Leto LXVII., St. 124 LJubljana, ponedeljek 4. Junija I934 Slovenski Narod< mesečno v Jugoslaviji Din 12... sa ton—mst 111 Dto 26.-. Rokopisi ss ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva alfam tt, 6 K. SU2, Sil«, S1M, 3126 k Podrutnlce: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it, 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaycrjevs ulica 1, telefon It 64, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon R. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 131. Račun pri postnem čekovnem savodu v LJubljani a t 10.351. LIKVIDACIJA SPORA Z MADŽARSKO Madžarski umik pred Društvom narodov — Obmejne spore bosta —*— in Jugoslavija likvidirali v direktnih razgovorih Ženeva, 4. junija, r. Po večdnevnem sporazumevanju z vlado v Budimpešti je madžarska delegacija sprejela končno točna navodila, kakšno stališče naj zavzame v nadaljnjem obravnavanju spora z Jugoslavijo. Madžarska delegacija je o svojem stališču obvestila v soboto tajništvo Društva narodov in včeraj je bila ju-goslo-venska delegacija obveščena, da bo na svoji današnji seji svet Društva narodov sklepal o madžarski zahtevi, naj na podlagi čl. 11 pakta Društva narodov posreduje zaradi incidentov na madžarsko-jugoslovenski meji. Glede na odločno stališče naše vlade, ki ga ie sporočil zunanji minister Jevtič madžarskemu delegatu Tiboru Eckhardtu. da se jugoslovenska vlada ne izogiba direktnim pogajanjem, da pa noče nobenega posredovanja, so v Budimpešti spoznali, kako nesmiseln je bil poizkus vmešavanja Društva narodov v spore, ki niso vredni njegove intervencije. Spričo nerazpoloženja napram madžarski obtožbi in njenim pravim revizionističnim namenom je Eck-hardt prepriča! budimpeštansko vlado o neumestnosti njenega koraka, ker se je odločila, da mu da pooblastilo, na podlagi katerega lahko odstopi od zahteve, naj svet Društva narodov prouči vsebino madžarskega predloga, pri čemer naj izjavi, da se bodo obmejni incidenti razpravljali nadalje v direktnih razgovorih med Madžarsko in Jugoslavijo brez posredovanja Društva narodov. Ako se ne bo pripetilo ničesar nepričakovanega, bo torei danes svet Društva narodov, ki se je sestaJ ob 11. dopoldne, pozval madžarskega delegata Tibora Eckhardta in stalnega delegata jugoslovenske vlade pri Društvu narodov Konstantina Foriča, naj izrazita pripravljenost svojih vlad, da bosra sami likvidirali obmejne spore. Na ta način bo svet Društva narodov mogel sprejeti resolucijo, s katero bo končnoveljavno odpravljena z dnevnega reda madžarska pritožba proti Jugoslaviji. Kljub vsemu je danes jugoslovenska delegacija izročila svoj pismeni odgovor na madžarsko pritožbo. Po vsem tem preostaja samo še da se doseže med Beogradom in Budimpešto soglasje o likvidaciji nele obmejnih incidentov, temveč tudi vzrokov, ki so dovedli do njih. Reševanje razorožitvene konference Predlog držav Male antante In balkanskega sporazuma za nadaljevanje pogajanj je našel najboljši odmev ženev8, 4. junija, d. Angleški zunanji minister Simon je v petek zvečer odpotoval iz 2eneve, da poroča osebno angleški vladi o dosedanjem poteku razprave glavnega odbora razorožitvene konference. Čeprav trdijo, da se bo jutri ponovno vrnil v Ženevo, smatrajo, da je s svojim odhodom hotel dokazati ostalim delegacijam potrebo odgo-ditve dela glavnega odbora razorožitvene konference, ker se angleška delegacija ne želi vezati v razgovorih o jamstvih za varnost. Razen tega zatrjujejo, da je Macdo-naldovi vladi neobhodno potrebno z odgo-ditvijo razorožitvene konference opravičiti pred angleško javnostjo nove kredite za oborožitev v zraku in da bo angleška delegacija v ženevi kljub vsem nasprotnim težnjam skušala doseči, da bi se v vprašanju razorožitve do jeseni dejansko ničesar ne storilo. Nasproti temu stremljenju Anglije obstoja nasprotna želja precejšnjega števila delegacij, zastopanih v glavnem odboru. Fran-cosko-ruska teza ima za sedaj večino. Po tej tezi je potrebno, da se nadaljuje razprava o jamstvih za varnost. S tem se je sporazumel tudi predsednik konference Hender-s^i, ker bi se drugače ne moglo tolmačiti stališče, ki ga. je zavzel v nasprotju s stremljenji oficielne Anglije, namreč, da se ima prihodnjo sredo vendarle nadaljevati delo. Henderson skuša izravnati razna nesoglasja, pri čemer ga morda vodijo osebni razlogi proti Macdonaldovi vladi ali pa resnična želja, da bi vendarle došlo do razorožitve, za kar se je vedno iskreno zavzemal, dane glavnega odbora in predsedništva konference je včeraj opozoril na potrebo resne poučitve doslej predloženih predlogov za nadaljevanje dela na razorožitveni konferenci. Večina delegacij in tudi oue, ki niso zastopane niti v odboru niti v pred-sedništvu konference, je pristala na to Hen-dersonovo zahtevo ter je uporabila današnji dan za proučitev predloga nevtralnih držav, ki ga je v njihovem imenu predložil prvi švicarski delegat Sancfler ter predloga Ru-ždi beja. s katerim so se solidarizirale države Male antante in balkanskega sporazuma. Računajo, da bodo do danes opoldne mogle vse delegacije proučiti predložene predloge, tako da bi se mogel za sredo pripraviti predlog resolucije, o katerem naj bi sklepal glavni odbor razorožitvene konference. Predlog Ruždi beja. za katerega ao m izrekle tudi države Male antante in balkanskega sporazuma in ki mu je zagotovljeno tudi soglasje francoske ter ruske delegacije, ima mnogo upanja, da bo sprejet v resno razpravo kot podlaga za odobritev nameravane resolucije v glavnem odboru. Delegatom Male antante in balkanskega sporazuma, ki so skupno z Ruždi bejem pripravili ta predlog za nadaljnje delo razorožitvene konference, so izrekle zahvalo mnoge delegacije. Simon se otresa Ženeve Pariz, 4. junija. AA. »Matin« poroča is angleškega vira. da bo na današnji seji angleške vlade več ministrov zahtevalo, naj se zunanji minister Simon vnovič vrne v Ženevo. Kakor znano, bi ga moral zamenjati pravosodni minister Eden. ker je Simon izrazil željo, da bi se ne vrnil več v Ženevo. List pravi, da bo zunanji minister Simon najbrže pristal na željo svojih tovarišev in da se bo vrnil na obale ženevskega jezera, kjer bo nadaljeval pogajanja o razorožitvi toda le v primeru ako bo dobil na današnji seji ministrskega sveta pomirljivejša navodila, kakor jih je prejšnji teden. Dva nova pakta Pariz. 4.j unija. j>Excelsior« govori o včerajšnjem dnevu kot o nedelji pogajanj in intrig v ženevi. Dopisnik lista doznava, da se pripravljata dva nova pakta po vzorcu balkanskega pakta, torej na podlagi obligatornega razsodišča, avtomatične ugotovitve napadalca ter medsebojne pomoči proti morebitnemu napadalcu. Prvi pakt bi obsegal vzhodno-evropske države torej baltiške države in Rusijo. V drugem paktu bi bile sredozemske države in sicer Francija in Italija, ako bi se pridružila nadalje Jugoslavija. Bolgarija. Turčija in Rusija. Ta pakt bi ne imel oblike izrecne zveze ter bi vseboval vojaške klavzule docela defenzivnega značaja. Pogajanja med Rimom in Parizom P»rtz, 4. junija. Po poročilu francoskih listov se pripravlja važno politično zbliža-nje med Francijo in Italijo. Za prihodnji teden pričakujejo živahno diplomatsko delavnost med Parizom in Rimom. Komunistični izgredi v Atenah Atene, 4. juniia. Klpb prepovedi ao ko-munierti včeraj okušali prirediti antifašie*tiČ ni kongres. 300 komunistov je bilo aretiranih. Rusko-mandžurski spor Pariz, 4. junija. AA. Iz Moskve poročajo, da je ljudski komisar za zunanje posle naročil ruskemu predstavniku v Harbinu. nai v zvezi z nedavnimi incidentu na rusko-mandžurski meji izroči mandžurski vladi noto naslednje vsebine: Sovjetska vlada obžaluje incidente zadnjega časa med sovjetsko obalno stražo po kršitvi sovjetske meje s strani mandžurskih ladij in zaradi nezakonitih vežb v bližini sovjetske meje. Sovjetska vlada je zaradi tega vnovič izdala vsem izvršilnim organom nalog, nai se strogo ravnajo po določbah mednarodnega prava in naj rabijo orožje le v skrajni potrebi. Sovjetska vlada naglasa obenem, če se naj ti incidenti med madžurskimi ladjami in sovjetsko obalno stražo ne ponove več. da mora mandžurska vlada s svoje strani pozvati mandžurske ladje kar najstrožje, naj se nikakor ne približujejo sovjetskim mejam in naj se strogo ravnajo po mednarodnih konih o kršitvi teritorijalnih vod. za- Letalske tekme v ČSR Praga, 4. junija. AA. Včeraj bi se v Brnu mora! vršiti veliki letalsko zlet. Za tekme so se prijavili francoski, jugoslovanski, belgijski in bolgarski letalci. Prišel je tudi vojno minister Bradač kot zastopnik vlade. Ker se je med prireditvijo vlila huda ploha z nevtihto, so včeraj tekme prekinili in jih odložili za prihodnjo nedeljo 10. junija. Di% Jindra Vanižek umrl Dolgoletni načelnik češkoslovaškega sokolstva in Sl°« vanske sokolske zveze Je v soboto ponoči umrl Ljubljana. 4. junija. Praivkar je dobilo naše eokolstvo tužno obvestilo, da je v noči od sobote na nedeljo ob pol 11. zatianil evoje blage oči dolgoletni načelnik češkoslovaškega eokolatva in načelnik Slovanske sokolske zveze, naš mili brat dr. Jindra Vanifek. Z njegovim imenom ie zvezan ogromen porast in telovadni napredek češkoslovaškega ©okoletva, on je vzgojil celo armado odličnih sokolskih vodnikov, vaditeljev ifi vzgojiteljev, on je izvežbal in vodil od znv-jpe do zmage številne sokolske tekmovaiue vrste po mednarodnih telovadnih tekmaJi. on je organiziral in vodil ogromne in prekrasne vzorne vaesokolake »lete v Pragi. Bil pa je tudi naš iskren brat in prijatelj, ki ga je prisrčno veselil v*©fc napredek našega sokoletva. Rodil se je veliki pokojnik 1. januarja 1962. kot najmlajši mn siromašnega čuvarja kraljevega gradu v Pragi. AfeudiTal je na malostraneki gimnaziji, kjer se je seznanil t idi s eokolstvom in vstopil pred maturo v vrste emihowskega Sokola. Po maturi je študiral na pravni fakulteti, ki pa jo je zaradi prezajMielenoeti v Sokolu dovršil s prav dobrim uspehom šele L 1898.. a leta l&lo ie postal odvetnik. V Smihovskem 9okohi je že 1. 1601 postal vaditelj, bil pa je tudi odKoan tekmovale*. Postat je pozneje društveni načelnik, nadalje načelnik sr.v dočeSke fcipe — stopal je torej, od stopnie do stopnje v eokototvu, bil je po svoji volji, po svojih izrednih sposobnostih in energiji naravnost določen, d* prevzame vodstvo češkoslovaškega sokolstva. Od L 1892. pa veied svoje bolesni v L HJGl. je bil načelnik 0OS. Ob prevra* j je bfl prvi poveljnik čežke vojske, bilo rou f© ponuđeno mes*o vrhovnega komandanta, pa ga je v svoii skromnosti odklonil, vrnil se je v telovadni-oo in na načemisko mesto, vedoč, da čakajo sokolstvo tudi v svobodni domovini velike in odgovorne naloge. — Spisal je nebroj rawiih sokolskih sestavkov m več brošur, ki so deloma prevedene tudi no naš jezik. Bil je kristalno Či^t značaj, do skrajnosti požrtvovalen, dasi na visokem položaju vedno skromen, na videz strog in nedostopen je bil srčno dober človek čutečega srca, skratka vzor človeka. Sokola in voditelja. Njegovo ime bo tudi v našem sokolstvu ostalo z zlatimi neizbrisnimi črkami zapisano na veke. Slava spominu dr. Jindre Vanička! Sokolski praznik v Žužemberku Pri proslavi 15 letnice žuzemberškega Sokola je kumo-val razvitju novega prapora ban g. dr. Marušič Žužemberk, 4. junija. Tik nad Krko v najlevpšem kotu kraja samuje starodavni Žužemberk, zatopljen v dvojno zgodovino, človek, ki pozna ta kraj in njegovo mirno življenje, bi mislil, da žužemiberčani žive le še od svojih tradicij in svoje zgodovine, dasi v resnici žive tod zdravi in nacionalno globoko zavedni Dolenjci, ki živo in z ljubeznijo orjejo polje našega nacionalizma .n vsega, kar je z njim v zvezi. Albin IV han i, predsednik občine in starosta Sokola Pred 15 leti je nekaj zavednih Zužem-berčaiiov osnovalo tudi Sokolsko društvo, ki je takoj našlo mnogo prijateljev in pristašev. Sokolska ideja je tlela tiho ln napredovala v vztrajnem in neumornem delu. Sčasoma se je društvo povzpelo na zavidno višino ln ga smemo danes prištevati med najboljša naša dolenjska podeželska društva. Da bi vrli naši Sokoli imeli tudi svojega vodnika, je društvo nedavno nabavilo nov prapor, ki naj bo vzpodbuda za bodoče delo in živ do^az žužemberskega sokolskega udejstvovan ja. kakor tudi žarišče za čim uspešnejše razširjanje sokolske ideje med našim ljudstvom. Najvišje priznanje dosedanjemu deiu žužemberskega Sokola je dal ban dravske banovine g. dr. Marušič, ni je prevzel kumstvo pri blagoslovitvi novega prapora. Na včerajšnji dan se je Žužemberk že dolgo pripravljal. Vse hiše so bile okrašene s cvetjem in zastavami, ker so vsi želeli dokazati svojo ljulbezen do sokoI-s>kega dela in njegove pomembne vloge v našem nacionalnem življenju. Z odprtim srcem, kakor je sploh dolenjska navala, so Žužeml•<(-a ni sprejemali sokolske goste, ki so v velikem številu prihiteli iz vseh naših krajev. Pod lepim slavolokom so pričakovali najvišjega predstavnika naše banovine in kuma ugledni predstavniki naših sokolskih društev in oblasti, med katerimi naj omenimo gg. domačega župana ln društvenega starosto br. Albina Pehanija. ves občinski odbor, sreskega načelnika Logarja, poslanca Klinca, uciteljetvo i upraviteljem Mrvarjem in šolsko mladino, sreskega šolskega nadzornika Zagorca, župane okoliških občin Hrovata, Kovača, Bulca. Sajeta, starosto trebenjske-ga Sokola Tomdca, iupnega starosto Ma-rinčka, župna delegata Splihala in Matka, predstavnike vseh žužemfoerškib uradov in mnogo občinstva. Po prihodu bana v spremstvu tajn'ka g. dT. Broliha je izrekel banu in kumu dobrodošlico domači župan Pehani. Mala Ljuba Hotkova je deklamirala prisrčno »Pozdrav banu«, spesnitev žužemfreršfce učiteljice ln mladinske pisateljice gdč. Ruie Petelinove. Upravitelj Mrvar je pozdravil bana v imenu učiteljstva z željo, da bi moči, ki jih posveča ljudstvu, koristile tudi Žužemberku. Za prisrčen scre-jem in prijateljske pozdrave se je ban g. dr. Marušič iskreno zahvalil, naiar je povorka krenila na telovadisče k razvitju novega prapora. Na z zelencem in zastavicami okrašeni tribuna so udeležence svečanosti in novi prapor pozdravljali najodli6ne;6i predstavniki naše javnosti in prapori sosednih bratskih sokolskih družin. Visokega kuma je predvsem pozdravil domači sokolski starosta Pehani in ga naprosil, naj razvije novi prapor. Z lepimi besedami, v katerih je poudarjal zadovoljstvo, da kumuje in razvije prapor, pod 'caterim naj vsak posameznik nesebično ln rz trajno dela za napredek naše nacionalne države in sokolske ideje, se je ban dr. Marušič zahvalil za lep sprejem V svojem govoru je zlasti poudarjal vso lepoto sokol sk?ga dela, ki ne pruiaSa ne časti, ne slave, niti dobička, in kd ga tudi ne sme prinašati. Daje pa zadoščenje in ponos, da je človek na pravi poti, s katere ne sme na stran-pota. Na^laan je svoje veselje, da sokol- ska ideja najlepi;? napreduje, od kar jc bilo sokolsko delo p^zakonjeno in da je to delo danes teme1- vsega našega nacionalnega življenja. Potrebno je, da sme vsi od prvega do zadnjega resn: Sokoli, da vstane nov roi ki se bo spominjal našt trpke preteklosti !n suženjstva, v kateio se nikdar več ne bo povrnil. Nov rod, ki naj bo ponosen, da Jc jugoslovcnski in da je izbran narod med narodi. Od Jadranskega morja do Egejskega, naj bo prežet s sokolsko idejo in naj zvesto sledi sokol-skemu delu pod okriljem sokolskih praporov. Z željo, da bi bil ta prapor močan opomin na prisego, ki jo polagamo, ga je ban g. dr. Marušič razvil in izročil praporščaku sok. društva, ki naj ga čistega in ne-omadeževanega ohrani bodočim rodovom. Ponosen na novi društveni prapor se je praporščak zahvalil kumu z besedami: >Obljubljam, da ga bom nosil v čast domovine, naroda, kralja in tebe!« Govoru žuipnega staroste Marinćka ja sledil javen nastop vseh oddelkov domača-ga in sosednjih sokolskih društev pod vodstvom načelnika br. Antona žurnra in načelnice s. Ruže Petelinove. Prepričani smo, da bodo vrti žužember-čani znali pravilno ceniti vrednost arvoje-ga novega sokolekega prapora, pod katerim naj vagajajo nove rodove v ponos ln korist naše velike domovine. Oboroževanje Japonske London, 4. juniia. A A. Po vesteh iz Paname je v zadnjih dveh mesecih preplulo Panamski kanal 32 velikih ameriških ladij, natovorjeuih z vojnim eradivom, zJasti z jeklom, železom, svincem in z drugim gradivom za mmicijo Vsi ti transporti so namenjeni Japonski. Prepeljali so tudi letal« in topove. V ladijskih knjigah so te stvari zapisali kot ^roi> in strojne delec. Vs« to gradivo $6 r>ri>lo iz atlantskih pristanišč, ker stavka v ^n Francieou pristaniško <*e-lavs+vo. Velik požar v tvornici Bat'e Praga 4. junija V Bat cvu pri ZMnu. kjer se nahaja tvor.iica usnja za glavno Bat'ovo tvornico, je včera' dopoldne v objektu s kemikalijami nastal požar, ki se je zelo hitro razširil. Čeprav je prišlo ni pomoć 30 gasilskih Jet nis:> mogli pojjas'ti požara ter je objekt z vsemi kemijskimi surovinami popolnoma zgorel. Požar je najbrže nastal zaradi proč vržene tleče cigarete. Skoda ki je krita z zavarovalnino, cenijo na 8 do 10 milijonov Kč Huda suša v Ameriki in Angliji Chicago, 4. junija. AA. V srednjih In zapadnih krajih Zedinjenih držav vlad« silna suša. V Chicagu vročine ni mo&oče več zdržati. Včeraj ao merili v senc*' 40 »topinj Celzija. V zapadnih delih mesta vlada zaradi velike potrošnje pomanjkanje vode. London, 4. junija. AA Nagla ijpre-memba temperature je povzročila po v*ei Veliki Britaniji vnovič sušo. To Je videti zlasti po vodostaju rek, ki je najnižji v zadnjih 30 letih. Zaradi tega so sklicali nujno konferenco strokovnjakov, k; nai prouče ukrepe proti suši. Treba bo preu-vse»m pomagati kmetovalcem, ki Jim primanjkuje vode Splošno smatrajo, da bo ta nepričakovana suša močno poalab4a!i položaj angleških kmetovalcev Konec velike ameriške stavke JVenv Vorfc, 4 junija. AA. Iz Toleda (Ohio) poročajo da se je tamkaj končala velika stavka, ki je trajala 15 dni in ki je bila združena s hudimi izgredi Sporazumeli so se na podlagi 5% poviška mezd. Delavci se smejo združevati v sindikate, ki naj odslej zastopajo delojemalce pri pogajanjih z delodajalci. Odlikovanje Šabca Beograd. 4. julija. AA. Nj. Vel. kralj ie blagovolil odlikovati z redom Karagjor-gjeve zvezde z meči 4. stopnje me*rto Sa-bac in vas Prnjavor. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2309.25—2321.21, Berlin 1S30.14—1340.94, Bruselj 79691 do 800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 172.53—174.13. NTew Vork 3383.28—3411 54. Pariz 224.74-235.8*5. Praga 141.79—142.65. Trst 294.35—296.75 (premija 28.5%) Av-strijaAci *ilin* v privatnem klir-npu I IS do 9.48. INOZEMSKE BORZE. Cnrih. 4. junija. Pariz 20.2725. London 15.60. Newyork 307.75 Bruselj 71.90, Milan 26.60. Madrid 42.05. Amsterdam 208 40. Ber Hn 120.20. Dunaj 57.20. Praga 12£0, Varila-, va 58.05. Bukarešta 8.06. « SLOVENSKI NAROD«, dne 4. junija 1334 3tev !74 Sokolsko slavie na Vrhniki Otvoritev nove sokolske trdnjave — Zlet ljubljanskega sokolskega okrožja Vrhnika. 4. junija Vrhnika, rojstni kraj našega velikega Ivana Cankarja, je doživela v soboto ln včeraj velike sokolske in naoijoaalne manifestacije. V najtežji gospodarski krizi si je vrhniški Sokol zgradil svoj dom ln s tesni pokazal, da se dajo s krepko sokolsko voljo in požrtvovalnostjo premagati vse ovire. Da bi se ta za Vrhniko tako pomennbeo dogodek proslavil na kar sve-čanejši način, je priredilo ljubljansko sokolsko okpoaje svoj EL zte* Skoro vsa Vrhnika se je odela v državne trobojnice ln zelenje, le redke so bile hiše, ki niso razobesile zastav. j Kot uvoa v jubilejne svečanosti — saj je Sokol proslavil tudi svoj srebrni iufoi-lej — se je vršna v soboto fcvecef^T novi-©škotski -dvorani-zc+o dobro obiskana telovadna akademija. Uvodoma je starosta br. Završni k orisal v jedrnatih in krepkih besedah zgodovino vrhniškega Sokola, nakar je mladinski sokolski «bor navdušeno zapel »Naša stara pravda« in še nekaj zelo ljubkih pesmic. Potem je nastopilo 9 naraščajnikov z vajami, ki bi pri večji skladnosti dosegle boljši uspeh ženska deca je vaje z loki in zastavicami izvecHa dobro ln doka} skladno, nakar so člani nastopili na. bradlji ter izvedli po dve vaji. Vaje so bile p0 svoji težkoči višjega oddelka in moramo pohvaliti voljo i.n veselje^ telovadcev do orodja. 9 naraščaj-nlc,rje''has^op^b. Povorka le Wfk '^vfcofl'bnrnVv rV>3dravljona • in' fcbatt-ta s cvetjem, dokaz, kako velike simpati- je uživa v netedatiji črni trdnjavi sokolska ideja. * Pred novim Sokolskim domom je bil stik sokolstva. Na govorniftkem odra smo opazili sreskega načelnika znidaršiea, starešino sreskega sodišča dr. Leitgeba, trškega župana Hočevarja, narodnega poslanca Komana, starosto župe dr. Pipen-baoherja, zastopnika drav. divizije kapitana Stanojlovića ln ustanovitelje vrhniškega Sokola. Starosta br. Zavninik je najprej pozdravil odlične goste, se spominjal ustanovitve vrhniškega Sokola ter poudarjal delo Sokola za državni In narodno žedi-njenje, zlasti ob naši zapadni meji. Preči-t a 1 je*' bffzo"ja vn e pozdr a ve Sokol a" Irz ' K r a -nja M fiibnlce, nakar j* povzel besedo trški župan Hočevar, ki je^izrekel dobrodošlico vsem gostom in želel vrhniškemu Sokolu čim večjega razmaha v novi sokolski trdnjavi. Sreski načelnik žnidareič je podčrtal veliko delo vrhniškega Sokola, ki se ni strašil truda tn zaprek v težki gospodarski krizi, da je zgradil sokolsko trdnjavo, kjer se bo mladina vzgajala v sokolskom in jugoslovenskem "duhu za blagor kralja in velike Jugoslavije, čestital je društvu k jubileju in mu želel novih in trajnih uspehov. Govor sre-skega načelnika je bil sprejet z viharnim o d o*b ravan jem. V imenu župne uprave je soregovoril jedrnato župni starosta dr. Pi-peirbacher: poudarjal" je delo sokolstva za naš narod In čestital društvu k jubileju. Lep jedrnat govor je Imel narodni poslanec Albin Koman, nakar se je v lepih besedah .spomnil prvega Sokola v državi Xj. Vel. kralja in prestolonaslednika Petra starosta Završnik, godba, je zaigrala državpo himno, ki Jo je mmožiea poslušala odkritih glav. Sledila je predaja ključev nove trdnjave gospodarju br. Nusbe* ku, nakar je bila mogočna sokolska manifestacija zaključena. Sokolstvo in občinstvo je ođćlo k obedu po vrhniških gostilnah, med tem pa so vlaki in vozovi pripeljali nove goste ua Vrhniko. Na kletnem telovadisču se je abralo popoldne ob 15. mnogo občinstva, da prisostvuje javni telovadbi. Točmo ob 15. Je zaigrala godba Sokola 1. koračnico in Se je prikorakalo na telovadišče 288 ženske dece, ki je okrožne proste vaje izvedla dokaj zadovoljivo, le skladnost bi morala biti nekoliko boljša isto velja za moško deco 360 po številu. Lep In zelo dober je bil nastop ženskega naraščaja (240) b sarajevskimi prostimi vajami. Ža naraščajnicami je nastopilo prav skladno in strumno z zletnimi prostimi vajami 270 naraščajnikov ob velikem navdušenju občinstva. Pri orodni telovadbi Je nastopilo 6 vrst na vseh glavnih orodjih ter so vsi — članstvo in naraščaj — pokazali nekaj prav posrečenih vaj. zlasti vrsta Soltola II. na krogih Je bila predmet navdušenih ovacij. Najboljša točka sporeda je bil nastop članic (SlO), ki so sarajevske proste vaje izvedle prav dobro m skladno. Občinstvo jih je nagradilo z burnim odobravanjem Javno telovadbo, ki je trajala točflo 1 uro. so lepo zaključili člani (252) s sarajevskimi prostimi vajami. Po telovadbi je bila na letnem telova-disču izvrstno obiskana zabava. ki je potekla v najlepšem razpoloženju do ođ-hbda vlakov proti Ljubljani Vrhniškemu Sokolu vse priznanje z željo, da bi novi Sokolski dom zbral pod svojo streho vse, kSr nacijOPalno in sokolsko čuti. Zdravo! Nedeljski kronist na velesefmu Ob kaj se }e obregnilo kritično reporterjevo oko blizu glavnega vhoda in po paviljonih Ljubljana, 4. junija. DaaeS je kronist vražje učen, Najraje bi vam- «elo razk>*il etimologijo besede veieseje-m*. ali kako se ^e pravi tako učenim stvarem. Zdaj se ves, svet suče okrog velesejmai posebej pa še Ljubljana, kronisti pa nfso prišli se do besede. Veliko fcetev imajo, ko je. vendar ves velesejem taka velikanska setev samih senzacij, čudežev in neverjetnih' stvari. Vse, kar so posejali, cvete in najbolj imenitno je, da cvete v ton prežaitavih časih celo denar. Optimizem se je tačko razbohotil, da je bilo prett snG že prvi dan na velesejmskem veseličnem prostoru. •In zdaj si moramo ogledati velesejem. Prvi eudež, ki ga je- opazil kronist na velesejmu, je blizu glavnega vhoda veiik kip. Pravijo, da je to kip boga trgovine. Toda s tem bogom krohišt ni zadovoljen. Kar odkrito bo zapisal, zakaj ni. Glejte, veti lar, kako se temu bogu mudi z vele-sejma, leti proti glavnemu vhodu, kar bije v obraz \sem dobrim običajem teh dni. ko smo vsi usmerjeni na velesejem, od vzhoda proti zahodu, proti veseličnemu prostoru. Kronist bi tega čudnega boga-sasukal za ISO ločnih stopinj. Toda Merkur na*n ni pokvaril veselja. Krenili snio v prvi paviljon na desno. Ta razstava ima Učeno Ime, kar-to-gruf-ska. Pa- je tudi v resnici učena, da ti vprav zagoniazi po glavi, čim zagledaš tiste čUdihe reči, ki jim pravijo lnst.rumentl. Kronistu -je postalo tesno pri srcu kot tistim dijakom oni, dan, ko so vstopili na kartografsko razetavo in je eden vzdih-nil: Ježeš, al! se bomo morali zdaj vse to naučiti na painet? Toda kronist je samo objektiven kritik, aato pove naravnost, česa ljudje pogrešajo na tej razstavi: Hm, kje je pa »zemljevide velesejma, z debelo označenim veselicoi-m prostorom? Da, karte velesejma pa ni> čeprav je oa razstavi ves svet in še globus posebej. Pred tem globoga se P£_ni treba reči." da smo posekali "vse na rode, ki so zastopani na tej razstavi, kajti vsi skupaj nimajo toliko plakatov kot mi sami. In naši lepaki tudi kriče kot se spodobi; Vstopamo v najbolj vesel paviljon, H. Dame se ustavljajo pri tistih božanskih dišavah. Vse bi rade dišale, ko pa pridejo domov, si možje zatiskajo nosove pred njimi. V prejšnjem paviljonu smo se naučili 6motrene reklame, zato že lahko rečemo, da nam ni všeč takšna reklama: Tisuč. dinarov plačam, ako vam radiu-balzam ne odstrani bradavic, trde Kože, kurjih očes! Kronist se je pa čudil, čemu mu trgovec ni plačal tistih tišuč dinarov, ko mu paLzam ni odpravil kurjih očes. ki jih nima. in kaj mislite, da se bodo dame ustavljale pred kojo, . kjer tako glasno priporočajo odpravljanje kurjih očes?! Kličite raje: Tu pa rf u mir amo kurja očesa! Očetje iz Rajhenburga v svoji usmi-Ijenosti do težav Ljubljančanov pridejo vsako leto na velesejem. In oni, ki prodajajo .pečene oblanice, čokolado in razne dobrote z nasprotujočimi Bi učinki, bo vstopili v tiho zavezništvo z vsemi tistimi, ki točijo tu kapljice vseh Imen. Kronist žal ni mogel ugotoviti, Koliko ljudi si tU pokvarj ali pozidravi želodec, reče le lahko* da se kurirajo vsi. V paviljonu F in E so povečini mizarji Mizarjem je treba priznati vso Čast, kar se pa razstavljenih spalnic tiče, nikakor ni prav, da sta po dve in dve postelji stisnjeni tako skupaj. Saj se razumemo, zakonski moije. Kronist je namreč doma že vdavnaj odrinil svojo posteljo od teni-ne. Z3aJ se pa kronistu tako mudi na ve-selični prostor, da mora prezreti vse druge zanimivosti in senzacije. Tu' mu je pa ztmanjkalo beSed, še vedno je ves omotičen, Čeprav ni videl zlatih ljudi, živalskega raja, in Čeprav se ni vozil na toboganu Toda upa. da pride se do šapć. Danes senkacijbhalni \ »defilm TAJFUN V glavni vlogi VALERIJ IVK1SINOV ZVOCN1 KINO DVOR fratar* ob 4. * '»9 i>n* tJsn h» e.v. Razstava naših mladih "oglarjev Kogi ne bi navdajalo 8 ponosom, če vidi pri vestnem ogledovanju laVh vele-sejmskih razstav, kako si osvajamo korak za korakom razne panoge indus*riie in obrti, ki »o pred nedavnim časom bile še izključna domena tujcev. Landan^s se nam zdi že samo ob sebi umljivo. da razstav Ijajo — da navedemo samo dva primca — naši mizarji in ksramiki originalna moderna dela, ki so v vsisem pogte.in enakovredna tujim tovrstnim izdelkom. Podoben, a v kulturnem poijlcdn še pomembnejši napredek pomeni na gotovo letošnja razstava banovimke šoTe za izdelo\>ar>1e glasbil ali. kakor jo čujemo p.i navadi ni kratko imenovati »gos/i*-o preči vel i svojo mladost v urejenih gmotnih razmerah, ki f»r> ei s Avoio bistroumnostjo in marljivostjo pridobili visoko izobrazbo, pa ne morejo dane** «a;ti zaslužka in so pahnjeni v brezposelnost m pomanjkanje. Da noveli zanimanje za rfomare blano pri pomor0 k zboljšanju našeca gospodarstva, ie založila Narodna odbrana v Ljubljani lične izvesne propagandne tablice 1A izloz.be. prodajne in obratne lokale, urade, pisarne, kavarne, restavracije in druge javne lokale, ki naj vidno nnmpšcene pozivajo k nakupu domačega in svare pred nak i-pom tu i ena blaga Pričujoča slika predstavlja posnetek te propagandne tablice, ki je umetniško izdelana iz trpežnega kartona in okrašena z narodnimi motivi v več barvah, primerna za namestitev v vsaki izložbi in v vsakem obratnem lokalu. Tablice bodo prodajali člani Narodne odbrane po 30 Din za komad. Izkupiček bo porabljen za propagando te prepolrebne akciie. ki nam more edina nuditi dovoljno :amstvo za dosego onega usoeha. ki i i ga vsi želimo! MED. UNIV. 1SL BEZlČ LUKA Specijalist za otroške bolezni ordinira od 13. do 15. LJUBLJANA, Erjavčeva cesta 4 b. Telefon 38-39 Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Ponedeljek. 4 junija: zaprto. Torek. 5. junija: Operna produkcija Državnega konservatorija. Sreda. 6. junija. Družba. Red Sreda. Četrtek. 7. junija: Goljemanov. Premiera. Red C * V četriek dne 7. t. m. bo v ljubljanski drami izvajana nrvič v slovenskem jeziku drama Goljemaii >v k; jo ,e nap sni znani bolgarski dramatik Kostov, ki ie bil v minolih dneh s člani ooigarskega Peu-kluba v Ljubljani Prevod ie oskrbi gospod Rasto Pustosemšek. Rež;jo ima prof. Sfes.t Več o delu spreeovo -'mo ji tri. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 4 junija : zaprto. Torek. 5. junija: zaprto. Sreda 6 junija: Luiza Red A. Opera pripravlja v deloma novi zasedbi in popolnoma novi u scenaciji Verdijevo opero Trubadur Samomor mlade služkinje Ljubljana, 4. Junija. Včeraj ob 14.30 so z voja§kimi častmi pokopali zasebnega uradnika ADtona Sko-čirja, ki si je v petek končal svoje življenje. Ni se še zaprl njegov grob, ko je samomorilna epidemija zahtevala novo žrtev. 2e v soboto zjutraj ee Je hotela v šiSki zastrupiti z lizolom neka mladenka, a popoldne je skočila v Ljubljanico mlada obupana služkinja, katere se niao našli. Pri zasebnlcl Frančiški žirovnikovi ua Vodmatskem trgu at. 2 je stanovala brezposelna služkinja Ivanka Pernarjeva. rojena 15. maja leta 1915 na Rakeku ln pristojna v Dol pri Litiji. V soboto okrog 16. je odšla z doma !n gospodinja je ni videla več. Dve url pozneje je pa prišla k fctrivnikovl prijateljica Pernarjeve, 201etna šivilja Pavlina Prlmčeva, ki je prinesla plaSč tn sal Pernarjeve ter jokajoč pripovedovala pres?-nečeni gospodinji, da je služkinja malo prej skočila v Ljubljanico. Prlmčeva in Pernarjeva sta odill skupaj proti Ljubljanici in sta v graščinskem drevoredu Kodelijevih nabirali cvetlice. Kmalu se je pa Pernarjeva za hir> odstranila, češ, da se kmalu vrne. Odfcla je naravnost k Ljubljanici ln Prlmčeva Je nič hudega sluteč gledala za njo. Ko Je pa prišla do vode, je najrlo odložila plašč in šal ter se vpričo prijateljice pognala # vodo. Prlmčeva Je takoj pohitela k obr«XJu in rlrtela. da se je prijateljica Se parkrat pojavila na površju ter klicala na pomoč, a nihče Ji ni mogel pomagati 'n kmalu je izarlnila v kalnih valovih Ljubljanice,. Prlmčeva je vzela njen plašč 'n šal ter oboje odmesJa k ŽtrovnUovt. F\a? s!m.patie>io mladenko pognaio v smrt, ni anano, ker ni zapustila nob?ne ga pisma ln tudi prijateljici ni potožila, kaj ji teti srce. Nemara je bil glavni vzrok breaposelnost, kajti bila je ie Jelj časa tnez dela in zastuika. Pokojna je bila sirota brez staršev tn razen babice Ur šule Matič*će\e, ki Ilvi na Rakeku, ni imela nikogar na svetu. Truk, i. ;unija katoličani Kvirin. Dika, f>ravosdavni 22. maja. DAS\*NJi: PR1RKD1TVE. Kiau Matica: Pripovedke iz spalnice. Kino Dv«»r: Tajfun. Kia« Si-ka: Poli ib pred o-lMalom. IH./l U.\ i. l.i.k A K M Dane": Mr. Kuralt, Goapoaveteka cesta 10, in Sušnik, Marijin trg .\ £?sKf»cd mita »Golđmenschjn, A-irklicftt: Golđmen-schen nach dem Kezeple der alten fgvp'er prapaciert. Eitjc.'ntldiitn ,»tint Uerr schaften, tšosM >ch dtr s/ou e-. ischcn ^prs-che nicht machtin bin. darum witd lli.i* t dieser Herr die sat \X'under in /h.e»-Mutttrsprache sr< d e-i »Slavno občinstvo gospodo ' dume imamo nekoliko zlat'i ien,i da v.nn pokažemo umetničku ktiitarti u Z'Vlm slikana ah I-tero se štovano občiMtvo i&nimiv > interesira. Sploh prv krut u Jugoslaviji in novost v Ljub'j.ni točke to izvajane iz živih figur takozvani modeli razporrc se vrši u več točk na primat trt giacijc profesor Hugo >z Gradca predane su/n e iz Egipta izkopui'd'} te grt>on faraona 'ntti^o-dalje občinstvo se jako z inima dosedai publika se lahko prepriča o dragih u.\ebih kateri so ze videli iia< artUHŽni program sto\'ano občinstvo ne zamudite prilike 'a tero imate sedaj vstopnine so zmerne da se posamezna oseba lahko ogleda naš raspored popolnoma resničnost in u polno} umetnosti iznšeno u vsaki točki cena pet dinara cd oseba pretstava traje pulnih petnajst minuti mladini ispod dvajset let ulaz uradno prepovedan izvolte gospoda kateri se zanimivo interesira za se približat ker naše zlate dame imidžu u arenu in pretstn\'a se takoj začne/« Tableau. »Goldmenschen! Gleich faogt's an/or in če že nimamo Slovenci ilatu v že-pu, ga imamo vsaj na velesejmu vsak dan dovolj na razpolago. -»Goldmenschcn!« Iz policijske kronike Ljubljana, 4. junij*. Kakor stmo že poročali, se je v Ljubljano priteplo mnogo nezaželjenih gostov, za takoj prvi dan so imeli precej bogato že« tev, a prav spretno so poslovali tudi včeraj, ko je bila ves dan na veleseknu huda gneča. Poiliciji je bilo prijavljenih z«>pet več žepnih tatvin, zlasti denarnic in ur. Pa tudi na Vodnikovem trgu so se žepa rji pomešali med nakupujoče ženske in branjev-ke ter so jih več okradli. Policija je dva žeparja zalotila pri poslu, aretirala je pa vsega skupaj štiri žepa rje in poklicne tatove, ki so se iz Zagreba pripeljali na ljubljanski velesejem. Občinstvo opozarjamo, naj bo na sejmišču previdno in naj zJa*rti v gneči pazi na sumljive ljudi. * Iz Domžal je prišlo danes poročilo o drznem vlomu, ki je bil izvršen v času od 31. maja do 2. jamija na podstrešju poseat-nice, gostilničarke in trgovke Marije fttif-tarjeve. Vlomilci so Ji odnesli 67 bankovcev po 100 Din in za približno 6000 Din srebrnega denarja. Naši ljudje po deiell so še vedno tako neprevidni, da hranijo denar doma, namestu da bi ga spravljali y varne hranilnice in denarne zavode! e Danes je prišel na kriminalni urad neftd mladenič in pomolil službujočemu uradniku pod o pisarniškega papirja, ki je bila na vseh štirih straneh popisana z okorno pisavo. Bila je prava obtožnica, naslovljena :>Visokemu sodišču v Ljubljanic. V obtožnici je mladenič navedel, da je nedavno vlomil pri posestniku Francu Zakrajsku na Lepem vrhu, občina Nova vas na Blokah in mu odnesel razno blago. Fant pravi, da je »vlomil po naključju rne za luksus in bolj iz potrebe«. Tega dejanja se kesa in bo takoj, ko dobi delo škodo poravnal. Mladenič je povedal, da se piše Alojzij Zalar, rojen leta 1911 v Toplicah, občina Begunje pri Logatcu in tja pristojen. Policijski uradnik je pogledal v kriminalna anale in ugotovil, da fant ni tako nedolžen, kakor se dela, saj je imel že večkrat opraviti s policijo in sodiščem, poleg tega ga pa tudi zasledujejo zaradi raznih vlomov in tatvin, katerih je osumljen. Izročili 90 ga sodišču. Iz Žužemberka — Vabilo na narofbo. Današnjo ^t^vilko našepa iiMa ste mno<:i prejeli na ogled. — >Slo venski Naroda ie najcenejši slovenski dnevnik, ki velja mesečno c^anio 12 Din. a posveča mnogo pozornosti dolenjskim 1'ra-iem. Ker bo v bodoče prinašal tudi novice iz Žužemberka, kakor iih prinaša iz dru»-uib naših vecj;h krajev, upamo, da bomo tidi v Žužemberku dobili več na.ročnjk^v in prijateljev, kar nam bo omogočilo stalno žužemberško rubriko. NaS lir.!, ki bo dostavljen v Žužemberk še istega dne, ko iz-id*?. bomo pošiljali nekaterim teden dni brezplačno na oal<*d\ a nato le še tistim, ki 6e bo Io našemu vabihi odzvali in se prijavili kol naši stalni naročniki. Nar->o-nike sprejema tu
  • e?,i liata. Nevarna stvar Založnik: Kar pojdite, gospod pisatelj. Mlad pisatelj* se ozira plaho na koš za papir. — Da, toda postavite prej ta kod v drugo sobo. Bogata izbira. Gost: Natakar, kaj imate za večerjo? — Jetrnice z zeljem. — In nič drugega? -— Lahko jiii dobite tudi brez zelja. V starem gradu. Gost: Kaj se nodno strašilo ne prikazuje več? Že dve noči ne straii. Oskrbnik: Eh, to je žalostno poglavje. Strašilo je vzelo naao kuharico in odpotovala ata na ženitovanjsko potovanje. -tev 124 /SLOVENSKI NAROD«, naperje na proti inozemstvu. S povzdigo zaupanja v našo nacijonalno moč hočemo v prvi vr-sfi kupovah domače izl^lkn. da s t<»m pri-P^noremo do aktiviranja naše narodne bi-lanre. Borimo se ?a gospodarsko neodvisnost Ju^oslavi je. — Polaganje temeljnega kamna doma železničarjev in brodarjev. V Beogradu so col/vžiii vKVV r ker tako popolnih avtomobilov za tako nizko reBO doslej sploh še nismo poznat. -Avto*!, on t a za predvaja svoje avtomobile ia skralno zabili cestah, da s lem prr-lv-.'ii pokaže prednosti nihajočih osi. ko voziček kar spi*** čez ::0 cm visoke skaK Zanitrhnie publike je pa tudi upravičeno, kor sfcirteedtežfti vor -slane le 30S»>0 Din. Pol.-? osebnih vozov so posebno prikupni ludt odprli in zaprti dobav-lvtlni vozovi z istimi šasijatui. ki so pa še za inon FHfi renpfši: - te — Vreme. Vremenska napoved pravi, ia bo spremenljivo rvhlačno, nestalno vreme, Včeraj j*3 deževalo v Ljubljani. Ma-ribru. Sk-v^;.} in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v SknnJju in Beosraletniro našega Sokola. 7. .n 8. julija bo praznovalo naše Sokolsko društvo 2oic1nio svojeg? obsloia. Za jubi'ejno proslavo se že prav temeljito pripravi amo. Litija bo pokazala svoj napredek, odkf.r je že četrt stoletja v soko'-skem tabor j. Na proslavo opozarjamo vt»e ostale bratske edinice, ki jih vab:mo .da si rezervirajo 7 in 8. julij za 'zlot v Lit^o. Načil slavnosti &e bodo udel?žili ludi člani sosednih smkolskih edinic. ki jim *e b:la Litija mat ;x:io društvo: Smanno, Vače. Po-poviče. Pomnik in Kresnice Pozna jih. Prijatelj pravi prijatelju: Če hočeš zvedeti, koliko je ženska stara, jo vprašaj, potem pa vprašaj še njeno prijateljico, eeštej oboje in dobil boš njeno povprečno starost Tehniki stopajo v stanovsko borbe Včeraj je bUo ustanovljeno v Ljubljani Združenje tehnikov kraljevine Jugoslavije Ljubljana, 4. junija. V stanovsko borbo stopa nov stan — nov samo v tem pomenu besede, ker ga doslej niso upoštevali — tehniki. Stanovska borba je neizogibna in nujno je, da je v teh časih še posebno o&tra. Zato ni- so bile več dovolj krajevne (sicer pokrajinske) organizacije diplomiranih tehnikov. Inicijativna ljubljanska Organizacija diplomiranih teiiniKov je dala pobudo *a vsedržavno organizacijo, ki bi naj povezala vse dosedanje organizacijske edinice v čvrsto enoto skupne volje in udarne moči. Včeraj dojpoldue je bil v Uniomu ustanovni oboni zibor struženja tehnikov kraljevine Jugoslavije. Razen številnih članov ljubljanske organizacije so še zbora, udeležili tudi delegati i-z Beograda, Zagreba* in Splita, in sicer V. Gros. Cer-mak in Marin ter Trumfbić. Predsednik (pripravljalnega odbora in ljubljanske organizacije Tone Poljšak je lahko pozdravil še številne odliOne zastopnike: senatorja dr. V. Rožica, velikega prijatelja tehnikov kot njihov bivši profesor, ravnatelja Tehniške srednje šole dr. J. Rcis-nerja, ban. inšpektorja za obrt. šolstvo Prešla, zastopnika ZTOI dr. J. Koccta in stavbnlka M. Zupana kot zastopnika Združenja pooblaščenih graditeljev. Zastopana je bila tudi Organizacija prakt. elektr.-strojnih tehnikov po Sornu in Šimencu Predsednik je stvarno utemeljil potrebo ustanovitve združenja, naglašujoč, da so jih razmere prisilile stopiti v dobro organizirano borbo za osnovne življenjske pravice. 2e pred 11 leti, ko se je ustanovila ljubljanska organizacija, so si zastavili za cilj vsed-ržavno organizacijo. Medtem so mnogu zamudili. Zato niso mogli sodelovati, ko se je sklepalo o njihovih stanovskih pravicah, pri ustvarjanju zakonodaje. Vse zamujeno morajo popraviti zdaj. će se bodo organizacije oprijeli vsi diplomirani tehniki v državi, bo štela skoro 3000 članov in bo Činitelj, ki ga ne bo mogel več nihče omalovaževati. Dosedanje organizacije se pre-snujejo v sekcije na sedežih tehniških šol. ki jih je 7 v državi. Sedež centrale bo prehajal vsako leto v drugo mesto, a sekcija mora imeti najmanj 100 članov, da je lahko v njenem območju centrala. Zborovalce so pozdravili delegati iz Beograda. Splita in Zagreba. Direktor dr. Reisner je naslovil na organizacijo pomembne besede, naglašujoč, da diplomirani tehniki stopajo v pravo stanovsko borbo šele z ustanovitvijo vsedržavne organizacije. Da se tehniki niso organizirali Prej, je pripisovati predvsem temu, da so še naše tehniške šole v splošnem mlade. Tehniki ne zahtevajo mnogo, samo pravico do dela ter kruha. Brez borbe ne pojde, a ta borba naj bo plemenita. Važno jc, da pridotbe zase javnost z do'bro propagando, ker jih zdaj še skoro ne pozna, kar je tako značilno za naše razmere Govornik je obljubil organizaciji za-slombo tehniške šole pri stanovski borbi. Insp. Presl je grajal malomarnost onih, ki se niso udeležili tako važnega zibora. Kot delegat Združenja pooblaščenih graditeljev je pozdravil zborovalce stavbnik M. Zupan ter izjavil, da bo organizacija vedno našla moralno podiporo pri združe- nju. Dr. Koce je kot zastopnik ZTO»I živo očrtal pomen tehnikov kot stanu v gospodarstvu, saj so hrbtenica produktivne sile našega podjetništva. Grajal je, da je pri nas zaposlenih toliko tujcev, kar pomeni dvojno ogromno škodo 2a državo: naš denar gre v tujLno in naši ljudje ne pridejo do kruha. Vprašanju zaiposlitve naših tehnikov je treba posvetiti vso pozornost. V imenu praktičnih tehnikov je izjavil Šimenc, da se njihovi interesi krijejo glede novelizacije obrt. zakona in zakona o pooblaščenih inženjerjih s stremljenjem dipk>miranih tehnikov. Po daljši razpravi so sprejeli pravila v glavnem po osnutku. Prvo leto bo sedež adruženja v LJubljani. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Tone Poljšak. Brez raziprave je bil sprejet proračun za prvo poslovno leto. Stroški kakor dohodki znašajo 10.400 Din. Sklenili so izdajati društveno glasilo, ki bo Izhajalo v Beogradu. Za urednika so Izvolili živka Milova-novića. Odposlali so vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ln pozdravne resornemu ministru, banu dr. Marušiču in načelniku Koreniću, predsedniku ministrskega sveta pa pismo, v katerem zahteva 2900 diplomiranih tehnikov zakonske zaščite. Sklenili ' so poslati oblastvom, konporael-jnm, samoupravnim občinam itd. obvestilo o novi organizaciji. Pri raznoterostih je predsednik beograjske organizacije V. Gros govoril o borbi tehnikov za pravico vstopa na tehniško fakulteto. Po zakonu o tehniški ii srednjih šolah imajo diplomirani tehniki pravico vstopiti na fakulteto, vendar se je ne morejo poslužiti, ker Še ni izdana uredJba o fakultetah in ker jim po zakonu o univerzah ta pravica še nI priznp-na. Senator dr. V. Rožič je kot iskren prijatelj tehnikov obrazložil, kaj vse je storil za nje, da bi se jim odprla vrata na univerzo. Zborovalci so se mu zahvalili s silnim aplavzom. Po ustanovnem občnem zboru združenja je bil takoj izredni občni zbor ljubljanske organizacije, ki se je preosnovala v sekcijo. Tajnik Kuhar je podal poročilo upravnega odbora. Od aprila so imeli o rednih sej in članski sestanek. Organizacija je odločno zastopala interese članstva. V Ljubljani je organiziranih tri četrtine članov. Mnogo dela je Imel odbor s pripravljanjem vsedržavne organizacije. Mnogo pozornosti je posvečal nezaposlenim tehnikom in se mu je posrečilo zaposliti jih 6 delno. Organizacija se je živo zavzela, da bi ne trpeli interesi tehnikov po novem zakonu o pooblaščenih inženjerjih Za predsednika sekcije je bil Izvoljen Sen k. Po skupnem kosilu so si tehniki ogledali pod vodstvom tehnika g. škofa gradbena dela na Gradu. Restavriranje šanc voda g. škof, ki se je zavzel z vso vnemo in požrtvovalnostjo za delo. Strokovnja-ško je razložil, kako leže glavni trdnjav-ski zidovi, ki bi jih bilo treba vse odko-pati. Tehniki lz drugih krajev 90 bili presenečeni nad izredno zanimivim ter znamenitim starinskim trdnjavsklm zidov-jem. Zelo so jim bile všeč tudi naše baročne zgradbe, za našo novejšo arhitekturo se pa niso mogli ogreti. štiri »cesarske" ceste Tyrševa, Vilharjeva, Svetokriška in Bleiweisova cesta in kar je z njimi v zvezi Ljubljana, 4. junija. »Nase ljudstvo je verno, ceste mu dajte!« je zahteval zastopnik dobrih Doienj cev v »-blaženih« časih za Avstrije. Od te daj se časi niso spremenili v tem pogledu; tudi zdaj, in celo še odločnejše, poudarjajo ne le na deželi, temveč pred vsem v mestih, da so ljudje vredni cest prav tako, kot potrebni, če bi dandanes kaj zaleglo sklicevati se na vernost ljud stva, bi ne zametavall tudi te taktike Toda ne nameravamo govoriti o teh cestnih, sicer tako aktualnih brigah, temveč moramo pisati, da grade zdaj v LJubljani celo štiri velfke ceste; velike v tistem pomenu besede, kar je pomenilo včasih »ce sarske« ceste. To je nedvomno dogodek, ki daleč presega običajno tarnanje o naših blatnih cestah. * Tvrševa cesta. Včasih je bila tipična cesarska cesta, zdaj moramo prizmati, da je bila celo lepa, česar seveda niso trdili prednamcl. Ljndje pač niso nikdar zadovoljni s cestami, vendar jim tega ne moremo Šteti v zlo, čeprav bi ;.morali* pisati, da je bila Dunajska cesta lepa, a da je tudi Tvrševa cesta še dovolj lepa če »o zdaj ceste bolj podobne jarkom kot cestam, če so cestišča podobna lunini površini, se opravičujejo, češ, zdaj imamo vendar avtomobilski ter zlasti avtobusni promet! In sploh je promet »daj mnogo živahnejši kot je bil njena dni. Vsi drugi pa. ki morajo hočeš nočeš preklinjati »trašaneke ceste, kuluk, davščino na motorna vozila, pnevmatiko, takse, predvsem pa blato ln prah. So vprav bes ni, Če Jih kdo tolaži ter Jim dopoveduje, da so ceste vendar še l«pe. Tvrševa cesta uživa sloves, đa jo najbolj preklinjajo vozniki in pešci. Že desetletja je zloglasen njen kamniti tlak. zlasti na severni strani železniškega prelaza. Cestišče je tlakovano z velikimi kockami, ki so ob stikih tako obrabljene, da so vse vzbočene kot bi bila cesta tlakovana z mačjimi glavami. Vozove na tem tlaku strahovito trese v nekakšnem zamorskem ritmu. Pnevmatike pokajo, pla tiš*a se dTobe. kolesarji -padajo, avtomo-biliste premetava kot Je Krištofa Kolum bm na njegovi barki in ropot Je takaen, kot da se pelje peklenska eskadra. Takšen tlak je od teleznišlkega prelaza do Sv. Krištofa. Naprej proti Posavjn gojimo najfinejše blato, kl brizga inpod koles delj kot najmodernejša hrizgalnt vodo, in prah. ki se dviga v tak&nlh oblakift, rta bi gA lahko opesovaH 1 Mmraa Predlanskim so popravili cesto do Posavja. se j pravi, cestišče so nasuti z dobrim gramo-' zom, ga utrdili ter zgladili. Prah Ln blato so seveda še lahko »gojili« vnaprej, kajti sodobni promet zahteva sodobne ceste. Toda zdaj moramo zabeležiti pomemben dogodek: tlakovani del Tyrševe ceste med prelazom in starim pokopališčem bodo pretlakovali z manjšimi granitnimi kookami, ki so se v prometu mnogo bolj obnesle, kot velike. Delavci mestnega cestnega nadzorstva razdirajo stari tlak. Na hodnikih že leže nove kocke, najzanesljivejši 2mak, da bodo cesto tlakovali, pa je da je cestišče že razkopano. (Marsikje je namreč ležal ob cestah materijal za tlakovanje več let, vendar delati niso začeli). To je torej korak k napredku, ki pa pomeni samo, da bo Tvrševa cesta tlakovana v dolžini okrog 100 m. Kdo bi si tudi upal pričakovati kaj več?! Vilharjeva cesta. Kaldrminskl fond, carinarnica, nove ceste — o vsem tem smo govorili s posebnim zanosom in v resnici se je napredek tudi čutil in ne le slutil. Hkrati smo dobili toliko tlakovanih cest, da bi si kaj takšnega ne upali nikdar niti sanjati, (šmartinska cesta, Masarvkova, Resljeva, Gosposvetska, del Bleiweisave ln pozneje Celovška). Vilharjeva cesta, dolga iprfbližmo kilometer, Je zgrajena povsem na novo, staro, najgršo mestno cesto, so morali hočeš nočeš opustiti, ker stoji v spodnjem delu na nji carinarnica. Vendar nova cesta še zdaj ni cela in morajo ob Tvrševi cesti še voziti po stari cesti. Novo cesto so projektirali ravno, da bi ležala od carinarnice proti Tvrševi v najbližji smeri. Zato so morali podreti več barak. Vse je šlo po sreči, a ob Tvrševi cesti je bilo zasebno zem-lj*§ce — prava pravcata barijera. Pogajanja niso bila zaključena, preden so začeli graditi cesto. In niso bila sklenjena niti še tedaj ko Je bila cesta že zgrajena do kočljivega zemljišča. Nova cesta je ostala posebnost — Imela je samo en konec. Toda »samo* doslej. Zdaj jo bodo dogradili. Že delajo. Gradnjo je prevzela zmpet Ljub-Ijanska gradbena družba, * Svetokriška cesta je i« doslovno ▼ zraku, ker jo bo tretoa še nasipatl na starem py*koT>ališč-a, a jo že nasipavajo. Tri veltfce ceste torej grade kar na kupu. Toeno povedano, svetdkrlske ceste §e ne prane, afntpak samo pripravljajo teren za gradnjo, ki si jo «n«no obetati. Mešani občutki se te nolaščajo na sta- rem pokopališču. Godi se res nekaj posebnega. K stari skromni cerkvici, izgrajeni v značilnem obrabljenem baročnem slogu poU>ret«kie dobe so priztdali moderno cerkev; ravna streha nove cerkve poleg stare strme, velika okna kot v moderni dvorani ter sploh vsa zunanjost velikega prizidka lahko zbudi vprašanje, kaj bo nastalo lz prizidka — hiša ali karkoli, da bo to cerkev, pa ne pomisliš, če ne veš za kaj gre. Skoraj polovica pokopališča se je spremenilo v še borj žalostno gmajno. Nagrobnike so odstranili, vendar še loži tu in tam kamen. CipTese žalujejo same nad seboj. V drugem delu še »nedotaknjenega ; pokopališča pa so nakopičeni nagrobniki, ki so jih srpravili tja z opuščenega dela. Vse leži, sloni in se nasiblje križem, vse raapada, vse je v razvalinah. To je bilo pokopališče in je zdaj pokopališče nagrobnikov. In ob teb tako kričečih razvalinah se budi novo življenje v tako posebnih oblikah: modema cerkev poleg starinske, del pokopališča, odkoder so odstranili nagrobnike in kje-so podrli grobnice, nasipavajo s smrri« čim blatom tu in tam celo nad 3 m debelo. Tako bo prispevala največ Za na-predok, za novo svetokriško cesto — Ljubljanica. Debelo bo pokrilo lnlato lz Ljubljanice kosti prednanicev. Tu se iti-ka čudovit življenjski krogotok, prav lahko pomisliš, da si blato in se v blato povrneš. Blato v Ljubljanico, blato iz Ljubljanice na pokopališče, kot da sta si kanal in pokopališče v sorodu. No. na posvečeno zemljo bodo navozili noposveče nega blata, na njem bodo pa zgradili cesto in potom ne bo več nihče filozofiral o tem. Morda bodo le zanamci kdaj pisal: učene raziprave o zigodovinsklh najdbah, če bodo Lzkonali pod cesto kosti. Lahko nastane celo nova teorija o pračloveku. zlasti še, ker je v Ljubljaničinem blatu dovolj loncev in najrazličnejše ropotije kot tudi razna zanimiva drobnarija, ki se je nabirala v strugi, odkar so bruhali v njo kanali. Bleivveisova cesta. Tudi to je Čudež, da tlakujejo Bleiweisovo cesto, ki so jo »tlakovali« tako dolgo, da so kamniti ro-b-niki, pripravljeni 'za tlakovanje, zleteii ob nji v zemljo skoraj klaftro. Zdaj pa ljudje kar ne morejo verjeti, da gre tk res ter stoje ob delavcih po cele dneve. Stroja za mešanje betona oglušujoče ropotata, Ijurije pa požirajo prašeči se cement še skoraj z večjim užitkom kot. «0 doslej na tej cesti redllnl prah. Proti revtnatizniii, iAIASr, ŽIVČNIM in ŽENSKIM BOLEZNIM, ODEBELELOSTI in riiEZGOONJI OSTAJRELOSTI že davno dokazani sijajni in trajni uspehi v DOLENJSKIH TOPLICAH pri Novem mestu. Pojasnila in prospekti: UPRAVA DOLENJSKIH TOPLIl Slovenci v Ameriki Tragična smrt je doletela v Buhlu pn Chisholmu rudarja Antona Terlepa. Ko j« razstreljeval kamenje, mu mina ni takoj eksplodirala in zato je stopil bliže. V naslednjem hipu je nastala eksplozija in Terlepa je ubilo. Pokojni je zapustil ženo in 7 nepreskrbljenih, otrok. 2rtev divjajočih avtomobilistov je postal 30-letni Kari Adam, ki ga je v Cika-škem predmestu podrli neznan avtomobilu t in ga povozil do smrti. Pokojni je stanoval pri Jalovčevi družini v Chicagu. V Chicagu so nedavno našli mrtvega v pisarni odvetnika Ralpha Kompareta. Našel ga je brat, 3 katerim je stkupno vodil pisarno. Pokojni je bil star 48 let. Rojen je bil v Ameriki. Pljučnici je podlegel v Newyorku Peter Pičulin ,star 45 let, doma iz Lokev pri ćepovanu na Primorskem. Pokojni je Živel v Ameriki 22 let, zapustil je ženo in tri otroke. — V Chiaholmu je 6. aprila umrla Roza Kestner, rojena v Poljanah pri Kočevju. Za njo žalujejo trije otroci. — 24. aprila so v Chisholmu pokopali Janeza Kočevarja. Pokojni je prišel v Ameriko že leta 1881 in je zapustil devet o-trok. Bil je zelo agilen član in ustanovitelj raznih slovenskih društev. — V John-stovvnu, država Pensvrvanija, je umrl Jakob Osmak, ki je podlegel težki operaciji. — V Couderaportu, država Pensvlvanija, je umrl Matija Plut, doma iz Rutečne vasi pri Črnomlju. Zapustil je ženo in štiri otroke. Pokojni je bil star 46 let, v Ameriki je bival 26 let. — V Denverju, država Colorado, je umrla Frančiška Jarc, doma iz Podgorice pri Šmarju. V Ameriki je bivala 34 let, zapustila je moža in več sorodnikov. — V Pittsburgbu so pokopali 46-letno Ano Kostelčevo, ki je bila rojena v Ameriki. Zapustila je moža in trd otroke, poleg njih pa žaluje za njo tudi mati. — V Chisholmu je umrla 52-letna Terezija Drobnič, doma iz Bašteca pri Velikih Laščah. — Po kratki bolezni je ▼ Puebiu preminil Anton Blatnik, doma iz Marinče vasi pri Ambrusu na Dolenjskem. Pokojni je zapustil ženo in osem otrok. — V istem kraju so pokopali tudi Janeza Meglena, ki je bil doma iz vasi Visejc, fara Hinje. Pokojni je bil star 54 let. — Posledicam srčne bolezni je podlegel v čika-ški bolnici Franc Hočevar, star 58 let, doma iz Kala pri Ambrusu. — V Denverju pri Coloradu je umrl dobro znani rojak Martin Krašovec, ki je zapustil ženo in dva sina. V Bes«emerju si je v hipni duševni zmedenosti končal življenje Simon Pušnik, ki so ga našli obešenega. V Milwaukeeju je 6. maja v visoki starosti 86 let umrla Marija Kožuh, rojena Schneider, mati šestih otrok. Njena smrt je 83-letnega moža tako potrla, da je resno obolel in so ga dva dni po ženinem pogrebu morali prepeljati v bolnico. VRTNE OGRAJE zložljive, iz železobbetona (umetni kamen), so najbolj vztrajne, odporne in lahke; poljubni vEorci, zelo nizke cene. Po načrtih stopnice, mize itd. — Oglejti si na veleaej-mu, ter se toplo priporoča za vsa v to stroko spadajoča stavbna dela podjetje Rudolf Teršelj mestni zidarski mojster PRI NOVI ŠIŠENSKI CERKVI stran 4. »SLUvcMSKi N A k o l>€, aae junija ±to* Restavracija pri Šestici a priporoča cenj. občinstvu lep senčnat vrt, novo moderno urejeno verando ter ob vsakem času sveža gorka in mrzla jedila v poljubni izbiri na razpolago. — Priznano dobra vina in vedno sveže pivo. Ponson du Terrail: 37 Lepa Židovka Roman. — Treba je pa pripomnili da naju tu nihče ne pozna. — je hiei Coarasse po.nirjevat duhovnika. — AH vesta to dobro? — Najboljši dokaz je, da so naju vsaki, ki so priš'i aretirat Samoe'a. aV niti dotaknili. — je odovoiii Co-dion. — Dragi bratranec, — se ie obrnil abbe na Coarassa. — bodite tu kakor doma. Bog ne daj. da bi vama hotel odreči svoje gostoljubje. Vendar bi vama pa nekaj svetoval... — Kaj pa? — Će bi bil jaz na vajinem mestu, bi ves dan ne stopil iz hiše. — Tudi meni se zdi to potrebno. — Počakal bi. da se stemni... — In potem? — Potem bi osedlal iskrega konja in v diru bi jo mahnil iz mesta. — Na nekaj ste pa pozabili, gospod abbe. — se ie oglasil Clodion. — Na kaj pa? — Na to. da ponoči m tako lahko zapustiti Bordeauxa. Abbe se ie pa samo nasmehnil in odgovoril: — Samo ta malenkost bi vaju ovirala? — Da. — Moja skrb bo. da se vama odpro mestna vrata. — Vaša? — Kadarkoli bom hotel. — In kako storite to? — Naš poklic nas večkrat napoti ponoči k bolniku izven mesta in tako imamo pravico zahtevati, da nam odpro vrata. — je pojasnil abbe. — Vi duhovniki da. toda za nas to ne velja. — se je nasmehnil Clodion. — O. — je odgovoril abbe. — saj nikoli ne hodimo ponoči iz mesta sami. Seboj jemljemo dva mestna stražnika ali pa dva vojaka. — To je pa nekaj drugega. — Jaz pa nocoi pod nobenim pogojem ne morem zapustiti Bordeauxa. — se je oglasil grof de Coarasse. — Zakaj pa ne? — je vprašal abbe. — Ker imam v mestu važne opravke. — Bežite no! — In baš nocoj? — Jaz pa mislim ... Clodion je brž natočil duhovniku vina, da bi odvrnil njegove misli od Clodionovih besed. Sobica, kjer je sedel abbe s svojima gostoma, je imela okna na ulico. Coarasse je sedel baš nasproti enega izmed oken in ker je bi'lo odprto, je dobro videl v sosedno hišo. Kar je kriknil, izpustil vilice na krožnik in obsedel izbuljenih oči. — Kaj pa vam je? — je vprašal abbe presenečeno. Coarasse n: odgovoril. Eno okno nasproti stoječe Ipše je bilo odprto in pri njem se je za hip pojavilo lepo dekle. Dekle je zaslišalo Coarassov krik in se je brž umaknilo od okna. — Ona! — je zajecljal končno Coarasse. — Kdo... ona? — se je začudil abbe. — Lepa neznanka? — je vprašal Clodion. — Da. Abbe Vigogne je pogledal skozi okno. — Da. tam je, — je zajecljal Coarasse. — pri tistem oknu sem jo videl. — Ah! — se je zasmejal abbe, — torej v stanovanju gospodične de Saint-Hermine? — Kdo je to? — je vprašal Clodion. — Gospodična de Saint-Hermine je mlado in zelo pobožno dekle, lepo kakor angel, toda neizmerno nesrečno', — ie odgovoril abbe. — Kaj poveste! — je ušlo Coarassu. — Njen oče je zaprt v trdnjavi Ha, — je pripomnil abbe. Gaskonska prijatelja sta se ozrla na duhovnika in napela sluh. XX. JETNIK TRDNJAVE HA Ni pa kazalo, da bi duhovnika mikalo pripovedovati zgodbo očeta lepe mladenke. Tudi ni nič pomagalo, ko mu je Clodion znova natočil žlahtne Samuelove kapljice. — Ta gospodična je zelo nesrečna, pravite? -- se je oglasil Clodion, videč, da duhovniku beseda kar noče iz ust. — Pomislita. — je duhovnik končno znova povzel besedo. — da nima več matere, da ima brata v Ameriki, a njen oče je zaprt, kakor sem vama že povedal. — Zakaj je pa zaprt? — je vprašal grof de Coarasse. — To je dolga zgodba. — Midva bi jo pa rada slišala, kaj ne, Coarasse? — je odgovoril Clodion. — Jaz sem že od nekdaj zelo radoveden, — je pripomnil Coarasse. — No. če ni drugače, jo vama pa povem. - se je udal duhovnik po kratkem razmišljanju. — Velja. Poslušava vas. — Baron de Saint-Hermine, kajti njen oče je baron, je bil najemnik državnih dohodkov. S tem si je pridobil veliko bogastvo in kakor vsak bogataš, je imel tudi on mnogo prijateljev, pa tudi mnogo sovražnikov. Pred tremi leti so ga pa obdolžili sleparije in oderuštva. Ovadila ga je tako visoka oseba, da je moral v Versailles. kjer naj bi se opravičil. V njegovi odsotnosti se je pa razbil Bordeaux v dva sovražna tabora. Baron je imel iskrene prijatelje, ki so ga zagovarjali in jamčili zanj. da je najpoštenejši mož na svetu. Imel je pa tudi hude sovražnike, ki so trdili, da je prišel na nepošten način do bogastva. Baronu se je pa posrečilo opravičiti se. Kralj ga je sprejel zelo prijazno v avdiienci. Baron se je vrnil v Bor-deanx zmagoslavno. Prijatelji so mu prišli naproti več milj pred mesto in njegovo koeijn so sprernjaii v svečam povorki. Polne tri mesece je prirejal potem baron sijajne pojedine, ki se jih je udeleževal tudi guverner. Nekega dne je pa prišel iz Pariza eden izmed njegovih prijateljev in nemudoma se je zglasil pri njem. — Dragi baron, jutri bo pri vas ples? — ga je vprašal. — Da, — je odgovoril baron. — Niste storili prav, da ste napovedali ta ples. — Zakaj ne? — Tega vam ne morem povedati, pač vam pa dam dober svet. — Kakšen? — Velite jutri zjutraj zapreči najboljšega konja v svojo kočijo. — Dobro. — Zapustite skrivaj Bordeaux in odpeljite se za nekaj tednov v svoj naioddalienejši grad. — Kakšen čuden svet mi pa dajete f — Prisegam vam. da je dober. — Zdi se mi pa ... — Več vam ne morem povedati, — mu je odgovoril prijatelj. — Vso noč imate za razmišljanje. In odšel je. Ko so se zaprla vrata za njim. je baron skomignil z rameni. — Naj store moji sovražniki kar hočeio, — je zamrmral sam pri sebi, — bil sem pri kralju in on je na moji strani. . Baron ie spal tiste noči prav taKo dobro, kakor prejšnje. Zjutraj je bil še v postelji, ko mu je prinesel sluga pisemce brez podpisa. Glasilo se je: »Angleška iadrnica »Fawlerc je zasidrana v bordeauxskem pristanišču in oooldne dvigne sidro. Odpluje v In-diio. Prijatelj, ki ne more povedati imena, si dovoljuje dati vam dober svet. Vzemite ves svoi denar, kar ga imate pri rokah, vkrcajte se na omenjeno ladjo in zapustie ne opaž en o Bordeaux. Baron de Saint-Hermine je odklonil tudi ta nasvet. Približal se je večer in z njim tudi ples... Abbe Vigogne je obmolknil, popil je čašo vina, ki jo mu je Clodion takoj zopet napolnil, potem je pa nadaljeval: češka pevka Verdijeva prijateljica 100 letnica rojstva slavne češke pevke Terezije Stolzeve, ki je Verdi pod njenim vplivom komponiral več del Včeraj bi bil lahko Ka^teLec nad L.a-bo proslavil stoletnico rojstva slavne pevke Terezije Stolzeve. Pa tudi vsa kulturna Italija bi se mogla spominjati b"j!rnega življenja češke pevke, ki je tako očarala nesmrtnega Verdija, da je za njo in pod njenim vplivom komponiral več svojih slavnih del. Prirojena češka glasben ost se da težko tako lepo dokumentirati, kakor z zgodovino kostelških Stolzev. Skromnemu mesarju in kmetu se rodi deset otrok in vsi so glasbeno izredno nadarjeni. Antonin Stolz, vojaški kapelnik, se je proslavil s pesmijo Andulko, dete moje, ki je postala prava narodna pesem. Njegov brat Vaclav je bil ravnatelj italijanskega gledališča v Trstu, ena sestra se je omožila z italijanskim skladateljem Luigijem Rici jem. To italijansko sorodstvo je vplivalo tudi na življenjsko pot Terezije Stolzeve, ki je bila izmed desetih otrok deveti. Tudi ona se je posvetila glasbi, učMa se je na praškem koSlov. Naroda« pod »Gnezdo«. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem \ kuhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA Dunajska c. 6 IZKORISTITE PRILIKO! Kompletne obleke izdelujem po meri od 280.- Din naprej. — Krojaški atelje Franjo Pertot, Ljubljana, Mestni trg štev. 11. 1987 GOSTILNO oddam na račun. — Klavž, Lesce 7, Gorenjsko. STANOVANJE 5 sob, solnčno in moderno, poleg univerze, — pripravno za zdravnika — oddam s 1. avgustom prav ugodno. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 1991 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — prvovrstne pjevačice. 1982 OCVRTEGA PIŠČANCA (celega) dobiš vsak dan samo na Dolenjski cesti v gostilni Mevželj, prej Plankar. Lep izprehod. Krasen senčnat vrt. — Izborna vina. 1996 Tudi Vaša obleka bo kakor nova. i ko Jo pustite Kemično čistiu in barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA Poganski nasip stev. 4-a Pralnica — «vetloli kalnim DOBIĆKANOSNA IZNAJDBA! Iščem kompanjona za dobička-nosno iznajdbo. — Ponudbe na naslov: Franc Grebene, Trbovlje I. AVTO FIAT 521 se ugodno proda tudi proti mesečnemu odplačilu pri garanciji. Kari VVrentschur, Marenberg. 1995 STROJEPISNI POUK Večerni tečaj za začetnike m izvežbance. Vpisovanje dnevno od 6. do 7. ure zvečer. Novi tečaj se prične 4. junija t. i. Šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Christo-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 1890 primadona milanske »Scale«. Največji njen pokrovitelj in najbolj navdušen kavalir je bdi njen učitelj Marianni. Zaljubil se je v lepo Čehinjo in od prvega trenutka mu je oila Terezija Stolzeva zvesta ljubica. V Milanu se je pa seznanila tudi z Verdijem in slavnega skladatelja je njen glas takoj očaral. Marianni, takrat najboljši verdijevski dirigent, se je moral umakniti. Umrl je pozabljen v bolnici baš tistega dine, ko je Terezija ustvarila »Aido« v njeni prvi italijanski vprizoritvi. »Aido« je pisal Verdi prav za prav že za njo, kakor tudi opero »Giovanni Arco«. »Don Carlosa« je za njo predelal, svoj »Rekvijem« ji je pa posvetil. Verdi je bil takrat že drugič oženjen in sicer zelo srečno. Njegova žena je bila pa dovolj pametna in uvidevna, da je mirno sprejela moževo ognjevito navdušenje za Terezijo Stolzevo in postala je celo njena prijateljica. Verdi je pisal pozneje vse skladbe z mislijo na Terezijo, češka pevka je bila tuidi na vseh verdijevskih premijerah in slavnostnih predstavah v Evropi sijajna predstaviteljica glavnih vlog ali na koncertih sopranskega parta. To je trajalo do njenega 42. leta, ko se je v Petrogradu prehladila in izgubila glas. Pozneje se je nastanila v Milanu in njen dom je postal središče italijanskih glasbenikov in umetnikov. Vroče razmerje z Verdijem se z leti ni ohladilo. Terezija je bila mojstru najdražje bitje do njegove smrti, ko je leta 1901 umrl v njenem naročju. Blizu 70 let stara umetnica ga ni dolgo preživela. Po njegovi smrti je zbolela in 22. avgusta 1902 je umrla v Milanu, kjer je tudi pokopana. Bil je na izprehodu in vrnil se je proti pričakovanju zelo zgodaj. Gospodar se je pa še bolj začudil, ko mu je položil pred noge kuverto z napisom: »Plačljivo 30. V.« Psiček je bil sicer vajen prinašati gospodarju domov papir ali cunje, toda kaj takega mu ni še nikoli prinesel. Caubel je vzel kuverto in našel v nji šest menic. Pet se jih je glasilo na donosiica, ena pa nekega Louisa Morniera. Menice so se glasile na 180 tisoč frankov. Gospodar je zaman povpraševal psička, kako je prišel do te kuverte, zaman mu je grozil s palico. Odšel je na policijo in izročil menice komisarju, da pridejo v prave roke. Zdaj je vprašanje, kdo dobi najdenino, psiček ali njegov gospodar. Po zakonu pripada najditelju odgovarjajoča nagrada, toda vprašanje je, ali more biti žival najditelj_ Iz Maribora — Brezposelnost v maja. Na novo se je prijavilo pretekli mesec pri tukajšnji Borzi dela 400 brezposelnih in sicer 174 žensk ter 226 moških. Skupno ie prijavljenih v Mariboru 903 brez-poselnikov (178 žensk in 725 moških). Delo ie bilo nakazano 120 ženskam in 80 moškim in 6icer: 13 hlapcem. 12 kleparjem, ključavničarjem, strojnikom, 5 mizarjem. 2 jsnjarjema. 1 tkalcu, 1 tapet-niku. 2 brivcema. 5 krojaškim pomočnikom, 3 čevljarjem. 1 knjigovezu, 1 pekovskemu pomočniku. 8 natakarjem in hotelskim slugam. 2 krovcema, 3 zidarjem, 2 slikarjema, 4 trgovskim pomočnikom. 4 šoferjem in koči jaze m, 2 uradnikoma, 1 godbeniku, 8 pomožnim delavcem, 4 deklam. 1 zobotehnici, 2 tkalkama. 5 šiviljam, 8 natakaricam in servirkam. 8 hotelskim sobaricam, 1 foto-grafinii. 2 trg. pomočnikoma, 5 kuharicam. 36 služkinjam, 1 uradnici in 47 drjjjim delavcem. Borza dela ie maja podelila podporo 125 brezposelnim v znesku 19.196. — Deklica pod konji. V soboto je prišla v mesto Matilda Vosakova, poseetnica pri Sv. Juriju ob Pesnici, z njo pa je bila tudi njena 21etna hčerka Anica. Ko ste hodili po Meljski ce<=ti. je poseetnica ogledovala blago v izložbah in pri tem pozabila na otroka Mala Anica pa je tekla a pločnika na cesto, hoteč tam nekaj pobrati. V tem hipu pa je pridirjal dvovprežen voz in konj je s kopitom podrl deklico. Že je konj prestopil otroka, ko je nesrečo opazil voznik in s silo ustavil konja ter tako rešil otroka gotove smrti. Skoraj bi bila postala 21etna Anica žrtev brezbrižnosti svoje matere. — Tatvine na trgu. Ko so v soboto popoldne prodajale kmetice na svojih vozovih na Glavnem trgu črešnie, se je neopazen o pritihotapil dolgoprstnež in izkoristil njihovo zaposlenost. Posestnici Alojziji Korošče- vi je ukradel izpod voza pleteno žensko jopico, vredno 180 Din. — Teti tat ie jkradel Tereziji Partličevi tudi izpod voza košaro, žensko ruto in 12 Din gotovine. Storilci zasleduje policija. — Kolesar pod avtobusom V soboto je privozil po Kopališki poti proti Tattan-bachovi ulici kolesar Ljudevit Kurbus Istočasno pa je privozil z Glavnega trga avtobus, ki je na ovinku dajal s h lpo signale, katerih pa Kurbus očividno ni slišal. Na ovinku Kopališke in Tattenbachove ulice je kolesar trčil v avtobus. Kurbus je obležal z notranjimi poškodbami in krvavimi koleni, tako da so ga reševalci morali prepeljati v bolnico — Nepreviden kolesar. y soboto popoldne ie z veliko brzino drvel na kolesu slikarski vajenec Vinko Drčar in se na križišču Masarykove in Jadranske ulice zaletel v 771etnega vpokojenega nadučitelja Ivana Rajna ter ga podrl. Rajb je dobil občutne poškodbe na nogah ter si raztrgal obleko. Nepreviden kolesar se bo moral za svojo drznost zagovarjati. — Napad. Malo vinjen se je vračal 52-letni železničar Ivan Klemenčič s Pobr^žja proti domu na Ruško cesto. Pri železniškem mostu na Pobreški cesti pa so nu zastavili pot trije neznanci in ga brez vsakeea povoda napadli. Eden izmed njih ga je z nekim topim predmetom udaril no glavi in mu prizadejal zevaiočo rano. Napadalci so nato brez sledu izginili. Iz Celja —c Obisk tujcev. V maju je obiskalo Celja 1053 tujcev ^napram 991 v lelošniem aprilu in 1084 v lanskem maj.u) in ličar *11 Jigoslovenov in 242 inozemcev, me i njimi 135 Avstrijcev. 43 Cehoslovakov, tt Nemcev. 14 Italijanov, 6 Madžarov, 5 Turkov, po 3 Rusi in Angleži ter po 2 Poljaka. Švicarja, Gt ika in Nordijca. Po poklicu je bilo 365 trgovcev odnosno trgovskih potni« kov. 180 uradnikov, lt>2 obrtnikov, 36 inid-njerjev, 35 zdravnikov, 21 odvetnikov. 12 učiteljev, 9 dijakov. 8 industrijcev, 3 novinarji ter po 2 profesorja in lekarnarja. 218 oseb pa je bilo brez poklica. —c Gradnje gnojišt in gnojnicnih l«m. Kr. banska uprava bo letos prispevala k nabavi cementa za napravo gnojišč. Obrazci zadevnih prošenj so na razpolago v pisarni občinskega urada za Celje - okolico na Bregu, kjer naj se od 20. t. m. oglase re-flektanti iz okoliške občine — c Nogometne tekme ni bilo. V Rtdatojo 3. t. m. popoldne bi bila morala biti ol-igrana pri >Skalni kleti« drugorazredni prvenstvena nogometna tekma med SK Atletiko in SK Laškim. Ker pa Laščam niso prišli, beleži SK Atlet i k tekmo v *wojo korist s 3:0 par forfait. —c Vpokojeno uriteljstvo ii Celja in okolice bo imelo zelo važen sestanek v soboto dne 9. t. m. ob 16. pri g. Tomaž i Grahu na Dečkovi cesti v Gaber ju. Iz Ptuja — Sport. Na praznik so gostovale naše vrle športnice SKP v Zlatarju, kjer «o v tenisu odnesle prav lep© zunago. Rezultat je bil sledeči: Fiohtenau-šiketanc 1:6, 7:5, 6:4, Mohr-đakotnik 8:6, 3:^. 7 ... Sakotmik-Šiketanc 5:7, 6:1, 6:4, Fieheteji-au-Mohr 3:6. 6:4, 6:1, Fichtenau. Sakot-nik proti Siketanc, Mohr t>:2. 6:4. Ptuj-čanke so odnesle konc.no zmago s 4:1. — Starčka je pretepel. Toletmi užitkar Martin Toplak iz Brstja je pasel živino na travniku, kamor je prišel tudi K. M . ki je oTiplaka napadel brez vsakega povoda in ga pretepel z bičem. Toplak toži o notranjih bolečinah in trdi, da ima zlomljeno eno rebro. Izjavil je, da goji K do njega staro sovraštvo. K. je bil ovaden sodišču. — Napad. Ko se je vračal te dni posestnikov 6in Svenšek Franc iz Lancov# vasi v družbi še drugih fantov domov, ga je pot vodila mimo nekega vi no toča, kjer je bila večja skupina drugih fantov, ki so Svenškovo družbo pozivalo na korajžo. Ker je Svenšek videl, da so fantje pijani, se je družbi mirno umaknil. Kmalu pa so pridrveli fantje za njim ter ga je eden pretepel s kolom in ga lažje posk val. Orožniku so fantom že na sledu in so jih ovadili godišćru. — Gasilska služba. Od nedelje 3. t. m_ dio sobote 9. t. m. ima gasilsko služV.o 3. oddelek 1. voda z g. Erlačem in četovodjo g. Korzetom. Za rešilni oddelek pa lo* fer Damiš, četovodja Menih ter od B*0» štva Fijan in šile. — Nočna lekarniška služba. Do vključno petka dne 8. t. m. ima nočno ftlužibo spodnja lekarna mg. Behrbalk. — Tatvina kolesa. Pred tukajšnjo kavarno je bilo te dni ukradeno moško kolo trgovcu Vinku Klemenčiou. Kolo j* anamike ;-Nero*, vredno 1000 Din. K^>l«o ima tvorniško številko 20.905. Svarimr. jKred nakupom. Iz Novega mesta — Gimnazijski glasbeni večer v veliki dvorani Sokolskega doma je prav dobro uspel. Obisk bi bil seveda lahko večji, saj se mladina s tako mlačnostjo ne vzpodbuia k delu in napredku. Vse peveke točke so bile dobro podane in je dirigentinji gdč. Klemene Ivani ie čestitati. Odlično je bila tudi naštudirana opereta * Kovačev itu-dent«, v režiji r. prof. Ferda Kozaka. CiflM dohodek ie bil namenjen podpornemu skladu revnih dijakov — torej tem foofi greh onih, ki niso prišli. — Iz ženske bolnice. Včeraj je nastopil svoj redni dopust šef ženske bolnice v Ljubljani. Istočasno ;e nastopil sljžbo kundarija v tukaišnjejn zavodu g. dr. Frlon Franc s kirurškega oddelka državne bolnice v Ljubljani namestu g. dr. Viktorja Čer-čeka. ki ie odšel na orožne vaje. — PJS na gimnaziji živahno deluje, kar je pokazal redni občni zbor, ki se je vršil te dni. Na sestuiku, kj^r se je govorilo o pomenj našega morja in o borbi za nai Jadran, je bil tudi nadzorni nastavnik g. prof. Roršek ter prof. Ahlin. Podmladkarji so priredili v preteklem tednu pod vodstvom prof. Ahlina izlet na Sušak. Krk in Aleksandrovo. — Nova urna knjiga za nemšfinn. Ministrstvo prosvete je odobrilo slovensko izdajo I. dela nemškega učbenika od Tri-vunca-Kangrpe. ki jo je priredil za slovenske srednje šole prof. dr. Pavel Breznik Mož in žena. — Cui, mož, vsak ponedeljek prideš pijan domov. To se mora izpreme-niti. — Kaj bi ti bil ljubši torek, ženica? ^Jpeluje: Josip Zupančič - Za »Narodno tiskarno«: Fran Jeaer&ek. - Za upravo to toaeratnl de) lista Oton Chrtstoi - Vsi v LJubljani