Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka Din 1-—. Fiandin v borbi s parlamentom Mesečna naročnina 20 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 GLAi . . Uprava: Gajeva 1. •• Telefon 3855. - Ček. -račun: Ljubljana šf.’.i4.614. Oglasi po /ceniku. Pri večkrat-'• • nih- objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: J. N. S, Novi vidiki Pomen 'grških volitev Mestni uslužbenci pri g. banu Dva zločina K zadružnemu odplačilnemu hačrtu za zaščitene kmete St. 37 “"‘rtr "“Ä'1** V Ljubljani v četrtek, dne 30. maja 1935 Rokopisov „e vračam» Leto I 5 MS Priprosti ljudje se ne bavijo dosti s politiko in zato so jim tudi kratice iz političnega življenja po navadi neznane. Kljub temu pa ne najdete tudi med naj-priprostejšimi in popolnoma nepolitičnimi ljudmi skoraj človeka, ki ne bi poznal preslavne kratice JNS. Vprašanje je le, če je postalo to ime tako splošno znano ali zaradi svojega žlahtnega cvenka ali pa iz čisto nasprotnega razloga, da so namreč zvezani z .JNS za narod tako žalostni spomini, da mu je ostala ta stranka neizbrisno v žalostnem spominu. Tri notna leta je vladala nad Jugoslavijo JNS. Vse. kar se je godilo v teh letih v Jugoslaviji, se je godilo edinole po volji in po odobrenju JNS. Najtežja in največja gospodarska leo politična vprašanja so se ravno tako reševala le po volji voditeljev JNS, kakor se tudi zadnji dnevničar ni mogel nastaviti brez pristanka JNS. Volja JNS je bila zakon in celo naše zakono-daino telo je sklepalo in odločevalo samo tako. kakr mu je predpisovala volja naj- višjib funkcionarjev .JNS. Vsak nastop proti JNS je veljal kot nastop proti državi in vsaka kritika njegovega delovanja je veliala kot defetistična in vse obsodbe vredna razdiralna kritika. Skratka, vsa oblast je bila v rokah JNS in samo njena volja je veljala. Zato pa je naravno, da je ves narod smatral JNS tudi odgovorno za vse dogodke in za vse zlo, ki ga je preživljal v dobi absolutnega vladanja JNS. Jn tega zla je bilo toliko, kolikor še nikdđr prej. da je omagoval pod njim celo naš narod, ki je že kar utrjen v pa-manjkaniu in trpljenju. A v času te naj-huiše stiske je ostal narod brez pomoči, /. naoačninii ukrepi pa se je njegova stiska še povečavala. Zato je ostala od te dobe kraticia JNS našemu narodu neizbrisno v najbolj žalostnem spominu in zato je danes narodu kratica JNS isto ko znak za dobo največje stiske. Naj se ne izgovarjajo zagovorniki JNS, ki, so se seda j pred sestankom nove skupščine upali zopet sramežljivo prilezli na dan, da je samo gospodarska stiska kriva, če je spomin na vlado JNS zvezan s tako žalostnimi spomini. Tudi v drugih deželah so imeli gospodarsko stisko, tudi drugim narodom ni prizanesla splošna kriza, to 'a povsod drugod so bile njene posledice manj težke, ker so se povsod drugod vlade proti krizi borile in delale z vsemi sredstvi, da se nje težke posledice omilijo. Le vlada naše JNS ni storila proti krizi nič, le vlada JNS je s prekrižanimi rokami gledala, kako stiska naš narodni dohodek, če pa je že izdala kakšen ukrep, je bil ta ali tako prepozen ali pa tako napačen, da bi bilo večkrat bolje, če ga sploh ne bi bilo. Poglejmo samo na krizo našega denar-stva. V vseh drugih državah so vlade takoj priskočile ogroženim denarnim zavodom na pomoč, jim dale milijarde denarja na razpolago, samo da so jih rešili pred navalom vlagateljev. In pomagale so tudi zavodom, ki so imeli sto in sto milijonske izgube ter s svojo pravočasno pomočjo rešile tudi te zavode. A pri nas? Mesto, da bi dobili denarni zavodi pomoč, jim je odpovedala Narodna banka kredite. S par sto milijoni je bilo mogoče k iti vse naše denarne zavode, a dala se jim ni 'nikaka pomoč. Ko pa se je tako po krivdi JNS ustavilo denarno poslovanje, se je ustavilo vse gospodarsko življenje in kriza se je poostrila. Nato je prišla še do temelja zavožena lanančna in davčna politika ministra dr. Gjorgjeviča. Že itak silno znižani narodni dohodek se je z redukcijo plač znižal v še večji, nezmanjšani pa so ostali reprezentativni izdatki in stalno so rasli izdatki za penzije. Obenem z redukcijo izdatkov pa so se povečali davki, takse, trošarine in cene monopolskih izdelkov, da je ta nemogoča politika spravila naše gospodarstvo na rob propada. V tisočih so se odjavljali trgovski in obrtniški obrati, šu-šmarstvo pa je raslo iz dneva v dan. I^e tuja industrija pa je ostala še naprej zaščitena in smela odirati tako konzumenta s previsokimi cenami, ko izkoriščati silo našega delavca do skrajnosti. Sdms€imšggow eksstoze: Amims zahteva $wm® vohko ¥ fsovi Aw$triii ni mesta za nacionalni socializem Dunaj, 29. maja. A A. Na današnji seji zveznega sveta, je zvezni kancelar dr. Schuschnigg podal poročilo o zunanji in notranji politiki Avstrije. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je med drugim izjavil, da zahteva Avstrija, naj vprašanje njene vojske čimprej rešijo. Avstrija zahteva ravnopravnost in s tem ukinitev vseh vojaških omejitev. Ko ji bo ta pravica priznana, bo Avstrija sama odločila, kako se bo te pravice poslužila. O notranji politiki je kancelar naglašal posebno to, da podzemeljska propaganda nacionalnih socialistov še vedno ni ponehala. V Avstriji ni potreben noben plebiscit, ker se je avstrijsko ljudstvo po 25. juliju in v naslednjih dneh dovolj jasno opredelilo. Nacionalni socializem v Nemčiji je stvar, ki se tiče državljanov Rajha. Avstrija nima z njim nič skupnega, V Avstriji ni mesta za nacionalni socializem. Zvezni kancelar je zatem govoril kratko o odnošajih s sosednimi državami in naglašal zlasti, da so med Avstrijo in Italijo izredno prijateljski odnošaji. Pri tej priliki je dr. Schuschnigg odbil obtožbo nekaterih takozvanih nacionalnih krogov, češ da izdaja avstrijska vlada s svojo prijateljsko politiko nasproti Italiji splošno nemške narodnostne interese. ¥ tom za saeagilcs linam Večji del kancelarjevega poročila je bil posvečen razmerju med Astrijo in Nemčijo. Dr. Schuschnigg je navedel besede pokojnega kancelar ja dr. Dollfussa: Bog nam je priča, da napetosti med nami in Nemčijo nismo želeli mi in da nas navdaja z veliko bolestjo. Nato je dr. Schuschnigg' nadaljeval: Glavni pogoj za ureditev normalnih odnošajev med obema državama je še vedno' popolno priznanje Avstriji, da popolnoma svobodno in brez skritih vplivov činitcljev z onstran meja odloča o svoji usodi. Pred dnevi je nemški državni kancelar govoril o vprašanjih, za katera se zanima ves svet. Kar je kancelar rekel o potrebi miru, podpišemo brez pridržka. Vprašanje paktov in varnostnih jamstev je vprašanje poštene in iskrene politike. Z zadovoljstvom jemljemo na znanje kancelar-jevo izjavo, da Nemčija ni nameravala in da niti ne namerava, naj bi se Avstrija združila z njo, ali da bi jo anektirala. Prav tako pozdravljamo njegovo izjavo, da je treba pobijati vsak poizkus posega v notranje zadeve drugih držav in s tem vmešavanje" v avstrijske notranje posle. Končno smatramo, da bi bila na mestu razprava o jasni opredelitvi pojma neposeganja. Prav nobena nevarnost ni, da bi skušala Avstrija morebitni upor v svoji zemlji predočiti kot posledico tujega vmešavanja. Kar se pa tiče pojmovanja, da se sedanji ustroj v Avstriji ne opira na narodno voljo, moramo reči, da je to pojmovanje napačno in da mora zaradi tega zbuditi naj-večje začudenje. Razen tega gre. tu za tipično avstrijsko notranje vprašanje, ki se o njem tuji uradni činitelji ne bi smeli javno izražati. — Avstrija prav rada pristaja na razpravo o vprašanju »nasilje — temelj režima«, če se bo povsod govorilo o istem pojmu nasilja. Dr. Schuschnigg je nato nadaljeval: Še nekaj je,, česar ne smem zamolčati. Hitler je v svojem govoru postavil zelo tesne zveze med Avstrijo in Švico. To nas samo veseli, ne le zato, ker je Avstrija zvezana s svojo švicarsko sosedo s tolikšnimi tradicijami, temveč tudi zaradi tega, ker smatramo te besede za priznanje, da je treba na enak način ravnati z vsemi Nemci na svetu in tako tudi z Avstrijo ravnati na enak način kakor s švicarskimi Nemci. To, kar zahteva Avstrija, je mogoče spraviti v tri enostavne zahteve: 1. ravnopravni postopek, 2. priznanje ravnopravnosti, in 3. ravnopravnost glede nacionalne časti. O vsem drugem se je mogoče z Avstrijci pogajati, le o teh treh točkah ni kompromisa. Danes začne v francoskem oarla- .. i umi ..... »I V ■' 7.vvrggmua ö m^bfmilil) gladi Prvi poraz vlade Pariz, 29. maja. AA. Skupščinski finančni odbor, ki je danes proučil vladni načrt zakona o širokih pooblastilih, je odbil načrt s 25 glasovi proti 15. Eri član finančnega odbora se je vzdržal glasovanja. Komunike Po končani seji je finančni parlamentarni odbor izdal komunike* ki poudarja, da je predsednik vlade Fiandin izjavil, da so informacije o podrobnostih nameravanih vladnih finančnih ukrepov preuranjene. Herriot za pooblastila V poslanskem klubu radikalno-socialistične stranke je podal predsednik te stranke Herriot ekspoze o vladni zahtevi po širokih pooblastilih. Herriot ie Doudarial potrebo sprejetja neobhod-•“> notrebnib ukrepov glede na proračunski p c ložaj in dodal, da imajo ti ukrepi velik nacionalen pomen. Na koncu je Herriot pozval svoj« tovariše, da naj se pridružijo vladi pri njenem prizadevanju za ohranitev narodne valute. Daladier proti Nato je vstal bivši predsednik vlade Daladier in predlagal odklonitev zakonskega načrta o podelitvi širokih pooblastil vladi. Toda mnogo članov poslanskega kluba radikalne stranke je nastopilo zoper Daladierjev predlog. Poudarjali so, da mora radikalno-socialistična skupina poprej natančno izvedeti, kakšne ukrepe pripravljata predsednik francoske vlade Fiandin in finančni minister Germain Martin. Na seji so nato sklenili, da se bodo ravnali po tem predlogu iu naprosili predsednika vlade in finančnega ministra, da dasta potrebna pojasnila. Mnogi radikalni socialisti bi radi videli, da bi se vlada obvezala, da ne bo znižala uradniških plač in pokojnin Postalo ,je vsak dan bolj jasno, da vodi ta politika v neizbežen polom in pod tem spoznanjem se je zrušila tudi JNS, ki je do zadnjega branila to politiko. Z novimi ukrepi nove vlade Jevtiča je bila demantirana bivša finančna in davčna politika vlade JNS, z volitvami pa je bila demantirana tudi TNS sama. Ker nobeno besedičenje in nobeno frazanje ne prikrije te resnice, da je JNS sama vedela, da pri volitvab ne sme nastopiti, ker bi jolju.d-sl-" nejevolja izbrisala, Le tu p tam se je posrečilo nekaterim posameznikom,' da so se rešili iz splošnega potopa, ker so prešli na novo linijo nove politike g. Jevtiča. Ni- Trd boj, vendar z upanjem v zmago Pariz, 29. maja. Havaš poroča: Današnji jutranjiki so si edini, da obstoji v poslanski zbornici pa tudi v finančnem odboru precej krepka struja zoper podelitev izrednih pooblastil vladi. Vzlic temu pa večina jutranjikov ne misli resno na možnost padca vlade. Nasprotno, večina listov poudarja, da bo sicer Fiandin, ki bo sam zagovarjal predlog o pooblastilih, imel dokaj trd boj, vendar bo pa na koncu koncev zbral okoli sebe krepko večino, če bo prišel z geslom o zaščiti franka, glede katerega je poslanska zbornica tako rekoč soglasna. »Petit Parisien« trdi, da je velika večina poslancev in senatorjev mnenja, da bo Fiandin zmagal, ker ga podpira Herriot. Atmosfera pesimizma Današnji »Matiu« pravi med drugim, da je včeraj vladala v poslanski zbornici atmosfera pesimizma, malenkašfriega strankarstva in nerazumevanja. List pritfifja do sklepa, da bo poslanska zbornica vzlic vsemu morala izglasovati sedanji vladi, pravi list, bo morala pa naslednici, samo da bo tjikrat že. precej pozno. Odtok zlatii i% Francije London, 29. maja. AA,.^Dan?i|p,jjro'mgleški jutranjiki navajajo nekatere. podatke o odtoku zlata iz Francije. Tato ffi&HfßtiTSfo so včeraj prepeljali iz Francije, v Anglijo šNiffo^z letali 5 ton zlata v palicah v skupni’.vrednosti 4 milijon 250.000 funtov šterlingo^ Razen tega so tudi včerajšnji potniki. iz Francije prinesli s seboj zlatega denarja' iir-zMih izdellov.* Redna lokalna ladja, ki vozi čCz' preHv in'^l Boulog-nom in Folkestononi, jc-pcijtresla včeraj zlata za pol milijona funtov. Po trditvah listov se qg lädjahj. kj imajo danes odpluti v Ameriko, že" nahajaji?’‘znatni tovori francoskega zlata. Tudf-orjhslii parnik »Norman- kakor pa se niso rešrti- zkfo, da bi po ovin-kih zopet nadaljevali s staro politiko JNS. Ka:t: ta politika:.,je -pokopana, definitivno pokopana in od nje je ostal le zli spomin. In kdor bi hotel to politiko oživeti, ta se bo le prekmalu prepričal, da bo pod pezo tega sp ' m tudi sam omagal. Zgodovina JNS je zaključena in končana, začenja se doba rve politike gospodarskega in socialnega dela. In za to novo politiko se mora organizirati tudi narod, da bo ta politika vedno v skiadirz njegovimi željami in potrebami.. Organizacije pristašev nove gospodarske in socialne politike je izhod iz krize. _ .. , die«, ki. odpluje danes na svojo prvo svečano vožnjo v Newyork, vozi precejšen tovor zlata. Italijansko ogorčenje nad pisanjem angleških listov Rim, 29. maja (pr.). Današnje časopisje še vedno posveča cele kolone italijansko-abesin-skemu sporu. Rimski listi ostro napadajo pisanje angleških listov, ki poudarjajo med drugim, da bi se morala arbitražna komisija pečati z vsemi spornimi vprašanji. Današnji »Giornale d’1 talki« se poslužuje posebno ostrih izrazov na račun Anglije in njene kolonialne politike. Tako pravi med'drugim: »Zanimivo in poučno je zasledovati v teh dneh pisanje angleških listov o italijansko-abesinskem sporu. Je neverjetno, a prav ta narod, ki ima imperialno tradicijo v krvi in ki postavlja črne skoro na isto stopnjo z živalmi, se danes bori — ne vemo, v imenu kakšne britanske potrebe — na strani Afrike, hočemo reči na strani Abesinije proti Evropi. V poročilih iz Ženeve pišejo angleški listi o triumfu gospoda Edena. Toda za božjo voljo, kakšnem triumfu? Nekaterim se zdi, da se je Italija udala. Kdaj? Kako? Zares, pravi list nadalje, tu gre za žurnalistične manire najslabše vrste, ki škodujejo slovesu britanskega časopisja. Procedura člena 5. italijansko-abesinske pogodbe, poudarja list, ni v nobeni zvezi g kakršnokoli normo DN, ki jo DN jamči; gre tu le za postopek, določen od Italije v pogodbi o sodelovanju z Abesinijo. — »Tribuna« piše v tej zvezi med drugim: »členi pogodb veljajo ne ločeno, marveč skupaj. Pogodba o sodelovanju z Abesinijo predpostavlja sodelovanje, ki ga pa po abesinski krivdi ni bilo. To je dejanski položaj, ki ga je morala ugotoviti fašistična Italija v Vzhodni Afriki, položaj, ki se prav lahko spremeni v nevarnost za naši dve koloniji.« Bene ševa pot v Moskvo Beograd, 29. maja b. Iz Prage poročajo, da bo zunanji minister dr. Beneš obiskal Moskvo nepreklicno 8. junija. Ob tej priliki bo minister dr. Beneš osebno ratificiral znani češkoslovaško-sovjetski pakt o vzajemni pomoči. V teku svojega bivanja pa bo imel tudi več razgovorov z nekaterimi ljudskimi komisarji glede vseh vprašanj, ki se tičejo Češkoslovaške in sovjetske Rusije. bremenska napoved Novi Sad: Pretežno oblačno, mestoma bo nekoliko deževalo, možnost lokalnih neviht. Temperatura brez znatne izpremembe.'Solnce vzide ob 3.50 in zaide ob 1914. Dunaj: Izpremenljivo, oblačno vreme, mestoma soparno, verjelno nevihte. Po sklepu ameriškega f^kuilint „ .E-w ~ veletrgov- wrhoimega sodsMa cev m dmz «j podšetai Usoda N RA v rokah pravosodnega ministrstva Washington, 29. maja. AA. Reuter poroča: V političnih krogih mislijo, da je usoda vse zakonodaje za gospodarsko obnovo države, zdaj v rokah pravosodnega ministrstva in pravnih odborov reprezentančne zbornice in senata, ki naj zdaj soglasno poiščejo formulo, da bo v skladu z ameriško ustavo in da ho obenem ohranila vse bistvene pridobitve akcije za gospodarsko obnovo. Današnji jutranjiki skušajo položaj naslikati v kar najmirnejših in najhladnokrvnejših barvah. Pričakovati je, da bo imel predsednik Roosevelt v nedeljo govor v radiu in da bo pri tej priliki obrazložil svoje stališče nasproti sklepu vrhovnega sodišča. Bela hiša molči... Glavna karakteristika drugega dne po sprejetju sklepa vrhovnega sodišča, ki naj pomeni konec politike gospodarske obnove, so: grožnje velikih delavskih organizacij s stavko, zastoj in negotovost na trgu, protislovni glasovi iz raznih taborov gospodarstvenikov in popoln molk Bele hiše. Tudi čedalje bolj se utrjuje prepričanje, «la je vlada trdno odločena braniti svoje najpomembnejše gospodarske reforme, posebno pa pridobitve, ki jih je izvojevala delavcem. Delavske organizacije zahtevajo kot svoj minimalni pogoj, da ne proglase stavke, ohranitev določb zakonodaje, sprejetih v okviru akcije za gospodarsko obnovo, kj se nanašajo na minimum mezd in na delovni čas. Večina članov vlade pa zasebno izraža mnenje, da ni še nič izgubljenega in da se bodo ohranila vsaj temeljna načela uredb, sprejetih v znamenju gospodarske obnove. V lem smislu je včeraj konferiral Roosevelt s predsednikoma finančnih odborov re-prezentačne zbornice in senata. Težka borba med vlado in vrhovnim sodiščem Ha vas poroča iz Washingtona: Vlada in njeni pristaši v obeh zbornicah kongresa se zdi, da so odločeni za energičen odpor proti vrbovemu sodišču, in sicer v mejah ustave in obstoječih zakonov. Pravni odbor reprezentančne zbornice je že dobil v proučitev devet zakonskih predlogov, ki omejujejo, v nekaterih primerih pa celo popolnoma ukinjajo pravico vrhovnega sodišča, da bi proglašalo za neveljavne zakonodajne sklepe kongresa. Prerano je še trditi, da je poraz, ki ga je vlada doživela s sklepom vrhovnega sodišča definitiven. Razen že omenjenih devet zakonskih predlogov, pripravlja vlada, kakor govore, tudi zakonski predlog, s katerim bo uveljavila večino dosedanjih zakonskih določb, izdanih v okviru akcije za gospodarsko obnovo države, predvsem pa določbe o obveznosti uredb, izdanih v posameznih industrijskih panogah, in določbe o zaščiti delavstva. Črtala bi samo dosedanje določbe o pravici državnih oblasti do predpisovanja cen. Sicer se pa lahko reče, da se vsa ameriška javnost popolnoma zaveda, da bi bilo docela nemogoče čez noč razveljaviti loliko uredb z zakonsko veljavo o minimalnih mezdah, o delovnem času, o zaposlitvi otrok v industriji itd. Vse kaže, da se bo vsaj začasno ohranil status quo glede izvajanja določb. NRA. Predsednik delovne zveze Green in drugi delavski prvaki so že konferirali s člani vlade da določijo smernice bodoče politike. Predsednik zveze trg. zb<«rnic je že pozval trg. zbornice, da svojim članom priporoee odločno izvajanje vseh uredb, določb in okrožnic, izdanih v okviru akcije za gospodarsko obnovo. Zveza tkalnic, zveza trgovcev z avtomobili, velike Reynoldsove tobačne tovarne in mnogo drugih gospodarskih korporacij se je že izreklo za to, da bodo ostale zveste vsem določbam, izdanim v okviru akcije za gospodarsko obnovo. Strah pred katastrofalnim padcem cen in spekulacije veletrgovcev Sklep vrhovnega sodišča je povzročil na borzi silno tendenco po likvidnosti. Mnogi industrijski papirji so padli. Padec tečajev pri vrednostnih papirjih znaša 1 do 6 točk. V poslovnih krogih vlada velik strah, da ne bi razveljavljenje določb in uredb, izdanih v okviru akcije za obnovo države, ustvarilo nove hiperprodukcije in katastrofalnega padca cen. Razen tega se opaža, da je sklep vrhovnega sodišča zelo opogumil nasprotnike inflacije. Mnogoštevilne velike trgovine v Newyorku so že pokazale namero, da izkoristijo priložnost v spekulativne namene. Tudi trgovci na drobno in prodajalci tobaka so že povečali cene mnogih izdelkov. Novi vidiki Bolj ko kedaj je danes politična orientacija v Sloveniji medla in nejasna. Volitve, zlasti pa izkušnje, pridobljene pri neposrednem delu med narodom, pa so pokazale marsikatero dejstvo, ki mora biti za bodoče delo vodilno. Takozvano naprednjaštvo se je pokazalo kot pravi kup razvalin. Ne le, da kljub formalno še obstoječim organizacijam ni našlo v mnogih krajih niti toliko moči, da bi pri volitvah nastopilo kot stranka, temveč ni moglo prikriti niti svojega notranjega razsula. /.Naprednjaštvo«, najsi se je v Sloveniji organiziralo v demokratski ali samostojno-demokratski stranki, je s tem, da so bili izpolnjeni nacionalni cilji bivše narodno-radikalne struje, izgubilo vso načelno vsebino, kolikor pa je ostalo liberalizma, je ta našel smrt v vseobčem gospodarskem razvoju. Tako sta ostali le še samovlada klik po malih mestih in trgih ter širši krožek okoli »Jutra« v Ljubljani. Trditev nekega mariborskega politika, da je načelo naprednjakov: vsepovsod napredovati, -je prav tako revna kakor trditev, je posebnost, da naprednjaki načelo demokracije, ko se pa danes nobeni dopustno ali nedopustno delujoči politični skupini ne more odrekati ista želja po napredovanju in demokraciji. Naprednjaštvo je ostalo le še kot antiklerikalizem, brez pozitivne smeri in brez načela. Delo med ljudstvom je pokazalo, da nimajo ti ostanki bivših strank naprednjakov nikake zaslombe med narodom, ki za te ostanke tudi nima nikakega razumevanja ter je zato povsem neupravičeno, ako se drže na krajevnih oblastih še poedini naprednjaki s svojimi družbicami. Kakor je zmotno misliti, da ima .Jutro« s svojimi naročniki morda za seboj armado pristašev, tako so tudi ostanki brez njih. Nasprotno se kaže celo sovražno razpoloženje proti izobražencem, zlasti advokatom, kar je pač krivda v glavnem onih naprednjakov, ki «o delovali v popolni ločenosti od naroda, le izključno po vidikih partijske in osebne oblasti-ežljnosti. Na drugi strani je skupina bivše klerikalne stranke, koje vodstvo podtalno deluje po starih politikih in se poslužuje zlasti svojega bisto, ričnega sredstva, da po enem delu duhovščine, še vedno drži pod svojini vplivom nekaj ljudstva, ki se je pokazalo krajevno in številčno v delni abstinenci. Ta vpliv pa ne izvira iz načelnega prepričanja, ampak je posledica moraličnega pritiska, ki se še vedno ni povsem porazgubil z našega podeželja. Pa tudi tukaj že prodira spoznanje, da odvrača ta vodilna klika SLS ljudstvo od sodelovanja pri javnih stvareh le radi partijske in osebne oblastiželjnosti. Zato se čuti vedno močnejši odpor zoper ljudi, ki pravijo, da ni treba ljudstvu niti v času najhujše gospodarske in socialne stiske sodelovati z vlado, to pa le zato, ker njega bivši voditelji niso v viadi, ampak prepustiti vso skrb in delo za ozdravljenje drugim. Plod tega spoznanja je bil, da je volilno delo našlo pri ljudstvu polno razumevanje tam, kjer nam je bilo mogoče priti z ljudmi v neposreden stik. Vidi se, da so ljudske, množice razumele, da je treba potiskati voz iz močvirja tudi skupno s sosedom, s katerim sedaj nista bila prijatelja. To so uvideli tudi nekateri vidni ljudje iz tabora bivše SLS, ter so zato deloma hoteli, deloma pa so tudi v resnici kandidirali, ne da bi se bili pregrešili zoper svoje katoliško načelo, ki jim ga prav gotovo nihče neče okrniti. Tako so danes v narodu mase, ki so poprej sledile naprednjakom in mase, ki so poprej sledile klerikalcem in ki danes niso organizirane. Izkušnje pri volitvah so tudi pokazale-, da je ljudstvo izgubilo smisel za ideološke programe in za razmotrivanja o vprašanjih razdelitve države, jugoslovanstva ali slovenstva itd. in da so v ospredju vsega zanimanja načela in vprašanja rešitve gospodarskih in socialnih nalog, izboljšanje cen kmetskim produktom, oživ-Ijenje prometa obrtnikov in trgovcev, zaposlitev delavcev in izboljšanje mezd ter splošna regulacija gospodarstva sploh. Takim izvajanjem so na shodih ljudje sledili z resničnim in iskrenim zanimanjem. Tako nastaja temelj za združitev doslej še neusmerjenih množic prebivalstva v novo akcijo, ki naj ne bi naglašala ideoloških opredelitev, in ki naj bi vsakemu pustila njegovo prepričanje, postavila kot načelo in temelj organizacije in kot njen cilj dela: gospodarski in socialni preporod države. Marsikdo bo morda vprašal, kaj vendar morejo takšne male celice pri tako velikem delu, ki je vendar odvisno, v glavnem tudi od zakonodajne in naredbene oblasti, od trgovinske in tarifne politike itd. Toda izkušnja uči, da je poprejšnja vladajoča JXS bila skoro povsodi brez stika, z narodom in zato ni poznala njegovih elementarnih potreb, niti jih upoštevala, temveč le izdajala papirnate odločbe in lako prav na nekak slep način ščitila parazitarno večji del židovsko industrijo, ki je. s starimi stroji začela predelavati inozemski bombaž v Jugoslaviji, beraško plačevala delavca, ki ni mogel v večji meri nabavljati kmetskih in obrtniških produktov, na drugi strani pa je dobičke trošila v inozemstvu, namesto, da bi država za uvoz produktov te industrije kompenzirala izvoz agrar; nib produktov. Prav tako tudi ni nastopila proti grdemu izkoriščanju našega delavstva in ni je motila vest, ki jo je zlasli širil radio v Bariu, da znaša ponekod mezda industrijskega delavca komaj nekaj čez 1 liro dnevno. Vse take stvari, vse velike nedostatke, ki so se pojavili med ljudmi, bo moglo le na gospodarskih in socialnih temeljih organizirano Nova zunanjepolitična debata v angleški spodnji zbornici London, 29. maja. AA. Predsednik vlade Mac-donald je izjavil v spodnji zbornici, da se bo debata o proračunu zunanjega ministrstva nadaljevala v četrtek. To pomeni, da bo debata o zunanji politiki, ki jo je načela opozicija, podaljšana. Liberalna opozicija bo imela v sredo sestanek, da se porazgovori o vprašanjih, ki jih bo postavila vladi. Ždi se, da se bo debata vršila o razorožitvam politiki vlade in o pomenu Hitlerjevega govora. Večina parlamentarcev misli, da bi bilo potrebno Hitlerjev govor resno proučiti. Nesoglasja so le glede pretllogov nemškega kan-celarja, ki se nanašajo na nemški letalski program. Konservativci mislijo, da letalskega programa angleške vlade ni treba izpreminjati, ne pospeševati; liberali pa pravijo, da bi bilo treba pospešili izvedbo tega programa. Opozicija delavske stranke je proti splošnemu oboroževanju Nemčije. Okoli letalskega pakta London, 29. maja. AA. Nekateri današnji listi napovedujejo, da bodo pri novi debati o letalski oborožitvi, ki se bo začela v pehdc v spodnji zbornici, opozicijski liberali odobrili predloženi program pod pogojem, da ne bo britanska vlada samo delala za okrepitev letalske oborožitve, temveč da se bo prav tako odločno prizadevala tudi za sklenitev zapadnoevropskoga letalskega pakta. Opozicijska liberalna prvaka sir Herbert Samuel in sir Archibald Sinclair bosta pri tej priliki prosila vlado, da poda v spodnji zbornici podrobnejša obvestila o svojih nadaljnjih namerah v smeri čimprejšnjega sklicanja nove konference držav-podpisnic locarnske pogodbe. Na tej konferenci bi v prvi vrsti govorili o letalskem paktu. Glede na to pravi današnji »Times«, da bo pri letalski debati v spodnji zbornici podal daljši ekspoze zunanji minister sir John Simon. Do lega ekspozeja bo pa po sodbi lista prišlo samo tedaj, če bo britanska vlada dobila do petka naknadna pojasnila, ki jih je prosila v Berlinu v zvezi z nedavnim Hitlerjevim govorom. Današnji »News Chronicle« pa ne verjame, da bi Berlin dal konkretne predloge na željo britanske vlade. Zato bi po njegovi sodbi bila Velika Britanija najbolj poklicana, da prevzame iniciativo v tej smeri, ko že njena vlada neprestano izjavlja, da britanska letalska oborožitev zaostaja za oborožitvijo ostalih velesil. Malypetrovi razgovori Berlin, 29. maja. DNB poroča: Predsednik češkoslovaške vlade Malypetr bo imel jutri in naslednje dni celo vrsto razgovorov z voditelji strank._______________________________ ljudstvo prav tako obravnavati, kakor je poprej v strankah organizirano obravnavalo vprašanja upravne ureditve in razdelitve države. Pri tem pa bo tudi gospodarsko in socialno vodstvo v ljudstvu samem ter s tem še bolj konkretno in stvarno, ker ne bo nikakšnih trenj o abstraktnih političnih vidikih. Toda snov za tako delo je tako ogromna, da bi se moglo o vsakem takem vprašanju posebej govoriti. M. Š. Maribor. Aretacija jugoslovanskega državljana v Franciji Pariz, 29. maja. AA. Francoski orožniki so aretirali v okolici Pariza jugoslovanskega državljana Slobodana Petroviča, ki je izvršil v Parizu in drugih francoskih mestih mnogo sleparij. Petroviča so že pred štirimi leti obsodili zaracii sleparij na izgon iz Francije. Slobodan Petrovič je bil nekoč študent. V neka! vrstah V Londonu je umil Edgar Lansburry, sin predsednika delavske opozicije v spodnji zbornici. Pokojniku je bilo 47 let. »Gazette de Lausanne« doznava iz nekega vira, da so sovjetske oblasti zadnje, čase nasilno preselile več elo tisoč sovjetskih državljanov poljskega in nemškega rodu, in sicer iz zapadnih obmejnih pokrajin od Leningrada do Odese. Pregnance so poslali na sever in v Sibirijo. Pravijo, da so neke noči nasilno izselili neko celo vas, ne glede na to, ali so s tem odtrgali otroke od staršev. Akcija za izpopolnitev moštva britanskih letalskih sil v zvezi z načrtom o znatnem materialnem povečanju letalstva, je že zdavnaj pokazala odlične rezultate. V štirih dneh se je prijavilo za pilotske pripravnike okoli 20.000 mladih mož, za drugo službe pri letalstvu pa skoraj 80.000 kandidatov. Izšla je uradna statistika ameriškega vojaškega in trgovinskega letalstva. Po tej statistiki sta imeli vojaško in trgovinsko letalstvo v USA dne 1. maja 1935 skupaj 11.000 letal in 18.000 kopnih in vodnih letal in s 4400 diplomiranih pilotov. Zaradi velikega števila prošenj za sprejem v dobrovoljce, ki bi radi šli v vojsko, so rok za sprejem, ki j? bil prvotno določen na 1. junij,- podaljšali do 15. junija. Italijansk kralj je odlikoval avstrijskega državnega tajnika za prosveto dr. Hansa Partnerja z velikim križcem reda italijanske krone. Danes je novega francoskega veleposlanika na Poljskem N col a sprejel v avdijenci predsednik republike Moscicki. Pri tej priliki je gosp. Noel izročil svoja akredicijeka pisma. Vlada v Ankari namerava v najkrajšem času sprejeti sklep o razpustu vseh podružnic tujih prostozidarskih lož v Turčiji. Meseca junija prispe v Varšavo maiijarski prosvetni minister. Ta obisk je v zvezi z izvajanjem poljsko-inadjarske konvencije o kulturnem sodelovanju. Prihodnji mesec prispe v Varšavo tudi švedski prosvetni minister Engberg. Pogajal se bo s poljsko vlado o sklenitvi poljsko-švedske kulturne konvencije. V Varšavo je prispelo japonsko vojaško odposlanstvo. Vodi ga general Ito. Odposlanstvo šteje 10 oficirjev. V Varšavi oslane japonsko odposlanstvo le nekaj dni, nakar se vrne na Japonsko. V zvezi s pogajanji, ki bodo z nemškimi delegati v kratkem o pomorskih vprašanjih, izjavljajo poučeni krogi, da bo mogoče priznati Nemčiji zaradi zastarelosti velikega dela angleške vojne mornarice samo 17%) od skupne tonaže angleške vojne mornarice. Göringovo bivanje v Dubrovniku Dubrovnik, 29. maja b. Predsednik pruske vlade general Giiring je prispel včeraj s svojo soprogo in velikim spremstvom iz Sofije, kjer se je mudil par dni, v Dubrovnik. V Dubrovniku se je nastanil v ili podguvernerja Narodne banke dr. Čingrije. V teku današnjega, dne je general Göring s svojo soprogo napravil z avtomobilom več izletov v romantično dubrovniško okolico. Letoviščarji, ki jih je sedaj v Dubrovniku zelo mnogo, so imeli priliko videti od blizu visokega nemškega funkcionarja, ko je prišel s svojo soprogo v hotel »Imperial« in se nato sprehajal po slikovitih ulicah starodavnega Dubrovnika. General Göring misli v kratkem obiskati tudi Beograd. Na našem (livnem Jadranu misli ostati dalj časa. Po izjavah, ki jih je dal g. Göring, sta oba novoporočenca navdušena nad lepoto sinjega Jadrana. Praštedioni dovoljen odlog plačil Kakor poroča Obzor«, je dovolil trgovinski minister v soglasju z ministrskim svetom Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu odlog plačil. Odlog je dovoljen za šest let za stare obveznosti banke, nastale pred 23. aprilom 1932. Za te obveznosti se zniža začenši s 3. marcem 1934 obrestna mera na brutto 2"/«. Nadalje je dovoljena banki valorizacija njenih nepremičnin, ki so bile po strokovnjakih procenjene na 249 milijonov 659.785 Din. Na ta način se dobi prese žck 85,533.445 Din. Od tega presežka se upora )! del za odpise, dočim se razlika 25,905.461 D o vnese v prečiščeno bilanco kot potrebni fond za kritje škode ob priliki realizacije aktiv. Prav tako je odobreno povišanje delniške glavnice za 50,000.000 Din z izdajo 4°/o prioritetnih delnic. Podpis teh delnic bo prostovoljen na račun starih terjatev. S tem bo delniška glavnica povišana na 125,000.000 Din. Končno so zavodu dovoljene tudi finančne olajšave po čl. 13. in 34. v zvezi s čl. 68. uredbe. Vse to je odobreno banki na podlagi prečiščene bilance, ko je bila ugotovljena aktivnost zavoda. Zalo ni bilo treba, da bi morali upniki banke kaj žrtvovati za sanacijo banke. Odlog plačil pa se ne nanaša na nove terjatve, nastale po 23. aprilu 1932, ki so vedno na razpolago upnikom. Izenačenje plač občinskih uslužbencev Beograd. 29. maja. b. Minister notranjih del dr. Velimir Popovič je danes izdal naredbo, po kateri se izenačujejo plače občinskih uslužbencev v mestu Beogradu in Zemunu s plačami državnih uslužbencev. Po tej odredbi bo imel beograjski mestni direktor in delovodja plačo načelnika v ministrstvu, in sicer po 15 službenih letih v III/l. pod 15 službenih let pa v 111/2. položajni skupini. Pomočnik direktorja in šefi posameznih odsekov dosežejo lahko naj-večjo plačo IV/2, položajne skupine. Druga zvanja odgovarjajo položajem v državni službi. Napredovanja in premestitve Beograd, 29. maja. b. Napredovala sta: za sekretarja v V. položajni skupini v upravi za zaščito industrijske svojine v ministrstvu trgovine g. inž. Franc Oblak in za sekretarja v VI. pol. skup. pri isti upravi inž. Ivan Priseker. Osiješki proces Osijek, 29. maja. b. Danes je okrožno sodišče nadaljevalo z razpravo proti Svetozarju Gržini in tovarišem. Pred sodni zbor je 'bil priveden bivši narodni poslanec in minister dr. Nikola Nikič, ki je obtožen, da je zaht. za izvedbo nekega emandmana v Narodni skupščini nagrado 200.000 Din. Obtožnica navaja, da je prejel Nikič od zahtevane vsote 115.000 Dni. Njegov zagovornik je stavil glede svojega klijenta sodišču več predlogov in iznesel tezo, v kateri postavlja vprašanje, če je sodišče sploh pristojno za stvari, radi katerih je Nikič obtožen. Ho-o-o-mk! »Jutro«, glasilo bivšega ministra in generalnega sekretarja JNS g. dr. Alberta Kramerja, poroča da se je JNS začela znova organizirati. Začelo se je delati »med narodom« na našem Gorenjskem. Vršili so se že sbodi in sestanki (udeležba naroda v številkah ni bila navedena), na katerih so poročali bivši poslanec Lončar iz Tržiča in še nekateri drugi gospodje. Torej bo JNS na veliko veselje ljudstva po vsej državi zopet korajžno slopila na plan in začela »z delom«. Moramo reči, da nas je ta vest resnično razveselila. Gospodje, ki so imeli v slavnoznani in velezaslužni politični stranki, ki se iz gole skromnosti ni niti zadnjih 'rolilev udeležila, prvo in zadnjo besedo, so menda prišli do prepričanja, da je treba politično barko, ki se je pogreznila »prav do konc podna« — kakor je dejal neki njen navdušen pristaš — zopet dvigniti. Dviganje bark je dandanes moderno — če je namreč kaj zlata v njih! Ali je v potopljeni barki JNS še kaj zlata, mi res ne vemo, morda ga je pa le še kaj! Še nekaj drugega je mogoče. Morda pa hočejo nekateri gospodje dvigniti barko zato, da popravijo tiste velike napake, ki jih ima na vesti režim pokojne JNS. Če je tako, potem moramo pa to namero in ta trud pohvaliti in pozdraviti! Ho—o—o—ruk, gospodje I Pomen grških volitev 9. iuniia M&Uct doUU pd pcLwtCiHO. solidni b/cdUi }. Maček, Aleksandrova cesta IZ X Sestanek emigrantov iz Julijske Krajine bo v nedeljo 2. junija t. 1. v Kamniški Bistrici. Prav iskreno vabimo vse emigrante in prijatelje, da se tega sestanka udeležijo. Odhod iz Ljubljane z izletniškim vlakom ob 5.45, povratek ob 22.03. Vozovnica za tja in nazaj Din 7'50. Po prihodu vlaka v Kamnik skupen odhod v Kamniško Bistrico. Hrana iz nahrbtnika. Na sporedu bo petje, godba, športne igre, prosta zabava. Pridite, bo prav prijetno. — Organiza-torno-propagandni odsek Saveza jugoslovanskih emigrantskih udruženj, Ljubljana. X Otvoritev umetn. razstave v Jakopičevem paviljonu; Svečana otvoritev 1. pomladanske umetn. razstave, ki jo priredi Društvo likovnih umetnikov Dravske banovine v Jakopičevem paviljonu, je danes na praznik Vnebohoda ob pol dvanajsti uri. Razstavo otvori svečano gosp. ban dr. Dinko Puc po svojem namestniku. Kakor smo že poročali, bo razstava zelo pestro zastopana, ker se je udeleži večina slovenskih umetnikov s svojimi najnovejšimi deli. — Posebno pozornost bo nedvomno vzbudila poleg slikarstva in grafike tudi plastika, ki je zastopana tudi z najmlajšimi in Raže velik razmah in medsebojno individualnost. Občinstvo bo imelo po daljšem presledku zopet priliko za pregled razvoja slovenske upodabljajoče umetnosti zadnje dobe. Vabljeni vsi ljubitelji umetnosti. Elektromotorji no v veliki izbiri na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravlianje dinamov, avto-dinam, elektromoiorjev ler vseh eleklroapara-tov. Izvršujem vse elekirične instalacije za razsvetljavo in pogon * ELEKIBOFCDJtlJE FRANJO PERČINLiĆ-Ljubljana TELEFON 2371 OOSPOSVEISK» CESTA 16 X Sprejem gojencev v dom kralja Aleksandra, Uprava srednješolskega doma kralja Aleksandra L, ki je volilo blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, bo tudi letos sprejela več gojencev v prvi razred srednjih šol za šolsko leto 1935/36. Število teh gojencev je omejeno na 35. Prospekte z natečajem in vsa pojasnila daje brezplačno uprava doma v Beogradu. X Če človeka napade bolezen, ni vsako prvo zdravilo, ki je pri rokah, dovolj dobro, da si organizem odpomore. Vzeti je treba res preizkušen lek. Tudi za perilo moramo vzeti v roke čistilno sredstvo izredne čistilne moči in izdatnosti, če hočemo, da bo zopet čisto in belo kakor novo. Zlatorog-ovo milo ne trpi nobene nesnage. Ljudski glas: »Le Zlatorog- milo da belo perilo!« se je vedno izkazal kot pravilen. V svojo lastno korist zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo! X Banovinska taksa. Banska uprava v Ljubljani objavlja: Po pravilniku o banovinskih davščinah za lelo 1935/36 se od 1. aprila t. 1. dalje pobira 50%na banovinska taksa k državni taksi po tarifni postavki 8. zakona o taksah, t. j. taksa za vse objave radi materialne koristi. Zato morajo biti vse take objave taksirane tudi z banovinskimi kolki. Ti kolki se dobijo pri vseh oddelkih finančne kontrole, za mesto Ljubljana pri banovinski blagajni, a za mesto Maribor, pri sreskem načelstvu v Mariboru, levi breg. Kraljevska banska uprava opozarja, da se bo zoper one, ki bi so izognili plačilu banovinske takse, postopalo strogo po zakonu X Učiteljski poč. tečaj. Beograjski krajevni odbor Društva Rdečega križa priredi v šolskih počitnicah v Beogradu za učitelje osnovnih šol iz vse države enomesečni tečaj iz pedagogijo šolskih predmetov in ročnega dela, glasbe, gospodinjstva, domače in šolske higijene. Na tem tečaju bodo učitelji dobili tudi pouk za splošne obrtno in trgovske šole. Pojasnila daje beograjski krajevni odbor Društva Rdečega križa, Simova ulica št. 19. X Državni upokojenci se opozarjajo, da se vrši občni zbor Društva državnih upokojencev (-enk) v Ljubljani, v soboto 1. junija ob pol 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. X Staničeva koča je stalno odprta in oskrbovana. Smučarjem-planincem se nudijo krasni smuški tereni, ker so snežne prilike v Triglavskem pogorju izborne. X Slavnostna otvoritev pešpoti t Kamniško Bistrico bo v nedeljo 2. junija. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom. Podrobne informacije da pisarna S. P. D. v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. X Društvo »Soča« opozarja, da je za poseben vlak na Oplenac še nekaj prostorov na razpolago. Priglasite se in vplačajte za vožnjo tja in nazaj (za III. raz. 170 Din, za fl. raz. 235 Din) pri trgovcu Simonu Jurčiču, Tyrseva c. ali pa po položnici našega ček. rač. št. 12727 na naslov: Društvo »Soča - Matica« v Ljubljani. Kdor reflektira na prenočišče in prehrano, naj javi osebno ali pismeno društvu ali trgovcu g. Jurčiču do 3. junija, drugače ne prevzame društvo nikake odgovornosti. Prenočišča stanejo 4, 11, 20, 25, 35 Din, zajtrk 3 Din, obed 8—12 Din, večerja 8—10 Din. Prosimo, navedite točno, kaj želite, ker bodo le lake navedbe upoštevane. Izkaznice dobite pri vstopu v vlak. Vzemite s seboj tudi vaše splošne legitimacije. Beograjske znamenitosti si ogledamo po skupinah po že preskrbljenih vodnikih. Odpeljemo se iz Ljubljane 8. junija ob 20.15 uri, vrnemo se pa v Lujbljano 11. junija ob 0.44 uti zjutraj. Ne prezrite naših časopisviih objav! — Priglašence vabimo na skupen sestanek v salon gostilne pri »Levu« za dan C. junija ob 20. uri. Pripr. ods. Polovična voznina na železnicah je dovoljena obiskovalcem letošnjega pomladanskega velesejma v Ljubljani od 1. do 11. junija. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 27. maja do 11. junija zaključno, za povratek pa od 1. do 16. junija zaključno. Uubliana DNEVNA PRATIKA Danes: Četrtek 30. maja, kat.: Vnebohod, pravosl.: Andronik i dr. Dežurne lekarne: dr. Kmet, Tvrševa cesla 41, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Šelenbur-gova ul. 7. Ob 11.30 otvoritev prve poml. umetn. razstave Društva likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. Jutri: Petek 31. maja, kat.: Angela, pravoslavni: Teodot. Dežurne lekarne: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva c. 20, Gallus, Moste, Zaloška c. 18. * Novo kopališče v Tomačevem, lik savske struge pri Tomačevem gradi črnuški podjetnik g. Jerko kopališče s 70 kabinami in 200 omaricama. Kabinam je prizidan tudi paviljon, kjer bodo izletniki dobili najrazličnejša okrepčila iz znane Gorjančeve p. d. Kovačeve gostilne v Tomačevem. Z novim kopališčem bo zelo ustreženo Ljubljančanom, ki tako radi hodijo na to stran vživat radosti kopanja in solnčenja na mehki Te © & d i?ovič LHiiimiujMiiiiim ni »m— m iiiinnii«miiiiiiii«i m ■ je dospela pošiljka najnovejšega blaga: kamgarna, freska in burett-svile po znano nizkih cenah mivki ob Savi. Prej se je vedno zgodila kaka nerodnost, da je bilo komu kaj ukradenega, kar se seveda sedaj ne bo več dogajalo, ker bodo kopalci imeli svojo stvari spravljene v kabinah pod ključem. Pri kopališču ho tudi prsna kopel. Podjetni g. Goltea poslavlja svoj mali »Prater«, ki z njim namerava iznenaditi odrasle in male kopalce. Tudi Pcčnikarjev avtobus bo menda redno vzdrževal avtobusno zvezo med mestom in kopališčem. * Vodstvo po Narodni galeriji. Danes ob pol llih priredi Umetn. zgod. društvo v Narodni galeriji zadnje vodstvo v tej sezoni. Vodi Rajko Ložar: Ažbetova šola in impresionisti. * Podmladek »Jadranske Straže« na mestni ženski realni gimnaziji, priredi v soboto, 1. junija v Kazini svojo običajno akademijo, združeno S plePom. Podmladek iskreno vabi im prireditev starše gojenk tega zavoda, vse člane ljubljanskih podmladkov in člane J- S. Vstop jo dovoljen proti izkaznici J. S. ali dijaški oziroma akademski legitimaciji. Akademija prične ob pol 19. uri * »Filozofsko društvo« v Ljubljani priredi v soboto 1. junija ob 18. na univerzi v predavalnici štev. 90 svoje peto predavanje. Predaval bo asistent Lojze Potočnik o temi: Masrrvkov pogled na historični materializem«. Vabljeni člani kakor oni, ki se zanimajo. —: Sokolska župa Ljubljana razpisuje mesto župnega prednjaka. Pogoji za sprejem so sledeči: 1. članstvo Sokolstva najmanje 5 let, 2. telovadna izurjenost vsaj za srednji oddelek, 3. župni prednjački izpit ali savozni prednjačiti tečaj. Prošnje s čim določnejšim popisom s* *okolskega udejstvovanja je poslati na načelništvo Sokolske župe Ljubljana do 11. junija t. 1. Zdravo! Vesna-akumulator Maribor avto-, radio- (motorne) baterije Domači proizvodi Enoletna garancija * Lastniki psov se opozarjajo, da naj skrbe kolikor mogoče za svežo vodo za svoje pse, posebno v toplem poletnem času. Pes, kakor tudi vsaka druga žival, rabi več vode kot pa človek. Pomanjkanje vode je pa glavni vzrok bolezni in posebno opasno steklini. Zato priporočamo vsem lastnikom psov, da dnevno večkrat premene vodo v posodah, ki so namenjene za krmljenje živali. Maribor Mariborskim naročnikom sporočamo, da jim bomo pričeli v soboto, 1. junija t. 1. dostavljati list na dom po raznašalcili. Tako bodo imeli dnevnik v rokah že v zgodnjih jutranjih urah. — Vse naročnike pa prosimo, da vsako nerednost v prejemaniu takoj sporoče mariborski upravi, ki se nahaja na Aleksandrovi cesti 16 (začasni telef. 21 07). * Narodno gledališče: Zaprto. Kino Union: Do vključno petka veseloigra »Pat in Patachon kot vojaka«. — Sledi senzacija, film »Iz dnevnika zdravnice«. Sport: ob 10. uri v Ljudskem vrtu prijateljska nogometna tekma ISSK Maribor : SK Drava (Ptuj). — Ob 17. uri na igrišču Železničarja prvenstvena nogometna tekma SK Železničar : SK Svoboda. Nočna lekarniška služba: v četrtek imata nočno službo Königova lekarna na Aleksandrovi cesti in Maverjeva lekarna v Gosposki ulici. — V petek imata nočno sdužbo Albaneže-jeva lekarna v Frankopanovi ulici in Vidmarjeva dvorna lekarna na Glavnem trgu. /\ Samo še dve predstavi! V tukajšnjem gledališču bosta samo še dve predstavi. V petek, Sl. t. m. bo zaključna predstava. Uprizori se opera »Hoffmanove pripovedke«. — Red A. Gostuje ljubljanska primadona Zlata Gjungje-nac-Gavella. Igralci za svojo organizacijo. V soboto, 1. junija, ter v torek 4. junija uprizore igralci izredno učinkovito in zabavno veseloigro »Trafika«, ki je ob koncu letošnje sezono splošno ugajala in je dosegla vsestransko velik uspeh. Cisti dobiček teh predstav gre za igralsko stanovsko organizacijo in da bo uspeh čim večji, razpečavajo igralci vstopnice sami. Naj ne bo nikogar, ki bi jih odklonil! A Krošnjarenje z manufakturo. Ker se množe prijave zaradi krošnjarenja z manufakturo v Mariboru, opozarja mestno poglavarstvo, da je po zakonitih določilih vsako krošnjarenje z manufakturo v mestu Mariboru in obmejnih srezih prepovedano. Da se prepreči to nezakonito poslovanje, bo mestno poglavarstvo zoper kršitelje najstrožje kazensko postopalo. A Skok z državnega mosta v Dravo. Včeraj zvečer med deseto in -enajsto uro, so pasanti motita obvestili stražnika na Kralja Petra trgu, da je pred nekaj minutami skočil z državnega mostu v Dravo neki moški, star približno 17 let. Stražnik je o dogodku takoj obvestil še nekatere tovariše in so se podali k obrežju reke ter preiskali strugo do železniškega n o-sta. Vendar iskanje ni imelo uspeha in je samomorilec gotovo utonil. A Grehi se odkrivajo. Poročali toio že, da je policiji uspelo aretirati Franca Perčiča, ki pripada zadnje čase tako številni vrsti tatov koles. Na policiji je Ferčič priznal še dve tatvini in sicer: 5. jan. tl. je odpeljal izpred kavarne »Jadran« dvokolo uradniku Esihu, 15. febr. izpred kavarne »Bristol« dvokolo mehaniku Venku. Policija pa sumi, cki ima na vesti še nekaj sličnih tatvin. Ferčiča so izročili sodišču. A Noči vlom. Oblačilnico ISSK v Mariboru v Ljudskem vrtu so preteklo noč obiskali nepoklicani »športniki« ter odnesli večje število športnih hlačk, belih in rdečih volnenih dresov, več parov nogometnih čevljev, nekaj žog in še druge športne potrebščine. Skupna škoda je 260Ö-— Din. Celie ■ Jadranska Straža bo imela dne 1. junija ob 20. uri akademijo v mestnem gledališču. Dne 2. junija pa bo ob 10. obhod z godbo skozi mesto v park. Ob 10.30 se začne veslaška tekma od brvi do Kapucinskega mosta. Nagrade razdeli z nagovorom predsednik Jadranske Straže gosp. dr. Goričan. H Konec gledališke sezone. Po proslavi 251et-nice gledališkega delovanja g. Milana Skrbinška, ko sodeluje v Lengyelovi drami »Tajfun« g. Vladimir Skrbinšek iz Maribora, bo v Celju še samo ena gledališka predstava. Sezona se zaključi z veseloigro »Matiček se ženi« v moderni režij g. Gavelle. ■ Učiteljska Samopomoč iz Ljubljane bo imela v nedeljo 2. junija svoj redni občni zbor v mestni deški osnovni šoli v Celju. Začetek ob 10. uri dop. ■ Združenje kovinarjev in kotlarjev priredi v dnevih 3., 4. in 5. junija v ljudski kuhinji predavanje o avtogenem varjenju. Predaval bo ing. Knez iz Ljubljane s pomočjo filmskih in skioptičnih slik. Začetek vsakokrat ob 20. Ob otvoritvi Ljubliamkega veteteima izide nedeljska številka „GLASA NARODA“ v visoki propagandni nakladi. Vabimo p. n. tvrdke, da se poslužijo te ugodne prilike z* inseriranje! Oglase za to velesejmsko številko sprejema do sobote, 1. junija opoldne uprava „GLASA NARODA“. Nebotičnik. „Slavcev“ koncert ob zaključku jubilejnih svečanosti Slov. Konjice Dar N j. Vel. kraljice Marije. Tukajšnja družina Urbana Gajšeka iz Klokočovnika je sprejela z dvora darilo, sestoječe se iz dveh paketov, katera je blagovolila podeliti omenjeni družini na nje prošnjo Nj. Vel. kraljica Marija. Oče je bil že v skrbeh, kako bo oblekel malčke, ki gredo letos k birmi, a sedaj mu je s tem darom pomagano in na vseh obrazih družine čitaš toplo in odkrito hvaležnost. Tekma koscev. Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet priredi na Binkoštni ponedeljek, dne 10. junija v Ločah na travniku g. Koširja svoj prvi kmetsko-mladinski praznik, združen s tekmo koscev, kolesarjev in kmetsko-mla-dinsko manifestacijo. Ker je to prva prireditev te vrste, ki se vrši v Ločah, vsa tovariška društva nanjo že danes opozarjamo ter vse njih čiane kot ostale prijatelje kmetske mladine iz bližnje in daljnje okolice vabimo, da se je udeleže. Trbovlje Razstava »Žena« bo za našo dolino dogodek posebne vrste. Posebno zanimanje vlada za Higiensko razstavo, za oddelek »Ženska domača obrt« in »Gospodinjstvo«. V oddelku »Žena-umetnica« bodo med drugimi razstavljale naše najboljše sidcarice Kraljeva, ki je doživela velik uspeh pred Kratkim na Dunaju, Šantlove, Pi-ščančeva in kiparica Bulovčeva. Razstava se otvori v četrtek 30. t. m. in bo odprta do 6. julija. Vstop brezplačen. Novo mesto Razvitje zastav PJS. V nedeljo 2. junija ob 10. uri razvijejo na trgu kralja Petra II. svoje zastave sledeče šole: drž. realna gimnazija, drž. meščanska in narodna šola, obrtno nadaljevalna šola v Novem mestu, banov, kmetijska šola na Grmu, zas. dekl. narodna in mešč. šola ter drž. narodna šola v Šmihelu in narodne šole v Birčni vasi, Valti vasi, Prečni, Mirni peči, Trebnjem, Dolenjskih Toplicah, št. Petru pri Novem mestu, Stopičah in v Dol. Karteljevem. Skupno 17 Podmladkov JS. Vsi prapori imajo botre, ki jim bodo poklonile zastavo in trak. Obrtno nadaljevalne šole upraviteljsivo poziva vse vajence in vajenke, da se polnoštevilno zbero v nedeljo 2. junija ob 8. uri pred poslopjem osnovne šole v Novem mesni ter se potem skupno udeleže svečanega razvitja zastav, ki je bo deležen tudi PJS na obrtno nadaljevalni šoli. Pekel pri Borovnici Kdo izmed čitateljev ne pozna tega prekrasnega kotička, zanimivega Notranjskega »Vintgarja«? Leži v neposredni bližini Borovnice, kamor že ob navadnih nedeljah tako radi pohitijo Ljubljančani. V nedeljo 2. junija bo pa v »Peklu« nekaj posebnega. Borovniški Sokoli priredijo tja izlet, kjer bodo pekli na ražnju tolste jance in se zabavali ob domači godbi. Nismo ozkogrudni, zato vabimo vse prijatelje lepe prirode in dobre zabave, da nas ta dan obiščejo, pa jim zagotavljamo, da bodo gotovo deležni koščka dobrega janca in kozarca vina ter obile zabave v lepi naravi. Odhod vlakov iz Ljubljane ob 6.20, 9.57 in 13.55 uri. Povrate iz Borovnice ob 18.46 in 21.39 uri. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA. 30. maja, četrtek: ob 15. uri V času obiskanja. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. 31. maja, petek: Beneški trgovec. Red četrtek. 1. junija, sobota, ob 20. uri Siromakovo jagnje. Izven. Globoko znižane cene od 14 Din navzdol. OPERA. 30. maja, četrtek: štirje grobjani. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. 31. maja, petek: Zaprto. 1. junija, sobota: Boccaccio. Red B. Drama. Na praznik v četrtek popoldne ob 15. uri se ponovi E. Gregorinova pasijonska drama »V času obiskanja« po znižanih cenah od 24 Din navzdol. Ker je delo izvrstno naštudirano in krasno opremljeno ter nudi z ginljivimi prizori sliko Jezusovega življenja in smrti, opozarjamo občinstvo, da si ogleda to res lepo predstavo. Jezusa predstavlja avtor g. Gregorin, ki je delo tudi zrežiral. Opozarjamo abonente reda četrtek, da imajo v petek 31. t. m. mesto na praznik v četrtek za svoj abonma Shakespearejevega »Beneškega trgovca«. Zasedba je običajna, le v vlogi Jessice, hčerke Žida Shyloka, se nam predstavi topot gdčna Rainerjeva. Delo je zrežiral C. Debevec. Znižane cene veljajo za sobotno večerno predstavo izredno uspele Zweigove tragikomedije »Siromakovo jagnje«, kjer igra vlogo Belilotte ga. Silva Lojkova. S to vlogo je dana mladi igralki vsa možnost, da pokaže svoje igralske sposobnosti. Obe predstavi sta izven abonmaja. P. n. občinstvo opozarjamo na gostovanji mariborske drame, ki se vršita začetkom junija. Ker sta odvisni od predprodaje vstopnic, apeliramo na našo publiko, ki bo pokazala brez dvoma dovolj kulturnega razumevanja, da bo omogočila s čim številnejšim posetom obe predstavi. Mariborčani bodo igrali pri nas Wildeovega »Idealnega soproga« in Ratajevo »Kvadraturo kroga«. Deli sta želi v Mariboru tekom sezone največji uspeh. Naše občinstvo bo gotovo zanimalo videti najodličnejše predstave Mariborčanov in jim tako dokazali razumevanje za kulturno delo, ki ga vrše. Cene so običajne dramske od 28 Din navzdol. Predprodaja vstopnic se vrši dnevno pri operni blagajni. 0pera. Drevi pojo Wolff-Ferrarijevo opero »Štirje grobjani«. Delo spada med najuspelejše operne vprizoritve te sezone, kar upravičeno prinaša v delo svojevrstnost. Pojejo dame: Koge-jeva, Ribičeva, Poličeva, Župevčeva in Ram-šakova, ter gg. Betetto, Primožič, Zupan, M. Rus, Banovec in Marčec. Režiser: R. Primožič, dirigent: dr. Švara. Veljajo globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Pevsko društvo »Slavec« zaključi svoje proslave povodom oOletnice obstoja v nedeljo, dne 2. junija dopoldne s slovesnim razvitjem prapora, ki mu ga je daroval blagopokojni Viteški kralj Aleksander I. Zcdinitelj. Prejšnji večer pa se predstavi na koncertu v Unionu obnovljeni društveni mešani zbor pod svojim dirigentom g. Ivanom Rupnikom z modernim, ambieijozno sestavljenim sporedom, ki bo nudil zanimiv razvoj slovenske zborovske, v drugem delu pa tudi slovanske glasbe. Zastopana je srbska, ruska in bolgarska narodna pesem. Skladba Jurija Dalmatina, sodelavca Primoža Trubarja, »O Jezu crist«, je izšla v III. izdaji njegovih pesmaric 1. 1574. Religioznega značaja je in majestetična. Za koncertni oder jo je v diatoničnem slogu, koralno, v obliki dvojnega kanona priredil skladatelj Srečko Koporc. Prvo izvajanje sploh! — Druga, pri nas še neizvajana skladba bo Marija Kogoja mešani zbor izmed prvih njegovih del »Orel«, ki je izšel v izdaji JPS. Zahteva velikega obsega glasov, srednji stavek teče v počasnem tempu, Unec pa izzveni v veličastnem ff. — Novost bo Srečka Koporca vseskozi zanimiv mešani zbor »Pet pedi« na besedilo pok. S. Turšiča. Slika tragično življenje reveža. — Srečko Koporc je študiral konservatorij v Pragi in mojstrsko šolo v Berlinu. Napisal je lepo število skladb najnovejših stremljenj in se mnogo bavi z glasbeno teorijo ter piše knjige o harmoniji in kontrapunktu. Njegove skladbe na »Slavče-vem« koncertu zaslužijo posebno pozornost. — Poslušali bomo dalje 3. in 4. .‘davek iz velike simfonije pok. skladatelja Frana Gerbiča, zložena 1. 1915. Prvi je scherzo v naglem tempu, drugi ima pa mogočen finale v polni zasedbi orkestra z izrazito barvo zvoka. — Društveni pevovodja Rupnik je nalašč za to proslavo komponiral skladbo »Zastava« na S. Gregorčičevo besedilo za mešani zbor in orkester. Težka je, kreta se v Dismolu in pe v kromatični napetosti dviga do momentov nove glasbene ideologije ter učinkovito konča. Značilna sta v skladbi pisana solo trobenta in boben. Prvič se bo Rupnik predstavil kot skladatelj in orkestralni dirigent poleg zbora in sam. — Izmed slovanskih skladb bo »Slavčev« zbor izvajal St. Mo-kranjcevo VIII. rukovet, srbske narodne pesmi iz Kosova (Džamum na sred selo) znano iz koncertov pevskega zbora Glasbene Matice, bolgarsko Behterovo »Vjerni Ka vala« in rusko narodno »Vozle ročki« v priredbi Liadova. — Po odmoru bodo predvidoma v orkestru izvajali S. Koporčevo »Epilogo simphonico 9/10 34«, poslednji stavek večje njegove simfonije, posvečene spominu pok. Vit. kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Skladba je silno tragična, globoko občutena, pa tudi za izvajanje in za dirigenta izredno težka. Za najboljše orkestre bo trd oreh, ker se takt pogosto menjava. Koncert zaključi mogočna skladba R. Kor-zakova »Slava« za mešani zbor in orkester, ki jo je »Slavec« uspešno izvajal že lani. Uvod koncertu tvori drž. hima in Marcia tragica Pasha, ki jo bo odsviral orkester 40. pp. »Triglavskega« pod taktirko g. kap. I. klase Drag. Živanoviča. Pevci in pevke »Slavca« so sami novinci in novinke, ki so dan za dnem z neprimerno požrtvovalnostjo ta težak in naporen spored študirali, obilo truda je vanj vložil tudi pevovodja in dirigent g. Rupnik in za to trudaljubnost naj Ljubljana pokaže svojo hvaležnost in priznanje v soboto zvečer a tem, da do zadnjega prostorčka napolni veliko dvorano Uniona! Z. P. II. Zoološka razstava v Uubliani »Brez dvoma smo si edini, da potrebuje Ljubljana, kot sedež Dravske banovine in metropola Slovenije, stalni zoološki vrt. Upamo, da bomo pri merodajnih faktorjih, predvsem pa pri mestni občini ljubljanski, katera je pri čim večjem in čim lepšem razvoju mesta najbolj zainteresirana, našli tudi v bodoče vso podporo, ki smo jo uživali dosedaj.« S temi besedami je otvoril danes podpredsednik zoološkega društva »Noe« II. zoološko razstavo v Šelenburgovi ulici št. 6 in pozdravil pokrovitelja razstave predsednika mestne občine ljubljanske dr. V. Ravniharja, šefa zool. oddelka naše univerze dr. J. Hadžija, zastopnika bana in predsednika udruženja jug. vet. dr. F. Ve-bleja, zastopnika S. L. D. inšpektorja dr. S. Bevka, šefa vet. bakt. instituta dr. Hribarja ter zastopnika šumarske direkcije ing. Tavčarja, nakar so si prisotni ogledali razstavo, ki je plod požrtvovalnega in nesebičnega dela premnogih članov Zool. društva »Noe«. Kot Noetova barka je sredi razstavišča paviljon v obliki ladje in v njem je pisan roj ptic izpod južnega sonca, ki je pustilo na njihovi obleki ves svoj sijaj in lepoto. Levo in desno v »barki« so šegave ljubke opice. Potem pa med zelenjem lepo število kletk in ograje- Mučenik Andrei Mellhen se je rodil leta 1892. na Srpenici, okraj Tolmin, kot sin Ivana in Marije rojene Trebše. Ko je dovršil osnovno šolo na Srpenici, ga je oče dal učit trgovstva v Bruck ob Muri k veletrgovcu Kravanji, rojaku iz Čezsoče pri Bovcu. Po dovršeni vajeniški dobi se je vrnil domov, a že po nekaj mesecih je odšel v Trst kot trgovski pomočnik. V Trstu se je udejstvoval pri raznih narodnih društvih. Leta 1913. je bil potrjen k vojakom. Na naboru v Bovcu se je sprl z orožnikom, ki ga je aretiral in predal sodišču, kjer pa je bil takoj izpuščen. Predno je odslužil vojaščino, je izbruhnila leta 1914. vojna, v kateri je na znani način junaško kot mučenik umrl. Andrej je bil zelo vesele narave, a v svojih sklepih drzen in odločen ter radi tega pri svojih tovariših priljubljen. Že kot otrok je kazal nih prostorov z zastopniki živalstva vesoljne zemlje, res pravi zbor živali iz Noetove ladje. Po vodi brodijo severoameriški »Nutria« bobri, med zelenjem hodijo ljubke, krotke srnice, srebrne lisice razkazujejo svoje zamamljivo (za dame!) lepe kožuhe. Afrika je dala še celo afriški dolgouhi kozi črno obleko, ko se je s psom pobratil, malajski medved te nezaupljivo motri in še divji volk je v »Noetovi barki« krotek. Samotar jazbec ima za soseda severoameri-škega rakuna, štorklje filozofsko stoje in opominjajo dame ... Zlati in srebrni fazan je tu, kalifornijska prepelica in ind. gosi pa avstralske kokoške, naše sove in planinski ptiči, pestrost preko vse razstave, vse pa je odeto v zelenje, živalce so lepo mirne, ni psov, ki bi lajali, ni petelinov, ki bi kirikikali in budili pokojno Ljubljano iz spanja. Vsa pestrost sama na sebi vabi, da greš na razstavo, toliko lepega in zanimivega je, da si ves navdušen nad mladim društvom, ki ima tako nevtrudne in nevstrašne delavce, ki jim ni nobena zapreka nepremostljiva. Pojdite si ogledat to razstavo, gotovi smo, da vam ne bo žal! Ht. izreden pogum in napravil marsikatero porednost, kar je strogega očeta marsikdaj vznemirilo, tako da mu je večkrat pretipal zadnji del hlač. Kar si je vtepel v glavo, je tudi izvršil, pa če bi ga bilo stalo tudi življenje. Bil pa je zelo dobrega srca in jako družaben, tako da ga je bila vsaka družba vesela, teri je podlegel v vojaški bolnici. V svetovni vojni je umrl tudi Andrejev starejši brat. Ivan; nakopal si je težko bolezen, ka- Melihnovi stariši in mlajši dve sestri so se za časa vojne nahajali kot begunci v Saluzzu v Pi-jemontu v Italiji. Ves čas vojne niso vedeli o sinu Andreju ničesar. O njegovi tragični smrti so izvedeli šele po končani vojni leta 1919., ko so se po štirih letih vrnili domov. Izguba obeh sinov, porušeno domovje in opustošeno polje, vsi ti strašni udarci usode so tako hudo zadeli ubogo mater, da je podlegla težki duševni boli. Kmalu za njo je umrla, strta po nesrečah, ki so zadele rodbino, tudi Melihnova 31-letna sestra. Od Melihnove rodbine živijo še: dve sestri, od katerih je ena poročena v Trstu, in sedemdesetletni oče, ki živi z najmlajšo hčerko na Andrejevem domu v Srpenici. Novomeško pismo Novo mesto, 27. maja. Kakor se Novo mesto nikoli ni moglo pohvaliti s preveliko živahnostjo svojega prebi-vastva tako se zdaj, ko se je ob Krki namnožilo najrazličnejših društev, življenje premika le v malo hitrejšem tempu kot zelene Krkine vode. Jesenska in zimska sezona sta bili sicer v znamenju težke žalosti, ki je zaradi marsejske katastrofe objela ves narod, zato pa je v spomladanskih dneh zaživelo vse bujneje. Komemorativni koncert Sokola je ob sodelovanju pevskih zborov naših šol, sokolskega orkestra in novoustanovljenega pevskega zbora tukajšnje Glasbene matice bil kulturni dogodek prvega reda in dostojen zaključek oficielnega narodnega žalovanja. Volilna kampanja, ki je ves interes javnosti Pomnile I. - II. junij W. Velesejem v Ljubljani Preglej Jomače produkcije Posebne razstave: Gasilska razstava Modna revija — gospodinjstvo Salon avtomobilov Pohištvo Male živali Polovična voznina na Železnici, parobrodih in avijonih Razstavišče obsega 40.000 m2 obrnila pred vsem v smer naših širših notranje političnih in posebej še lokalnih vprašanj, je za nekaj časa odstavila z dnevnega reda zanimanje za ostale plati javnega življenja, ko pa se je uneslo tudi to, je življenje steklo zopet po normalnih kolesnicah. Poleg običajnih tekem živahnega športnega kluba »Elana«, ki se od časa do časa vrše na našem naravnost idealnem športnem prostoru na Loki — žal, da isti prostor še vedno služi ob tržnih dneh za živinsko sejmišče —, je v zadnjem času zbudil veliko zanimanje novomeške javnosti telovadni nastop dijakov in dijakinj tukajšnje državne realne gimnazije. V nedeljo 19. t. m. se je proti tretji uri popoldne začela na Loki zgrinjati naša gimnazijska mladina, kmalu za njo pa tudi starši in skrbniki, občinstvo s predstavniki šol, uradov in oblasti ter društev na čelu. Po pozdravnem mimohodu nastopajočih in formiranju vseh oddelkov je mladina zapela »Hej Slovani«, na kar so se v brezhibnem redu začele vrstiti točke telovadnega programa brez vsakih odmorov. Že takoj proste vaje z zastavicami 140 dijakov in dijakinj prvega in drugega razreda so zadovoljile občinstvo, ki je zaradi vsakoletnih javnih nastopov Sokola že dovolj kritično. Vaje dijakov s palicami, proste vaje in zlasti rajalne vaje dijakinj so žele splošno odobravanje. Navdušile so pripravljalne vaje lahkoatletov, ki jih je z izbranimi dijaki naštudiral prof. M. Dobovšek, absolvent berlinske visoke šole za telesno kulturo. Skupni nastop mladine k mladinskim igram je pokazal njeno spretnost, razgibanost in prisotnost duha. Pri nato sledečem štafetnem teku 4X80 je zmagal IV. razred, v metu diska pe-tošolec Mervič Mitja, v metu kopja pa šesto-šolec Vukšinič Drago. Simbolična slika »čuvajmo Jugoslavijo« je ob petju državne himne bila mogočen zaključek prve samostojne telovadne prireditve tukajšnje gimnazije, kateri je treba toplo čestitati k uspehu. Ta telovadni nastop je bil le uvod k velikim telovadnim prireditvam, ki se Novemu mestu in Dolenjski obetajo ob priliki 251etnice novomeške Sokolske župe. Za binkoštne praznike, 9. in 10. junija se bodo zgrnili v Novo mesto Sokoli r vseh društev in čet naše župe, pridružili pa s jim bodo gotovo še gostje od drugod. Že sedi . je veliko zanimanja pred vsem za telovadi-akademijo na prostem, ki bi za r.-.«- novost. Za četrtek 30. t. m. pripravlja naša pvarui-nica SPD prvi izlet na Gorjance in hoče pri tej priliki končno vel javno izbrati prostor za kočo, katero namerava postaviti sredi kraljestva Trdinovih bajk in povesti in tako vedno bolj se množečim obiskovalcem naših Gorjancev nuditi pripraven kotiček za oddih. Istega dne pa bo novomeška sokolska župa priredila svoj tajni pešizlet, o katerem je že precej ugibanja, pravega pa le ni mogoče zadeti. Gasilska razstava Gasilska zajednica Dravske banovine priredi na spomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija t. 1. gasilsko razstavo. Ta razstava je zamišljena v večjem obsegu in bo imela štiri oddelke s sledečim sporedom: I. oddelek: Reprezentativni prostor. Kipi slike, fotografije, prapori, trofeje odlikovanja. II. oddelek: Zgodovina gasilstva. Zemljevidi z označbo gasilskih edinic v preteklosti, statistika in grafikoni o razvoju gasilstva in organizaciji gasilstva od leta 1870, statistika požarov in obvarovane škode, razvoj orodja, opreme in uniform v zadnjih desetletjih, junaki in žrtve gasilske službe, gasilstvo in svetovna vojna, reorganizacija v Jugoslaviji. III. oddelek: Sodobno gasilstvo. Statistični pregled današnjega stanja, grafikoni o edini-cah, članstvu, orodju, slike gasilskih domov in drugih poslopij, ki služijo gasilstvu, modeli ali slike vzornih domov, model ali slika gašenja požara, pravilna in nepravilna organizacija gašenja, moderno gasilsko orodje, gasilstvo \ rudnikih, gasilstvo v industrijskih podjetjih, model signalne naprave za požar, organizacija gasilskih čet, uniforma in distinkcije. IV. oddelek: Sodobna obramba proti napadom in zraka. Nepredušna celica, slike varnostne kleti, požarne bombe, plinske bombe, obrambna sredstva proti strupom, zaščitne obleke, maske, cedila, dihalni aparati, razne slike in tabele itd. Spori više!« Jedrzesowska in Habado iz Lwowna; Italijo: Palmieri, Stefani in Morpurgo; Nemčijo: Henkel, Gramm, Kleinschroth in Hor-nova. Pred 25.0000 gledalci so zmagali v Chicagu boksarji-amaterji USA nad Italijani v razmerju 10:6 točk. Lahkoatletski fenomen črnec Jesse Owen je v Ann Arbor (Michigan) potolkel svetovni rekord v skoku v daljino, ki ga je držal od 1. 1931. Japonec Nambu s 7.98 m in ga postavil na 8.13 metra. Danes se bo odločil sedemnajsti avstrijski nog. pokalni finale med Austrijo in WAC. Sonjo Henie, devetkratno svetovno prvakinjo in trikratno olimpijsko zmagovalko v drsanju bo obtožila angleška drs. zveza pred Internacionalno zvezo v Stockholmu, češ da se je pregrešila ob priliki svoje turneje po Sev. Ameriki proti pravilom amaterstva. Ameriški nogometni prvak je postal Paw-tucljets Ranger iz St. Louisa. Nemški rekorder v skoku v višino Wein- Sokolstvo Brat dr. Murnik o pomenu mednarodnih tekem za Sokolstvo in državo Ljubljana, 30. maja. Naš odlični sokolski tehničar, častni starosta Ljubljanskega Sokola br. dr. Murnik nam je dal zanimivo izjavo o pomenu mednarodnih tekem za Sokolstvo in državo. Br. dr. Murnik je izjavil: »Pomen mednarodnih tekem ni samo tehničen, ampak tudi moralen, pa tudi propaganden. Naši narodni nasprotniki so nekako sistematično po svetu razširjali trditve o naši »manjvrednosti«, obenem s skritim namenom, v čim več naših ljudi izpodkopati narodno zavest. Tu je bil vsak praktičen dokaz, na kateremkoli poprišču, o nasprotnem velikega pomena ne le zato, da se take trditve ovrže-jo pred svetom, ampak, da se tudi utrjuje samozavest naroda, zavest lastne moči. Na svojem poprišču je Sokolstvo s svojimi udeležbami na mednarodnih tekmah donašalo pred svetom praktične dokaze, da naše moči in sposobnosti niso slabše kakor drugih narodov. Dale ali pa utrdile so nam tudi spoznanje, da majhno število naroda ni zapreka za dosego najvišjih ciljev. Treba je le vnem rabili moči, vsakemu krepko delati, ko jih v velikih narodih izmed desetih lahko lenari devet. Mednarodne tekme pa so bile poleg vsesokolskih zi dov tudi najboljše propagandno sredstvo za sokolsko stvar samo. Spočetka sicer niso obrnile pozornosti nase. O tekmi s Francozi 1. 1901. je časopisje prineslo samo kratko notico, dve, tri vrste. Polagoma pa je rantlo zanimanje. Ob povratku slovenske tekmovalne vrste iz Turina 1. 1911. je bilo gotovo 25.000 ljudi pri sprejemu. Slovenska tekmovalna vrsta je takrat dosegla IV. mesto izmed ošinili. Narod, ki je doslej rad gledal Sokolstvo, je sedaj, mislim, da smem tako reči, postal nanj ponosen. In to ni moglo biti brez pomena za utrjanje narodne samozavesti. V težkih razmerah pred vojno, ko je bil doma preziran in tlačen, od bližnjih tujerodnih sosedov zaničevan in smatran za manj vrednega, je bilo to posebne važnosti. Peščica kötz je dosegel 1.96 m in izgleda, da bo kot prvi Nemec preskočil 2 metra. * Še nekaj o državnem prvenstvu y table-tenisu. V Jutru od 27. maja 1935 je pod naslovom »Prvenstvo Jugoslavije v table-tenisu« objavil g. E. N. članek z isto tendenco kot vsi doslej objavljeni s podpisom E. N. Namen vseh teh člankov je vselej zapostavljati ŽSK Hermes in njegove člane ter prepričati javnost o superiornosti Ilirija-nov, katerih vodja je E. N. ŽSK Hermes ugotavlja, da je v teku vsega zadnjega leta in pol, v katerem se je vršilo neb roj tekmovanj, na katerih sta tako Ilirija kot Hermes nastopila v svojih najboljših postavah, izšel Hermes kot premočni zmagovalec, ter da je na zadnjem drž. prvenstvu v Zagrebu nastopil brez svojih najboljših igračev Horvata, Drovenika, Djünovskega, s svojim drugim moštvom ter kljub temu zasedel III. mesto tik za Ilirijo. Ker pa ni naš namen, da bi na papirju dokazovali svoje znanje, javno pozivamo SK Ilirijo table-tenis, da v dvomatchu z ŽSK Hermesom, kateremu se pa že celo leto izmika kljub temu, da je po dogovoru obvezana nastopiti in prirediti dvomatch z ŽSK Hermesom, ter naj tako pokaže naši javnosti svoj »najboljši table-tenis material v Jugoslaviji«. Sokolov je od čas'a do časa šla preko teh sosedov v daljni svet ter na vidnih mestih na mednarodnem torišču našla svojemu narodu spoštovanje in enakopravno vpoštevanje velikih narodov, zlasti tudi velikega francoskega naroda. Kako so drhtela naša srca, ko je leta 191.3., nekaj mesecev pred svetovno vojno, v Parizu ob svečanem sprejemu tekmovalnih vršit zadonela, prvič na inozemskih tleh (vsaj ob oficielni priliki), naša narodna himna: »Naprej, zastava Slave!« Kako so to vznositi spomini — kateremu Slovencu tedaj ni zadrhtelo srce, ko je cul ali bral o časti, ki je bila v središču sveta izkazana slovenskemu imenu in slovenski himni! Pa po svetovni vojni? Kateremu Jugoslovanu ni vztrepetalo srce, ko je čul ali bral, kako lepo se je na svetovnem bojišču v Parizu ali v Amsterdamu ob večkratnih zmagah ponovno dala čast tudi našemu zedinjenemu narodu, ko je na prostranem stadionu vse utihnilo, vse vstalo, sie odkrilo in s spoštovanjem zrlo na pročelje, kjer je ob zvokih naše himne visoko proti sinjemu nebu vzplapolala naša zastava! Mednarodne tekme po svetovni vojni niso nft manjšega pomena za nas. Pomen je prej še večji, saj s>o te tekme poskočile v ceni, kakor se je telesnim vajam po vojni zvišala veljava po vsem svetu. .Vedno bolj se širi in utrja prepričevanje, da je telesna kultura, telesna vzgoja nepogrešljiva podlaga za vso drugo vzgojo naroda k moči in k zdravemu, krepkemu delovanju na kateremkoli torišču. Zato tudi mednarodne tekme, kjer sie merijo narodi z najboljšimi svojimi telovadci, vživajo večjo pozornost, kakor kdaj prej. Uspeh na njih je uspeh naroda, uspeli države. »Vi niti ne veste, Sokoli, kako dobro propagando delate za državo,« je rekel br. dr. Masaryk, ko je po tekmi v Lyonu sprejel češkoslovaško tekmovalno vrsto. Slej ko prej pa bodo mednarodne tekme tudi merilo naše moči in krepko prožilo naših prizadevanj, vzpenjati se više, vedno Odmevi Češkoslovaški minister pravde J. Derer je napisal za pariški list »La Tribune des Nations« daljšo razpravo pod naslovom »Poslanstvo Nemcev izven Rajha«, iz katere posnemamo: »Dve duši se danes borita v telesu Nemčije: Prva se že po stari militaristični tradiciji naslanja na uporabo vseh tehničnih in vojaških sredstev in na agresivno razpoloženje, ki naj ustvari mogočen aparat velesile, da bo ta z moralnim ustrahovanjem vlila drugim narodom spoštovanje do nemškega imena. Druga pa, ki se naslanja na velike tradicije nemške kulture, ume zajeti v sebi druge smotre zakonitih interesov; to širše pojmovanje se ne naslanja na šibkosti, marveč na pravilno prepričanje, da ni mogoče doseči miru, civilizacije, ekonomskega podviga in ž njimi zdravega političnega vpliva, a tem potom tudi trdnih, trajnih in legitimnih nemških vrednot drugače kakor v družbi ljudi in narodov, ki se medsebojno razumejo in spoštujejo, ne da bi se drug drugega sovražili ali se bali. Zgodovina Evrope bo še dolgo, dolgo določena po borbi teh dveh duš današnje Nemčije,« —O— Moskovski list »Izvestija« je v zvezi s podpisom češkoslovaško-sovjetskcga pakta napisal nekaj misli v razmerju Sovjetske unije do drugih slovanskih držav. List piše med drugim: »Češki politik Kramar jc nekoč dejal, da bi edino jamstvo za neodvisnost Češkoslovaške bilo vstajenje stare Rusije, čaš da Sovjetska unija ni v stanu voditi panslavistične politike. Po drugi strani pa je nemško-fašistično časopisje ironično pisalo, da obnavlja Sovjetska unija staro carsko panslavistično politiko. Sovjetska unija je država, v katere sestavu se nahaja veliko število narodov, ki niso Slovani. Toda ko nemški fašizem z namenom, da bi prikril svojo osvajalno politiko, ustvarja teorijo, po kateri so slovanski narodi »smeti zgodovine«, tedaj Sovjetska unija ne prikriva, čeprav ne želi, da bi to maskirala pod panslavizmom, da smatra, da je obramba slovanskih narodov, ki se nahajajo pod pretnjo napada, upravičena in da zasluži nič manjšo podporo in pomoč kakor obramba Francije.« Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! ICniifu.rgt Vlil. javna produkcija gojencev drž. konservatorija .se je vršila v ponedeljek zvečer v dvorani Filharmonične družbe pod naslovom »Impresijo-nizem in moderna«. Vrednosti produkcij našega najvišjega glasbenega zavoda ni mogoče z ozirom na njihov pomen za vzgojo glasbenega naraščaja in za razumevanje občinstva za ves pokret naše glasbe dovolj podčrtati. V minuli sezoni je drž. konservatorij priredil že osem lakih produkcij, ne samo vestno in skrbno pripravljenih, marveč tudi — kar je mnogo vredno — v sporedih stilno, smotreno aranžiranih, po časovnih razdobjih in po reprezentantih glasbenih produktov od klasikov do najmodernejših. Na te prireditve je naš drž. konservatorij lahko ponosien. — Na ponedeljkovi produkciji je takoj igra na klavirju Jožeta Osane, ki je prednašal Grečaninova komada »Visite chez grand mere: in »Mon petit cheval očitovala dobro šolo (prof. Vogelnikova). — Sonja Ivaneifeva (šola prof. Zarnikove) je nadarjena pianistka, ki igra hkratu občuteno. Izkazala se je z drobčkanimi prečami Faureja in Manuela. — Veliko ročnost v igri je pokazala Olga Je-lenčeva (šola prof. Janka Ravnika) s štirimi izbranimi skladbami Schulthessa, Seklesa, Scotta in Točila. — Nastop Olge Spornove }e zaradi njene obolelosti moral odpasti. — Prav uspešno se je uveljavila kot pevka Štefka Ko-renčanova (šola Wistinghausnove), ki razpolaga s simpatičnim glasom prijetnega timbra v višini in nižini. Zapela je najprej Debussyjevo Zbranost , nato pa J. Ravnikovo novost »V razkošni sreči« z razkošno apartno klavirsko spremljavo, ki jo je oskrbel sam skladatelj. Nadalje smo poslušali iz grla iste pevke še dve Stravinskega skrajno moderni »Spominčica« in Golobček :, ter dokaj obsežno D. Švare »Kako je bilo Tebi, Marija« v drznih harmoničnih kombinacijah se topečo skladbo v vzorni interpretaciji s»olisla in adekvatnem klavirskem spremljanju skladatelja. — Produkcijo je zaključil vijolinist Uroš Prevoršek (šola prof. šlaisa) s svojo smelo »Vizijo« (spremljala Maria Osterčeva) in Szymanovskega La Fontaine d’Arethuse (spremljal prof. M. Lipovšek). Prevoršek je rutiniran, tehnično izvrstno podkovan goelač, ki še mnogo obeta. — Vsa izvajanja so našla v razmeroma pičlo došiih poslušalcih in poslušalkah prijazen odmev in so bila deležna glasnega odobravanja. Z. P. Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopajmo k Braniboru! Splitski Hajduk v Ljubljani Danes ob 17. uri na igrišču Primorja. Nastop splitskega Hajduka pomeni za Ljubljano zmeraj majhno športno senzacijo. Brez dvoma je dalmatinski mojster eno najzanimivejših moštev države. Doma skoraj nepremagljiv, se bori na tujih igriščih z menjajočo se srečo. Njegov poraz zadnjo nedeljo v Zagrebu kaže, da mladi igralci, ki so izpopolnili mesta starih splitskih levov, še niso dorasli tuji okolici in da imajo še premalo rutine za take tekme. Zato se nudi jutri našemu ligašu lepa prilika, da se z zmago reši neprijetnega in nevarnega poslednjega mesta v prvenstveni tabeli in se pomakne k »višjim«. To seveda ne bo tako lahko uspelo, ker smo lahko prepričani, da se Hajduk tudi ne bo podal brez hudega boja in se bo skušal še posebej rehabilitirati za svoj nedeljski poraz v Zagrebu. če bo naš ligaš zaigral danes z vso energijo, potem ne dvomimo, da bosta ostali obe točki v Ljubljani in pod to parolo naj gre naš ligaš v boj! Tekmo bo sodil g. Mikuličič iz Zagreba. Ob 14. bo srečanje Primorja (jun.) : Domžale, ob 15.30 pa Grafika : Primorje (rez.). Giro d’ Italia Četrta in peta etapa. Karakteristika četrte etape, Rovigo-Ce-senatico (140 km) je predvsem ta, da dirkači ne vozijo več strnjeno, ampak v posameznih skupinah. Zaradi padca zaostane leader Piemontesi, ravnotako tudi Olmo. Pri 95 km odstopi od dirke slavni Girar-dengo. Na cilj so prišli: 1. Guerra v 3:40:16. 2. Di Paco. 3. Bini. 4. Binda. 5. Morelli. V skupni klasifikaciji izgubi vodstvo Piemontesi, ki ga zamenja Fantini, sledita mu Bergamaschi in Buttafocchi. Peti dan dirke je potekel v dveh pol-etapah. V prvi od Cesenatica v Riccione (35 kmi je zmagal Olmo v času 48:47, s povprečno hitrostjo 43 km. Drugi je bil Bini. 3. Guerra. 4. Archambaud in Deben-ne. 6. Bergamaschi. 7. Binda. Fantini je prispel kot 40 na cilj in je izgubil vodstvo v skupni klasifikaciji. V drugi poletapi v Portocivitanuovo je močno oviral dirkače protiveter. 25 km pred ciljem se odtrgajo Demusere, Lauck in Fo-Ico in zmaga poslednji v 3:47:59, s povprečno hitrostjo 35.7 km. 2. Demusere. 3. Lauck. 4. Guerra v času 3:48:09. 5. Bini. 6. Altenburger. 7. Binda. 8. Di Paco. 9. Olmo, kot 10. pa ostalih 70 dirkačev. V skupni klasifikaciji vodi Olmo z 22:11:46. 2. Bergamaschi 22:11:41. 3. Bini. 4. Guerra. Prva gorska etapa. Ta se prične s 171 km dolgo etapo od Portocivitanova do Aquile. V tej etapi ni več sodeloval Francoz Fontenay zaradi poškodbe na rami. Proga gre 70 km ob morju, od Montaria (180 km) pa se začne dvigati do 1283 m visokega prelaza Capanelle in šteje k veliki gorski nagradi. Dobil jo je Barteli v času 3:39:30. 2. Ceccli 4:39:50. 3. Morelli. 4. Bergamaschi. 5. Archambaud. 6. Olmo. 7. Guerra. 8. Binda. V skupni klasifikaciji vodi Bergamaschi s časom 26:55:09. 2. Olmo 26:54:13. 3. Batah. 4. Guerra. Drobne športne vesti Lahkoatleski match med reprezentancama Beograda in Zagreba bo danes na stadionu Sokola v Zagrebu. Na velikem teniškem turnirju v Wimbledon«, bodo zastopali Poljsko: Jadviga Drago Bajt: ‘Džuviiaa Ste poznali gospodično, ki je spomladi nekoč prišla v naše mesto in posedala v parku na klopi pod rožnim grmom? Ako je niste, vam povem, da je bila lo Džurina. temno polio, črnolaso, črnooko dalmatinsko dekle. Bila je bolna in se je prišla k nam naužit našega sonca, zraka in naših vonjav. 'Po je bila Džurina. Fant, ki je včasih posedal oh njej, sem bil jaz. Kaj bi razpletal na široko: odkrito povedano, rada sva se imela. Džurina je bila dekle velikega hrepenenja. Ko sva v mesečni noči tesno objela, prisluškovala pomladnim vetrovom in se je opajala s poljubi in vonjavami pomladnega cvetja, so se ji zasol-znile velike oči. Zamaknjena, v zvezde je šepetala: »Nikoli ne bom srečna... To je moja usoda: hrepenim in sama ne vem po čem...« Pri meni si Džurina,:: so šepetala moja usta. »Moja si in ostaneš ...« in se je njeno hrepenenje po neznanem ute-šenju izprevrglo v vroče in koprneče koprnenje morju in sončni Dalmaciji. S solzami v očeh in otožnim smehljajem na ustnicah je poltiho zapela koprnečo pesem: »Tamo daleko, daleko kraj mora ...« Pustil sem jo, da se ji ob takih trenutkih iz-joče srce do dna in utrip mojega srca je spremljal pot njenih misli in želj tja do morja, kjer v oljčnem gaju sameva njen rojstni dom. Tople, pozno pomladne noči sva se poslovila. Džurina se je vračala v Dalmacijo k morju, k očetu, v hišico sredi oljk. Ko sva se poljubljala, so bila najina lica solzna. Saj se morda ne vidiva nikoli več... »Glej, ljubi moj, ko sem bila tu s teboj, sem hrepenela po morju, po očetu, po našem soncu... Ko bom tam, bom hrepenela po tebi, po tvojih očeti in poljubih... Vidiš, zopet usoda ...« Džurina se je odpeljala. Ko sem zrl za vlakom in ji mahal z robčkom, ki ga je stkala sama, sem občutil, da odhaja z njo tudi moje hrepenenje in moja pomlad. Zbogom Džurina ... * Nato sva si pisala. Najina pisma so bila obširna, polna sladkih ljubeznivosti, skrivnosti in hrepenenja. Pisala mi je o morju, ki je povsem sinje, o belih galebih, oljčnem gaju in kako po večerih poseda z očetom pred hišo in misli name. Nekoč je pismu priložila vejico rožmarina in pripisala, da jo je poljubila, preden jo jc vtaknila v pismo. Ah. ta Džurina... Jaz sem ji pisal o sebi, svojem hrepenenju, o našem soncu in žitu, ki že zori v klasje. Nenadoma se Džurina ni več oglasila. Moja pisma niso imela odziva. Obupaval sem. Potekali so meseci, pa še nisem mogel pozabiti Džurine in pomladi, ki sem jo preživel z njo. Pred kratkim mo je pot zanesla k morju, v sončno Dalmacijo. Bila je zopel pomlad in v mojem srcu še ni zbledel spomin na Džurino in njeno ljubezen. Videl sem prvič morje in sončno Dalmacijo in sem do kraja doumel vse nekdanje Džurino hrepenenje. Ob morju, nekoliko v hribu, je sredi oljčnih gajev samevala hišica. Džurinin dom. Prav takšen, kot mi ga je tolikokrat opisovala: kamnit, z majhnimi okni in nizko, skoraj ravno streho. Tu si torej ti, Džurina, ljubezen in hrepenenje moje... Stopal sem sredi oljčnih gajev. Za mojim hrbtom sinje morje, jadrnice na njem, a v zraku beli galebi. Vse naokoli zelenje in bohotno cvetje, nad vsem pa toplo dalmatinsko sonce. Srce je bilo polno prešernosti in najrajši bi zavriskal, da bi Džurina tam v hišici čula vrisk svojega fanta, stopila ua prag in se z roko nad očmi ozrla po stezi in mi stopila naproti. Moje misli so sanjale o sreči, ko se bova po dolgem čas« zopet videla in se zagledala kot nekoč drug drugemu globoko v oči, pa si brez besed povedala vse najlepše in najslajše. Stal sem pred hišo in nerodno mi je bilo, da bi stopil. Izza hiše je prišel starec in me vprašujoče pogledal. Džurina mi je tolikokrat opisovala očeta, da sem ga v starcu spoznal. Stala sva si nasproti kot tujca in dolgo nisem vedel, kaj bi dejal. Nerodno sem pozdravil. Ko me je starec vprašal, kaj bi rad, mi beseda ni hotela z ust. Čakal sem, da slopi Džurina zdaj-zdaj soma iz hiše, da se me oklene in reče: »To je moj ljubi, o katerem sem ti pripovedovala iu po katerem sem hrepenela...« A Džurine ni... »Očka, kje je Džurina?« Starčeve oči so se orosile, mojega srca pa se je oklenila zla slutnja. . »Ti si oni, kaj ne, ki si ji pisal?« Prikimal sem. Starčeva roka je oklevajoče pokazala v dolino, kjer so se sredi zelenja belili leseni, od dežja sprani križi. »Džurine ni več...« je dejal komaj slišno in po licu so se mu vsule solze. Zdravljenje ni zaleglo, umrla je v jeseni... Moja Džurina...« V nemi boli sem se zazrl po morju. Brez misli in čustev sem zrl na vse. kar se mi je pred nekaj trenutki zdelo tako lepo iu opojno. V meni je bila ena sama misel, misel na Džurino ... Počivaj, Džurina... K zadružnemu odplačilnemu načrtu za zaščitene kmete Pred dobrim tednom je bil v časopisju objavljen odplačilni načrt, po katerem naj kmetje odplačajo svoje dolgove pri svojih zadrugah. V nedeljo pa je prineslo »Jutro« članek, ki ta načrt odklanja, češ, da ne prinaša rešitve, ker določa previsoke obresti, prekratek odplačilni rok in prekratek moratorij za lanske obresti. Vprašanje je tako važno, da se ne smemo zadovoljiti z enostransko osvetlitvijo. Uredba in pravilnik o spremembi lanske uredbe in pravilnika o zaščiti kmeta pooblašča zadružne zveze, da v teku enega meseca (t. j. do konca aprila t. 1.) sestavijo odplačilni načrt, po katerem naj kmetje odplačajo svoje dolgove pri svojih zadrugah. Zveze zadrug so se zavedale delikatnosti in dalekosežnosti tega pooblastila, zato so priredile pismeno anketo z zadrugami in tako nudile možnost tudi kmetom samim, ki so včlanjeni v zadrugah, da se izjavijo, kako naj se spričo obstoječih predpisov urede pri zadrugah odnosi med upniki in dolžniki. Pri tem so morale vpoštevati zadruge, odnosno njihove uprave, ki so sestavljene po večini iz kmetov-dolžnikov in upnikov, predvsem naslednje okoliščine: Po sedaj veljavnih zakonskih predpisih morajo zadruge izplačati upnikom-vlagateljem hranilne vloge v polnih zneskih z dogovorjenimi obrestmi vred. Dogovorjena obrestna mera je znašala ob času vlaganja 5% do 7%, ki jo je uredba o maksimiranju obresti znižala za leto 1934 na maksimalnih 6'5%, za leto 1935 pa za nevezane vloge na 4%. Večina hranilnih vlog je nevezanih, za vezane pa veljajo tri do največ šest mesečni odpovedni roki. Najpozneje v šestih mesecih po odpovedi so torej zadruge dolžne izplačati vse hranilne vloge. Režijski stroški zadrug znašajo 1% do 2%; pri manjših manj, pri večjih več, ker morajo 'slednje delati z najetim osobjem. Zato morajo samo za kritje režije računati povprečno 1-5% višje obresti kakor pa jih plačajo vlagateljem. Upoštevaje silen padec cen in dohodkov morajo računati tudi z večjimi ali manjšimi zgubami pri posojilih. Za kritje zgub pa nimajo drugih sredstev kakor zaslužek pri obrestni razliki, zaradi tega morajo zahtevati za denar nekoliko več kakor samo za kritje režije; skušnje kažejo, da je potrebna najmanj lš % ■ Minimalna razlika med obrestno mero za vloge in ono za posojila mora znašati torej vsaj 2%. Za posojila morajo torej računati vsaj 6 odstotkov. , . Pri zadrugah morajo biti dolžniki istočasno tudi člani, tako, da so zadruge prav za prav predvsem podjetja dolžnikov, čeprav ne izklju-no, ker vsi člani le niso zadolženi. Člani ne jamčijo samo vsak za svoj dolg, temveč jamčijo za vse obveznosti zadruge, torej vsi za enega — eden za vse. Člani, predvsem seveda dolžniki, morajo torej, če ne kot dolžniki, pa kot člani plačati vse obveznosti, torej poleg svojih dolgov tudi morebitne primanjkljaje in zgube drugod. Pri sedaj veljavnih zakonskih predpisih in pogodbenih obveznostih članom — dolžnikom torej ne bi bilo nič pomagano, če bi jim znižali obrestno mero in morda celo tudi dolgove več kakor pa dopuščajo bilančna ravnotežja zadrug. Obstoječe pogodbene obveze (višina in vezava vlog ter obrestne mere) zadrug do upni-kov-vlagateljev, čijih denar so si dolžniki izposodili, niso spremenljive z enostranskim sklepom. Brez soglasja vlagateljev zadruge torej ne morejo znižati vlog in obrestnih mer ter podaljšati odpovednih rokov zato, da bi dolžnikom lahko dovolj olajšale bremena. Na drugi strani pa uprave zadrug vidijo, v kakšne težave je zabredel naš kmet. Vrednost zadolženih objektov je padla za polovico in čez, donosnost investiranega kapitala, zlasti tudi posojil pa na nič ali skoraj na nič. Prav to dejstvo je dalo upravam zadrug pogum, da so šle do skrajnosti v svojih predlogih. Kljub popolni odvisnosti od upn ikov-vlagateljev so si namreč upale predlagati najnižjo možno obrestno mero za kmetijske dolgove in 24 krat daljši odplačilni rok, kakor ga imajo upniki. Dalje pa niso mogle iti, ker s tem ne bi samo še bolj kršile obvez do upnikov, temveč bi že tudi ogrožale interese dolžnikov samih, ker bi porušile bilančno ravnotežje zadrug, te največje gospodarske opore našega obubožanega podeželja. Po vsem tem Zvezam ni preostalo drugega, kakor da sestavijo tak odplačilni načrt, kakor-šnega so predlagale zadruge. Polovico zadrug je predlagalo 6%no obrestno mero; od ostale polovice pa dve tretjini nekoliko nižjo, ena tretjina pa višjo, kakor pač dopušča bilančno ravnotežje dotičnih zadrug. Sredina je torej 6%. Višjo obrestno mero pa je bilo treba dovoliti onim zadrugam, ki delajo z izposojili, ki jih stanejo 5-5% do 7% in tudi več, ker bi sicer postale pasivne, člani pa bi morali plačati jamstvo. Dvanajstletno odplačilno dobo je predlagala polovica zadrug, dobra četrtina krajšo, pičla četrtina pa daljšo. Takojšnjo dospelost lanskih obresti, torej brez odloga do jeseni, je predlagalo dve tretjini zadrug, in to s pripombo, da bodo sodno terjale itak samo one dolžnike, ki imajo denar ali ki zapravljajo < svoje premoženje. Pa tudi, da neprestano odlaganje preveč demoralizira tako dolžnike kakor tudi upnike. Večina zadrug je poudarila dvoje: Prvič, da je za mirno izvajanje načrta in ohranitev zadrug potrebna tudi prav taka zaščita zadrug nasproti upnikom, zato naj vlada uredbo v tem pogledu dopolni. Drugič pa, da bodo mogli kmetje izpolnjevati svoje obveze po načrtu le, če se bodo dvignile cene pridelkov in če bodo šli pridelki redno v denar. V teh pravnih razmerah in po takem rezultatu ankete zveze niti niso mogle niti smele sestaviti ugodnejšega načrta. Kakšno pa je njihovo stališče glede tega, so pokazale o priliki zadružnega kongresa lansko jesen, na katerem so sprejele resolucijo in predlagale v njej, naj prevzame kmetijske dolgove Privilegirana agrarna banka, njej pa naj jih kmetje odplačajo v teku 25 let z največ i%nimi. obrestmi. Država naj izda v ta namen potrebni denar, ki bi bil krit s hipotekami. Tako bi zadruge prišle do svojega denarja, ki bi ga vlagatelji lahko poljubno dvigali kakor prejšnje čase, kmetje pa bi imeli dovolj dolg rok za odplačilo dolgov. Priznati je torej treba, da zadružništvo želi čimbolj olajšati bremena kmetom, da pa ima pri tem svojem prizadevanju vezane roke s pogodbami z upniki. Na pomoč mu bo torej morala priskočiti država ali z odkupom dolgov ali oškodovala upnikov več kakor jim je »po-morala biti taka, da ne bo uničila zadružništva ali oškodovala upnikov več kakor jim je »podarila« kriza z dvigom nominalne vrednosti vlog. —ek. B&rma poročila DEVIZE Ljubljana, 29. maja (s primo. Narodne banke): Amsterdam 2974-27 do 2988-87, Berlin 1756 08 do 176995, Bruselj 74605 do 75P12, Curi h 1421-01 do 1428 08, London 21706 do 219-11, Newyork 4364-83 do4400-64, Pariz 289 56 do 291, Praga 182-85 do 183-96, Trst 361-35 do 364-43. Curili, 29. maja. Beograd 7'02, Pariz 20-38 London 15-31, Newyork 309 625, Bruselj 52 90, Milan 25-45, Madrid 42-225, Amsterdam 209 30, Berlin 124-55, Dunaj 58, Stockholm 78-95, Oslo 76-90, Kopenhagen 68-35, Praga 12-875, Varšava 58-25, Atene 2 89, Carigrad 2-50, Bukarešta 305, Helsingfors 6-76, Buenos Aires 0-815. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana, 29. maja. Inv. pos. 78 do 79, Bler 7°/o 77 do 78, Bler. 8"/o 66 do 67, Obv. drž. hip. banke 1927 72 do 74, agrarno posojilo 45 do 46, begluške obveznice 64 do 65, Obv. slab. pos. 1931 77 do 79, Vojna škoda 369 do 370. Zagreb, 29. maja. Inv. pos. 79 50 do 81, Vojna škoda kasa 369 do 370, junij, julij, avgust 369 n, Bler 7°/o 67 do 67-50, Bler 8°/o 78 do 78-50 do 78 do 78-50, pos. hip. banke 72 do 75 do 75, begluške 64 do 65, Agr. banka 228 do 230, llu-naj-Zagreb kleariiig 860 n, Dunaj-Beograd k!ea-ring 914 do 904, Grčija-Zagreb kleariiig 31-65 do 32-35 do 32, Grčija-Beograd kleariiig 32, Trboveljska 125 n, Privatni klir. London-Zagreb 236-26 do 237-86 do 23706, Priv. klir. London-Beograd 239-55 do 237-95, Priv. klir. Madrid-Zagreb 625 do 635 do 630, sladkor Osijek 130 do 150, 7°/o štab. pos. v Parizu 78-50 do 80. Beograd, 29. maja. Inv. pos. 81-50 do 81, 4%> agr. obveznice 47-75 do 47 (47-25), 7°/o slab. pos. v Parizu 80-50 do 80, 6°/o begluške obv. 65-75 do 65-25 (65-75), Batna šteta prompt 369 do 368 (369-50 do 369), ultimo junij (369), Bler 8%> 78 do 76-25, Bler 7°/o 66-75 do 66-25 (66-50), Nar. banka 6050 do 5970 (5950), Agr. Priv. banka 228-50 do 227-50 (227). Pariz, 28. maja. Današnja borza je bila zelo nemirna. Zunanji papirji so bolj ali manj občutno padli. Ob sklepu je bila tendenca slaba, izvzemši francoske rente. BLAGO Ljubljana, 29. maja. Tendenca čvrsta. Nudi se žito: Koruza: 71 do 73 (popolnoma suha) fco bačka postaja; popolnoma suha fco banatska postaja 70 do 72; bela suha fco bačka postaja 71 do 73. Oves: zdrav, suh, rešetati, fco »lav. postaja 105 do 107. Pšenica: 78 kg 2% fco bačka postaja 131 do 133, 78 kg 2% fco banatska postaja 129 do 131. Moka: pšenična Og banatska postaja 210 do 230, pšenična Og bačka pori a ja 210 do 230, pšenična 2 bačka postaja 190 do 210, pšenična 5 bačka postaja 170 do 190. Otrobi: pšenični debeli 95 do 100. Novi Sad, 29. maja. Pšenica: banaška 127-50 do 137-50, bačka 132-50 do 137-50. Oves: nespremenjen. Rž: ne notira. Ječmen in koruza: neizpremenjeno. Moka: bačka in banaška 0g in Ogg 205 do 227-50, št. 2 185 do 207-50, št. 5 165 do 187-50, št. 0 145 do 167-50, št. 7 122-50 do 132-50, št. 8 97 50 do 100. Fižol in otrobi: neizpremenjeno. Tendenca stalna. Promet srednji. Jutri borza zaprta! Budimpešta, 29. maja. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica: junij 15-65-80 do 15-79-80, Rž: junij 10 95; 11-10 do 1110-15. Koruza: julij 10-85-94 dolO95-96. Jutri borza zaprta! Chicago, 29. maja. Pšenica: maj 86, julij 87, september 8825, december 8975. Koruza; maj 84, julij 78-375, september 71-625. Oves: julij 33-625 Wimp. pro maj 83-75, julij 84'75, Rž: maj 50-375. Radio Četrtek, 30. maja. Ljubljana: 7.30 Vtisi s potovanja na pianino Vlašič (ing. Šabec) — 8.00 Usliši me, Gotpod (psalmi) — 9.00 Versko predavanje (p. Val. Učak — 9.15 Služba božja (Prenos iz trnovske cerkve) — 10.00 Za dom, za Jugoslavijo (zvočna slika) — 10.30 Prenos iz Gornje Radgone: Pogreb posmrtnih ostankov radgonskih žrtev (vmes nagrobnice in vojaške pesmi) — 12.30 Čari obvestila — 12.45 Žena in obrt (Kaj pravijo razstavljalke) — 15.00 Plošče po željah — 15.45 Varujmo krasote svoje domovine (VI. Kapus) — 16.00 Jaka pa jaga, kaj mu pomaga! (Vesel in pester popoldan) — 19.30 Nacionalna ura: Jugoslovanski glasbeni listi (Zorko Pre-lovec) — 20.00 Prenos Bellinijeve opere »Norma« iz Firence. — Beograd 20.00 Narodne pesmi — 20.30 Plošče — 20.45 Prenos iz Firence. — Zagreb: 20.00 Preno-« iz Beograda. — Berlin 20.00 Če slavček poje... (same vesele) — 22.30 Zabavni koncert. — Beromünster: 19.45 Klavirski koncert. — Breslava: 20.00 Orkestralni koncert. — Brno; 19.05 Masaryk v pogovoru z Ludwigom in Čapkom. — Deutsehland-sender: 19.00 Olimpijski borci. — Frankfurt: 20.10 Vokalni in orkestralni koncert. — Hamburg: 20.00 Vesel večer. — Lipsko: 21.00 Plesna glasba. — Luxembourg: 21.35 Koncert radijskega orkestra. — Milan-Trst: 20.55 Zvočne komedije. — Monako v«: 20.00 Večer narodne umetnosti. — Paris Poste Parisien: 20.55 Opereta »Tonton« — Praga: 20.05 »Vltava« (radiofonski film). — 21.00 Koncert: Bendi »Jugoslovanska rapsodija«. — Rim: 20.55 Opereta »Moja hiša«. — Stuttgart: 22.45 Komorna glarira. — Varšava; 22.15 Orkestralni koncert. — Dunaj: 21.00 frenos ij Firence. Nacionalna ura ob 19.30 za vse tri jugoslovanske oddajne postaje: Jugoslovanski glasbeni listi. Predava Zorko Prolover, Prenos iz Ljubljane. Petek. 31. maja. Ljubljana: 11.00 Šolska ura: Najvažnejši dogodki po svetu od 1. aprila dalje (prof. F. Grafenauer) — 12.00 Ljubezen in pomlad (plošče) — 12.45 Poročila, vreme — 13.00 Čari obvestila — 13.15 Radijski ojdiester — 14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Andante reli-gioso (plošče) — 18.30 Prenos šmarnic iz frančiškanske cerkve — 19.00 Čas, poročila, vreme, obvestila, program — 19.30 Nacionalna ura: Pomen mostarskega pevskega društva »Gusle« v kulturni in nacionalni zgodovini (prof. Jovan Radulovič) — 20.00 Ljubi maj, krafni maj! (Fantje na vasi, Stritarjev trio, Debdiakova, Vombergar, Radijski orkester) — 21.30 Čas, poročila, spored — 22.00 Jutri je pa Rožnik! (Radijski orkester). — Beograd: 20.00 MLigpE IZDELUlE^Sw^QOLIDUQ RLisanna st. deti L 3 U B L 3 Q U Q - D P L M Q T I KI O V Q U L. j 3 gosfiliiičcar/em nudim pristna Štajerska in dolenjska vina po ugodni ceni v vsaki množini. Priporočam tudi svojo dobro znano gostilno. Domača soli" dna postrežba 1 Ob nedeljah na razpolago ribe IVAN GRAD ve,etlÄtY„aVin°m BIRIČEVO Za mal’ d’narja dost’ imizke PX.OSCE — GRAMOFONE izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo ELEKTR0T0N d. z HHHBHHMHM PASAŽA MEBOTKNIKA Kdor zaupa denar dsmačentu denarnemu zaimdu, mu omuguča mm posujiša in po-življenje gospodarstva. Zaupajte Vaš denar V ' J-':. ; - J- : MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI K D« T« ki izplačuje nove vloge, vložene po 1. I. 1933, vedno neomejeno ter jih obrestuje po 4—5%- Vloge Din 400,000.000 — Rezerve Din 14,600.000*— Prenos iz Zagreba. — Zagreb: 20.00 Klavirski koncert — 20.30 Vokalni koncert — 21.00 Violinski koncert — 21.30 Vokalni koncert — 22.1» Narodne pesmi. — Berlin: 20.10 Radijski orkester. — Beromünster: 20.50 Operetni odlomki. — Breslava: 20.10 Zborovski koncert — 20.45 Zvočna igra. — Brno: 19.30 Prenos iz Košič, nato iz Prage. — Budimpešta: 22.20 Ciganski orkester. — Frankfurt;: 20.15 Virtuozna glasba na raznih instrumentih. — Hamburg: 20.10 Prenos iz Lipskega — 22.45 Zabavni koncert. — Huizen: 22.00 Kabaretni večer. — Lipsko: 20.00 Opera »Orožar«. — Luxembourg: 20.45 Orkestralni koncert — 22.25 Plesna glasba. — Milan-Trst: 20.55 Lebarjeva opereta »Fras- quita«. — Monakovo: 21.00 Obiri; v Kočevju. —- Paris Poste Parisien: 20.15 Zvočna igra »Ciklon«. — Praga: 20.00 Kralj Venceslav IV. (Delo A. Dvoraka). — Rini: 20.55 Program po žeijab — 22.30 Argentinske pesmi. — Strasbourg: 20.30 Prenos iz Pariza. — Stuttgart: 21.00 Tespin voz. — Varšava: 20.15 Koncert varšavske filharmonije. — Dunaj: 20.00 Veseli napevi — 22.10 Koncert budimpeštanskega koncertnega orkestra. Nacionalna ura ob 19.30 za vse tri jugoslovanske oddajne postaje: Pomen mostarskega pevskega društva »Gusle« v kulturni in nacionalni zgodovini. Predava prof. Jovan Radulovič. Gospodarske vesli ' XV. Ljubljanski velesejem od 1. do 11. junija t. 1. bo bogato zaseden z vsemi proizvodi domače industrije in obrti. Posebno bogate bodo razstave pohištva, tekstilnih izdelkov, preprog, galanterije, raznih praktičnih novosti, usnja in usnjenih izdelkov, poljedelskih ulrojev in avtomobilov. V okviru letošnjega pomladanskega Velesejma bo tudi razstava Zveze gospodinj pod naslovom »Žena in obrt«. Pokazala nam ho, kako se je žena v borbi za lastno eksistenco spričo velikih zahtev realnoga življenja XX. stoletja praktično uveljavila v raznih poklicih. Razgrnila bo pa tudi pred.nami stremljenje današnje žene, s» čim manjšo porabo časa in energije, doseči čim večjo popolnost, zunanjo in notranjo dovršenost svojega dela. Tehnični višek te razstave pa bo modna revija, ki ima predvsem namen odločno poudariti, da imamo, kar se tiče obleke, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev tekmujemo brez skrbi s tujino. Živi modeli se bodo predstavljali.ob-činrivu, oblečeni po modi, bodisi kar se tiče klobukov, obleke, obutve itd. Domače žensivo se bo lahko na ta način najbolj nazorno prepričalo o visoki vrednosti domačega blaga in domače izdelave. Ta del razstave bo odprt popoldne in tudi zvečer ob svitu reflektorjev in žarnic. Med odmori bo skrbel za zabavo bogat program, ki bo obsegal glasbene, plesne in pevske točke. Z lutkovim odrom in otroškimi komadi pa bo preskrbljeno za decp in odrasle. — Druge po '«bne razstave so: poučna razstava o domači volni in njeni uporabi, kjer se bo predvajalo tudi tkanje volnenih izdelkov. Velika gasilska razstava. Razstava onih vrst in plemen malih živali, ki so'posebne važnosti za naše ljudi, da jim bo reja res prinašala uspeh in dobiček. — Obiskovalci imajo na železnciah 50% popust. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za 5 Din. Xa veleusjnm dobe potrdilo o obisku, nakar jim vozna karta z železniško izkaznico velja za brezplačni povratek. MALI OGLASI Vsaka beseda 5i je takoj začel z delom in komaj je odločil »tace telečjo kožo, je našel v notranjosti sveienj 2000 ameriških Modelarskih bankovcev, , ki je na nerazumljiv način našel to svojevrstno shrambo. Sedaj pa šele prične prava zgodba. Srečen najditelj. je biT prepričan, da so bankovci falsificirani oziroma zastareli in torej brez vrednosti. Vsekakor je ndadi mož svojo najdbo zamolčal, vzel "bankovce* s seboj in s»e napotil v bližnjo gostilno.-Bankovce je povečini kar v gostilni razdelil hied šVoje prijatelje, njemu pa je ostal le* neznaten del — za spomin. Tudi prijatelji mladega ■ pomočnjka: niso bili ravno y trdosrčni, pa so jbajivOvcel. dellfi .dalje med prijatelje in znance., Nihče ni mislil nato, da bi se prepričal ali so bankovci pravi. Končno pa se je nekdo' le^. odločil, da tako — za šalo izmenja lÖOdolärski' ‘bärikwvtilb pri podružnici Državne banke.*T"NS'svbfe veliko presenečenje mu je banka .zaiffen‘jd-!& t.dolarje v prave nemške marke. Še večje, presenečenje pa je lastnik ameriških dolarje? doživel, ko ga je uradnik opozoril, da mora vsak nemški državljan vso svojo zaloge) deviz javiti Devizni centrali Skoro istočasno je tudi nevesta, ki je bila deležna dolarske aprovizacije, naložila »voje dolarsko premoženje pri Mestni hranilnici. Razumljivo je, da so se te novice kaj hitro raztrosile v. malem krogu dolarskih lastnikov. Mladi pomočnik je napel vse sile. da pride zopet do .«izdanih dolarskih bankovcev. Seveda je bil njegov trud zaman. Kako so dolarji zašli v notranjosti starega bobna ne ve nihče. Nekateri domnevajo, da je bi! boben last ameriškega vojaškega godbenika v času svetovne vojne. Ta godbenik je najbrže padel na francoski fronti, njegovega bobna pa se je polastil nemški vojak in ga vzel domov za spomin. Biti ali na biti Mnogo je ljudi, ki imajo sijajne zmožnosti, vendar zaostajajo svoj živ dan za drugimi, manj zmožnimi, ker so pač zakopali svoj talent. Marsikak trgovec misli, da je storil vse, če je veliko potrošil za reklamo in propagando. Vendar je pa prava umetnost, zadeti v živo. So ljudje, ki nekako bolestno hrepenijo po uveljavljanju samega sebe; na vsak način hočejo stopiti iz vrste pred druge in igrati kako vlogo. In čudno je. da je ta nagon, uveljaviti se. zlasti pri politikih, često v nasprotnem razmerju z zmožnostmi in priljubljenostjo, posebno pa z notranjo vrednostjo človeka. Taki ljudje se kajpada hitro utope v množici, ki je spoznala njihovo ničevost. Samo trajna vrednost obdrži svojo veljavo. To je pa tudi tajnost mnogih uspehov reklame in 5e bolj — neuspehov Vsak človek mora gledati; da njegovo delo uspeva. Pritegniti mora pozornost javnosti; kdor tega ne zmore, ni za vodstvo"'poslov. Veljava tvrdke mora biti vedno v skladu š storitvijo, sicer jej publika hitro obrne hrbet. Težko je priti do veljave, a še težje je ohrarviti'üi doseženo veljavo. Če vidimo tvrdko, ki uživa sloves in ni o njej nič slabega čuti, potem je gotovo, da je morala leta in leta solidno delati, da je prišla do dobrega glasa, ki se je sedaj drži. —abe— Emil VacHek: »7 Kri ne kliče po maščevanih... Astenburg je zmignil z rameni in preden je mogel reči, naj se ne briga za to, češ, da jih bo že kdo zagrebel, je streljanje zgoraj hipoma utihnilo. Dal je torej povelje, naj bežijo, kajti ta odmor je mogel tudi pomeniti, da so bili njegovi vojaki po brezuspešnem odporu poraženi. Toda bilo je narobe. Rusi so se pojavili na nasprotnem pobočju, nekaj časa streljali, potem pa so spet izginili med brezami. 3. Poleti osemnajstega leta je bil Bernard spet hudo ranjen ter je zapustil bolnišnico kot rekonvalescent šele meseca septembra. Bilo mu je dano na izbiro, da okreva ali v častniškem zdravilišču kakega kopališča ali pa doma. Po daljšem premišljevanju si je izbral dom. Ležal je sicer, kakor je bilo zapisano, v vojašnici, izpremenjeni v lazaret, toda disciplina je bila že tako zrahljana, da je imel popolno prostost. Nazadnje je doma tudi spal. Gospod Astenburg je prišel nekoč za njim v njegovo sobo in ga je našel zatopljenega v kazenski zakonik. — Pripravlja se za bodočnost, je pomislil, in v njegovo zadovoljnost se je pomešalo tudi mnogo bridkosti, čeprav so optimisti na uradnih mestih še zmerom upali, da se stara država ohrani vsaj v jedru ter da ostaneta češka in .Moravska pri njej, četudi bi dobili nekako samoupravo, ki se jima bo seveda spet, ko se vrnejo boljši časi. primerno oklestila in slednjič odvzela — je bil gospod Astenburg prepričan o nasprotnem. Skozi njegove roke je šlo politično poročanje in je že davno vedel, v kaj nezadovoljneži trdno upajo. V popolno svobodo. Kaj bi jih moglo prisiliti, da bi za ljubo vzeli oglodano kost, ako bodo mogli doseči vse? Samouprava — za to je bilo že prepozno. Nekaj je spremljalo avstrijske vlade zvesto, zmerom in trdovratno. To je bil nadih smešnosti. Ta nadih je videl gospod Astenburg tudi zdaj v tem, kar je ta vlada, očitno zadnja sploh, tako mrzlično pripravljala. Ni imela pametnejšega dela, kot pripravljati pravilno razdelitev dežele v češki in nemški del. Gospod Astenburg je imel to v rokah in čeprav je bil dober Nemec, je delal na tem samo mlačno. Vedel je, da se itak iz tega ne izvali nič pravega. Odkar je svet dal besedo Wilsonu, temu blaznemu profesorju, ki si je mislil politiko kakor retorto, v kateri se mešajo in kuhajo samo najplemenitejše misli, ni bilo mogoče misliti na tisti razumni ideal, da bi bilo slednjič z državnopravnim aktom potrjeno, kar je razvoj v tej deželi že davno izvršil. In prekrižal je roke ter z jeznim začudenjem gledal, kako si drugi prizadevajo, in misli na njegovo lastno usodo in na rodbino so ga zmerom bolj zanimale kot premišljevanje o usodi države, če bi se ta vojno končala po podmenah zdravega razuma, to je, če bi ostala država celotna, bi bilo za Bernardovo bodočnost preskrbljeno. Igraje bi ga spravil v državno službo. Sedaj je mislil na to, ali bi ne bilo dobro, da bi se z vso rodbino preselil čez mejo. Mikal ga je Berlin. Seveda, rajhovski Nemci so padli v važnosti, toda naj reče kdo, kar hoče, ta narod ima še vedno bodočnost. Zdaj pada, toda ne pade globlje kot na kolena. Slednjič bodo Nemci vendarle izvršili svojo ter skolonizirali Rusijo. To je bil poslednji kos dela, ki ga je bilo treba izvršiti od tiste dobe, ko so izseljenci skolonizirali Ameriko. Dobro bi bilo, če bi bil Bernard pri tem. V resnici Bernard ni listal po kazenskem zakoniku, misleč na svojo kariero. Odkar je bil na italijanski frenti tako strašno ranjen — dobil je strel skozi usta — je tista prigoda iz gozdiča pod Volos-janko prenehala biti skoraj ugaslo ognjišče. V ne- skončnih minutah' premišljevanja na beli postelji je popolnoma oživela in ga spremljala kakor senca. Morda je bila kaka zveza med usodo vojne in njegovo lastno usodo. Morda bi bil šel preko te stvari, ako bi se bila vojna končala, kakor se je nekoč že zdelo skoraj gotovo, z zmagoslavnim pohodom v Rim. Toda zveza usod je metala senco tudi na njegovo življenje. Vrnivši se domov, je nadaljeval seciranje svoje notranjosti in zdaj mu je ravno spet prišlo na misel, v kakšni luči bi se javljal njegov čin državljanskemu kazenskemu zakoniku, in ali ne bi mogel z njegovo pomočjo uiti svojim mukam. In tu je bilo, kar je iskal. Občasna nerazsodnost n* pozna po tem, če si človek ne more ustvariti v spominu sovisne slike tegä, kar je delal. Če je tegu«! spomin za kraj, čas in sovisnost. Ko je popis -afl«tkwT premislil prav do konca, je bilo nekaj podobne«*, kako če človek omedli. To še popolna, časovno otaojena izguba lastne osebnosti. Tako je to. kakor da v človekovem telesu deluje nekdo čisto dr««. To je bil moderni izraz m srednjeveško obsedeni e. Samo da se je temu reUo "tel občasna nerazsodnost ali delirijsko stanje. Toda ali je bil tedaj obeeden* če bi hotel sam sebi lagati, bi lahko pritrdil. Btt Je obseden z idejo in ideja je včasih samo drug izraz za hudiča. Gotovo je bil prepričan, da vrši prarično dejanje, pravično z vojaškega in patrijotskega stališča; toda to prepričanje ni doseglo tiste »topnje blaznosti, ki obsega pojem »biti obseden«, niti modernega izraza »občasna nerazsodnost«. Bil je sicer obseden v tem smislu, da mu je bila misel, da bi te ljudi hitro usmrtil, vdihnjena, toda to vdihpjenje se je izvršilo po razumu, po premisleku; v katerega se je samo mešalo osebno sovraštvo, ki ga je kot Nemec in oficir čutil proti tistim trem Slovanom in zlasti proti tistemu mlademu, šepastemu. Svoje stanje bi lahko različno označil; samo eno ime ne bi bilo primerno — to ni J bilo delirično stanje.. Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga z o. z., predstavnik dr. Goljar, ureja Aute Gaber, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vsi v LjtiMiaui.