Nikakor pa si ne smemo predstavljati, da je razpis upravnih volitev na Goriškem «dar», ki ga poklanjata De Gaspe-ri in njegova vlada tukajšnjim prebivalcem z željo, da bi si izvo. lili svojo lastno upravo. Ce je do razpisa prišlo, je predvsem zasluga zahtev in pritiska demokratičnih množic, ki so nenehno že dalj časa zahtevale upravne občinske in pokrajinske volitve. Različna so mnenja, ki krožijo med prebivalstvom v zvezi z volitvami. Po nekod krožijo razne tendenciozne vesti, po katerih «naj bi občine ne smele uganjati politike, pač pa naj bi Izbrale kompetentna vodstva, ki se ne zmenijo za nikako politično udejstvovanje». Tako med drugimi krožijo v Sovodnjah vesti, po katerih bi bilo celo NEVARNO postaviti na volitve listo kandidatov iz delavskih ali kmečkih vrst, Nekateri se celo boje, da bi v primeru, da bi izšla ta lista zmagovito na volitvah, vlada oz. prefektura imenopala posebnega komisarja, ki bi še dalje vodil posle občinske uprave Zato naj bi bilo, (po mnenju gotovih elementov) bolje, da bi nastopila na volitvah ena sama lista z imeni kandidatov, ki ne bi predstavljali nobene stranke. Ne moremo z gotovostjo povedati, kdo Je spravil v javnost take vesti, vsekakor pa lahko trdi- mo, da so to storili liudje, ki se boje svojega poraza na volitvah in ki se boje, da bi ljudstvo izvedelo za vse, kar so mu slabega siorili. Slovenski kmetje in delavci na Goriškem prav gotovo ne bodo glasovali za kandidate, ki jih bodo titofašisti postavili na svoje liste, kajti zločini, ki jih počenja zločinska klika nad jugoslovanskimi narodi so preresni in preočitni, Prav tako ne bodo goriški kmetje in delavci glasovali za one, ki predstavljajo črno De Ga-sperijevo vlado, ki tira deželo v vedno večje upropaščenje in ki ne spoštuje obvez, ki jih je sprejela ter ne upošteva pravic, ki Slovencem na Goriškem kot manjšini v državi po vseh zakonih pripadajo. Nove občinske, kakor tudi pokrajinska uprava bodo morale marsikaj spremeniti. Spremeniti to, kar so naredile sedanje uprave ali njih predhodnice. Od vlade bodo morale zahtevati popolno demokratizacijo bodisi občinskih, kakor tudi pokrajinske uprave. Izvesti bodo morale davčno reformo, kajti davčni sistemi sedanjih oz. prejšnjih uprav so krivični. Način obdavčenja, ki so se ga posluževale sedanje ali prejšnje u-prave tlači predvsem male tn srednje kmete In delavce, medtem ko ne upošteva velikanskih dohodkov magnatov, kateri so v sorazmerju z malimi kmeti in delavci sramotno nizko obdavčeni. Prav zato pa bodo morali volivci goriške pokrajine, delavci, srednji in mali kmetje, pravilno presojati kandidate predno jim bodo oddali glasove. Paziti bodo morali, da izvolijo le take, ki bodo resnično ščitili njihove interese in ne interese gotovih krogov-bodisi vladnih ali titovskih krogov alt pa peščic» magnatov liti bodo morali take kandidate, ki bodo zahtevali od vlade demokratizacijo občinskih uprav, delo, blagostanje in mir. Zato pa smo prepričani, da bodo slovenski volivci, delavci, srednji in mali kmetje strnjeno sledili zgledu svojih italijanskih tovarišev v furlanskih občinah Turjak, Škocjan in St. Peter ob Soči, kjer so že dalj časa na čelu občinske naprave ljudje, ki jih je resnično pri srcu ljudski blagor in ki so v teku svojega upravljanja dosegli lepe in koristne uspene. Goriška delegacija na VII. kongresu K P I GORICA — Osrednjega kongresa Komunistične partije Italije, ki se vrši ta teden v Rimu, so se udeležili tudi delegati goriške federacije KPI in sicer tov. Silvino Poletto, sekretar federacije, tov. Mira Rijavec, članica pokrajinskega komiteja, tov. Trevisan Tullio iz ladjedelnice v Tržiču, tov. Cipriani Ruggero, član pokrajinskega komiteja, tov. Blasut-ti Albert, sekretar komunistične mladine za Goriško ter tov. Rina Buoncompagni, članica pokrajinskega odbora UDI. Slednji trije so se kongresa udeležili kot povabljenci, medtem ko so prvi trije bili izvoljeni kot delegati na pokrajinskem kongresu. Tov. Mira Rijavec je nesla osrednjemu kongresu pozdrave slovenskih komunistov in demokratov. O VELIKI ZMAGI CGIL Tudi v delavnicah-šolah stavkovno gibanje Delavci zahtevajo 200 lir dnevne doklade Zastopniki vseh delavnic-šol na Goriškemu so imeli pretekli teden sestanek v Ljudskem domu v Gradiški. Na njem so razpravljali o vprašanjih. ki se tičejo delavcev, ki so zaposleni začasno v teh delavnicah-šolah. Znano je, da delavci, ki zaslužijo pri omenjenih ustanovah po 500 lir dnevno, ne morejo niti v skromni meri preživljati sebe in svojih družin, kajti 500 lir pomeni danes mnogo manj, kot pa pred enim letom. Pomisliti pa moramo, da so vse stroke delavcev v zadnjih letih dosegle večje ali manjše zboljšanje plač. Popolnoma prav je, da tudi ta vrsta delavcev zahteva povišanje! plač in da je po svojih zastopnikih napravila že potrebne korake na prefekturi in v Rimu. Osnovna zahteva teh delavcev je 200 L. dnevne dokla-Po-de. Delavci v vseh delavnicah so sedaj v stavkovnem gibanju. Merodajne oblasti skušajo na razne načine ustrašiti delavce pri tem se poslužujejo najrazličnejših manevrov, da bi prišlo v delavnicah-šolah do nesoglasja med delavci. Vsekakor pa smemo že danes trditi, da delavci ne bodo popustili iz enostavnega razloga, ker ne morejo več nadalje preživljati sebe in svojih držin Voditelji delavnic-šol ibi morali biti v tej borbi na strani delavcev. Podpreti bi jih morali vsestransko. S tem bi podprli tudi sami sebe; kajti zmaga delavcev je obenem tudi njihova zmaga. Nikdar pa bi ne smeli zavzeti stalilcaTki "ga je zavzel do delavcev’ vodja delavnice v goriški Kampanju-ci, ki je oviral delegatu, da bi se z ostalimi odposlanci udeležil sestanka na prefekturi. Kot je znano, je bil sporazum o premični lestvici prejemkov delavcev industrijske stroke sprejet od združenja in-dustrijcev v Milanu 21. marca t. I. Na podlagi tega sporazuma je prevideno, da bodo delavci omenjene stroke deležni za 4 odst. povišanja nabavne zmogljivosti. Toda kar je posebno velikega pomena v tem sporazumu je to, da bo odslej naprej omogočeno postopno povišanje meza in sicer vsakikrat, ko bodo na trgu porasle cene življenjskim potrebščinam. * * * Sporazum za uvedbo premične lestvice prejemkov delavcev na industrijskem sektorju je zelo velikega pomena ne le na sindikalnem, temveč tudi na politično-gospodarskem polju. Sporazum zajame tem večji pomen v času, ko so cene vseh življenjskih potrebščin tako nestalne zaradi histeričnih vojnih priprav sedanjih voditeljev naše države ter v času, ko poklicni špekulanti samovoljno navijajo cene predvsem surovin, ki so temeljnega pomena za vojno proizvodnjo, katera pa V resnici državi ne prinaša nobenih koristi temveč le škodo in izgubo. Vsled navijanja cen surovin se dvigajo tudi cene industrijskih izdelkov ter vseh življenjskih potrebščin. Medtem, ko je vsa industrijska proizvodnja usmerjena v izdelavo proizvodov, ki so namenjeni vojni, hira narodno gospodarstvo, to je mirnodobska industrija in z njo poljedelstvo, kar neprestano veča bedo v državi. Ta sporazum med sindikalnimi organizacijami in združenjem in-dustrijcev koristi predvsem delavcem industrijske stroke, a služil bo kot vodilo v pogajanjih za podobne sporazume tudi v drugih strokah. Obenem pa pomeni ta sporazum poleno pod noge demo-krščanskim državnikom ter vsem, ki podpirajo priprave na vojno. Tem pogajanjem bodo sledila še druga, nanašajoča se na druge stroke. Med temi je tudi stroka poljedelskih delavcev in državnih nameščencev. Predvideva se, da bo borba za dosego sporazuma v korist delavcev teh strok zelo trda. V resnici pa je osrednje vodstvo sindikata poljedelskih delavcev že napravilo nekaj resnih korakov. Zahtevalo je namreč, naj bi po vsej državi uvedli delovno pogodbo, ki velja le v nekaterih pokrajinah severne Italije. Uvedba te pogodbe po vsej državi bi koristila poljedelskim delavcem na Goriškema. Splošna delavska zveza (CGIL) se popolnoma zaveda potreb delavskega razreda, zato ne bo odstopila od odločne borbe za izboljšanje življenjske ravni, predvsem od borbe za povišanje delavskih mezd in njih prilagoditev sedanjim cenam življenjskih potrebščin. je bilo za večerjo. O kruhu P ni bilo sploh govora. Vsake trl dni smo prejeli po dva kg ruznega kruha» Delali smo v najtežjih P1 gojih. «Kaznjenci» mora)? brezpogojno dokončati vse deW ki jim je bilo že zjutraj adn^ rjeno. V nasprotnem prime1'' so izpostavljeni najhujà^ kaznim. «Kaznjenci» se mora)1 jy strogo držati discipline, ki i* j. predpisana v taborišču, če O0’, ^ čejo zapasti kazni. Ena izm^; teh kazni, ki jo titovci tudi hai ^ večkrat uporabljajo, je posili8', nje kaznjencev v takoimenov8'1)1 no kazensko celico za dve $ r° tri noči. «Kaznjenec», ki je p>'e 110 stal noe v tej celici pa je ral naslednji dan ravno tak' ^ priti na delo, kakor vsi ostal'1 Strašno je trpljenje človek8' c ki mora prestati ure in ure ' -1 tej celici, ki je znana pod iihf Jl nom «samica». Prostor ni n>( večji kot 70 x 70, visoka pa i( Si| dva metra. «Kaznjenec» mo1® ^ v njej stati mirno vso noč. ^ Stl način mučenja so titovci up8'Si| rabljali samo pozimi, medte*1! ko so med letom mučili IjiF 1 na razne druge načine. Tako ^ 'a na primer imeli nekako pl1'** pravo, ki je bila zložena iz de8? f!c v obliki številke «4». Ta p1' ■ prava je bila sestavljena i( štirih desk. Nepopisne so muke tistega, ki je bil dod6] Ijen na to orodje. Titovski r8 biji so «kaznjenca» takole P0! stavili: noge so mu priveze®1 na spodnji drog, stegna 1 prečni deski, život pa na zgd*' nji drog, dočim so roke priv?1 zali ob boke. V takem položaj® je moral «kaznjenec» prebi®' C 1 celo noč. in seveda ni bilo goče, da bi se stegnil ali pa <> bi na kakršen koli način * SC| načini h*11, ' Je «Nočemo vojne!» KRMIN — «Nočemo vojne!», je kot iz enega samega grla zadonelo na zborovanju, ki so ga priredili 28. marca tukajšnji meščani. Zborovanje so priredili v znak protesta radi aretacije dveh partizanov miru, ki naj bi bila svoj čas nagovarjala mladeniče, naj vrnejo vojaške pozivnice. Na zborovanju je govoril tudi poslanec tov. Beltrame. Beg eez mejo GORICA — Ta teden sta pribežala v Gorico šofer Avgust Fratnik in njegova žena. Omenjena sta doma iz Bilj. Obmejni finančni straži v Rupi, kjer sta se najprej zglasila, sta izjavila, da sta zbežala čez mejo zato, da bi se rešila Titovega režima in njegove tiranije. Se vedno velja vprašanje: Do kdaj bodo delovni ljudje bežali iz rodne zemlje v tujino z upanjem, da tam najdejo vsaj mimo zatočišče? — Kdaj se bo končala kalvarija nesrečnega slovenskega ljudstva? čival. Med številnimi čenj, ki so jih uporabljali til8' fašistični krvniki je tudi *}1 da so «krivca« obesili za ž1!1 pestja, zvezana na hrbtu, tal*1! da so se mu prsti nog kom8’ n dotikali tal». ^ Tako namj je tovariš le n kratkih obrisih prikazal šno stanje, ki vlada v tabo1’ (°f šču Silin, v bližini mesta No'H.° Gradiška v Slavoniji. Tudi 1*1,l’ se strinjamo z mnejem oK1 gi- njenega tovariša, ki je mel ostalim dejal: «Ce bi mi še kd8 bilo usojeno, da grem v taborišče, potem bi si rajši izbral fl**. u '■‘«s cistično taborišče Dachau, kor pa titovska taborišča v Jl!{, goslaviji. ki zdaleka prekašaf 5 nemška taborišča za časa dnje vojne. V petnajstih dine:(i0j t. j. med časom mojega bivanJL v omenjenem taborišču, je P ji-Q, leglo strašnim mukam, ki s ^ jih prestali, 6 tovarišev. Z mučenji in ustrahova’lj.ii'e mislijo titofašisti prepreči ^ naraščajoče osvobodilno giPj^o nje, ki se iz dneva v dan b0!*at širi. Jugoslovanski narodi, ^°tr so se osvobodili izpod nemšKi(h ga nacističnega okupatorja, l bodo osvobodili tudi sedanj®**1« titofašističnega jarma, najP1. Ji dlejšega hlapca imperialist* nih vojnih hujskačev in P9jsti, večjega izdajalca, kar jih po*1 ni zgodovina delavskega f8 reda. 951 ?. APRILA 1951. DELO STRAN S ■ M Pomladansko rajanje ■ ; :'r"" " ' . . }’ . s* i-11 « j; u •• es !•: a, a ». štev. 4 11 g J BI IZAHTEVAJMO DOGOVOR MIRU MED 5 VELESILAMI! V ospredje vseh svetovnih dogodkov, ki neposredno zanimajo nriše Ozemlje, stopa poteg Gromtkovega govora na seji 4 namest-nlkov glede tržaškega vprašanja, še prav posebej poziv Svetovnega Sueta miru v Berlinu. Partizani miru pozivajo vse narode, na/ 'Unejo z fseobčo zahtevo za. sestanek predstavnikov 5 velesil, za sklenitev mirovnega pakta, ki naj zagotovi svetu mir 2e stockholmski poziv o prepovedi atomskega orožja je opra-zgodovinsko nalogo. Same izjave vodilnih mož zapadnih tmpe-'idlističnih držav glede uporabe atomskega orožja so ustvarile tako ,r‘očno reakcijo javnega mnenja v prid miru, da danes lahko z vso S°tovostjo trdimo, da so sile miru v svetu že daleko močnejše od s'l vojne. Svetovno javno mnenje se je obrnilo proti netilcem no-klanja prav po zaslugi dosledne borbe partizanov miru, mi-‘Junov in milijonov tena in deklet, ki so z nečloveško vztrajnostjo nablrale podpise za mir ter se borile proti vsem silam reakcije, ki 50 hotele to akcijo preprečiti. Zločinska propaganda, katero vodijo anglo-amerlškl imperla-“st< in njinovi sateliti proti SZ in državam ljudske demokracije daje zaželenih uspehov, marveč ima ravno nasprotni učinek. “^Utjonskim množicam pristašem miru se pridružujejo vsak dan n°vi borci za mir ter ustvarjajo na čelu s SZ veliko armado miru. Vsem poštenim ljudem je danes jasno, da se bo mir v svetu otirantl edino le s pomočjo najodločnejše borbe proti imperialistič-nini vojnim hujskačem in njihovim plačanim agentom. SZ pa je ravno v zadnjem času z uveljavljenjem zakona o zaščiti miru Zaiala najhujši udarec vsem netilcem vojne. Ameriški gangsterji, ki na zločinski način ruStjo in zažigajo °asl in mesta, ubijajo mirno prebivalstvo, uporabljajo strupene TRŽAŠKE ŽENE BODO VEDELE KOMU ODDATI SVOJ GLAS hu P* ke tr' ca kt>' h Pr »raj11 s del® adm^ imel’ lujšifl1 »raj1 u ki j'j a.'Svetovnimi znanstveniki, umetniki, prosvetnimi in 5e alr, ^Vnimi delavci, preprostimi ženami in materami, odloč-izm«f, mi borci za mir, je tudi slavna italijanska umetnica li na! ' Isa Miranda. ošili3' ------------------------------------------------------------ “noVi‘ 'li'e. hočejo razširiti korejsko vojno avanturo tudi na druge na-ve a1 ^ e ter skušajo z novimi provokacijami orati Kitajski zatreti mla-e pre 0 ljudsko republiko. e M ut fJrau zaradi tega Je danes bolj kot kdaj koli potrebna borba za li 8utÌÌ,et’ miru na naSem Ozemlju, da pride čim prej do imenovanja osta ; (^“^aerja ter da se proglasi Trst za odprto mesto. Edino tako 3velCt' hje‘° PrePreiili vse vojne provokacije imperialistov z našim ozem-Ure e sospodarjev spremeniti Trst v vojaško bazo t l111.j r'1' Ml ne smemo nikdar dovoliti, da bi Titu uspelo s pomočjo tt D.(; sj. ^rav v teh pogojih pa predstavlja zahteva po sestanku 5 vele-Pa i n'^Mno fazo dobe, ki bo odločilne važnosti v razvoju nadalj-B13 j ^ dogodkov. Partizani miru so s svojo pobudo za mirno rešitev S| razumov ustvarili podlago za sodelovanje z vsemi nacionalnimi UP tal, ki se iskreno bore za mir v svetu. e* atomskega orožja, naj bodo pobudnice novih akcij v prid rko s ru, i> katere naj vključijo prav vse tržaške žene. Naj ne bo 3 to/)8 i)° aaseh, v uradih, šolah, javnih ustanovah, ki ne bi Z de,*0 f)*Sala berlinskega poziva za sestanek 5 velesil, da se tako do-a p1 n0 odstrani nevarnost vojne. na J' Vsalc, a izmed nas naj po svojih močeh stori svojo dolžnost! =l!llsllll llllsšIMs llll=lllls =1111=1111=1111=1111=1 o bHW... dodepwi^ ki le vez1 , ia ^ ago1' priv3 ložai’ irebi1’1 0 in1 pa ® n pr kc;Lv, scij, 0 Ustvarjamo redno In dl- ■ m11' t' n.,rano življenje otrok? l. ,,tlvie . ivlJen]u vsakega otroka 1 treba S Upravne volitve so dogodek velikanske važnosti za prebivalce STO in lahko rečemo prav posebej za žene. Zakaj, boste vprašale. Predvsem »ic treba upoštevati, da je prt nas število volivk za 16.000 večje od števila molkih votivnih u-pravičencev. To pomeni, da morajo ose stranke upoštevati to dejstvo in da si prizadevajo, kako oi sl pridobili glasove žena. Poleg vsega pa je treba upoštevati, da je rr.ed množicami žena, ki imajo pravico do glasovanja, večji odstotek takih, pri katerih je politična raven silno nizka in se prav zaradi tega dajo rade vplivati. Končno je zelo važno vprašanje, ki ga pa ne smemo podcenjevati, da ima mestna uprava zelo široko področje važnih nalog, ki prizadevajo nekatere, sloje ali na splošno vse žene. Vollvna borba, pa čeprav gre samo za upravne volitve, je predvsem politična borba in to velja predvsem zu Trst In za vse ostale občine, ker je naše Ozemlje izredne politične važnosti. Občine v coni A so podrejene ukazom In samovolji anglo - ameriške vojaške uprave ki edina odloča o vseh vprašanjih. Prav zaradi tega ima tudi ZU tako velik vpliv na politične stranke ir. vsa gibanja, ki so z njo v tesnem sodelovanju. Imperialisti izkoriščajo svoje hlapce, da delajo to, kar najbolje služi vojnim namenom ter jih uporabljajo kot lutke, da lahko vodijo svojo igro proti komunistom in demokratom, proti vsem onim, ki se bore za mir, za svobodo, za blaginjo prebivalstva rer za pravico do dela, socialnih In narodnostnih pravic. Zato so VU, slovenski in italijanski nacionalisti, titofašisti in takozvani «neodvisni» pripravljeni združeni korakati ter hliniti, da so med seboj sprti, samo da bi lahko zadeli one, katere smatrajo r.n strupenega sovražnika: komuniste, one, ki hočejo da bi bilo rešeno tržaško vprašanje z uveljavitvijo mirovne pogodbe (ki ni nikomur od njih po godu), z združitvijo obeh con, z odhodom anglo - ameriških in titovskih čet, z imenovanjem guvernerja ter z uvedbo demokratičnega načina življenja v Trstu. Nekateri volivci In volivke pravijo: «Volitve so vendar u-pravnega značaja. Treba je predvsem reševati upravna in ne politična vprašanja». V resnici pa nt tako. In prav v prihodnjih člankih bomo to dokazali, kar prav gotovo ne bo težko. Tito in De Gašper! se pogajata za krpe ozemlja, ki mora uživati «sladkosti» angloamert-ške in Titove vojaške okupacije. Številne stranke, ki so tesno vezane na obe vladi ali naravnost na skupnega gospodarja Imajo ves Interes na tem barantanju, ki bi pomenil strašno tragedijo, poslabšanje alt v najboljšem primeru nadaljevanje sedanjega težkega položaja, ki obstaja danes v coni A kot v coni 3. Te stranke od DC do tltoja- šistov, od SOZ raznih nacionalističnih italijanskih strank do takozvanih «Indipendentl-stov» (ameriških ali titovskih) hočejo predvsem, da bi služil Trst in vse Ozemlje v vojne namene. Alt morejo imeti te stranke kakšen interes, da bi živelo ljudstvo v blagostanju? Učtvi-dno, ne! V prihodnjih člankih bomo podrobneje obravnavali vsa. važna i ,i. nšanja, ki lahko zanimajo predvsem žene v zvezi z bližnjo votivno borbo. Predvsem pa je treba ugotoviti kot dejstvo bistvene važnosti, da je votivna borba predvsem borba med onimi, ki hočejo mir in onimi, ki hočejo vojno: =1111=1111 =li!l=ll!> =l!tl=!IH=Ii!1=llli3= Silili =llìl É !ill= 1111= Španske žene hrabre borke za osvoboditev Francova policija strelja na žene Trpljenje španskega ljudstva pod jarmom fašističnega režima je bilo neznosno. V zaporih je preko 20.000 žena in v zadnjih dneh so se pridružili še novi tisoči. Smrt in lakota prežita povsod. Dnevni obrok kruha znaša od 100 do 150 gr. dočim gre glavni del proračuna za vzdrževanje velike armade in falangistič-nega aparata. Sl roški za so- cialno skrbstvo pa znašajo le 1 od sto celotnega proračuna. Zaradi pomanjkanja stanovanj in strašnega terorja živi na tisoče popolnoma izstradanih družin v podzemskih votlinah v gorah, ki so znane med ljudstvom pod pri-slovico «Frankovi gradovi». Dopisnik angleškega časopisa «Tribune» tako opisuje «življenje» španskih delav- cev v teh živih grobovi «Ljudje so si uredili žalostna prebivališča v pečinah brez vode, luči in kurjave, brez stranišč. Otroci sr podijo okoli nagi ali v razcapanih oble- La Passionarla - simbol španskega ljudstva v borbi za njegovo osvoboditev, kah in najmlajši med njimi imajo zaradi pomanjkanja hrane nabrekle trebuhe in tenke nožiče, da jih je strah pogledati. 10 jdežel smo obiskali v teku našega potovanja, toda nikjer nismo naleteli na tako bedo in pomanjkanje. Strašni položaj milijonov španskih delavcev se je še poslabšal, od kar je Frankova vlada na zahtevo Wa-shingtona ponovno ojačila vojne priprave. Pod vodstvom ameriških častnikov se vrše gradnje letališč in drugih vojaških oporišč. ZDA er so se polastile osnovnih panog špan-ke industrije. Toda fašizem in z njimi vred ameriški imperializem so se ušteli: Borba španskega ljudstva borba žena, mater in deklet ca oDrambo svojih živijenj-s.a j, W(>ikoDifa, morajo sloneti h osnovnih pojmih: J ] AObodu o abofj^im kTleantem ne sme biti dano temveč v Mitu. zahteve, ki ni v LI’ TiC'1 ki Z zdravim razumom v i-riK. naj 0o u skladu z dru- h !]ai'odill. gjipdfl Az,rajno je treba nadzoro- j|iog0’ ^ otrok zadano mu na: fo in opozoriti otroka, ne ivai»1, 40*< e p« izvršil. V primeru, da se Zgodilo, je treba poiskati oge ^fke^0 poslušnost, temveč na svariL* “r«e obvezo, ki si jo Je ?.X 3) R1’ S®>goiam° l’ Primerih, kjer ni n blateči8 dru£ače, se Je treba hojj k kazni. Kaznovanje vedno težka stvar, ki 'j3i mnogo obzirnosti in injektia ^ n°sfi, ter sg ga je tre l>0 'Uk( eti i A* obstaja pravilno ure- i ri ienie, v tem primeru 1 dr'«V leniio pravilno trdi, da Prinaša nobene kori- se je lahko izogniti kazni in Jo nadomestiti z večjim potrpljenjem. 4 Kot ne smemo zlorabljati kazni, tako je tudi potrebno da ne pretiravamo s nrabre-njem, za katerega naj po možnosti zadostuje pohvala ali odobravanje. Kar je otroku potreb, no, mu je treba dati brez ozira na njegove zasluge, dočim se mu nikoli ne sme dati za na- grado to, kar je za njega škodljivo ali nekoristno. V zvezi z Makarenkovlmt navodili glede kazni in nagrad, navajamo tu nekatere primere: Ce si otrok ni opral zob ali ni pazil na svoje knjige, bi bilo popolnoma nesmiselno skušati prisiliti «a, da lo svojo napako ali pozabljivost popravi s pretepanjem ali z odvzemom Orane; toda v primeru da je otrok izvršil zadana mu navodila, b! bilo ravno tako napačno nagraditi ga s kakšno stvarjo, ki je v nasprotnem primeru ne bi dobil, a mu je vseeno potrebna: slaščica, sadje ali knjiga. Se bolj napačno pa je ravnati na način, kot to delajo nekatere matere, Te sicer izjavljajo, tla so nekatere moderne slikanice otrokom škodljive ali vsaj nepotrebne, ko se pa otrok Izkaže, mu sa nagrado podarijo prav slikanico. Isto se godi za kino, pri pošiljanju otrok na prosto tn za fazne druge zabave, ki bi jih bili morali ali itak dovoliti, ker so otroku koristne, ali se /im pa nt sme dovoliti, ker so nekoristne ali celo škodljive. Takšno nedosledno in nerazumno postopanje je večkrat vzrok, da nekateri starši izgubijo vsako avtoriteto pri otro-kih, ki se tako vzgajajo v hinavščini, izsiljevanju, objestnosti ter v pomanjkanju obzira tn spoštovanja do staršev. ==1111=1111=1111=1111 =1111=1111 =1111=1!!! iiiìissuiìa 11=1111 !lll=!!l!= iikriS!!l!= 1111=1111= =1111=11111111=1111= =1111=11!! Atlantska «demokracija» Francoska vlada ni hotela obnoviti mandata veliki svetovni učenjakinji Ireni Joliot-Curie nositeljici Nobelove nagrade ?,a fiziko, ter ji dati mesta komisarja za atomsko e-nergijo. Proti temu ukrepu francoske vlade prihajajo od vseh strani protesti številnih največjih znanstvenikov sveta in univerz, katerim se pridružujejo protesti tisočev in tisočev francoskih žena. M .me Cotton je napisala v «Lettres Francaises» krasen članek, v katerem protestira proti temu krivičnemu ukrepu oblasti. velika Britanija? V Londonu so pred kratkim 70 do 80-letni starci in starke demonstrirali pred poslansko zbornico, da bi jim oblasti povišale starostno zavarovanje, ki dejansko ne zadošča niti za najnujsejše potrebe. V Angliji je zelo razširjena jetika. Zaradi nezadostne zdravniške nege in pomanjkanja umre za jetiko veliko ljudi. Letnr čaka na eno samo postelj v protituberko-loznih dispanzerjih in bolnicah 11.000 bolnikov. Preko 137.000 ljudi pa, ki imajo odprte kaverne, morajo živeti v stanovanjih z zdravimi ljudmi, ter tako ogrožajo zaradi jpo-manjkanja bolnic zdravje svojih najbližjih. Letno umre za j.etiko 2000 otrok. KDO SE PRI NAS BRIGA ZA VZGOJO NAŠE MLADINE? morajo Dajte mladini dnevnih zavetišč Večkrat slišimo pritožbe, da se današnja mladina slabo uči, kar pričajo tudi slabi učni uspehi. Kaj je temu krivo? Otroci sami? Res je, da fso v povojni dobi otroci precej živčni Vendar bi se vsemu temu lahko odpomoglo, če bi se oblasti, učitelji in profesorji za to res pobrigali. Težak socialni položaj je ■prisilil ženo-mater da pomaga možu pri vzdrževanju družine. Na ta način so otroci preko dneva po večini prepuščeni samim sebi. Lahko je razumeti otroka, da nima volje do učenja, če pride domov, a ne najde tam nikogar; le nezakurjeno, mrzlo stanovanje. Nikogar nima, da bi miti pri učenju pomagal, ga bodril ali mu ustvari! vsaj prijetno razpoloženje. Danes so v ljudskih državah ze krasno urejeni otroški in mladinski domovi. Kdo se pri nas pobriga za mladino? Morda za italijansko nekoliko bolj, toda še ■zdaleka ne v demokratičnem smislu. Položaj slovenskih o-trok na je naravnost neverjeten. Ze to, da so učitelji in profesorji povečini politično . motil judsko usmerjeni ter nikakor ne stremijo za tern, da bi našo mladino dvignili, tem-;več nasprotno; uživajo, kadar lahko zapišejo negativen red. Vse to kvarno vpliva na u-cčence. * Vendar bi se z dobro voljo marsičemu lahko odpomoglo. Oblasti naj bi vpeljale dnevna zavetišča in dodaten šolski pouk. Tu bi se učitelji in profesorji bolj približali u-čencem, jih spoznali in, kjer bi bilo potrebno, pomagali pri učni snovi. V sedanjem položaju pa so deležni dodatnega pouka le o-troci staršev, ki so toliko premožni, da si to lahko privoščijo ali pa otroci, ki zaha- zato nastopati pri raznih njihovih prireditvah, posebno pa na njihovi prvomajski proslavi. Večina otrok ostane tako brez dodatnega pouka in brez varstva, prepuščenih samim sebi in kvarnim vplivom u-lice. Hočemo, da bodo naši otroci vzgojeni v sposobne in poštene ljudi! Zato pa zahtevamo, naj tudi oblasti napravijo svojo dolžnost. Veliko je otrok, ki so brez varstva, prepi"č- ' črnim se’.i in Vatnim vplivom ulic«. vsako misel na poroko. Kljub vsemu pa me je oče poročil, ko sem izpolnila 18 let. To ni bila jaoroka po srcu, marveč čisto jaolUičaa, poroka po razumu. Kako naj bi tudi mogla ljubiti in ra zumeti človeka, ki ga nisem niti poznala in ki je bil starejši od mene celih 27 let, Od prvega dne dalje, ko so mi predstavili neznanega generala za mojega moža je bilo vse moje življenje samo trpljenje. Sedaj sem šele prav razumela, kaj pomeni trpljenje iranske žene. Vse to sern prenašala Moje življenje je bito uničeno. čestokrat sem bila na obiskih v takozvani «visoki» družbi in tu sen; lahko videla vso gnilobo vladajoče kaste. Poznala som človeka, ki je samo zato da se je povzpel na vplivno mesto jxmujal svojo ženo in celo svoje otroke ter v svojem oohlepu po oblasti moril svoje najbližnje. Leta 1940. je umrl moj oče in tasrat sem se šele čutila osvooojena vezi, ki so me priklepale na to življenje, ki mi je bilo povsem tuje. Zahtevala sem ločitev zakona in u-Pdia sem, da bom dobila tudi otroke, ki sem jih nadvse ljubila Toda moža je ščitil zakon in mi ni hotel izročiti otrok. Minila so 4 leta in spoznala sem človeka, ki bi mi lahko postal življenjski tovariš. Dajal mi je napredne knjige, naj jih berem in mi pomagal, da sem se dokopala do rejnice, ki sem jo prej zaman iskala. Moram ;eči, da sem se od takrat popolnoma spremenila. Bila sern pripravljena zapustiti vse bogastvo, le da bi lahko živela kot svoboden človek. Zelja po življenju je bila v meni tako močna, da sem se je v težkih trenot-kih oklenila z vso silo in se z upanjem navezala na človeka, ki mi sicer ni mogel da-tr udobnega življenja Moje delo je bilo težko. Marsikdo mi ni verjel. Kako naj vendar preprosti ljudje sprejemajo medse ženo, Ki je izhajala iz take družine. Veliko sem trpela, vendar jpa nisem obupala. Z vso silo svojega mladega življenja sem se začela boriti proti izkoriščevalskemu razredu ter proti nasilju. Ciani moje družine so me dopustili, prijatelj! so se me izogibali, ker sem se udeleževala manifestacij Zasledovala me je celo policija. Vendar sem bila pripravljena prenesti tudi mučenja, da bi tako oprala svojo preteklost. Leta so minila. Uspelo mi je ločiti se, vender pa ml niso dali ocrok, po kr terih »cm tako hrepenela. Morala sem se jim odpovedati. Prvič v življenju sem šele čutil t, kaj pomeni svoboda, ki pa je zahtevala ori mo|ke v zameno velike žrtve in težko odpoved. Pri vseh težavah pa me je vzpodbujala zavist, da 'o me sprejeli medse orugi prijatelji, da sem stopila v družino svobodnih in naprednih ljudi ter da mi stoji od strani mož, ki sem ga zet -, ljubila. Po dveh letih so moža vrgli v ječo, jaz pa ^cm ostala na cesti, brez strehe, brez vsake pomoči, na ulicah Teherana, zasledovana od policije. Moji bratje in sestre so mi pred očmi zapirali vrata. Takrat na so mi v nesreči ]»-magali majhni, preprosti ljudje mojega ljudstva in mi nudili vse, kar so imeli. Taxo sem po težkih borbah postala tudi jaz ena izmed njih, pre-nrosta iranska žena, ki se je borila za svobodo svojega naroda. KONEC STRAN 4 tlite L O NAŠE ZDRAVJE DOMAČA ZELIŠČA Pelin odlično zdravilo želodca Grenki pelin vsakdo pozna, vrtnarji pa ga marljivo trebijo iz svojih vrtov kot «nebodigatreba» Malokomu pa je znano, dn je pelin odličen zdravnik: želodca. Napolni steklenico s svežim pelinom in nalij nanj domačega belega vina. Cez par dni začni piti po eno žlico vsako jutro na tešče in bolečine v želodcu te bodo kmalu minile. Otroku, ki nima teka. daj vsako jutro na tešče malo pelinovega čaja * * * Kuraeni mleček — po domače «ranjeno perje» je odlično zdravilo za rane in prepreči vsako gnojenje. Tudi bolne dlesni lahke izpiraš s čajem iz tega mlečka. ♦ * * Smokve - odvajalno sredstvo Mnogokrat polaga človek premalo važnosti na redno prebavo, ki je za zdravje izredne važnosti. Proti kroničnemu nerednemu odvajanju si pomagaš s suhimi smokvami (figami), ki jih zvečer dobro izmiješ ter namočiš v mrzli vodi. Na tešče použij vodo in smokve, ki bodo očistile dobro vse prebavne organe. To ponavljaj vsako jutro 1 ali 2 meseca. Ce pa bi dobil po smokvah prehudo letanje, o-pusti za nekaj dni uživanje. Ogibaj se čokolade in kakava! ♦ ♦ * Proti driski Caj drevesnega mahu, čaj suhih borovnic, čaj listja mladih trt, čaj posušenih olupkov granatnega jabolka, čaj zelenike (pušpana). Žena v filmu Vsaka kinematografija ima svoj poseben način prikazovanja žene. To zavisi od gospodarskega in socialnega si-stima, ki vlada v dotični deželi. Tako vadimo v ameriških filmih srednje kvalitete popolnoma nerealno ženo, ta-koimenovano «cover girl», to je dekle, ki jo slikajo v raznih revijah, nepristno ženo, kije preveč podobna lutki, da bi dajala vtis prave žene. Obstajajo sicer tudi razni ameriški filmi, ki se skušajo upreti tej struji in prikazujejo pravo ženo, kot je to primer «Ranjenih duš» in «Kristusa med zidarji», ki ju je izdelal režiser Dmytryk. Toda to so le redke izjeme. V Sovjetski zvezi se je po veliki Oktobrski revoluciji pojavil nov tip žene. Zena, ki stopa ramo od rami z možem v vseh njegovih borbah in zmagali za izgradnjo socializma in boljšega življenja. V sovjetskih filmih ne vidiš nikdar žene, ki bi se postavljala v razne izzivalno poze ali v položaju, ki bi žalil njeno dostojanstvo. Kot v stvarnem življenju, tako ima sovjetska žena tud' v kinematografiji svoje dostojanstvo. V ▼ ▼ Pomagajmo junaškemu korejskemu ljudstvu v borbi za svobodo in neodvisnost ! A A kapitalističnih deželah pa je žena zatirana po raznih nedemokratičnih in zastarelih pojmovanjih življenja; zato je taka tudi v kinematografiji. Najbolj tipičen primer za to nam daje film «Manon», ki ga je v zadnjih letih režiral Henry-Georges Clouzot. Junakinja tega filma je najprej vlačuga, nemška vohunka, ki zapelje fiancoskega partizana in ga nato pievaza z ameriškim oficirjem, kateii trguje s penicilinom, jiostane potem prostitutka v luksuzni javni hiši, itd. Bolj globoko kot tako res m mogoče pasti. Italijanski neorealizem v povojni dobi, se je preko svoji hrabrih irf intelligentnih režiserjev uprl tipu žene, ki so jo prikazovali v filmih med fašizmom. Tedaj so prikazovali ženo ko* gojenko odličnega zavoda ali pa kot nekakšno ženo — čarovnico, ki živi v razkošju med samimi belimi telefoni. Neorealistični kino nam pa podaja nov tip žene. Ta žena se v družbi, ki jo vklepa v podrejeno stanje, zna skupno z moškim boriti, da se osvobodi iz tega položaja. Na ta način vidimo, da se pojavljajo nove igralke, ki mogoče niso tako lepe kot v fašistični dobi, a so bolj človeške v trpečem izrazu svojega obličja, kot je to Ana Magnani, Carlo del Poggio, Elena Varzi (spomimo se «Pofi upanja») in razne druge mlade igralke, ki mnogo obetajo. 7. APRILA 1951. ■ AF VESTNIK Žena je v filmih kapitalističnih dežel prikazana največkrat le kot vlačuga,, vohunka, priležnica itd., dočim se je socialistični -sistem uprl takemu prikazovanju žene ter podaja nov tip žene, ki ima tudi v filmu svoje dostojanstvo. Krompirjeva torta; Skuhajmo 1 kg krompirja ter ga nato olupimo in pretlačimo. Dodamo nato 2 celi jajci, 2 žlici nastrganega par- ia prozo ter bila izrazita v folklorni poeziji. Bila je prva slovaška mladinska pesnica ter kot taka zelo popularna. Mednarodna zveza demokratičnih žena je pokrenila akcijo za pomoč korejskemu ljudstvu v njegovi junaški borbi. V ta namen so žene vsega sveta začeie zbirati o-bleke zdravila ter drug potreben material. Da se bo korejskim ženam in otrokom zopet povrnil nasmeh na njihova usta, da bodo čutili Korejci solidarnost vsega sveta, bomo tudi tržaške žene daie v tej akciji svoj doprinos. * * »= V zvezi z nedemokratičnim postopanjem francoske vlade, ki je odpovedala gostoljubnost MZDZ, so predlagale nemške žene na mednarodnem svetu žena v Berlinu, naj bo sedež MZDZ prenesen v Berlin. Odslej bo en oddelek MZDZ v Ženevi in drugi o 1'ragi. * * * Dne 2. aprila se je začel v Rimu kongres U.D.I., katerega so se udeležile tudi predstavnice ZD2 iz Trsta. Na tem kongresu so žene obravnavale vprašanje vzgoje otrok in govorile o pripravah za mednarodni kongres vzgojiteljev. * * * Jzšia /e zelo zanimiva brošura «IzmuCena In neukročena de-, mokrattCna GrCtJa». Cena brošuri je 40 Ur. Sirite Jo! mezana, žlico topljenega ma- sla in potrebno količino soli. To zmes dobro premešajte in specite v omaščeml pekači. Ko bo torta lepo rumena, je jed gotova. Ako je pečica dovolj topla je torta v 20 minutah pečena. Rižev narastek V pol litru vrelega mleka kuhamo 10 dkg riža ter ga še nekoliko trdega odstavimo od ognja. Rižu dodamo 6 dkg sladkorja, 5 dkg rozin, nekaj vaniljevega sladkorja, malo nastrganih limonovih olupkov ter malo ruma. Ko smo vse dobro premešale, pustimo nekoliko ohladiti ter nato dodamo še eno celo jajce ter oreh masla. Vsujmo rižev narastek v dobro omaščeno ter z drobtinicami posuto pekačo in pecimo v zmerno topli pečici toliko časa, da nam rižev narastek lepo zarumeni. Te okusne In cenene Jedi bodo nasi otroci prav gotovo veseli! Špinačna frtalja 20 dkg špinače skuhamo, jo precedimo ter nato sesekljamo na debelo. Prepražimo jo nato na maslu toliko časa, da se vsa voda izsuši. Špinači dodamo nato nekoliko soli, malo masla in ji dodamo 4 dobro stepecia in osoljena jajca. Ko se na en; strani frtalja dobro zapeče, jo s pomočjo krožnika obrnemo, da se zapeče še na drugi strani. Pecivo iz koruzne moke Z malim denarjem lahko zadovoljite vaše sladkosnedne malčke, ki vam bodo gotovo hvaležni! Oparite tri kozarce koruzne moke z vrelo vedo ter dodajte 2 kozarca bele moke, 1 kozarec sadne mezge (marmelade) in 1 pecilni prašek. Ko to zmes dobro premešate, jo sprecite v dobro omaščeni pekači. Po želji lahko pecivo namažete še z mezgo. Oblazinjena oprava Cesto moramo oblazinjeno o-pravo cistiti v zaprtem prostoru, ker nimamo dvorišča niti balkona. Da se pri tem delu ne oprašimo pogrnemo oblazinjen del z vlažno krpo, ki bo pri tz-tepanju vsrkala ves prah. Prt tem delu krpo vefkrat izperemo v mlačni vodi, kateri smo pridale nekoliko amonijaka. Ce nastanejo pri barvanem alt parketnem podu špranje, sl pomagamo s tem da napravimo mešanico Iz treh delov žaganja, enega dela čiste krede, vročega Uma in vroče vode. To mešanico vlijemo v špranje, kt Jih nato izgladlmo z vročim likalnikom. Ko se ta zmes dobro posuši jo pobarvamo z Isto barvo, kot je ostali pod. V ta namen nam služi lahko tudi kit. Zarjavele kromirane predmete očistimo s krpo namočeno v amonljak. Čiščenje pohištva Pollttrano opravo negujemo kot povoščeno. Ako postane po-llttrana oprava motna, Jo namažemo s sirovim lanenim oljem in alkoholom ali petrolejem ter jo zdrgnemo z volneno krpo. Ce pa nastanejo radi polaganja gorkih predmetov na lesu beli madeži, Jih odpravimo, ako to mesto namažemo z jedilnim oljem, kateremu smo primešali nekaj drobne soli. To zmes pustimo, da Jo les vsrka; po eni url ga lahko zdrgnemo z mehko krpo. Kako si lahko z majhnimi stroški popravimo lansko temno obleko. Z belim vložkom in okrasom na rokavih, bomo učinkovale prav spomladansko, - k, kl Iz težkega rjavega sukna lahko same doma skrojimo možu lep telovnik. — Mlada žena si je omislila eleganten paleló z oficirskim ovratnikom int ^ tričetrtinskimi širokimi rokavi. Za to potrebujemo 3 m blaga, če je 90 cm visoko. Kako ljubek je Matiček v mornarski oblekci. Bluzica je lahko tudi rdeče barve. — Aienka pa ima pri svojih 12 letih že kar očarujočo oblekeo ittij^ lahke svetlo, modre svile. Zlasti lepo učinkujejo gumbi zapeti na ramenih in bel ovratnik iz težke svile ali iz pikéja. 9 g|. Zelo enostavna, a hkrati elegantna je obleka z ovratnikom, skrojenim v obliki ovràtne rute. Novo linijo dajejo vložene gube in žepi, ki poudarjajo bg ‘ zlasti boke. — Moda si je letšnjo pomlad izbrala kar enostavno linijo: ozko krilo, ki se vedno boljzožuje in se tesno prilega postavi. Polnost bokov olepšujejo in poudarjajo žepi in našivki, tako da pride zopet popolnoma do veljave lepa postava, ki daje vsebino še tako enostavni obleki, kot j0lUa | imamo na sliki. Za to obleka je zlasti primerna lahka pralna tkanina. — Kot zadnji model smoomislile praktičen predpasnik, ki bo prišel zlasti ttjjt prav našim gospodinjam. , SHja Lisica-sestrica in volk (RUSKA m BASEN) Živela sta ded in babica. Nekega dne sta se zmenila, da bosta napravila pojedino. Ded naroči babici, naj speče mnogo pogač, sam pa se odpelje s sanmi po šibe. Na lovu je imel srečo. Mnogo rib je nalovil. Naložil jih je na sani ter se zadovoljen odpeljal domov. Med potjo je zagledal lisico, ki je ležala, kakor mrtva sre. ZA RAJANJE NA PROSTEM “KJE Sl MIHEC? “TUKAJ, JAKEC! PRVI MAJ * JE BLIZU ! J Mihec iti Jakec» se imenuje lepa igrica, ki je kot nalašč primerna za vas, mladi prijatelji. Takole jo igrate; Skupina 10 ali več izmed vas sklene velik krog. V njem pa sta piosta dva, od katerih ima eden zavezane oči tako, da nič ne vidi. Ta se v igri imenuje «Jakec». Drugi, ki se v igri imenuje «Mihec» pa je prost. Jakec lovi Mihca, toda kei nič ne vidi, ga le tažko ulovi, kajti Mihec, ki je prost se mu s svojo gibčnostjo z lahkoto izmika. Zato pa Jakec pogosto vpraša Mihca: «Kje si Mihec?» Mihec pa mu odgovarja: «Tukaj, Jakec!» Seveda, ko se mu oglasi, se mora takoj premakniti z mesta, kajti sicer, bi ga Jakec ulovil. Ko Jakec ulovi Mihca je igre konec. Mihec gre v krog z drugimi, Jakec postane Mihec; na me- jake a pa ali deklica, pride ki je sto prvega novi deček bil izštet. Za to in za podobne igrice pa štejete lahko tudi na naslednji način. Zberete se o-krog najstarejšega dečka ali deklice. Ta vas šteje tako, da se s prstom dotakne vaših prsi, pri tem pa govori: sin. «Ancelj, bancelj, cuckov kot sl hodil, kje sl bil? Po Ljubljana sem španarat, drobne kamenčke pobiral. Eden, dva tri, pojdi ven tl!» Tisti, pri katerem se števec ustavi v besedo «ti» gre iz kroga. Nato se prične štetje znova in se ponavlja toliko časa, dokler so vsi izšteti in torej dokler ostaneta samo dva, to je Usti, ki šteje in še eden. Tisti izmed njiju, ki ostane najzadnji je novi «Jakec». Prvi maj je blizu! Ali se že pripravljate nanj/ Ali se že u-čite telovadnih vaj? Ce se Jih še ne učite, pohitite, da ne bo prepozno! I.etos morate vsi obvladati te vaje zelo dobro! Za tiste, ki tega še ne vedo, povem, da so letošnje prvomajske vaje popolnoma nove. So zelo lepe, simbolične, a lahke. Prav zato pa je pričakovati, da jih boste zelo debro obvladali. Kot običajno, bodo tudi letos telovadili pionirji od 6 do 10 leta skupaj in pionirji od 10 do 14 leta skupaj. Razume se, da nastopijo s pionirji tudi pionirke. Pa še nekaj bi vam rad povedal. Sklenil sem, da uas bom obiskal predno bo Izšla nova številka «Mladega rodu». S seboj bom prinese' tudi Jotoapa-rat in vas slikal pri vajah. Tista skupina, kt bo takrat najbolje vadila, bo gotovo naslikana v prihodnji številki «Mladega rodu». STKIC VA1MEK LENI PEPČEK Umrla i e Ljudmila Podjavorinska V soboto 3. marca t. 1. je umrla v Novem mestu ob Vagì (Cehoslovaška) slovaška narodna umetnica Ljudmila Pojavorinska - Riznerova v visoki starosti osemdesetih let. Bila je vse življenje tesno spojena s svojim ljudstvom. Pisala je pesmi, basni di zasnežene ceste. Zlezel je s sani ter stopil k njej. Zvita lisica pa je ležala kot mrtva. «To bo darilo za ženo», je dejal, vrgel lisico na kup rib na sani ter pognal konja v tek. . . Lisica pa je začela previdno metati ribe s sani. Ko je zmetala vse je še sama skočila z njih, ne da bi jo bil opazil ded. In tako privozi ded veselo domov. «No, stara •— reče babici — ne veš, kak ovratnik sem ti pripeljal!» — «Kje ga imaš?» — vpraša starka. — «Tam na saneh je vse, ribe in ovratnik.» — Babica stopi k sanem ter išče, toda nič ne dobi. «Kje so ribe in kje ovratnik?», vpraša začudeno in začne moža zmerjati, misleč, da jo ima za norico. «Oh ti klada stara, ti! Mar misliš, da se boš zdaj norčeval iz mene?» — Tudi ded je šel, a — žal tudi on ni našel ne rib in ne liric. Sele takrat se je zavedel, da je lisica bila živa in da mu je vse nalovljene ribe odnesla. Hudo mu je bilo, toda zaman. Lisica je urno znesla vse razmetane ribe na kup, sedla na cesto in se jela mastiti z njimi. Približa se ji sivec volk in pravi: «Pozdravljena, sestrica!» Ona pa mu odvrne: «Pozdravljen brat!» — «Daj mi pokusit malo ribic!», jo vpraša skoro pohlevno stari volk. Ona pa, ošabna, kot je vedno, mu odgovori: «Nalovi si jih sam, pa jih boš jedel!» — «Ne znam loviti rib!» ji odvrne volk. Ona pa mu pravi: «Lej ga kakšen je! Kako pa sem jih jaz ulovila? Stopi, bratec, k reki, vtakni rep v luknjo, kjer je led prebit, sedi zraven in takole govori: Lovite se ribice, male in velike! Videl boš, da se bodo ribice same ujele. Toda sedeti moraš dolgo, drugače, ne ujameš ničesar!» In res je volk šel na zmrz- njeno reko ter storil, kot mu je lisica svetovala. Kmalu za njim je prišla še lisica. Hodila je okrog njega in mrmrala: «Jasni, jasni se nebo; zmrzni, zmrzni volčji rep. . . .» Voik jo vpraša, kaj da mrmra Ona pa mu odvrne; «Tebi pomagam». . . Minilo je nekaj časa in volku je primrznil rep. Hotel je vstati, pa ni mogel. Dejal je: «Joj, koliko rib se je ulovilo, niti vstati ne morem!» Medtem, ko gleda okrog sebe in premišljuje, kaj bi napravil, da bi izvlekel ribe izpod ledu, ga zapazijo tri ženske, ki so šle po vodo ter začnejo vpiti: «Volk, volk! Bijte ga, bijte ga!» V hipu je priteklo mnogo ljudi iz vasi. Od vsevprek so leteli kolči v nesrečnega volka. Skakal je tako, da se mu je rep utrgal, nato pa se spustil v beg, ne da bi se ozrl na ribe. . . Sam pri sebi je mislil: «Qobro, dobro, le počakaj sestrica! To ti povrnem!» Medtem, ko so bili skoraj vsi ljudje iz vasi ob reki, kjer so bili volka, je poskušala lisica, da bi Se kaj izmaknila. V neki hiši se je povaljala v nečkah, kjer so ženske mesle pogače ter sevsapobel ila z moko. Nato pa je zbežala proti gozdu. Med potjo jo sreča volk ter jo nahruli: «Tako, tako me učiš? Vse kosti so mi polomili!» — Ona pa mu odvrne: «Eh, bratec volk, tebi je udarila vsaj kri na dan, meni pa so ušli možgani. Pretepli so me huje nego tebe. Komaj se Prišla JiultavVa... Prišla kako v’c a moja ljubica, ki bo kukala in prepevala. Kukala: kliku, kukala kukii! Da bi zmeraj nam tak’ ‘uštao b’iò! ga predvsem resno misliti. Mladi Vasja je že pravi mojster. V nemalo zadrego je spravil celo starega telja. . . uči- Pepček je bil živahen dečko. Ves mili dan je skakal po tratah in se veselil prijetne pomladi. Toplo sonce in oživljajoča se narava sta ga talco omamila, da je sploh pozabil na šolo in na učenje. Mamica ga je čestokrat opozorila: «Pepček, uči se! Pepček opravi nalogo, nauči se pesmico na pamet, da ne boš jutri kaznovan v šoli! Uči se poštevanke, ker je ne znaš!» Toda Pepček je bil nemalo trmast in svojeglav. Ni mu bilo mar za mamične opomine, niti ne za opomine, ki Jih je slišal vsak dan v šoli. Namesto da bi ubogal mamico in učitelja ter se učil, je skakal po tratah ves mili dan do poznega večera, zjutraj pa je... sladko spančkai. Noč mu ni bila dovolj, da bi se odpočil. Mamica je že vso hišo pospr*' vila, preden se je Pepček zbudil in vstal ter se odpravil v šolo. «No, Pepček! Ali bo kaj? Vstani in odpra* vi se hitro! Pozno je. V šolo moraš.» Taka mu je predobra mamica dan za dnem govO' rila, ko je klicala naj vstane. Pepček se Je h kaj malo zmenil za njeno govorjenje. L*" 9 žal Je še dalje. Sele, ko je videl, da je re* zelo pozno, Je vstal; toda ne mislite, da hitro, ne, počasi Je vstajal in zehal: «Aha» Ahaa!» ter si mencal zaspane oči. Koliko-krat se je zgodilo, da je bila mamica 2* It,', odpravljena, da ga pospremi v šolo spotom^ V Sovjetski zvezi se učijo otroci v šoli med drugim tudi igrati šah. Učijo se ga zelo radi, saj je ta igra zelo lepa, obenem pa zanimiva in. koristi mladem .1 človeku. Uči vlečem naprej!» ~~ vsede na hrbet, da ? 86 Vetn je 60] N c: j. Si r I je ts k K N n in L Nin'. < je 'Ha , Kn Hit kt Sir «Dì lveu Ost. K Ss K dj hi K, Sl? C*< §: hi S 13e ■ Kih1 s Me :;‘£ kfet Ulo iS H h,. kc, kit :V hi M; ; ® n2e 1o 2. in t>o 1 s 2bt S Volk ji verjame in jo povabi, naj se mu jo nese dalje. Lisica je koj ubogala. Smejala seje sama pri sebi. Kmalu pa je začela mrmrati: «Bolan zdravega nese, bolan zdravega nese.» Volk Opazi, da nekaj mrmra lisica in jo vpraša: «Kaj praviš, sestrica?» — Ona pa mu odvrne: «Meša se mi, bratec, meša. . .» In volk ji je verjel ter jo še dalje nesel, kljub temu, da je bil ves pobit in sestradan, a ona popolnoma zdrava in sita. Lisica je bila vedno zvita. Ze marsikoga je ukanila in marsikoga še bo ... ko gre v trgovino po razne potrebščine, medtem ko je bil leni Pepček še napol oblečen Scìe ko se je umil s hladno vodo, se je malo zdramil. Toda, joj, kaj se Je spomnil tedaj: «Naloga še ni izvršena, naučil se ni seštevanja niti pesmice». Brž je segel po knjigi in buljil v njo med tem, ko je zajtrkoval. Mar mislite, da se je tedaj kaj naučil? — Ne, nič se ni naučil. Niti zajtrk mu ni teknil tako, kot bi mu, če bi ga mirno in brezskrbno použil. Toda bil je neubogljiv in svojevoljen ... Povrh tega pa je imel predobro mamico, ki ga je vedno božala in prosila ter ni poznala resne in odločne besede. V šoli Je bilo Pepčku zelo budo. Vsi nje- govi tovariši so imeli lepo opravljene nalč' ge, znali so na pamet pesmico, znali so ^ števati. On pa vsega tega ni znal in bil Je * nemali zadregi. Toda to še ni vse. Učitelj r je skoraj vsak dan poklical k tabli. Pepč*'1* taj se je v zadregi prijemal za glavo. Ni šlo .c Zakaj ni šlo? To bo vedel vsakdo izi»*" vas, mladi čitatelji. Ce bi pa morda kdo V med vas tega ne vedel, mu povem jaz: dVtff . ček ni znal, zato ker se ni učil». — Da pa 11 boste tudi vi njemu podobni, morate doB^^j ko pridete iz šole najprej opraviti nalogi ^ šele na to lahko greste rajat po tratah. koli pa ne se ne sme zgoditi, da bi se spolpo nill na naloge šele med zajtrkom! K % I» 10 L « STRAN 5 ÌHPZ - izraz napredne misli felja in hotenj našega ljudstva Danes, ko je SHPZ pred svojim občnim zborom, naj se vsa prosvetna društva i dobro pripravijo, da bo naše skupno delo v bodoče rodilo še mnogo Uspehov za napredek in dvig resnično napredne ljudske prosvete VELIK USPEH ČEŠKOSLOVAŠKE KINEMATOGRAFIJE —v Film v CSR prikazuje zgodovino in borbe delavskega razreda fki ga je doslej izviršila moremo na tem -1 u v celoti zajeti, lahko pa " ll'u, da je nosilo po resolu-■ nepredne misli ter iS , izraz želja in hotenj na-jjl ljudstva. || fuu od zadnjega občnega ll?’ h j. od 23. maja 1943, s 3 silno težka, ker je zašla m Prosvetna organizacija po »j|;.svojega vodstva v te-tSSt Namesto, da bi rastla W ^“^dila ob napreonih kul-drugih narodov, zlasti Kskih, piubn :Hio, Slo li se je zakrknila v ao nacionalistično iz-pri čemer pa je iz-1^‘ovenskega in hrvatskega il’ delavca in kmeta. Pou- 'tEir-6 nacionalisiičnih gesel "11. 'šenosti lastnega naroda ■ |f,e®°ve kulture ter podži-barodnostne mržnje go-Lni bilo v prid ljudstvu in Pokazalo zlast,i kot po- Po ki n tsv :o aSent°v tudi iz pro- a društev, je postala nji- smo jo doživljali, do-fvoj višek: Po izgonu rjajoba àVna llalo2a razbijanje okov Ki ^ela in oviranje naših <1 joFb6^ na ta oni na" 'lastiti-.^li bil njihov razdiralni ^mvečji, so se ob potre- Piali še z belogardisti in še druge nesramno- lv Sestanku demokratičnih j . nih delavcev, 11. dec. j i® bil po temeljiti preu-^ooiožaja izvoljen Pripra-f odbor za zaščito in go-aPredne ljudske prosve-Poslal vsem prosvetlijo Vom poziv> da s0 Pri-lie* frolli. za obrambo na-i iJudske kulture. Ljud ti, v, la klic pravilno razu-vsa prosvetna dru-L,06 A so v kratkem času [j z..njim svojo solidar-^ tako smo pričeli zidati v novo. Bilo je sicer dosti fejjji* ov‘r, a teh se nismo t . ^ črednem občnem j Je imel Pripravljalni L, svoji strani ttsknih društev, 14 aktivnih ii- 11 skupin, Ljudski oder, 2 taimburaška zbo-ter razne mladinske zboru od- vsega 43 ptre, godb kulturne družine. Itia občni zbor je odobril ivetiJe delo in začrtal naši iostl bove smernice za bo- * rt tv«165 jvniti^oo premotri-tj, . «no delo, moramo ugo-Uj a naloge, ki smo si jih Mti- m° docela izvršili, fin bder je imel z igro eiik uspeh. Gostoval je šjk° Vseh naših večjih in Jk bdnih, prav tako tudi s ni ob ognjišču» na razpolago primerne prostore Glede prosvetnih predavanj je reči da so se ista sicer vršila, da so zajela najširšo snov, a niso bila sistematična in to tudi radi nezadostnega števila predavateljskih moči. Naš poziv slovenski in hrvatski inteligenci ni rodil zaenkrat velikega uspeha, ker je izdatna plača še vedno mikavnejša kot požtrvovalno, tiho delo za dvig kulturne ravni našega ljudstva. Razni «kulturniki», ki imajo sicer polna usta samohvale, ki poudarjajo svojo skrb za ljudski blagor, stoje še vedno ob strani, mesto da bi krepko zagrabili za delo. Zapomnijo naj si, da je mimo ljudstva vsako res ljudsko delo, tudi kulturno, nemogoče in tega dejstva ni mogoče izpodbijati. Vprašanje knjižnic naših društev še ni zadovoljivo rešeno, dasi nekatere knjižnice redno poslujejo in brlaci pogosto se gajo po dobrih knjigah. Vsekakor moramo tudi zdaj poudariti, da je dobro berilo naj-doljše vzgojno sredstvo, ki našega človeka gradi v novega člana boljšega sveta, ■ Tudi naša mladina bi se morala bolj oprijeti prosvetnega dela zlasti ona v mestu, ki se premalo udejstvuje v prosvetnih organizacijah, Pohvaliti pa moramo mladino na našem podeželju, ki se posebno v večjih vaseh aktivno udeležuje našega kulturnega dela v pevskih zbo- rih, dramskih skupinah in or-1 Samo s pravilno razporejenim kestrih. Posebno bi bilo želeti, delom med odborniki bodo čla-da bi se dijaki slovenskih sred-1 ni vršili svoje dolžnosti, z ude- njih šol z večjim zanimanjem posvetili prosvetnemu delu. Pohvale vredni so naši malčki, ki se v svojih pionirskih dramskih skupinah zelo pridno udejstvujejo. Imamo lepo število pionirskih skupin ki so že mnogokrat nastopile Razne aktivnosti naših prosvetnih društev so bile ovirane tudi zaradi pomanjkanja prostorov. Mnoge dramske skupine, kakor tudi pevski zbori so prisiljeni vaditi po zasebnih stanovanjih, v tesnih kuhinjah. Ponekod se morajo tudi predavanja in prireditve vršiti v gostilniških prostorih. Zaradi tega je potrebno, da vsa prosvetna društva začnejo akcijo za zidavo prosvetnih domov, kakor so to že storili v Elerjih, Sv. Barbari, Podlonjerju, v Križu, pri Magdaleni in drugod. Za dobro delovanje vsakega prosvetnega društva je seveda nujna pravilna razpodelitev dela med odborniki PD; točno in zavedno izpolnjevanja posameznih odgovornosti bo gotovo doprineslo k dobremu uspehu celotnega dela. Odbor PD je dolžan sklicevati redne odborove seje, voditi redno administracijo, vršiti vpisovanje novih članov, izdajati članske izkaznice in sklicevati redne občne zbore. Pri delu pa morajo pomagati vsi člani PD. ležbo na članskih sestankih in v raznih panogah dela v PD. Danes, ko je SHPZ pred svojim občnim zborom, naj vsa PD, kjer to še ni storjeno, takoj urede in se dobro pripravijo, da bodo njihovi zastopniki lahko v diskusiji prinesli dobre preiloge in navodila zato, da bo naše skupno delo v bo-j dr.če rodilo še mnogo uspehov za napredek in dvig resnično ljudske prosvete. Češkoslovaška kinematografija dosega s svojim trudom, da prikaže slavno preteklost češkega in slovaškega naroda ter njihovo Filmska produkcija narodno demokratične Češkoslovaške je po mesecu maju leta 1945. snemala že nekaj filmov s ciljem, da se borbo za nacionalne in socialne ■ odstrani dosedanja pomanjkljivost pravice, vedno večje in značilnej-še uspehe. Snemanje jilmov na tej osnovi je velikega pomena za češkoslovaško /Umsko proizvodnjo. Obiskovalci češkoslovaških kinov si želijo takih jilmov, ker iz njih črpajo novih vzpodbud za svoja dela v izgradnji in v bor-| bi za mir. Kapitalistični film prve republike v lem pogledu ni nič doprinesel, ker kapitalistični izde-lovatelji filma niso hoteli vlagati v zgodovinske filme večje vsote denarja. Oni so gledali le na svoj zaslužek in in dedščina iz kapitalistične preteklosti. Med takimi filmi je film «Sirena», ki prikazuje borbo čeških delavcev v začetku tega stoletja in barvni film «Jan Rohač iz Dube», ki je posvečen enemu izmed največjih herojev husitske revolucije, nato še film «Revolucionarno leto», ki prikazuje re- ga prvega delavskega gibanja je bil oče sedanjega predsednika češkoslovaške vlade Ladislav Zapo-tocki, ki je kot krojaški delavec postopoma postal funkcionar delavskih društev in organizacij; bil je urednik borbenih delavskih časopisov ter poslanec skupščine. Zora li političnega delovanja ga je tedanja avstrijska policija preganjala in večkrat aretirala ter ga obsodila na več let Ječe. Po prestani kazni je bil Izgnan iz Prage ter poslan brez sredstev skup- se. Niso hoteli proizvajati zgodovinskih Jilmov, ker je preteklost češkega in slovaškega naroda volucijo iz leta 1848, itd. itd. Tt no z družino v rodno vas Zakoja-ftlmi so med češkoslovaškimi lju- ■ ne v okolici Kladna. Tu se prične bitelji kina dosegli neizmerne u- ! zgodovina, ki jo pripoveduje An-spehe in s tem postavili temelj j tonfiti Zapotocki. Čeprav so ga produkciji novih čeških zgodovin-i vaščani sprejeli z velikim neza-trgovske intere- skih filmov, ki v resnici prika- upanjem in večkrat tudi s sovra- zujejo slavno preteklost češkega šivom, ki ga je izzvala besna in in slovaškega naroda in ki so ve- hujskaška propaganda vaških bo- lika umetniška dela enaka veli- slavna zgodovina revolucionarne : kim in slavnim sovjetskim zgodo-borbe proti krivici in izkorišča- vinskim filmom. ZORKA LEG.1ŠA MERVIČ Iz novega češkoslovaškega filma .Vstali bodo novi borci" nju, zgodovina, ki ni smela priti na filmsko platno zaradi tega, da ne bi vzbujala revolucionarnega pokreta češkoslovaškega naroda. Vprašanje kraškega vodovoda je še vedno nerešeno Vzgajajmo v novem duhu naša prosvetna društva Zdaj in z pripravlja Km». 6.^ e “Zapiske izpod vešal», tvc,1 Pa reči, da bi bilo UstVarjanje še uspešnej-• bi pt>segIa vanj «vi-tetj ón druSi nepredvideni 1 %'st rifio m:no§ih dram-I ie \^ov Po mestu in de-[ki j ®tal nov igralski ka-^ih ■ v. sv0ii sredi nekaj >še siI- iz katerih bo ljudsko gledališče. a jn Seveda še dosti šole, (>f ^ žrtev, toda uspeh ni-JdsLbo izostal- Vsekakor ,0 Vc> našega Ljudskega ab0 ral° Posvetiti po obč-Vd vse svoje sile dram-’ *1 je neobhodno poto 70 ‘ stal novi naraščaj. Isto-?ba pričeti tudi s si-^ Poučevanjem mla-f6g0 orjev, da odpravimo interi s včasih znaj-Or,, , Priznanim mladim Ho' ^ I'1 žeiasbe;no Pevski odsek 2a? Marljiv. Čeprav ni-itj °stnega števila pev-Slssbenih učiteljev, Ì dim anjkanid raznovrst-r itd ?riala’ inštrumentov, aKO jvo-e J* h Lr, re* o* i ta«1 iko-Ž« itnai “d. j ‘ 2t>0iJ6 Zrast;lo število pev-W0V’. S°db orkestov, het0 a‘rkih zborov, oktetov, Po obstoječi pa so se !e p- ^tiii. vse prizade-^‘ij 1 seveda lahko bilo sPešno ako bi imeli Ni dvoma, da je kulturno pro svetno delo v najširšem pomenu besede ena izmed bistvenih sestavin borbe zc preobrazbo dosedanjega človeka v novega, ki naj zavestno pomaga graditi novi družbeni red, potem, ko je napravil križ čez svojo preteklost. Zato terja to delo mnogo strpnosti politične zrelosti, znanja in bi-strovidnosti. Tem bolj terja te lastnosti od prosvetnih delavcev, ki delajo na Tržaškem ozemlju, kjer je fašizem oropal vse kulturne vire, prizadevajoč si, da ut iztrebil, ne le našo kulturo, temveč tudi naš narod z obličja zemlje. Pred nami stoje velike, pravim velike in težke naloge. Obnoviti moramo vse, kur je bilo uničenega, Sicer so skoraj vsa prosvetna društva v resnici vnovič zaživela, toda manjka jim še mnogo. v marsičem so še daleč od cilja, ki ga imajo. V obnovljena diuštva moramo vnesti predvsem novega duha. Bistvena naloga naše prosvetne organizacije je torej vzgajati v naprednem duhu ter v ljubezni do trpečega Človeštva. Primorski Slovenci smo se vedno borili proti mračnjaštvu. To nam potrjujejo nešteti primeri v naši zgodovini, da ne govorim o borbi, ki jo je naše ljudstvo bilo proti fašistični tiraniji. Naše ljudstvo je pokazalo zlasti v osvobodilni borbi svojo visoko, ne le nacionalno, temveč tudi politično, napredno zavest. Ko je bil čas ugoden za dokončen obračun, je vstalo popolnoma složno in zadalo fašizmu udarce, ki so bili usodni za njegov obstoj. Pravilno je razsodilo in ločilo resnične sovražnike ter jih iztrebilo iz svojih vrst. Pozneje je naše ljudstvo ponovno dokazalo svojo kulturno in napredno zavest. Tc je bilo ob priliki zgodovinske resolucije IU, ki se je z enako odločnostjo kot za časa osvobodilne borbe — le da na drugačen način — postavilo po robu novim zatiralcem in prevarantom — litofašistom. In takrat so bili zaman vsi izgovori in zaman vse lepe obljube od raznih takoimenovanik «prosvetar-jev» alla Babič, Joco, Pahor et Comp. Zaman je bil tudi ves denar, ki so ga ti lopovi trosili z namenom, da bi pravo ljudstvo podkupili. Zaman so bili vsi računi. Ljudstvo je šlo svojo pot naprej, naproti novim borbam, naproti pravemu cilju. Zaman so bile vse «melodije», s katerimi so poskušali Vrabec, Venturini, Svara in drugi zvabiti ljudstvo v svoje «tabore». Ta gospoda je sicer špekulirala z ljubeznijo, ki jo ima primorsko ljudstvo do lepe pesmi in glasbe. Toda tudi te špekulacije in nakane niso rodile sadov. Kljub vsem mogočim oviram pa je naše prosvetno delo mnogo napredovalo. Sicer pa ne more biti drugače; kajti to delo se je prekalilo že v času osvobodilne borbe. Kdo se ne spominja, da je že takrat bilo po kraških vaseh mnogo aktivnih dramskih družin in pevskih zborov? Zaradi titofa-Sističnega rovarjenja je razvoj nekoliko zastal ter ni dosegel tiste bimo za delo, da ohranimo vse ravni, ki bi jo sicer. Zato pa je naša dolžnost, da odločno zgra-pridobitve, ki so sod nepopisnega truda in borb vsega ljudstva! ALOJZ ROGELJA Kljub novemu so kraške vasi vodovodu brez vode 75 odst. vode se izgubi, ker manjka ob vsakem spoju cevi poldrugi kg svinca - ACEGAT terja konzorcij vodovoda nad 6 milijonov lir za vodo, ki se je zgubila - Dela za popravila in dokončna ureditev novega vodovoda bodo stala do 28 milijonov lir Ze leta in leta so prebivalci i Rekel sem, da so Kraševci kraških vasi ki spadajo v ob-j stremeli po novem vodovodu. Kar oddahnili so se, ko so po močje repentabrske, zgoniške ter nabrežinske občine stremeli za teni, da bi dobili vodovod, ki bi jim v zadostni meri dobavljat dobro pitno vodo. Ni čuda, saj na Krasu ni izvirov, ne potokov ali rek. Skozi skalnata, apnenčasta, tla pronicne-jo vse padavine že v nekaj urah potem, ko neha deževati. V starih časih so napravili skoraj po vseh vaseh velikanske vodnjake, kateri so po večini vsekani v živo skalo in povrh tega še ometani s trpežnim, neprodornim ometom. V teh vodnjakih je voda trajala tudi več mesečev, toda, ko so jo Kraševci najbolj potrebovali, je v njih ni bilo več. Zaradi tega so bili prisiljeni hoditi ponjo daleč. Tisti kmetje, ki so imeli vozove in vprežno živino so je često vozili celo iz Silvana pri Devinu. Povsem razumljivo je, da spričo takega pomanjkanja vode ni bilo pričakovati bogve kake higiene na vasi, niti ni bilo mogoče rediti živine ki je zlasti na kmetiji neobhodno potrebna. Pa kaj bi o tem na dolgo in široko pisal. Vsakdo si namreč lahko ustvari sliko, kako je ob pomanjkanju vode, tem lažje si pa to predstavljajo Kraševci sami. .... I - - , ____ koncu zadnje vojne izvedeli, da se predvideva gradnja tako zaželenega in tako potrebnega vodovoda. In res po nekaj le tih so merodajni organi vprašanje vodovoda temeljito preučili, se prepričali o resničnosti upravičenih zahtev vseh prebivalcev Krasa; medtem pa so strokovnjaki izdelali podrobne načrte. Tako je prišlo končno le do gradnje. VU, ki je finansirala napeljavo, je napravila pogodbo za gradnjo s tremi gradbenimi podjetji. Eno podjetje je gradilo napeljavo v spodnjem delu (to je v severnem predelu nabrežinske občine), drugo na območju zgoniške in tretje na območju repentabrske občine. Ko so bila dela v glavnem vodovod popolnoma dograjen. Kot je znano beležimo pri u-pravljanju vodovoda veiikan-ske izgube. Tržaška občinska ustanova ACEGAT, ki dobavlja vodo tudi novemu vodovodu, terja konzorcij 6 in pol milijone lir letno za vodo, ki jo je dobavila vodovodu. Z druge strani pa se prebivalci vseh vasi pritožujejo, da ne dobivajo vode. Da bi odstranili morebitno nerazumevanje, smo poskrbeli za preiskavo vodovoda. Strokovnjaki so ugotovili, da se v ceveh, katerih skupna dolžina znaša 52 km, zgubi do 75 odstotkov vode. To se pravi, da od 100 litrov vode, ki jo ACEGAT dobavi vodovodu, dobijo potrošniki komaj 25 litrov. Strokovnjaki so ugotovili tudi, da cevi ne odgovarjajo terenu, v katerem se nahajajo. VU, ki upravlja Tržaško področje je dolžna, da čim prej poskrbi za pravilno obratovanje kraškega vodovoda. To bo storila predvsem ,ako bo vzela resno v pretres zahteve konzorcija, ki tolmači želje vsega prebivalstva zainteresiranih občin. V češkoslovaških /Umskih ateljejih danes snemajo vrsto zgodovinskih filmov in lahko pričakujemo, da bodo češkoslovaški filmski delavci izdelali filme, ki bodo vredni velike teme, ki jo obdelujejo. Pred kratkim je bil dokončan eden izmed teh filmov, ki predstavlja velik uspeh češkoslovaške kinematografije. To je film, kt Je sneman po romanu enega izmed prvih borcev češkoslovaškega revolucionarnega pokreta, predsednika češkoslovaške vlade Antonjina Zapotockega. Režiral pa ga je Jirži Vajsa. Ta roman Antonjina Zapotockega je bil na Češkoslovaškem že večkrat ponatisnjen in je postal zelo popularen tako z dramsko predelavo na vseh največjih češkoslovaških odrih, ki je bil podan z največjo resnostjo in zanimivostjo. Z veliko umetniško dovršenostjo opisuje namreč dobo, ko so bile koncem preteklega stoletja v stalni borbi proti nacionalnemu in kapitalističnemu izkoriščanju češkega delavstva ustanovljene prve delavske organizacije, ter izšli prvi delavski časopisi in ko je naposled bila ustanovljena sočlal-de-mokratska partija, kot partija delavskega razreda. Predstavnik te- Sovjetski dokumentariji v Kinu ob morju «izgotovljena», pa se je zgo- Isti so tudi ugotovili, tla je pri PROSVETNA KRONIKA 'i | C] ^ vAMO DRUŠTVA, KI SE NISO IZVOLILA DELEGA-•». p0URUGI REDNI OBČNI ZBOR, DA TO STORE CIM-ORLASTILA PREJMEJO DELEGATI PRI ODBORIH NlH UHUSTKV- OBČNI zbor se bo vršil v ■ “KHALJICn v DOMU PRISTANIŠKIH DELAVCEV APRILA. PRIČETEK OH 8.30 r.1 u. J ii al«' s«" i M. bo '^iv. občni zbor SHPZ v «Kraljiču» 15. aprila NEDELJO, 15. ;C’ V REU OBČNEGA zbora SHPZ JE SLEDEČI: tC*; delovnega predsedstva. Verifikacijske in volivne komisije ter komisije za jV «ter^. sklepne resolucije. ‘ajoiš bo jfe;;;-. ‘ 1 Predlogi in sklepi glede spremembe pravil. S;?1 .»S N1?) sk sn'ca staremu vodstvu. <>4^ resolucija. verinkacijske komisije in volitev novega vodstva, j J > , ško in eli», blagajniško poročilo, odsekov — šolski, glasbeni in dramski. \ Knjižna razstava ob 400 letnici slovenske knjige V petek, 13, t. m. bo v «Kraljiču» v Domu pristaniških delavcev, razstava slovenske knjige, od začetka do današnjih dni, katero organizira SHPZ. Ob tej priliki bo predaval tov Dušan Bufon. Na sporedu je tudi nastop pevskega zbora in recitatorjev. * * * PRIREDITVE; V nedeljo, 8. aprila t. m. popoldan v MACKOVLJAH kulturna prireditev. Na sporedu igre, petje in glasba. * * * PD Lonjer - Katinara gostuje z Nušičevo igro «Oblast» v RICMA-NJtH v nedeljo 8. aprila ob 19. uri * * * V petek, 13. t. m. ob 20. uri bo v PD «ŠKAMPERLE» kulturna prireditev. Nastopijo mandolinisti PD Cankarja, kvartet in dr. PREDAVANJA: PD NABREŽINA - kamnolomi v sredo, 11. t. m. ob 20. uri na sedežu, PD «HAAS» v četrtek, 1». t.m. ob »0. uri na sedežu — V petek, 13. t. m. bo v «ČERMELJU» članski sestanek, kjer se bo govorilo o problemih napredne prosvete v zvezi z občnim zborom SHPZ. * * * P. D. SREČKO KOSOVEL je v nedeljo 1. t. m. poslavilo obletnico rojstva pesnika Srečko Kosovela. Članstvo, ki se jev lepem številu zbralo, je z zanimanjem sledilo kulturnemu sporedu. * * * PD «VIŠAVA» NA KONKONE-LU je priredilo v nedeljo, 1. t. m. prosvetno prireditev, ki je privabila precejšnje število občinstva. Le škoda, da je bil spored bolj skromen in to zaradi zadržanosti padriških otrok in zaradi bolezni člana svetoivanskega kvarteta. Zato bo pa prihodnja prireditev čim bogatejša. diio nekaj, česar ni prav gotovo nihče pričakoval. Kraške vasi so ostale kljub novemu vodovodu še vedno brez vode. In brez vode so tudi danes, to je par let potem, ko nekateri pravijo, da je bil vodovod dovršen. Bralci, ne pa oni iz vasi, ki spadajo v omrežje vodovoda, se bodo vprašali, kaj? Kako? Kljub novemu vodovodu so kraške vasi še vedno brez vode? Je-li to mogoče? Da, je mogoče! Kraševci so še vedno brez vode, kljub temu, da jo celo plačujejo. To pa zato, ker dela pri napeljavi vodovoda niso bila pravilno o-pravljena, niti material, ki so ga podjetja uporabila pri gradnji, ne odgovarja kraškemu terenu. Soditi je tudi, da so gradbena podjetja opravila delo le na pol. Evo, kaj je o gradnji in delovanju vodovoda zabeležil naš dopisnik na eni izmed sej občinskega sveta v Nabrežini: «Nabrežina, dne 15. februarja 1951. Občinski tajnik poroča občinskemu svetu o delovanju konzorcija za kraški vodovod. Veliki kraški vodovod je bil zgrajen v splošnem interesu vseh prebivalcev treh kraških občin. Ko je bil vodovod «dograjen», ga je VU izročila v oskrbo posebnemu konzorciju, katerega sestavljajo predstavniki vseh treh občin. Konzorcij je sprejel ta vodovod le v začasno oskrbo. Predno ga sprejme v stalno oskrbo so potrebne rim, težje pa je delo bilo če pa je gotovo da ne bo do tega prišlo toliko časa, dokler ne bo vsakem spoju cevi povprečno po poldrugi kg svinca premalo, radi česar se voda ob cevnih spojih izgublja. Na kraških tleh pa je silno težko ugotoviti, kje oz. pri katerih cevnih spojih se voda izgublja; kajti ta tla so apnenčasta in pronica vsa voda. Zato ne preostane drugo, nego da ponovno odkrijejo vse cevi, temeljito pregledajo vse spoje, jim dodajo še svinca ter da se deio v resnici dovrši solidno in trajno. Za to pa bo potrebnih novih IS do 28 milijonov lir. Nedvomno, da so v tem pogledu največ krivi organi Urada za javna dela pri VU, ki niso v zadostni meri kontrolirali dela. Zato bi bilo odveč zvra-čati krivdo le na gradbena podjetja. Znano je tudi, da je VU neposredno dobavila potrebni material in da so bile cevi uvožene iz neke tovarne v Brcsci.» Tako je torej poročal nabre-žinski tajnik tamkajšnjemu občinskemu svetu. Popolnoma jasno je, da niso njegovi podatki zmišljeni, ampak da so resnični; kajti nemogoče je poročati izmišljotine na javni seji nekega občinskega sveta. Evo torej, zakaj so Kraševci še vedno brez vode. Pa to še ni vse. Se marsikaj bi se dalo o tem znanem vodovodu napisati in se verjetno prej ali slej tudi bo. Isti naš dopisnik je izvedel, da je nekje pri Zgoniku neki ameriški tank strl vodovodno cev. Iz tega se da sklepati, da ni bilo delo niti v tem oziru solidno opravljeno in da so bile cevi le površno položene v zemljo. Lov na kite v Antarktiku Ze drugi teden vrte v Kinu ob morju serijo sovjetskih znanstvenih dokumentarnih filmov. Se prej kot pri nas, so te jilme predvajali v Rimu in po drugih velikih mestih v Italiji, kjer so doživeli veličasten uspeh. Isto doživljajo tudi v Trstu. Kino ob morju ni bil od svojega nastanka do danes tako obiskan, kot te dni. Sicer pa ne more biti drugače; kajti sovjetski dokumentarji so resnična umetnina in so vredni, da si Jih vsakdo ogleda. Prirejeni so tako, da.so prikladni za preprostega delavca, kakor tudi za izobraženca. Kino ob morju ima v načrtu tri serije dokumentarijev. Prva serija obsega dokumentarije: «Zgodovina prstana», kt kaže življenje in selitev ptic, zlasti štorkelj; «El-brus» barvni film, ki kaže kako sovjetski planinci raziskujejo najvišjo goro v Evropi ter «Ural», ki kaže lepote in bogastvo pokrajine ob Uralih. V drugi seriji dokumentarijev so: «Lov na kite v Antartiku», «Ob izviru resnice» zgolj znanstvenega značaja ter «Življenje v gozdovih», privlačen barvni doku. mentarij, ki slika življenje bobrov. To serijo predvajajo ta teden. V tretjo serijo pa spadajo «Socialistična Moskva», ki kaže velikanske naprave sovjetske prestolnice, podzemno železnico, parke, palače, spomenike in dr.; «Ponovno vidijo», ki kaže kako sovjetski zdravniki operirajo slepce in jim ponovno vrnejo vid, ter «Tovarna žita», ki slika življenje v sovhozih. Vsak ljubitelj kina si mora o-gledati te umetniške dokumentarije. Nihče, kt se zanima za napredek na znanstvenem ali gospodarskem polju, jih ne sme zamuditi. Želeli bi pa, da bi te dokumen-tarlje vrteli tudi v podeželskih kinih, ter da bi tako bila dana možnost tudi deielanom, ki ne bodo videli filmov v Trstu, da si ogledajo to nad vse lepo umetnost. gaiašev, duhovništva ter plemiških uradnikov, je s svojo požrtvovalno borbo za pravice kmetov proti izkoriščanju, pridobival vedno večje simpatije svojih novih sovaščanov. Zbiral je okrog sebe vrsto zakolanskih poljedelskih delavcev ter z njihovo pomočjo ustanovil delavsko podporno In prosvetno društvo, za katerim se Je takrat skrivalo revolucionarno delavsko gibanje pred avstrijsko policijo in oblastjo. Društvo pod vodstvom. V. Budeč. skega (tako se v romanu Imenuje L. Zapotocki) postaja vedno bolj močna politična organizacija, organizira politično borbo, kar je doprineslo, da je bila v okraju Kladna dosežena ob volitvah velika politična zmaga. Moč inscenacije je v tem, da sijajno prikazuje tiste, ki so bili organizatorji borbe in ustanovitelji revolucionarnega gibanja čeških delavcev. Ravno tako Je dobro prikazano, v kakšnih pogojih in iz kako majhnega pokreta je rasilo gibanje, ki je končno pripeljalo češkoslovaško delavstvo do njihove srečne sedanjosti. Filmska izdelava ni samo navaden prepis romana ali njegovo, odrska dramatizacija. Z zaslugo scenarista, mladega filmskega delavca Jirži Frida, je ustvarjeno samostojno umetniško delo, ki ]c s sodelovanjem avtorja original še bolj obogatel in bil še bolj razvit. Jirži Vajs, eden izmed najboljših češkoslovaških filmskih reživerjev, avtor filma o muen-chenski izdaji «Iztrgana meja» in ki je znan že preko meja Češkoslovaške, je vzel v svoje roke režijo te pomembne teme s čutom polne odgovornosti. Dolgo časa je v samem kraju študiral originalni material, še več, v Zakolanih je dobil ljudi, ki se spominjajo politične borbe Vaclava Budeč-skega. Podrobno je študiral zgodovino češkega delavskega gibanja in šele, ko je bil popolnoma pripravljen, je pričel s snemanjem filma. Za razliko od svoje prejšnje prakse ko je češki film prikazal številne nove obraze iz vrst amaterjev, se je tokrat obrnil na najboljše češke odrske in filmske igralce in na ta način ustvaril veliko in globoko realistično delo, ki je pomemben korak na poti k uvajanju socialističnega realizma v češkoslovaški \jilm. Budečskega je podal odlično I eden izmed najboljših članov gle-dališča češkoslovaške armade, mladi umetnik Otomar Krejia. Vloga Budečskega je ena izmed najboljših vlog O. Krejča. Ravno tako je odlična vloga «vaškega reveža», ki jo je podal član Narodnega gledališča v Pragi, Jaroslav Smollk. Omembe vredna je še vloga soproge Budečskega, ki Jo je podala Antonija Hegerliko-va kakor tudi vloge tovarišev Budečskega, nato še vloge predstavnikov mestne reakcije, ki so jih podali le dobri igralci. Film je snemal eden Izmed najboljših češkoslovaških snemalcev filma J. Tuzar, muziko je skomponlral Vajsov, izkušeni sodelavec Jirži Trnke. Češkoslovaška kinematografija je s tem dala češkoslovaškemu ljudstvu veliko delo, kt je bilo sprejeto z velikim navdušenjem od najširše češkoslovaške javnosti. Ta film pomeni veliko zmago v borbi za nov češkoslovaški film, za socialistično realistično umetnost, ki daje velik doprinos v borbi za izgradnjo socializma na Češkoslovaškem. A. J. LIM Pragopress Nato sta dolgo molčala. Noč se je bližala. Sence oblakov, ki so se počasi pomikali po nebu, so legle na morje. Valovi so bučali, Vasiljev ogenj na zemeljski kosi je ugasnil, toda Malva je še vedno gledala tja. Serjožka jo je opazoval. — Poslušaj! — je rekel. -- Ali veš, kaj hočeš? — Ko bi vedela! — je odgovorila Malva z globokim vzdihom in zelo tiho. — Torej ne veš? To je slabo! — je rekel s prepričanjem Serjožka. — Jaz pa vselej vem, in z odtenkom žalosti v glasu je pristavil; — samo da redkokdaj kaj hočem. Jaz pa vedno kaj hočem, — je zamišljeno Spregovorila Malva — A kaj? ... ne vem. Včasih bi sedla v čoln in na morje! Da-leč! In da bi nikdar več ne videla ljudi. Včasih pa bi slehernega človeka zavrtela, da bi se sukal okrog mene kakor vrtavka. Gledala bi ga in ee smejala. Včasih se mi vsi smilijo, najbolj pa se smilim sama sebi in tedaj bi vse ljudi pretepla. Potem pa sebe tako. . . da bi umrla strašne smrti. . . Včasih sem žalostna, včasih vesela . . . Ljudje pa so vsi kakor klade. — Trhlo ljudstvo, — je tiho pritrdil Serjožka. — Zato te vedno opazujem in vidim: nisi mačka, ne riba, ne ptica. In vendar je vse to v tebi . . Nisi podobna ženskam. — Hvala bogu za to! — se je nasmehnila ■Malva. Izza vrste peščenih holmov, na levo od njiju, se je pokazala luna in oblila njuni postavi in morje s srebrnim bleskom mesečine. Velika in pohlevna je počasi plavala navzgor po modrem nebesnem oboku in svetli blesk' zvezd je temnel in kopnel v njeni enakomerni, sanjavi luči. — Razmišljaš, v tem je vse! ... — je rekel s prepričanjem Serjožka in vrgel cigareto v zrak. ,—A kdor razmišlja, temu je hudo živeti... Vedno je treba nekaj delati, da bi se ljudje sukali okrog tebe in čutili, da živiš . . . Življenje je treba večkrat pomešati, da se ne skisa . . Kobacaj v njem sem in tja, dokler imaš moči, pa bo veselo okrog tebe. Malva se je zasmejala. — Morda imaš naposled prav ... V časih se mi zdi, če bi . . . ponoči barake zažgala - to bi bila zmeda! — In še kakšna! — je vzkliknil navdušeno Serjožka in jo hkrati udaril po ramenu. — Veš kaj . . . Zaigrajva burko, povem ti jo. Hočeš? — No? — je vneto vprašala Malva. — Ali si tega Jaška dobro podžgala? — Gori s plamenom. . — se je nasmehnila. -- No? . . . nahujskaj ga na očeta! pri bogu! To bo nekaj..'. Kakor dva medveda... Kakor dva medveda se bosta spopadla.. . Podžgi starca, pa tega tudi .. . Nato ju spustiva drug na drugega, kaj? Malva se je obrnila k njemu in ga pazljivo pogledala v rdeči bogasti obraz, ki se je veselo smejal. V mesečini ni bil videti tako pisan kakor podnevi pri sončni svetlobi. Nobene zilobe ni bilo na njem, ničesar razen, dobrodušnega in nekoliko razposajenega nasmeška in pričakovanja odgovora. — Zakaj ju ne maraš? — je nezaupno vprašala Malva. — Jaz? ... Proti Vasiliju nimam nič, kmet je, ali dober. Toda Jaška je kmet. Spioh ne maram 13. kmetov, to je sodrga! Delajo se sirote, kruha jim dajejo in vsega! . . . Imajo krajinski odbor, ki naredi vse zanje . . . Domačijo imajo, zemljo, živino . . . Jaz sem služil za kočijaža pri krajinskem zdravniku .. . takrat sem jih spoznal.' Potem pa sem se dlogo klatil po deželi. Prišel sem včasih v vas, poprosil kruha — hop po tebi! Kdo si, kaj si, potni list pokaži. . . Kolikokrat so me pretepli . . . Ker so me imeli za konjskega tatu ... ali pa tudi kar tako, za nič . . . V luknjo so me vtaknili . . . Tarnajo in se pretvarjajo, ali živeti imajo ob čem: oporo imajo v zemlji. Kaj sem jaz v primeri z njimi? — Nisi kmet? — ga je prekinila Malva, ki je z zanimanjem poslušala njegovo naglo govorjenje. — Meščan sem! — je rekel z nekim zadoščenjem Serjožka; — meščan mesta Ugliča. — Jaz pa iz Pavliša ... — je zamišljeno rekla Malva. — Jaz nimam nobenega zaščitnika! Kmetje pa. . . vragi . . . morejo živeti. Imajo krajinski odbor in vse drugo. — Kaj pa je to — krajinski odbor? — je vprašala Malva. Kaj? Vrag vedi. Za kmete je postavljen, njihova uprava je to . . . Pusti to . . . Govori o stvari. . . Naj se spopadeta . . . Nič hudega ne bo iz tega. . . samo stepla se bosta . . . Jaz pa ti bom pomagal. Vasilij te je vendar tepel? No, naj te zdaj njegov sin maščuje za tvoje udarce. —- Kakopak? — se je nasmehnila Malva. — To bi bilo lepo . . . - Pomisli... mar ni prijetno gledati, kako si ljudje zavoljo tebe rebra lomijo. Samo zavoljo tvojih besed!. . . Dvakrat, trikrat zineš z jezikom — pa je končano. Serjožka ji je dolgo in z živahnim zanosom govoril, kako imenitna je njegova vloga. Istočasno se je šalil in resno govoril in sam se je iskreno veselil svojega načrta. Ah, ko bi jaz bil lepa ženska! Kakšno zmedo bi naredil na svetu! — je vzkliknil za zaključek, potem pa se je prijel z obema rokama Za glavo, jo močno stisnil in umolknil. Luna je bila že visoko na nebu, ko sta se razšla. V njuni odsotnosti je postala noč še lepše. Zdaj je ostalo samo neizmerno, veličastno in z luno posrebreno morje ter sinje, z zvezdami posuto nego. Bili so še peščeni holmi, med njimi grmovje vrb in dve dolgi, umazani poslopji na pesku, podobni velikanskima, grobo stesanima krstama. A vse'to je bilo klavrno in ničevo pred mogočnim morjem in zvezde, ki so gledale na vse to, so se hladno lesketale. Oče in sin sta si sedela nasproti v kolibi in pila žganje. Žganje je prinesel sin s seboj, da mu ne bi bil dolg čas sedeti pri očetu in da bi ga spravil v dobro voljo. Serjožka je povedal Jakobu, da je oče jezen nanj in na Malvo. Malvo pa da bo pretepel do mrtvega; Malva da ve za to grožnjo in se mu zato noče vdati. — Naložil ti jih bo zavoljo tvojega ljubimkanja. Tako ti bo nategnil ušesa, da bo vsako uho aršin dolgo. Rajši mu ne hodi pred oči! Posmehovanje tega rdečelasega, neprijetnega fanta je zbudilo v Jakobu hudo jezo na očeta. Vrh tega se Malva še vedno obotavlja: gleda ga zdaj zapeljivo, zdaj žalostno in še bolj podžiga njegovo bolestno željo po njej . . . Tudi ona ga vedno opominja na očeta. (Se nadaljuje) STRAN 6 7. APRILA 1951-- IMAM... TITOVSKA ČASOPISNA «MINESTRA» — Ze ob pokopu pornografskega «Ljudskega tednika» so titofašisti na ose grlo napovedovali nedeljski «preporod» svojega, oziroma ameriškega dnevnika v slovenskem jeziku. Ta «preporod» bi moral dejansko vsaj nekoliko dvigniti tito-fašlstično propadajočo časopisno greznico. Tako je izšel v nedeljo 1. aprila «Primorski dnevnik» na 8 straneh. ìe na prvi pogled izgleda ta nedeljski ponesrečeni časnikarski poizkus kot pravcata mineštra, v katero so s polnimi rokami natrosili pošte, fižola, ameriškega osušenega graha, mleka v prahu in olupljena velikonočna jajca. Seveda je ta časnikarska mineštra mastno zabeljena in to od prve pa do zadnje strani z dobro porcijo protisovjetskega in protikomunističnega strupa, ki so sl ga preskrbeli v vseh mogočih starih in novih protisovjetskih arhivih, od Mussolinijevega in Goebbelsovega pa do starega španskega trockista «El Campe-stna», ki je začel kar nenadoma «odkrivati resnico o ZSSR». Jasno Je, da zavzemajo pri tito-jašistih ta «odkritja» častno mesto in to poleg «odkritij» bivšega ameriškega zunanjega ministra Byrnesa. Ze po številu in vsebini člankov nedeljske mineštre pade takoj v oči, da so si titofašisti že popolnoma osvojili geslo: «Amerika ùber allei». Da pa ne bo to tako vidno, so med to mineštro namenoma pomešali tudi našega Cankarja, ki je na straneh «Primorskega» dejansko kot pest v oči. Na predzadnji strani pa so prepustili precej skromen kotiček «neminljivim slavam» pokojnega pornografskega tednika in ponesrečenim dovtipom «krasite burje», ki se skuša zaman uveljaviti s svojim 85. «vicom» o Justu in Rikotu, ki je za smeh prav tako kot ricinivo olje za zdravljenje kurjih očes. Vse izgleda, da st pri kuhanju te mineštre niso dosti belili svojih praznih butlc. Vse priloge so namreč prav po opičje posneli iz «Dela». Čeprav razpolagajo s celo armado več alt manj posrečenih «žurnalistov», intelektualcev in udbovskih «ljubljanskih srajc», so vseeno ukradli zamisel in osnutke prav tistim, «ki ne mislijo z lastnimi možgani, prejemajo direktive iz Kremlja in ne znajo niti dobro slovenščine». Dejansko so titovske priloge, bodisi ženska, mladinska kakor tudi pionirska na las podobne našim in o tem se lahko vsakdo, za skromnih dvajset lir, tudi sam prepriča. Posebno pri «besedi našim naj-mlajštm» si Je iznajdljivi titovski mazač krepko «pomagal» z našim «Mladim rodom». Sicer niso imeli tttofaštstlčni mazači papirja s svojimi opičjimi skoki nikdar prevelike sreče. So pač zelo nerodni in vsak tak njihov polskus smrdi že dve uri daleč po izredni možganski nesposobnosti In patentirani časnikarski lenobi. Opičje posnemanje je seveda dosti lažje, plača pa teče vseeno. Kaj pa bo rekel na vse to minister Babič? Ali so že pozabili, ko so še pred izidom prerokovali, «da ne bo «DELO» sploh zagledalo luč sveta», oziroma «da ne bo dolgo živelo». Prispevki za 1« Maj Večina sekcij se je že mobilizirala v zbiranju prispevkov za kritje stroškov prvomajske proslave. Osrednji odbor za 1. maj je prejel te dni naslednje prve vsote: Skupina simpatizerjev gostov gostilne Mužina v Trebčah Ur 1.122, Mužina 300, Luvier G. 100, tov. Gianna 100, tov. Marija 100, Vidial D. 100, Sucaglia L. 100, Germano 100, Sturman 100, Giordano 100, tov. Nedok Amalia za sekcijo «Curici» oz. Verzegnassi 200, Romagnoli I. 250, Romagnoli D. 250, Nino 65, Giovanni 100, N. N. 100, Nina 200, Stocchi 50 Gallo 50, Sessa 35, sekc «Curici», I celica, tov.Cavalieri za skupino tovarišev 750, tov. Novel za Cassano 50, Colombin 50, Scarabot 100, Dimu-ro 50, Taucer 50, Pomasan 50, Siili A. 50, Siili G. 50, Vergan 50, Franco 50, I. celica potom Le-giša G. za Sabadina 50, Cerne 50, Racolini 100, Marchetti 50, Zafred 50, Gretti 50, Borghello 50, Flo-rentin 50, Luciànl 50, III. celica «Curici» Mervac W. 150, Mervac I. 100, Causi L. 50, Schrei R. 100, Schrei I. 50, Bruna 50, Marchi N. 50, Vessich M. 100, Salmi R. 50, Benčina I. 50, I. celica tov. Pette-ner za Jožeta 100, za N. N. 50, Pangher A. 200, N. N. 100, Stoko-vac 100, N. N. 100, Livia 100, Anna 100, Vittoria 100, tov. Nedok za sekc. «Luxemburg» 500, Opara 100, Zancoli 50, Romanin G. 100, Antonini G. 100, Savron G. 50, Pecchiari A. 50, N. N. 50, Svagelj 50, Rosani L. 50, Rosani W. 50, Ntcolich 50, Giovi L. 50. Fango 50, N. N. 50, Boletu 50, Barri F. 100, Barri V. 100, 7amaroll 150, Bartolomei 100, Bartolomei E. 50, Pln E. 50, Martinuzzi F. 50, Bogateč 50, Pineri G. 50, N. N. 50, Mauro I. 50, Bartolini 50, Nico-lich 100, zbirka tov. Barič F., sekc. Sv. Ivan 1200, Hus Jakob 920 lir. Sestanek partizanskih komandantov Jutri, 8, t. m. ob 9.30 uri bo v dvorani krožka «Tomažič» (ulica Leo 7) sestanek komandantov in komisarjev vseh partizanskih brigad bataljonov in čet kakor tudi voditeljev odporniških skupin iz mesta in vasi. ZARADI SPLETKARSTVA DEMOKRISTJANOV SO KOMUNISTI ZAPUSTILI SEJNO DVORANO Na torkovi seji je tov. Gombač zahteval izvedbo javnih del za Skedenj Napovedane so bile štiri seje tržaškega občinskega sveta - Izredna seja, določena za sredo 4. t. m. se ni vršila zaradi odsotnosti večine demokristjanov Od petka 30. marca pa do danes je imel tržaški občinski svet kar štiri seje. Izredna seja, sklicana za sredo 4. t. m. pa se ni vršila in sicer zaradi odsotnosti pretežne večine demokristjanov in njihovih podrepnikov. Dočim so na prejšnjih dveh sejah obravnavali večinoma vprašanja upravnega značaja, je bila seja, sklicana za sredo, določena za razpravo o občinskem proračunu za leto 1951. Ze na torkovi seji je tov. Po-gassi ostro kritiziral obnašanje svetovalcev demokristjanske večine ki prihajajo na občinske seje z znatnimi zamudami in tako dejansko ovirajo ves potek zasedanja. Celo sam župan Bartoli je moral tokrat priznati upravičenost kritike našega svetovalca. Toda že v sredo so dali demokristjani še jasnejši dokaz ne samo izredne malomarnosti, marveč naravnost nesramnega zakulisnega spletkarstva, ki jim je pa docela spodletelo. Se tri-četrt ure po določenem urniku so bili v sejni dvorani prisotni le trije demokristjani in župan, dočim so bili svetovalci italijanskega bloka in MSI kompaktno odsotni. Manever večine je bil pač precej prozoren. Slo je za razpravo o občinskem proračunu. Demokristjani so pač načrtno poslali na sejo le toliko svetovalcev, ki bi zadostovali za dosego večine pri o-dobritvi proračuna. Vse ostalo jih ni brigalo. Komunistom, ki so bili od določeni mi prisotni, so hoteli prepustiti prve intervencije, nakar bi se demokristjani in njihovi podrepniki na naslednji seji omejili le na avtomatično dviganje rok pri glasovanju. Tako obnašanje demokristjanske večine je le nov dokaz njihove popolne brezbrižnosti in načrtne malomarnosti do važnih občinskih problemov. S svojo odsotnostjo na tem zasedanju so torej še enkrat potrdili, da so jim občinske koristi le deveta briga. Proračun je seveda sestavil občinski odbor, ki je dejanski odraz vse njihove protiljudske politike. V tem smislu je očividno sestavljen tudi proračun. Zato so tudi demokristjani uprizorili ta manever. NA SEJI 30. MARCA OČIVIDEN MANEVER Toda naši svetovalci so jim to preprečili. Videč da župan ne namerava odgoditi zasedanja so vsi naši svetovalci ob gotovem trenutku zapustili sejno dvorano. Sledili so jim svetovalci ostalih strank manjšine. Naslednja seja je bila včeraj zvečer. O poteku bomo poročali v prihodnji številki. Na seji, ki je bila v petek 30. marca je skušal župan že v začetku preprečiti predvsem našim svetovalcem, da bi postavili svoje interpelacije. Nadalje so v dnevnem redu docela izpustili točko glede imenovanja ravnatelja ACEGAT-a, za kar je svetovalec tov. Braun odločno protestiral. Sele nato je Bartoli obljubil, da še bo o tem razpravljalo na prihodnjih sejah. Sledilo je dolgovezno in prazno čvekanje demokristjana Laurija, ki je skušal na vse načine opravičevati zanemarjanje trt v občinskem poljedelskem podjetju in nehigienske razmere, v katerih morajo delati od-biralci smeti. Ves svoj govor je docela uporabil za bedaste izpade proti našim svetovalcem, dočim se je glavnega argumenta spretno izogibal. Vendar pa bo morala občina na interpelacijo naših svetovalcev odpraviti te pomanjkljivosti. Trte so začeli že povezovati, tudi pri odbiranju smeti bo poskrbljeno za boljšo higiensko zaščito prizadetih delavcev. V začetku torkove seje je tov. Pogassi zahteval pojasnila glede načrtnega zavlačevanja razprave o resolucijah, ki jih je svoječasno vložila naša skupina. Gre namreč za vprašanje občinske potrošne ustanove, komisije za nadzorstvo cen ter vprašanje poviška najemnin in stanovanjskih izgonov. Intervencija tov. Pogassija je spravila župana v očividno zadrego. Skušal se je izgovarjati, češ da imajo upravni problemi prednost. Tov. Pogassi pa je vse njegove prazne izgovore docela pobil s konkretnimi dokazi o nujnosti, da se ti problemi čimprej rešijo. Tov. Gombač je nato zahteval da se izvedejo v Skednju nekatera nujna javna dela in sicer popravila ulice Soncini, postavitev higienskih naprav, popravila škedenjske ulice, razširitev ulic Ronchetto, Vigneti in Panebianco. Nadalje postavitev vodne pipe v bližini šole izpopolnitev omrežja javne raizsvtljave, gradnja občinske pralnice, otroškega zabavišča in malega pokritega trga. Tov. Weissova je zahtevala, da se takoj popravi podirajoči se zid v ul. Tigor. Sledila je važna razprava glede sklenitve sporazuma z ILVO za dobavo plina. Tov. Braun je, dokazal, da sporazum, ki ga misli skleniti občina ne ščiti v zadostni meri koristi občinske uprave, marveč je dejansko odraz interesov monopolistov, ki so lastniki IL-VE. Seveda je demokristjanska večina ta sporazum odobrila, dočim so komunisti glasovali proti. Sledili so nato drugi Sklepi upravnega značaja, med temi imenovanje občinskih predstavnikov v upravni odbor združenih bolnic. Ker so demokristjani tudi tokrat namenova izključili naše zastopnike, se je komunistična skupina vzdržala glasovanja. SSEJ V NABREŽINI IN REPENTABRU Titofašisti se boje bodoče volivne kampanje Končno je prišlo na vrsto tudi razpravljanje o občinskem proračunu za tekoče leto,ki znaša 35.063.071 lir izdatkov, 25.043.262 lir dohodkov IÉE črtala 6.080.000 lir - Zaključek jesenskega zasedanja v Repentabru Na četrtkovi seji je občinski svet v Nabrežini razpravljal o predlogu datuma prihodnjih volitev in o občinskem proračunu za tekoče leto; obenem je tudi odobril prodajo treh parcel, na katerih si bodo kupci zgradili stanovanjske hiše ter povišanje zavarovalnine na občinske hiše in premičnino od 24 milijonov na 108 milijonov lir, kar so vsi svetovalci soglasno odobrili. Glede predloga datuma prihodnjih volitev je velika večina svetovalcev mnenja, da bi bilo najbolje, ako bi se volitve izvedle v prvi polovici oktobra. Od prisotnih svetovalcev samo titofašist Škrk ni izrazil UPRAVIČEN PROTEST DELAVCEV TOVARNE STROJEV Odpravijo naj se omejilve za tedenske tramvajske izkaznice Spor v podjetju “Sitmar,, je poravnan - Kljub nameravanim odpustom so v tovarni "Gaslini,, uvedli nadurno delo - Znižani odpusti pri "Beltrame,, Med tržaškim prebivalstvom in še posebno med delovnimi sloji se še ni poleglo upravičeno ogorčenje zaradi povišanja 'tramvajskih tari! Prav te dni so poslali predstavniki delavcev Tovarne strojev, ki pripadajo obema sindikalnima organizacijama upravnemu svetu ACEGAT-a protestno pismo zaradi poviškov kakor tudi v zvezi z uvedbo tedenskih tramvajskih izkaznic, ki dejansko ne predstavljajo za delavce skoro nikake koristi. Delavci zahtevajo naj se veljavnost izkaznice podaljša dnevno na več ur in naj se ne omejuje le na teden dni. Da bodo imeli delavci od izkaznice res kako materialno korist je treba pač odpraviti vse dosedanje nepotrebne omejitve. Razen tega so postavili delavci Tovarne strojev docela upravičeno zahtevo naj ACEGAT NEDELJSKA KO N FE RENČ A O VOLITVAH Mobilizirati moramo vse sile da bomo dosegli svoje cilje V okviru priprav za volivno kampanjo je bila v nedeljo zjutraj v Kinu ob morju prva konferenca o volitvah, ki jo je organizirala KP STO. Tov, odv. Pogassi, vodja komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu, ki je imel glavno poročilo, je podal izčrpno analizo zadnjega ukaza VU za bodoče volitve. Orisal je njegove značilnosti bodis iz političnega, ju-ridičnega kakor tudi z upravnega vidika. Nadalje je v svojem poročilu nakazal važne in velike naloge, ki čakajo komuniste in vse 'demokrate v bodoči volivni kampanji. Tu pridejo v poštev predvsem vse volivne komisije, od osrednje pa do sekcijskih in vaških, ki bodo morale pripraviti volivne programe in vse drugo delo, nanašajoče se na volitve, opirajoč se istočasno na izkušnje iz zadnjih volitev. Važno nalogo pa bo imel tudi naš tisk, ki bo moral med drugim prikazati uspehe naših demokratičnih občinskih uprav in borbo naših manšin v drugih občinah in v Trstu. Tudi proslava prvega maja zavzema letos še posebno važnost, ker bo istočasno veličastna manifestacija za enotnost delavskega razreda, o-brambo miru in delavskih pravic V diskusijo je prvi posegel tov. Bassi, ki je govoril o nalogah tiska v bodoči volivni kampanji. Naše časopisje se bo moralo zoperstavljati celi kopici dnevnikov in tednikov sovražnega tabora. Zaradi tega je treba naš tisk še posebno utrditi in ga vsebinsko izboljšati. Pri tem pa pridejo v poštev predvsem dopisniki s terena, ki morajo preskrbeti listom čim več novic in problemov. Voditelji naših organizacij pa morajo nuditi tem dopisnikom vso potrebno pomoč. Tudi glede širjenja tiska bo morala Partija začeti potrebne akcije trajnega značaja, ki naj ohranijo in izboljšajo že dosežene uspehe. Pred vse tovariše pa se postavlja -istočasno vprašanje stalne denarne podpore tisku. TOKRAT SO NA VRSTI KMETJE IZ BANOV Okupacijski tanki pustošijo polja in travnike O veliki škodi, ki jo povzročajo okupacijske edinice s svojimi vojaškimi vajami na njivah, poljih in pašnikih, je naš list že večkrat pisal. Tudi Zveza malih posestnikov je že neštetokrat intervenirala na merodajnem mestu, da prepreči pustošenja že itak skope kraške zemlje. Danes pa se moramo žal ponovno ukvarjati s tem vprašanjem. Za ionjerskimi pašniki so prišle na vrsto njive, polja in pašniki, ki so last kmetovalcev iz Banov, deloma iz Trebč in celo z Opčin. Pri zadnjih vojaških vajah so okupacijski tanki docela razrili vsa ta zemljišča, pogazili vso travo in druge pridelke. Razen tega pa so podrli več zidov in celo izruli drevesa. Res je sicer, da je bil ta predel rekviriran od vojaških oblasti ter da prejemajo kmetje vsakih šest mesecev nekako odškodnino. Res je tudi, da puščajo vsake take vaje vidne posledice. Z druge strani pa moramo ugotoviti, da je vojaštvo postopalo brez vsakega najmanjšega ozira za tujo lastnino in ni smatralo za potrebno, da bi vsaj do neke mere upoštevalo trude in napore na- ših kmetov. Odškodnina, ki jo plačujejo okupatorji pa še z daleka ne krije ogromne škode, ki so jo povzročili njihovi tanki. Nič čudnega torej, da je med prizadetimi kmetovalci zavladalo veliko ogorčenje, ki je prišlo do izraza tudi na sestanku, ki ga je organizirala v sredo v Banah Zveza malih po-setnikov. Na sestanku je govoril zastopnik zveze, ki je zagotovil oškodovancem, da bo Zveza malih posestnikov povzela vse potrebne korake v zaščito njihovih koristi. Tudi ta postušenja je pač prišteti med žalostne posledice šestletne tuje okupacije. Po drugi strani pa je to obenem posledica pospešenih priprav za novo vojno, ki jih občutimo ne samo v mestu marveč tudi na podeželju. V ponedeljek 9. t. m. ob 19. uri bo v Domu pristaniških delavcev, IV. nadstr. sestanek ko-munistov, ki so zaposleni pri oddelku za javna nedonosna dela (Divisione Lavori in Economia). Udeleženci naj prinesejo s seboj partijsko izkaznico. Tov. Vidah pa je govoril o pomenu nase uveujavitve na bodočih volitvah, kar ima svoj pomen tuui v mednarodnem merilu. Brez dvoma bo naša borba trda, ker nam bodo stale nasproti vse ostale stranke, združene ob podpori VU v svoji protisovjetski in protikomunistični gonji. Kljub vsemu pa bomo dosegli zastavljen si cilj in bomo presegli uspehe iz leta 1949. Tov. Vidah je opozoril na manevre nasprotnih skupin in na provokacije, ki jih bodo skušale organizirati. Naiš položaj pa je kljub vsemu docela pozitiven, ker smo danes močnejši kot pred dvema letoma, Partija je enotna in zdrava ter bogatejša na izkušnjah. Dejansko je edina stranka, ki se ne nahaja v nikaki krizi. Z nami je Italijanska socialistična stranka, kar se tiče krajevnih problemov, čeprav se njeno stališče glede STO razlikuje od našega. Generalni sekretar je opozoril prisotne na nekatere velike akcije, ki bodo izvedene v prihodnjih tednih in mesecih ter v zaključku počrtal nevarnost takozvane «etnične rešitve» vprašanja STO z razširitvijo zasedbe VU nekaterih obalnih mestec v coni B In titovsko zasedbo slovenskih podeželskih občin. V zaključku konference je tov. Marina pozvala na utrditev slovansko - italijanskega bratstva, ki je prav v današ njem položaju tem pomembnejši, posebno še, ker skuša reakcija na vse načine razdvojiti naše vrste ter prav posebno pritiska prav na demokratične Slovence. Titofašistične podlosti SEMPOLAJ — Na velikonočni ponedeljek sta vaški mladinki Dorina in Cilka nabirali po vasi prostovoljne prispevke za kritje stroškov pogreba pok. Ivana Romanje. To pa ni bilo po volji tukajšnjim titofašističnim aktivistom, posebno še titovki Albini Kozmlna, ženi znanega titovskega agenta Rada. Z raznimi, ne sicer čednimi besedami ju je ozmerjala. Trdila je tudi, da so že «oni» (to je titovci) vzeli pobudo v roke. Nato pa je tekla po «njihovih» hišah ter prepričevala ljudi, naj ne dajo prispevkov omenjenima mladinkama. Kljub vsemu o-viranju pa sta vrli mladinki nabrali za pogreb 8.000 lir. Žalostno je dejstvo, da se titovska banda spušča celo v take zadeve, kot je ta, ki smo jo tu omenili. Celo pri pogrebih skušajo u-gnajati svojo nizkotno propagando. zopet uvede jutranji listek po znižani ceni. V podjetju «Sitmar» je prišlo te dni do poravnave spora, ki je nastal med delavstvom in vodstvom zaradi plačila nagrade za proizvodnjo. Ker ni hotelo vodstvo priznati delavcem te nagrade so slednji ukinili vsako nadurno delo. Za rapresalijo pa se je ravnateljstvo posiužilo starih fašističnih metod ter enostavno odstavilo z dela vse delavce. Sele na odločno intervencije ES je bil ta sklep umaknjen in končno desežen sporazum, s katerim je bilo zadoščeno delavskim zahtevam. Kakor smo že poročali je ravnateljstvo tovarne «Gaslini» podaljšalo odpuste za 15 dni. Sedaj pa je prejela tovarna nova naročila in kakor zgleda, vsaj začasno dela ne bi smelo primanjkovati. Očividno pa ravnateljstvo noče upoštevati potreb vseh delavcev. Dokaz temu je, da je kljub nameravanim odpustom uvedlo celo nadurno delo, kar ie povzročilo med delavci povsem upravičeno nezadovoljstvo. Predstavnikom obeh sindikatov in enotnemu tovarniškemu odboru je uspelo vsaj deloma olajšati težak položaj nameščencev tvrdke «Beltrame». Ravnateljstvo je končno pristalo na znižanje odpustov. Od najavljenih 23 bodo odpustili 15 nameščencev. Zborovanje ZMP na Kolonkovcu Ze dalj časa so si kmetje iz Kolonkovca želeli sestanka, kjer bi lahko skupno razpravljali o svojih problemih. Zveza malih posestnikov je ugodila tej njihovi upravičeni želji in potrebi ter organizirala sestanek v nedeljo 1. t. m. in sicer v gostilni «Ai soci». Velika udeležba je najboljši dokaz, da 'uživa ta organizacija med našimi kmeti popolno zaupanje, ' Nedeljski sestanek je otvoril predsednik zveze tov. Švab, nakar je tov. Zvonko izčrpno o-bravnaval današnji kritični položaj našega kmeta in delavca. Tudi naš kmet pač zelo občuti žalostne posledice vojaške okupacije in spremembe našega mesta v vojaško bazo. Posledice tega stanja so razne rek- vizicije, razlastitve zemljišč, vojaške vaje itd. V nadaljnem je tov. Zvonko razkrinkal vlogo, ki jo igrajo bodisi De Ga-sperijevi kakor tudi Titovi «sindikati». Poudaril je obenem potrebo, da se vsi kmetje organizirajo v tisto organizacijo, ki v resnici brani njihove koristi. Tov. Grbec pa je podal pregled 'delovanja ZMP in problemov, ki so bili rešeni / njeno pomočjo. Našim kmetovalcev pa grozijo še nove rekvizicijé in prav zaradi tega je tem bolj potreben enoten nastop vseh kmetov. , Sledila je plodovita diskusija, ki je veliko pripomogla k uspehu tega sestanka. V zaključku je predsednik ZMP tov. Švab v preprostih besedah poudaril važnost enotnosti med delavcem in kmetom ter vzpodbudil kmete k nadaljni utrditvi njihove stanovske organizacije. svojega mnenja. Gotovo je imel svoje razloge pri tem. Tudi nepotrebno «ropotanje» in prerekanje ni nikomur koristilo, pač pa je le zavlačevalo potek dela. Vse kaže, da se titovci zelo bojijo volivne' kampanje. To je potrdil tudi omenjeni Škrk, ko je trdil, da bi morale biti volitve v vseh občinah na en dan, tako da se ne bi propaganda iz vsega področja vsula določen dan na eno občino. Ko je svet zaključil razpravo o datumu volitev, se je dotaknil trdega oreha, občinskega proračuna. Podžupan Terčon je čital proračun, ki ga je pred časom izdelal občinski odbor in ga dostavil VU, katera je pozneje odobrila kot za ostale občine s precejšnjim črtanjem. Omeniti • moramo, da se ne strinjamo z načinom poročanja o občinskem proračunu. V drugih občinah je še pred razpravljanjem o istem dobil vsak posamezni svetovalec kopijo pro-računa, kar mu je dalo možnost, da je vsako postavko posebej tehtno preučil. Tega v nabrežinski občini ni. Zato je popolnoma pravilno, da je večina svetovalcev zahtevala, naj se jim v teku tedna dostavi kopija Za danes omenimo le, da občinska uprava predvideva v tekočem letu 35.063.071 lir izdatkov ter 25.043.2:62 lir dohodkov. To se pravi, da znaša primanjkljaj nič manj kot 10.019.809 lir. VU je črtala od proročuna 6.086.000 lir. Črtala je ravno tako nesmotreno kot ostale občine Na koncu seje je župan čestital starosti občinskega sveta tov. Marizzi k 74 rojstnemu dnevu, ki ga je praznoval isti dan. Čestitkam so se pridružili vsi svetovalci z aplavzom. Tov, Marizzi čestita tudi uredniški kolektiv Dela» ter mu kliče: Se na mnoga leta! Ne da bi sploh prečital zapisnik zadnje seje, je titovski župan Bizjak takoj prešel na dnevni red. Prečitana je bila prošnja neke Eme Freschi z Opčin ki je zaprosila 600 kv občinskega zemljišča «na križišču» in sicer za gradnjo stanovanjske hiše. Občinski svet je sklenil, da se zemljišče ne odstopi, ker ga baje nameravajo izkoristiti kot kamnolom. Občinski tajnik je nato pojasnil postopek za izvolitev zastopnika te občine v pokrajinsko- komisijo za trošarine, ki jo sestavljajo obenem predstavniki drugih oblasti in ustanov. Za vse podeželske občine pride pa v poštev le eden izmed predlaganih. S tajnim glasovanjem je bil za repenta-brsko občino izvoljen s 4 glasovi župan Bizjak. Seja v Repentabru V soboto popoldne je imel re-pentabrski občinski svet zaključno sejo jesenskega zasedanja. Sledila je nato dolgotrajna diskusija v zvezi s pismom, ki ga je poslal ««Corpo miniere» iz Trsta glede znižanja najemnine občinskega kamnoloma, ki ga ima v najemu Milič Karel. Slednji vpraša naj se mu zniža najemnina kar za 50 odstotkov za vsako tono izvoženega materiala. Postavljeni so bili razni predlogi in protipredlogi Za teden dni Sobota 7 - Herman. Nedelja 8 - Valter. | p Ponedeljek 9 - Kleofa. Torek 10 - Terencij. Sreda 11 - Leon. L—»- Četrtek 12 - Viktor. _ Petek 13 - Hermenegild. ^H.Nt Zgodovinski dnevi: 8. 1909. se je rodil sovjet^ skladatelj Džerdži! Ivanovič. 12. 1945. je umrl Franklin R sevelt, predsednik D. A. 14. 1930. je umrl slavni ru pesnik V. V. Majale» ski. laro osta- »i s TRST II. nih Val. dol. 343,9 »k SOBOTA: 13.20 Šramel kvWiOske Veseli godci - 19. Programski fookr riskop - 21. Sobotni varieteto 22.30 Plesna glasba. Otj si NEDELJA: 9. Kmetijska oddtštva - 11.30 Aktualnosti - 12 Od nkfotri; di je, do melodije - 13. Glasba 11 hrv željah - 18.30 Oddaja za riajnd! Do še - 21. Z domače Knjižne polWnje - 22. Schubert: Simfonija št. Ora i PONEDELJEK: 19. Iz lilmsK* v sveta - 20.41 Glasba raznih ®ita nata Kodermaca - 21.30 Sinno^istič št. 5 - Iz novega sveta (DvorA a TOREK: 13. Glasba po želj4» 1! 19. Mamica pripoveduje - 21. vA'ray r: mladini - 22. Dvorak: Siinfon!)stya št. 2. Uhuji SREDA: 19. Zdravniški vedelf0ftn Nf, za izboljšanje kontrole nad delom najemnika. Končno pa se je občinski svet le sporazumel ter sklenil da :e bo o tem vprašanju obravnavalo šele takrat ko bo najemnik dejansko spoštoval vse obveznosti, ki mu jih nalaga zadevna najemna pogodba Glede izplačila odškodnine Purič Karlu v zahtevanem znesku 10.000 lir pa je občinski svet sklenil, da bo šla naslednjega dne na lice mesta posebna komisija. Po razpravi glede eventualne razdelitve po znižani ceni starih železnih cevi je občinski svet nadaljeval zasedanje na tajni seji, kjer so razpravljali o namestitvi občinskega osebja. Kakor zgleda pa ni prišlo do nikakega pozitivnega sklepa, ker se je pretežna večina svetovalcev razšla še predno je bila seja zaključena : 20. Evropski koncert - 20.30 P", pi šola - 21. Vokalni kvartet Vesi Voj; bratci - 22. Čajkovski: Sim fonane št. 6. Phe j ČETRTEK: 13.10 Slovenske Wežj rodne izvaja pevski duet, na tfrofli) moniko spremlja Mario Sancii jn 18.15 Glasbeno predavanje ' j Slovenščina pa Slovence - 21. fl hiia dijski oder - Huxley: «Človečka pota» nato Večerne melodije. 1 naj PETEK: 13. Glasba po želj^iv«; 18.15 Čajkovski: Koncert v vA Sve qn » it... ru - 19. Pogovor z ženo - 20.30 ‘'ital žaški kulturni razgledi - ždlvitij. Klavirski koncert prof. o Sancinove - 21. Mojstri besedAiln* »lija, _ • _• ■ ___ V kakšnih pogojih se nahaja velika veeina mladih delavk Poročilo na nedeljskem zborovanju - Široka diskusija je nakazala veliko nerešenih problemov - Sklepna resolucija V nedeljo so imele mlade de lavke in brezposelne mladinke svoje prvo javno1 zborovanje, kjer so izčrpno obravnavale vse pereče probleme-Zboiovanje, ki je bilo orga nizirano na pobudo Stalnega odbora delovne mladine, je ob številni udeležbi otvoril tov. Sergij Zupin. Poročilo o stanju zaposlenih in brezposelnih mladink je podala Edda Gorella. Poudarila je med drugim, da je temu stanju kriva zadnja vojna kakor tudi pospešene priprave, ki jih vodijo imperialisti za tretjo svetovno vojno. Dejstvo je tudi, da je VU docela brezbrižna za osnovne potrebe mladih delavk, kar je govornica do-kazala s točnimi podatki, o-premljenimi s številkami in konkretnimi primeri. V poročilu je bila obravnavana vsaka posamezna delovna stroka mladink, nečloveški delovni pogoji, izkoriščanje od strani delodajalcev. Prikazano je bilo obenem pomanjkanje brezplačnih strokovnih tečajev in to s posebnim ozirom na velika pod- Palutan je prepovedal tri zborovanja brezdomcev Skupina družin brez stanovanja, ki je začasno nastanjena v zavetiščih brezdomcev pri Sv. Ivanu, na Kolonkovcu in v ul. Soncini je izrazila željo Udruženju za pravico do sta novanja, da bi slednje poskrbelo za sklicanje zborovanj v navedenih okrajih, kjer naj bi prizadete družine obravnavale pereče vprašanje stanovanjske krize. V tem smislu je Udru-ženje za pravico do stanova n j a vložilo na consko predsedstvo zadevno prošnjo za izstavitev potrebnega dovoljenja. Toda conski predsednik Palutan je dal ob tej priliki nov dokaz, kako si zamišlja svobodo izražanja in zborovanja Prošnjo za navedena tri zborovanja je gladko odbil z izgovorom, da se slednja ne smejo vršiti na prostem. Zadnja prepoved conskega predsednika je seveda le nov člen v dolgi verigi poston-nega in načrtnega zatiranja osnovnih demokratičnih svoboščin, m ec} katere prištevamo še poseb# svobodo javnega izražanja in pravico do zborovanja. Donskemu predsedniku so postala torej trn v peti celo zborovanja brezdomcev z omejenim številom udeležencev. O nečuvenem ukrepu conskega predsednika je bilo obveščeno vse krajevno časopisje, ki se pa do danes sploh ni oglasilo. Vendar pa je celo de-mokristjanski tisk prav v zadnjem času protestiral zaradi ovir, ki jih postavljajo oblasti tisku glede črpanja vesti 'zn črne kronike. Tokrat pa pri-' haja prepoved prav od mesi-nih oblasti, ki so seveda odraz še predobro poznane, demokristjanske politike. Temu dejstvu je torej pripisati molk določenega časopisja. Pogreb zavedne žene TREBČE — V soboto je bil pogreb pok. Polone Možina, znane vaške gostilničarske, matere tukajšnje tajnice Zenske zveze tov. Ivanke Kralj. Da je pokojnica u-živala veliko spoštovanje, nam je potrdil pogreb, katerega se je u-deležilo mnogo vaščanov in okoličanov. Domači pevski zbor ter godba na pihala sta na domu pokojnice in na pokopališču izvajala ubrane žalostinke. Vaška organizacija Demokratičnih žena izraža tem potom svoji priljubljeni tajnici kakor tudi o-stalim svojcem pokojnice najglo-bje sožalje kateremu se pridružuje tudi uredniški kolektiv «Dela». jetja in tovarne, kjer so zaposlene mladinke. Komisija za vajeništvo, ki je bila ustanovljena z ukazom št. 5 pa bi morala izvajati kontrolo glede socialnega zavarovanja vajenk. S konkretnimi primeri je v poročilu prikazano izkoriščanje, ki so mu še posebno podvržene mlade služkinje, katere prejemajo za svoje naporno delo mesečne plače, ki ne dosežejo 10 tisoč lir. Tudi slednje niso deležne socialnega zavarovanja. Za mlade delavke-je važno tudi vprašanje ustanovitve lastne družine kar je v današnjih pogojih docela nedosegljivo. S poroko so namreč združeni o-gr-omni stroški, bodisi za opremo stanovanja, najemnino, pot hlštvo itd. Razen tega pa nastaja še drugo vprašanje in sicer pomanjkanje cenenih stanovanj. Zaradi tega bi morale mladinke predlagati ustanovitev posebnega denarnega sklada, iz katerega bi se po ugodnih pogojih dajala mladimi zakoncem primerna posojila. V diskusiji, ki je bila precej široka, so mlade delavke prikazale obupno stanje in težke delovne pogoje posameznih delovnih strok mladink, šivilj, delavk v tovarnah in podjetjih kakor tudi uradnic. V zaključku zborovanja je bi la soglasno odobrena resolucija v kateri so zapopadene v sedmih točkah konkretne zahteve mladih delavk. (Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili resolucijo v prihodnji mladinski prilogi našega lista). Nadalje je bil iz zborovanja naslovljen poziv vsem mladinkam naj s svojimi ročnimi deli prispevajo za čim boljši uspeh velike razstave mladih delavk, ki bo otvorjena v drugi polovici junija. KOŠARKA: Prvenstvo STO I. kategorija - moška skupi? Skedenj - Pristaniščniki, 1 igrišču v Skednju ob 9.15; M? dalena - Frausin, na istem i*lu,». SAn rvV, or\. o., .\i~i- CL šču ob 11.30; Sv. Alojz - Ijet, na igrišču na Skoljetu 1^, 11.15; Inter - Sv. Marko, fjnt ' J< istem igrišču ob 8.45. H. kategorija: Študentje - Tovarna stror) na igrišču na Skoljetu ob Skoljet B - Rinaldi, istotaffli ‘ 17.15; Inter B - Vesna, na i/iso šču na Skoljetu ob 16; Sked*!^ B - Sv. Alojz, na igriščb'- 1 Skednju ob 15.30. Ll®1 I. kategorija - ženska skup>tJSe na razne osmtee, dočim je od 125 tisoč lir ostalo v blagajni le še 18 tisoč. Prejšnji blagajničarki smo sicer naročili, da ne sme izročiti denarja titofašistom. Denar, ki je bil z veliko težavo nabran na raznih kulturnih prireditvah, mora služiti izključno v kulturne svrhe in ne za razne pogrebe. To je dejansko vse, kar lahko pokažejo lonjerski Pahorjevi «kulturniki», ki so se sicer začeli tudi zavedati svoje propasti. Prav zaradi tega noče nihče izmed njih sprejeti tajniškega mesta v njihovem fantomskem društvu, ki obstaja le na papirju. Da poma-šijo svoje «kulturne» luknje so pritegnili v «odbor» celo nekega lujca Močnika, ki je bil «izvoljen» za «tajnika». Ta pa je res pravi Močnik, ne samo po priimku, marveč tudi po dejanjih. Ker tudi «nova sila» ne pomaga pri «dviganju kulture» so se titofašisti lotili prejšnje društvene blagajničarke, od katere zahtevajo še čislali denar. Zagrozili so ji celo, da jo bodo v nasprotnem primeru javili policiji. Res lepa «kultura», ki stopa po stopinjah četnika Pahorja. Dvorano so tako rekoč aarovali občini, ki je dejansko niti ne rabi, stoli služijo za pivnice, oder pa za . . . hrano črvom. Ljudstvo naj samo presodi! VAŠČAN Pristaniščniki - Aquilea, igrišču v Skednju ob lOJj* Skedenj - Skorklja, istotar» UJ 14.30. Počiva Frausin. H. kategorija: k'11 ELENT - Skoljet, na igrflL* na Skoljetu ob 14; Rinal^L. Vesna, na istem igrišču ob Počiva Inter. » ' BALINCANJE Bar Sportivo B - MagdalA ^ na igrišču pri Tirolcu ob )oye Bar Guglielmo A - Vespu^tjj^ na igrišču Tonda ob 14; gec - Fontanot, istotam ob 1^1 IZ LONJERJA ‘Pahorjeva ** kultura.. Lonjerci so že od nekdaj poznani kot zelo aktivni na kulturnem polju. Do resoluci-e I.U. si je lo-njersko prosvetno društvo z lastnimi sredstvi pripravilo oder, nabavilo vso opremo in celo klavir. Ob objavi resolucije je bilo v društveni blagajni 125 tisoč lir. Vsem demokratom je gotovo znano, da je moralo društvo izprazniti dvorano in jo izročiti občini. Za to gre še posebna «zasluga» lonjerskim titofašističnim aktivistom, ki so takrat dejansko pomagali policiji. Inventar so st osvojili titofašisti, ki so ga pa popolnoma zanemarili tako, da bo kmalu neuporaben. Stole posojajo Obvestilo živinorejcem Ob priliki milanskega velesejma, namerava vodstvo organizirati mednarodno razstavo-sejm goveje živine (krav mlekaric ter klavne in vprežne živine), ki bo nastanjena v novem, nalašča 'prirejenem sektorju sejmišča. Razstava bo izrecno trgovskega značaja in bo v treh obdobjih: I. obdobje: od 12. do 16. aprila t. 1. (klavna živina). II. obdobje: od 19. do 22. aprila t. 1. (narodni sejem-natečaj za bike in bikce sivo-rjave in nizozemske pasme - predstavništva domačih in inozemskih pasem molzne živine). III. obdobje: od 25. do 29. aprila t. 1. uvozniki in izvozniki goveje živine. Na razstavo ima dostop živina iz vseh krajev in to v skupinah po najmanj 4 glave iste pasme, ne mlajše od 10 mesecev. Teleta pa so lahko mlajša. Bike lahko razstavijo tudi posamezno, ne smejo pa biti mlajši od 10 mesecev. Podrobnosti in pojasnila se lahko dobijo pri kmetijskem nadzemištvu v Trstu - ulica C, Ghega št. 6, I. - tel. 86-73. Potok A - Ronchetto, na i#Kst, šču Pavan ob 15; Sv A'%tj ' Tonda - Sv. Alojz tratt. Sp0*)^ va, na igrišču ex Soci 'ob W, Sv. Alojz A - Javna skladij ' na igrišču Baldon ob 15; ^ na Guglielmo B - Fostelegraf0^, ci, na igrišču Potok ob 15; ^ sa - Nardin, na igrišču Ste &Da ob 15; Americana - Costali1® Ug, na igrišču ex Paradiso ob Voj( Bar Sportivo A - Sv. Alojz Ju na igrišču Vespucci ob 14; *tl]u tdk B - Baldi, na ;stem igbjhis ob 15.30: Sv. Marko B - Bab%0 vije, na igrišču Mario ob %, Ponz. Liberi - Bellavista, '»e igrišču Bellaveduta ob 15. ptg ht s Dvignite do 10. t-K’iv«, seme lucerne iž Kmetijsko nadzorništvo vešča kmetovalce, ki so v ft< sti nakazil za dvig večne ije po znižani ceni, da dvig11;'»* seme pri kmetijskem udrui^,! j vtfTi* % ulica F. Ftlzi št. 15 čno do .10. t. m. Po preteku‘“!«j ga datuma, bodo že izdana ; H kazila izgubila vsako veli^D nost. ftl Se razpoložljiva količina T» i mena bo po tem roku stavi.'1 A na razpolago drugim kmetovf ti cem, ki se že sedaj lahko ''TJ; šejo pri kmetijskem nadzoAvt štvu v ulici Ghega št. 6, J' tel. 86-73. Odgovorni urednik »o RUDOLF BLA2IC (Blagi’ llfct Založništvo «DELA» Hi Tiska tip. Adriatica, RismoncP «1 Dovoljenje AIS % >'i ZAHVALA ;vc à ab L. Vsem, ki so «premili na ni zadnji poti našo nepozabj^ MARIJO PRAŠEl^fc kakor tudi vsem, ki so nalb |ty kateri koli način pomagali’Jlu 4 CVVV\ : - t -- r, — - . r».-l'Trol1»Z' \|»i tem potom iskreno zahvalj^Jk] oimoK/kfv mo. Posebna zahvala 'demo^' ko ličnim organizacijam, deJtos cem in ravnateljstvu tovkjk «Standard» pri Sv. Soboti .fk darovalcem vencev in cvet Prebeneg, 7 aprila 1951. . »1: Družina PRAŠEČ ^ Prebeneg št. ^ ki