MINISTRSTVO ZA OBRAMBO SLOVENSKA VOJSKA CENTER VOJAŠKIH ŠOL 

Izdajatelj: Glavni urednik: Odgovorni urednik: Uredniški odbor: 
Prevajanje: Lektoriranje: Oblikovanje: 
Revija je dostopna na spletni strani: 
E-naslov urednika: 
Center vojaških šol brigadir Peter Zakrajšek mag. Pavel Vuk, sekretar polkovnik dr. Igor Cebek 
VVU XIV. razreda dr. Vinko Vegic VVU XIII. razreda mag. Gregor Jazbec štabni praporšcak Klemen Beras praporšcak Matjaž Koštrun 
Matevž Kersnik Urška Prelog Jurko Starc 
https://dk.mors.si pavel.vuk@mors.si 
ISSN 1581-5196 (tiskana izdaja) ISSN 2536-4286 (spletna izdaja) 
Prispevki, objavljeni v Vojaškošolskem zborniku, niso uradno stališce Slovenske vojske niti organov, iz katerih so avtorji prispevkov. Publikacija je uvršcena v bibliografsko zbirko podatkov COBISS.SI. 

Kazalo 
Uvodnik odgovornega urednika 
Pavel Vuk 
Vloga vodje pri zagotavljanju medsebojnega spoštovanja na delovnem mestu

The role of leaders in ensuring mutual respect in the workplace 
Urška Petrovic 
Tank prihodnosti

The Tank of the Future 
Milan Režonja 
Organizacija takticne vaje z bojnim streljanjem srednje pehotne cete v napadu

Organizing a live-fire tactical exercise for an attacking medium infantry company 
Marko Beader 

Tehnologija velja za kljucni element vojaške ucinkovitosti in vojaške prednosti. Krause (1992, str. 19) celo pravi, da je razpolaganje z moderno oborožitvijo kljucni element pri dolocanju mednarodne hierarhije moci. V teoriji, in pogosto tudi v praksi, razpolaganje z najsodobnejšo vojaško tehnologijo pomeni ucinkovitejše oborožitvene sisteme, kar oblikuje vojaško in hkrati povecuje geopoliticno moc. Ce razumemo torej, da je nadnacionalna razširjenost vojaške tehnologije pomemben dejavnik, ki vpliva na porazdelitev moci v mednarodnih politikah, potem bi posledicno moralo biti globalno širjenje naprednih vojaških tehnologij enako velik varnostni problem kot širjenje samih oborožitvenih sistemov. 
Ta varnostni problem je v današnjem casu postal še posebno perec, saj je vojaško tehnologijo vse težje opredeliti in razvrstiti. Po eni strani napredne tehnologije – od katerih so številne uporabljene za komercialne, in ne vojaškoindustrijske sektorje – ponujajo nove pomembne priložnosti državam za zagotavljanje ucinkovite nacionalne obrambe in posledicno za povecanje prednosti pred potencialnimi tekmeci. Po drugi strani pa so izdatki Zahoda za vojaške raziskave in razvoj v nasprotju z obdobjem hladne vojne postali bistveno manjši od komercialnih. Tehnološki napredek je nepretrgan in dinamicen proces; prebojni dosežki se nenehno pojavljajo, njihov vpliv na vojaško ucinkovitost in primerjalno prednost pa je lahko pomemben in tudi težko predvidljiv že v zacetni fazi. Ceprav oborožene sile niso vec glavno gonilo tehnoloških inovacij, si vztrajno prizadevajo, da bi se tehnologije, ki so bile najprej razvite v komercialnem sektorju s potencialom vecnamenske rabe (kot so umetna inteligenca, avtonomni sistemi in napredno racunalništvo), spremenile v naslednjo generacijo bojnih sistemov. 
O tem, kako se bodo te nove tehnologije vkljucile v sedanje operativne sestave in sestave sil, se v oboroženih silah po vsem svetu veliko razpravlja. Nove tehnologije postavljajo pod vprašaj raven clovekove udeležbe v prihodnjem vojskovanju, potrebo po spremembi doktrin, sestave sil in vzorcev zaposlovanja v oboroženih silah (Raska idr., 2021, str. 42). Tudi trend širjenja novih in potencialno superiornih vojaških tehnologij – pa tudi sposobnost oboroženih sil, da izkoristijo njihov potencial – se v svetu zelo razlikuje. To neenakomerno širjenje pa povzroca pritiske na regionalno, pa tudi na svetovno varnost in stabilnost. Zato je kljucnega pomena oceniti relativne zmožnosti oboroženih sil do dostopa in izkorišcanja novih oziroma nastajajocih kljucnih tehnologij ter kakšne posledice bi lahko te tehnologije imele za razvoj oboroženih sil in regionalno stabilnost. Pri tem pa je treba še vedno poudariti vlogo cloveka, ki bo kljub poudarjenemu tehnološkemu napredku še naprej ostal v središcu pozornosti, saj bo moral ohranjati in obdržati nadzor nad vse bolj izpopolnjenimi avtonomnimi oborožitvenimi sistemi (Vojaška strategija Republike Slovenije, 2021, str. 4). 
Nove tehnologije so izziv za velike in majhne države, saj jim dajejo vecjo moc in lahko spodbudijo nove faze tekmovanj v oboroževanju po vsem svetu. Skratka, tako imenovana cetrta industrijska revolucija obeta nove izzive pri prepoznavanju novih vojaških tehnologij in razumevanju, kako bodo te zmogljivosti v prihodnjih desetletjih ustvarile vojaško prednost in s tem tudi politicni vpliv. Ti izzivi bodo predvsem vplivali na to, kako bodo oborožene sile sprejemale nove tehnologije, kako se bodo na operativni ravni prilagajale uporabi novih tehnologij. Vplivali pa bodo tudi na razumevanje prihodnjega operativnega in strateškega vojskovališca ter strateške stabilnosti in nestabilnosti. 
Tudi v Centru vojaških šol prispevamo k pojasnjevanju in razreševanju raznovrstnih razvojnih izzivov oboroženih sil, ki jih vseskozi pogojujejo novi tehnološki dosežki in spreminjajoce se varnostno okolje. Rezultate perspektivnih kriticnih mišljenj slušateljev vojaškega izobraževanja kot plod poglobljenega raziskovalnega dela predstavljamo v Vojaškošolskem zborniku. Ta tokrat obsega tri prispevke: dva prispevka sta pripravila slušatelja 26. generacije višjega štabnega tecaja, enega pa slušatelj 31. generacije štabnega šolanja Poveljniško-štabne šole. Urška Petrovic z analizo vloge vodje pri zagotavljanju medsebojnega spoštovanja na delovnem mestu pojasnjuje, da so razvite socialne kompetence pripadnikov, ki zasedajo vodilne položaje na razlicnih ravneh Slovenske vojske, enako ali celo bolj pomembne kot strokovno znanje, sposobnosti in izkušnje. Zmaga v vojni namrec ni odvisna le od številcnosti in moci oboroženih sil, temvec tudi od njenega potenciala duhovne in moralne moci. Milan Režonja v prispevku razpravlja 
o tanku prihodnosti, ki je danes na prelomnici dojemanja glavnega kopenskega oborožitvenega sistema. Analize se nagibajo k izlocitvi, podaljšanju življenjske dobe, pa tudi k razvoju popolnoma novega koncepta tanka. Ceprav je tank simbol preteklih vojn, je v pogledih avtorja še vedno kljucni dejavnik sodobnega bojišca, ki lahko s svojo zmogljivostjo, premicnostjo in zašcito bistveno prispeva k ofenzivnemu delovanju, tempu napada, preboju in koncnemu uspehu v boju. Vojaškošolski zbornik sklene Marko Beader z obravnavo organizacije ofenzivne takticne vaje z bojnim streljanjem srednje pehotne cete na poligonu Pocek. Analiza je pokazala, da je na poligonu Pocek, kljub nekaterim omejitvam za izvajanje taktike vozil, še vedno mogoce organizirati kompleksne takticne vaje, ki vkljucujejo tudi bojno streljanje. 
Uredniški odbor vabi vse, ki jih zanimajo strokovne teme, k dejavnemu soustvarjanju naslednje izdaje Vojaškošolskega zbornika v letu 2023. 
Mag. Pavel Vuk, sekretar 
Uporabljeni viri v uvodniku: 
1. 
Krause, K., 1992. Arms and the State: Patterns of Military Production and Trade. Cambridge: Cambridge Universitiy Press. 

2. 
Raska, M., Zysk, K., Bowser, I. in Bizinger, A. R., 2021. Introduction. The Journal of Strategic Studies, 44(4), str. 451–455. 

3. 
Vojaška strategija Republike Slovenije (predlog), 2021. Generalštab Slovenske vojske (št. 007-203/2020-95 z dne 21. 10. 2021, interno gradivo). Ljubljana: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. 


Urška Petrovic 
Vloga vodje pri zagotavljanju medsebojnega spoštovanja na delovnem mestu 


The role of leaders in ensuring mutual respect in the workplace 
Povzetek 
Slovenska vojska je organizacija posebnega družbenega pomena. Od pripadnic in pripadnikov zahteva predanost in pripravljenost v vsakem trenutku sodelovati pri vojaški obrambi domovine ali pomagati prebivalcem Republike Slovenije v kriznih dogodkih. Zaradi narave dela, usposabljanj, izobraževanj, šolanj, sodelovanja na mednarodnih misijah in v operacijah pripadniki preživijo skoraj vec casa v službi kakor s primarno družino, zato je delovno okolje pomemben dejavnik njihovega pocutja. Kljub strogi hierarhicni sestavi imajo spoštljivi medsebojni odnosi velik vpliv na pocutje in delovanje pripadnikov Slovenske vojske, na njihovo ucinkovitost in ugled Slovenske vojske v oceh civilne javnosti. 
Vzajemno spoštovanje na delovnem mestu ustvarja zdravo delovno okolje, v katerem zaposlene zaradi dosežkov, sposobnosti in lastnosti spoštujejo vodje in sodelavci. Bistvena vloga vodij je, da poskrbijo za urejene odnose med zaposlenimi v obeh smereh, po vertikalni (nadrejeni – podrejeni) in horizontalni smeri (med zaposlenimi). Pozitivno delovno vzdušje in zdravi, spoštljivi odnosi med zaposlenimi vplivajo na motivacijo za izvedbo nalog, pripadnost kolektivu oz. organizaciji, lojalnost, kakovost opravljenih nalog in navsezadnje na uspešnost uresnicevanja poslanstva organizacije. 
Kljucne besede: medsebojni odnosi, spoštovanje, custvena inteligenca, komunikacija, pripadnost. 

Abstract 
The Slovenian Armed Forces is an organization of special social significance. From its members it demands the dedication and willingness to participate in the military defence of the homeland at any time, and to assist the people of the Republic of Slovenia in crisis situations. Due to the nature of their work, training and education, and participation in international missions and operations, members of the Slovenian Armed Forces (SAF) spend almost as much time at work as they do with their families. Thus, the work environment is an important factor in their wellbeing. Despite the strict hierarchical structure, respectful mutual relations have a great impact on the wellbeing, efficiency and effectiveness of the SAF members, and on the image of the SAF within the civilian sphere. 
Mutual respect in the workplace creates a healthy work environment, where the personnel feel their achievements, capabilities and characteristics are valued by both their superiors and their colleagues. The fundamental role of leaders is to ensure orderly relations between employees along the vertical (superiors – subordinates) and the horizontal (between employees) axes. A positive work environment and healthy, respectful relations between employees influence their motivation to perform their tasks; their affiliation with and loyalty to the team/organization; the quality of the tasks performed; and, ultimately, the successful fulfilment of the organizational mission. 
Key words: interpersonal relations, respect, emotional intelligence, communication, affiliation. 

Uvod 
Slovenska vojska je organizacija posebnega družbenega pomena. Od pripadnikov zahteva predanost in pripravljenost sodelovati pri vojaški obrambi domovine ali pomagati prebivalcem Republike Slovenije v kriznih razmerah. Zaradi narave dela pripadniki preživijo skoraj vec casa v službi kakor s primarno družino, zato je delovno okolje pomemben dejavnik njihovega pocutja. Kljub strogi hierarhicni sestavi imajo spoštljivi medsebojni odnosi velik vpliv na pocutje in delovanje pripadnikov Slovenske vojske, na njeno ucinkovitost in ugled v oceh javnosti. Kadri so eden izmed elementov, ki vplivajo na vojskovalno moc Slovenske vojske, zato je skrb zanje kljucnega pomena. Dosledno spoštovanje temeljnih clovekovih pravic in svobošcin, upoštevajoc osebno integriteto posameznika, razvijanje eticnih in drugih pozitivnih lastnosti, ob razvijanju in negovanju patriotizma so temeljni dejavnik vzpostavitve spoštljivih medsebojnih odnosov ne glede na rang, vlogo in položaj pripadnikov v sestavi Slovenske vojske. 
Zdravi medsebojni odnosi niso stalnica, zanje morajo skrbeti in jih negovati tako nadrejeni kakor sodelavci. Glede na to, da si nadrejenih in sodelavcev ne moremo izbirati in je kolektiv sestavljen iz posameznikov z osebnimi lastnostmi, vrednotami in prepricanji, sta za dobre odnose potrebna medsebojno prilagajanje in konstruktivno komuniciranje. Ce tega ni dovolj, se zaposleni zacnejo med seboj obtoževati, žaliti, podcenjevati, in ni pricakovati, da bi delovno okolje doživljali kot vir blagostanja in si prizadevali za skupne dosežke. Pripadniki, ki cutijo, da so v kolektivu spoštovani, v delovno okolje vnesejo dobro razpoloženje in zaupanje, ponotranjijo cilje organizacije in se z njo poistovetijo. 
Le dobro usposobljeni in visoko motivirani pripadniki Slovenske vojske bomo lahko izpolnjevali svoje poslanstvo. Strokovnost in usposobljenost pripadnikov pa zahtevata cas in visoka financna sredstva, zato ni sprejemljivo, da bi razlogi za odhod iz sistema izhajali iz nespoštovanja posameznikov in neustreznih medsebojnih odnosov v poveljstvih in enotah Slovenske vojske. Ena izmed kljucnih nalog vodij je zagotavljanje medsebojnega spoštovanja do zaposlenih in med njimi. Vodje so odgovorni za vzdrževanje in razvijanje visoke stopnje medsebojnih in profesionalnih odnosov ter visoko delovno kulturo. Vodenje z lastnim zgledom, spoštovanje vseh in vsakogar ter spoštovanje organizacijskih norm in pravil vedenja so kljuc do uspešne uresnicitve poslanstva Slovenske vojske na vseh ravneh vodenja in poveljevanja. 

Vloga vodje pri zagotavljanju pozitivnega delovnega okolja 
Vodenje se najpogosteje opredeljuje kot usmerjanje, koordiniranje in motiviranje skupine k postavljenim ciljem. Pravi vodja je clovek, ki mu drugi z zaupanjem in radi sledijo, zato se pravo voditeljstvo zacne v srcu, cveti pa v razmerah dobrih medosebnih odnosov. Spodbujanje, medsebojna podpora, pohvala, vzajemno zaupanje pomenijo dodatno energijo, ki prispeva k doseganju odlicnih rezultatov. 
2.1 Opredelitev in pomen vodenja 
Vojaška doktrina (Furlan idr., 2006, str. 20–21) opredeljuje voditeljstvo kot vplivanje na ljudi zaradi doseganja ciljev organizacije. Vplivanje pomeni pripraviti ljudi, da naredijo, kar od njih želimo. Poveljnik v vlogi voditelja vpliva na podrejene tako, da jim zagotavlja smisel, jih usmerja in motivira zaradi uresnicevanja poslanstva in nalog Slovenske vojske. Pripadniki enote pricakujejo od poveljnika, da bo deloval strokovno in odgovorno, jih znal poslušati in jih bo obravnaval dostojanstveno ter s spoštovanjem, bo izurjen v temeljnih vojaških vešcinah, služil kot zgled ter jih tudi osebno ucil ali posredoval izkušnje. Poveljnik mora imeti dobre komunikacijske sposobnosti, sposobnost ucenja in samoizpopolnjevanja, sposobnost izgradnje kolektiva ter sposobnost nacrtovanja in pravocasnega odlocanja. Poveljniki na podlagi vrednot utrjujejo medsebojno zaupanje, spoštovanje in razumevanje. Dobrega poveljnika voditelja odlikujejo strokovnost, intelekt, energija, ustvarjalnost in iniciativa, dobra presoja, pogum, odlocnost, samozavest, nesebicnost in humanost, sposobnost komuniciranja in prevzemanje tveganja. 

2.2 Naloge vodje 
Vodja mora znati uporabljati vire in svoje zaposlene. Bistven del ravnanja z zaposlenimi in vodenja je zato predvsem v tem, da znamo uporabljati cloveške sposobnosti. Ni dovolj, da jih znamo uporabljati, moramo jih znati ceniti in spoštovati (Bauer idr., 2009, str. 60). Vodja mora biti strokovnjak za medosebne odnose, ki naj bi jih obvladal in uporabljal za opravljanje naloge. Vodenje ne pomeni le administrativnih in razumskih, temvec tudi custvene in podzavestne vidike odnosov. Razumevanje njihove zapletenosti lahko rešuje konflikte med zaposlenimi (Bauer idr., 1983, str. 81, povzeto po: Štrafela, 2013, str. 43). 
Dober vodja mora ne le kontrolirati sredstva, cas, denar, material, temvec mora predvsem najprej nenehno razvijati sebe, postajati vedno boljši v smislu duhovne in custvene inteligence, saj bo le tako lahko pozitivno vplival na osebni razvoj zaposlenih, ker je njihovo splošno dobro pocutje pogoj za napredek podjetja (Poslovni svet, 2014). 
Vodja mora poznati svoje prednosti in si priznati, kje je še manj kompetenten in kje se je treba izboljšati. Kdor zacne voditi druge prej, preden se nauci upravljati sebe, povzroca resne težave sebi in drugim. Vodja, ki ne zna razumeti in upravljati sebe in svoja custvena stanja, še ne zmore suvereno upravljati drugih ljudi (Racnik, 2010, str. 14). Vodja tako ustvarja vzdušje v delovnem okolju ali organizacijsko klimo,  ki vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in uporabo njihovih zmožnosti ter posledicno na delovanje in uspešnost organizacije. 
Prevelika tekmovalnost in individualizem negativno vplivata na kakovost in delovne odnose. Spoštovanje, medsebojno zaupanje in hvaležnost vplivajo na dobro pocutje zaposlenih in pozitivno delovno vzdušje, ki dviguje raven ustvarjalnosti. Zavedati se moramo, da so ljudje najvecje bogastvo vsake organizacije, kajti nihce ne doseže uspeha samo s svojimi mocmi. Vsakdo uspe samo s pomocjo soljudi. Z razumevanjem custvene inteligence in spoznavanjem zaposlenih lahko vodja zgradi spoštljive in profesionalne odnose na delovnem mestu. 


Spoštljivi medsebojni odnosi in vloga vodje 
»Ce se na doloceni tocki v življenju odlocite, da boste postali vodja, se odlocite, da boste najboljši možen vodja. Izprašajte svojo vest, ce vas je pripravljena podpirati na nekem vodstvenem položaju. Vest so pravzaprav vaše vrednote. Škoda je, da bi za doseganje nekih ambicij šli preko svojih pomembnih vrednot. Škoda, ker boste pri tem samo trpeli. In ne samo vi, tudi tisti, ki jih vodite.« (Racnik, 2010, str. 21.) 
3.1 Opredelitev in pomen medsebojnih odnosov 
Eden izmed osnovnih pojavov in pogojev za normalen razvoj v vsaki organizaciji so medosebni odnosi. Medosebni odnosi predstavljajo psihološko klimo, v kateri žive zaposleni, zato je zelo pomembno vedeti, kakšna je ta klima in kaj bi bilo morda treba spremeniti (Povše, 2018, povzeto po: RUO, str. 301). Šinkovec (1992, povzeto po: Okovic, 2010, str. 51) govori o podjetniški klimi in jo opisuje kot medcloveška razmerja. Za uspešno in produktivno delo je pomembna urejenost razmerij med delavci in njihovimi nadrejenimi ter tudi med sodelavci. Možina (1994, povzeto po: Hrašovec, 2011) medosebne odnose opredeljuje kot ene najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih, izpolnjevanje delovnih nalog in doseganje ciljev organizacije. Izvirajo iz ljudi, iz njihovih osebnih lastnosti in so usmerjeni na druge. Pomembni so za ustvarjanje in razvoj etike in delovne morale, za humanizacijo ljudi in njihovega dela. 
Možina idr. (2002, str. 597) menijo, da mora vodja odnose, kakršni so, poznati in jih nato oblikovati, da dobijo želeno stanje. »Za dobre medosebne odnose je znacilno, da upoštevamo razlike med posamezniki, da med njimi vlada vzajemnost, da gre za dajanje in sprejemanje povratnih informacij, za omogocanje osebnega izražanja vsakega posameznika, da priznavamo obstoj konfliktov, da priznavamo ne le podobnosti, ampak tudi razlicnosti v odnosih, da razlikujemo vsebino in odnose v komunikaciji, da onemogocamo nastanek dvopomenskih situacij, da ni nikakršnega vsiljevanja in da si prizadevamo dobiti cim bolj kriticen vpogled v možnost nehotenih oziroma nevroticnih zlorab drugih. Seveda je to ideal, h kateremu je treba težiti in ki ga v celoti bržcas nikoli ne bomo dosegli, toda prizadevati si moramo, da te stvari poznamo, se jih ucimo in jih uveljavljamo v skupno korist.« (Prav tam, str. 599.) 

3.2 Pomen medsebojnih odnosov v Slovenski vojski 
Na uspešnost delovanja Slovenske vojske ne vplivajo le materialno-tehnicna sredstva, temvec in predvsem odnosi med pripadniki. »Clovek kljub razvoju tehnicno vse bolj dovršenih in unicujocih orožij ostaja najvažnejši dejavnik, od katerega je najveckrat odvisen rezultat vojaških delovanj. Nove tehnologije v bistvu še bolj poudarjajo vlogo cloveka, ker pred njega postavljajo bolj in bolj zahtevne naloge.« (Alibegic in Vidmar 2002, str. 20, povzeto po: Zver, 2009, str. 7.) S tem se strinja tudi Arnejcic (2008, str. 187, povzeto po: Zver, 2009, str. 7), ki pravi, da »posameznik kljub zapleteni tehniki zavzema osrednje mesto v sodobni varnostni, obrambni in vojaški organizaciji«. 
Slovenska vojska se zaveda pomena dobrih medsebojnih odnosov pripadnikov pri opravljanju vojaške službe in jih ureja s Kodeksom vojaške etike Slovenske vojske (Ur. 
l. RS, št. 55/2009, z dne 17. 7. 2009). Temeljni namen kodeksa je, da vsak pripadnik Slovenske vojske skladno z eticnimi vodili in naceli ravna castno pri opravljanju vojaške službe. V tretji tocki 11. poglavja kodeks med drugim posebej doloca pravila obnašanja znotraj organizacije: 
»Med opravljanjem vojaške službe pripadniki Slovenske vojske vedno in povsod: 
• 
izražajo spoštovanje in zaupanje do podrejenih in nadrejenih ter spoštujejo pravice in dolžnosti drugih vojaških in civilnih oseb; 

• 
utrjujejo tovarištvo v enoti in krepijo vojaški kolektiv; 

• 
skrbijo za podrejene, jim zagotavljajo cim boljše pogoje za delo ter glede na svoje pristojnosti pomagajo njihovim družinam, ce to želijo; 

• 
upoštevajo enakopravnost pripadnikov Slovenske vojske, ne glede na raso, spol, versko ali politicno prepricanje oziroma katerokoli osebno okolišcino; 

• 
spoštujejo dostojanstvo drugih pripadnikov Slovenske vojske in preprecujejo ter ukrepajo zoper posege v dostojanstvo pripadnikov ...« 


Da se lahko medsebojni odnosi ustvarijo in ohranjajo, je proces komuniciranja in sodelovanja nujen. Odnosi se gradijo na podlagi kompromisov, torej so vzajemni. Kompromis pomeni pretok razlicnih informacij oziroma mnenj in ravno povratna informacija je zelo pomembna, saj omogoca pridobivanje mnenja o tem, kaj si drugi sodelavci in nadrejeni mislijo, cutijo, kako vpliva situacija na njih in nasprotno. Tako se odpre priložnost za medsebojno spoštovanje (Porenta, 2020). 

3.3 Opredelitev in pomen spoštovanja 
Spoštovanje pomeni predvsem zavedanje, da so drugi, tako kot smo mi, edinstveni posamezniki s svojimi potrebami, željami, sanjami, hrepenenji, razvojem, cilji, tudi ranami in bolecino (Irgl, 2020). Beseda spoštovanje je latinskega izvora »respectus«, v prevodu pomeni »pozornost«. Spoštovanje je ena od moralnih vrednot, ki se doseže z usklajeno socialno interakcijo. Kot tako je spoštovanje obojestransko in izhaja iz obcutka vzajemnosti (Pomen spoštovanja (kaj je to, pojem in definicija) – izrazi, 2021). Nekako najbolj preprosta in jasna opredelitev je pojmovanje spoštovanja kot zaznane vrednosti, ki jo posamezniku pripisujejo drugi ljudje (Spears, Ellemers, Doosje in Branscombe, 2006, 
v: Rogers in Ashforth, 2017, povzeto po: Burian, 2018, str. 1). Splošno opredelitev lahko prenesemo v delovno okolje in spoštovanje na delovnem mestu opredelimo kot zaznano vrednost, ki jo posamezniku pripisujejo sodelavci ali nadrejeni. Razlike v obravnavanju spoštovanja lahko razumemo kot pomembne razširitve te osnovne opredelitve (Burian, 2018, str. 1). 
Prva razširitev spoštovanja zadeva enakost ljudi ali razlicnost posameznikov, skladno s tem pa lahko locimo dva tipa spoštovanja: 
• 
Generalizirano ali pripadajoce spoštovanje. O njem govorimo, kadar pripisovanje vrednosti drugim temelji na enakosti med ljudmi in izhaja iz prepricanja, da si vsak clan družbe ali skupine (glede na spol, glede na delovno skupino ipd.) sam po sebi, ne da zadovolji neke pogoje, zasluži spoštovanje, ki pripada vsakemu v neki socialni kategoriji in ga ne more izgubiti ali pridobiti (Rogers in Ashforth, 2017, povzeto po: Burian, 2018, str. 1). Poimenovanje spoštovanje kot pripadajocega (angl. owed respect) pa izpolnjuje posameznikovo potrebo po pripadnosti (Robers, 2018, povzeto po: Burian, 2018, str. 2). 

• 
Dolocljivo (angl. particularized respect) ali zasluženo spoštovanje. O njem govorimo, kadar pripisana vrednost drugi osebi temelji na njenih dosežkih, vedenjih, kakovostih ali statusu in tako razlikuje med posamezniki glede na njihove talente in vrline. (Rogers in Ashforth, 2017, povzeto po: Burian, 2018, str. 


2) oziroma zasluženemu spoštovanju (angl. earned respect), ki posamezniku daje obcutek, da je cenjen zaradi svojega dela (Rogers, 2018, povzeto po: Burian, 2018, str. 2). Pri vzpostavljanju spoštljive atmosfere v delovnih okoljih je pomembno ravnotežje med opisanima tipoma spoštovanja, saj lahko v nasprotnem povzrocimo frustracije pri zaposlenih (Rogers in Ashforth, 2017, povzeto po: Burian, 2018, str. 2). 
Druga razširitev spoštovanja se nanaša na perspektivo, iz katere je oblikovano. Spoštovanje namrec ni nekaj, kar ljudje zacutijo sami od sebe, temvec zaznava, ki temelji na vedenju tistih ljudi, s katerimi je posameznik v odnosu. Skladno s tem lahko razlikujemo med dvema perspektivama spoštovanja. Prva je perspektiva pošiljatelja, skozi katero lahko spoštovanje razumemo kot vedenjsko manifestacijo oziroma izraz pripisane vrednosti drugi osebi (pošiljatelj je lahko v delovnem okolju sodelavec, nadrejeni ali organizacija kot taka). Druga pa je perspektiva prejemnika oziroma zaznava osebe, kako jo ocenjujejo tisti, s katerimi deli clanstvo v neki skupini (Rogers in Ashforth, 2017, povzeto po: Burian, 2018, str. 1–2). 

3.4 Vloga vodje pri graditvi spoštljivega delovnega okolja 
Zaposlenemu, ne glede na organizacijo, v kateri dela, je na delovnem mestu pomembno spoštovanje oziroma povratna informacija, da je v delovnem okolju cenjen. Bodisi zaradi svojih dosežkov bodisi zaradi svojih lastnosti. Ta vrednost, ki jo zaposlenemu pripisujejo sodelavci ali nadrejeni, je po nekaterih raziskavah pomembnejša kot višina mesecnega prihodka ali položaj, ki ga v organizaciji zaseda. 
Spoštovanje doživljamo skozi manifestirano zaupanje, pravicnost, vljudnost, status in dostojanstvo, izkazano podporo in socustvovanje. V delovnem okolju vedenje nadrejenega in sodelavcev ter vrednote in politiko organizacije, ki se izkazujejo z vljudnostjo, spodbudami in socustvovanjem, dojemamo kot namige, ki nam signalizirajo obcutek spoštovanosti oziroma dajejo informacijo o vrednosti, ki nam je pripisana in nam dviguje samozaupanje, samozavest in obcutek lastne vrednosti v delovnem in socialnem okolju. 
Vzajemno spoštovanje na delovnem mestu ustvarja zdravo delovno okolje, v katerem se zaposleni cutijo cenjene zaradi svojih dosežkov, sposobnosti in lastnosti tako s strani vodje kakor sodelavcev. Zato je bistvena naloga vodje, da poskrbi za urejene odnose med zaposlenimi v obeh smereh, po vertikalni (nadrejeni – podrejeni) in horizontalni (med zaposlenimi) smeri. 
3.4.1 Kompetence ucinkovitega vodje 
Vprašanje, kako ustvarjati dobre medosebne odnose, kjer sta vodilo zaupanje in spoštovanje med zaposlenimi, bi moralo biti v vseh organizacijah na prvem mestu. Racnik (2010, str. 12) meni, da morajo vodje za ucinkovito vodenje obvladati tri kljucna podrocja vodenja: 
• 
strokovna usposobljenost (poznavanje delovnih procesov in poznavanje delovnih nalog za vsakega neposredno podrejenega); 

• 
vodstvene spretnosti (koordiniranje, delegiranje, razvijanje kompetenc pri zaposlenih, vodenje sestankov, upravljanje casa, dolocanje prioritet, timsko delo, spodbujanje inovativnosti); 

• 
komunikacijsko-motivacijske spretnosti (razvita custvena inteligenca, sposobnost delati z razlicnimi tipi ljudi, ucinkovito podajanje informacij oz. navodil, pravilno podajanje kritike in pohvale, motiviranje sodelavcev glede na njihove vrednote, ucinkovita raba jezika – retorika). 


Dober vodja se zaveda, da so spoštljivi odnosi in medsebojno zaupanje nekaj najbolj dragocenega za vsako organizacijo, saj je skupni cilj lahko dosežen samo takrat, ko si vsi prizadevajo za isti cilj. Ucinkovit vodja s svojim znanjem, vplivom in pooblastili olajšuje delo zaposlenim, da ti lažje in hitreje opravijo delovne naloge. Da to doseže, mora vzpostaviti odprt odnos do zaposlenega za izmenjavo mnenj in kritik, zaposlenim mora dati vedeti, kako zelo pomembno je njihovo delo, zna jih ustrezno motivirati ter zna in je pripravljen pomagati vsakemu posamezniku, kadar to potrebuje. 

3.4.2 Pozitivna naravnanost vodje 
Podrejeni od svojih vodij navadno pricakujejo, da znajo usmerjati, da so vredni zaupanja, optimisticni in do vseh enako pravicni (Rupar, 2020). Vodja mora izhajati iz predpostavke, da imajo podrejeni nešteto pozitivnih lastnosti, kompetenc in sposobnosti, ki jih je treba odkriti in razvijati. Poleg impulzov, ki jih vodja dobiva od podrejenega, se lahko negativen odnos do nekoga vzpostavi tudi na podlagi negativnih informacij, ki jih vodja o nekom pridobi. Da bi se izognili posploševanju in napacnemu sklepanju, je komunikacija med nadrejeni in podrejenimi nujna. S pogovorom vodja pridobiva informacije o motivih, vrednotah, kljucnih kompetencah in pomanjkljivostih podrejenega in tako lažje poišce metode ter tehnike motiviranja zaposlenih. 

3.4.3 Pomen custev – socialnih kompetenc pri vodenju 
Raziskave kažejo, da ima dober in uspešen vodja poleg strokovne usposobljenosti tudi visoko custveno zrelost, socialno inteligentnost in življenjsko modrost. Custvena inteligentnost je, podobno kot razumska inteligentnost, predvsem možganska funkcija in obsega umski, vedenjski in telesni del cloveka. Pojem custvene inteligentnosti se opredeljuje kot zmožnost opazovanja, razumevanja in spremljanja lastnih custev ter custev drugih in njihovega upoštevanja v delovnem procesu. Custveno inteligentnost lahko opredelimo kot socialno vešcino doseganja lastne usklajenosti in usklajenosti odnosov z drugimi (Rupar, 2020). 
Kaštrun (Beyondmind, b. d.) meni, da dobra custvena inteligenca omogoca dobre odnose: »Custva imajo pomembno socialno funkcijo. Povecujejo našo zavest o drugih, zagotavljajo informacije o perspektivi drugih in razumevanje, zakaj se drugi obnašajo tako, kot se. Custvena inteligenca se zato nanaša na sposobnost prilagajanja našega vedenja v družbenem kontekstu, kjer se danes veliko pojavlja tudi izraz socialna inteligenca. Ta kaže na razvoj socialnih vešcin, kot so: dobra komunikacija, toleranca, razvita perspektiva, ucinkovito reševanje konfliktov, sodelovanje in pomoc, obcutek povezanosti, timsko delo ipd.« Tako kot znanje, pridnost in podobno so tudi custva del kapitala organizacije. Custveno razviti ljudje se zavedajo samih sebe, razumejo svoje razpoloženje, poznajo svoja custva in motivacijske vzvode ter ucinke svojega delovanja na druge ljudi. Svoje sposobnosti znajo realno oceniti in le redko prevzamejo naloge, ki jim ne bi bili kos. Tako zavarujejo sebe in skupino pred morebitnimi neuspehi. Samozavestni ljudje so sposobni nadzorovati impulzivna custva, so spodbujevalci zaupanja in poštenosti v delovnem okolju (Možina idr., 2002, str. 516). 

3.4.4 Ucinkovita komunikacija 
Komunikacija je osnovna vešcina, ki jo ljudje nenehno uporabljamo v interakciji z drugimi. Tako tesno je vkljucena v naše življenje, da jo imamo za nekaj samoumevnega in jo uporabljamo intuitivno. Prav zato se navadno niti ne zavedamo, kako velik vpliv ima komunikacija na naše življenje, odnose, pocutje in uspešnost v zasebnem ali poklicnem življenju (Tomažic, 2018, str. 3). 
Bistvo komunikacije je delitev oziroma izmenjava sporocil. Sporocila morajo biti jasna in razumljiva, tako v vsebinskem (razumljiv jezik) kakor custvenem smislu in smislu potreb (besedna in nebesedna komunikacija). Obe strani pogovora se morata zavedati pomena, smisla in cilja pogovora, ki ga vzpostavljata, razvijata in vzdržujeta (Molnar in Poles, 2021), ali kot navaja Racnik (2010, str. 58): »Ko komunicirate z drugimi in jim prenašate svoja sporocila, se drugi na to odzivajo. Z odzivom ste lahko zadovoljni ali pa tudi ne. To je odvisno od tega, kaj z vašim nacinom komuniciranja povzrocate pri drugih. Dejstvo je, da vaša sporocila pri drugih vplivajo na njihove misli in obcutke, enako pa njihova sporocila doživljate tudi vi.« 
V komunikaciji smo spoštljivi takrat, ko naredimo vse, da upoštevamo in ohranimo dostojanstvo vseh vkljucenih. Spoštljivost je izražena z nacinom komunikacije, ki omogoca posamezniku, da se pocuti dobro in znotraj komunikacijskega procesa ohrani svoje dostojanstvo – obcutek eticne in moralne vrednosti (Lapornik, 2017, str. 17). Tomažic (2018, str. 1) piše, da pri uspešni komunikaciji izhajamo s stališca, da spoštujemo sebe in sogovornika. Gre za komunikacijo, pri kateri se izražamo vljudno, jasno in odlocno. To odlocnost imenujemo asertivnost. 
Asertivnost se v literaturi omenja kot vedenjska osebnostna lastnost in tudi kot nacin komunikacije. Opredeljena je kot samozavest, poštenost, spoštljivost, odlocnost, jasnost, vztrajnost. Asertivna komunikacija pomeni nacin sporocanja, pri katerem odlocno zagovarjamo svoja stališca, ob tem pa ne izgubimo spoštovanja do drugih, kar je vcasih zelo zapleteno, zlasti ko se znajdemo v konfliktni situaciji. V konfliktu se ljudje odzovemo bolj custveno kot racionalno, zaradi cesar lahko izgubimo spoštovanje do drugih ali sebe. Kdor v interakciji z drugimi sledi asertivnim nacelom, je lahko zelo uspešen, saj dosega svoje cilje, ima dobre odnose z drugimi ljudmi, ohranja pozitivno samopodobo in duševno zdravje (Tomažic, 2018, str. 10). 
Pristop nenasilne komunikacije je od sedemdesetih let 20. stoletja razvijal ameriški psiholog Marshall Rosenberg, ki ga poznamo kot »oceta nenasilne komunikacije«. Marshall je razvijal nenasilno komunikacijo kot odgovor na vseživljenjsko raziskovanje, kako konflikte preobraziti v povezanost s seboj, z drugimi in z višjim namenom, ki nas združuje, in jo vpeljal tudi v organizacije (Molnar in Poles, 2021). 
Molnar in Poles (2021) navajata, da je ucinkovita komunikacija kompleksna kompetenca in osnova za vzpostavitev dobrih profesionalnih odnosov v delovnem okolju. Koliko smo v medsebojni komunikaciji osredotoceni na besede in dejanja (zavedno – »vidni del cloveka«) ter koliko na potrebe in obcutke (nezavedno – »nevidni del cloveka«)? 
Kot primer neucinkovite in vecinoma razdiralne komunikacije so predstavljena »ti sporocila«, ki so vecinoma polna predsodkov, kritike, moraliziranja, groženj in diagnosticiranja, obkladanja s krivdo, okrivljenja za stanje, usmerjena so na osebo, in ne na dejanja, v njih gre velikokrat za boj, za moc in nadvlado. Razdiralna komunikacija izhaja iz neke frustracije v našem organizmu, ki je nismo zmožni povezati z lastnimi potrebami, kaj šele, da bi to znali ubesediti. Nasprotno pa pri ucinkoviti komunikaciji izhajamo iz lastnih potreb in potreb drugega, ki jih ozavešcamo in oblikujemo v »jaz sporocila«, s katerimi govorimo o problemih. Sporocila so jasna, usmerjena na dejanja, vedenje je pod nadzorom in udeleženec vedno prevzema odgovornost za trenutno stanje v komunikaciji. V komunikaciji ubesedimo svoje obcutke in njihove razlage, ustvarjamo sodelujoce vzdušje in odnose. Takšna medsebojna komunikacija nas podpira v zadovoljevanju lastnih potreb in obcutkov ter v spoštovanju potreb in obcutkov drugega. 
Kultura komuniciranja v delovnem okolju vpliva na medsebojne odnose med zaposlenimi in posledicno njihovo pocutje. S spoštljivo komunikacijo, odprtostjo, povratnimi informacijami, pohvalo, konstruktivno kritiko in motivacijo, ob cemer ne gre prezreti moci osebnega stika in neformalne komunikacije, si vodja odpre možnosti za dobre odnose v kolektivu. Dobri odnosi tako med vodjo in zaposlenimi kakor med sodelavci vplivajo na medsebojno zaupanje, ki zagotavlja medsebojno spoštovanje, uspešno sodelovanje, prilagajanje in kakovostno opravljanje nalog. Neucinkovita, nasilna komunikacija pa, nasprotno, spodbuja konflikte in slabe odnose med zaposlenimi. Sklepamo lahko, da je dobra kultura komuniciranja izredno pomembna za vzpostavljanje ugodne delovne klime in uspešnosti pri doseganju ciljev organizacije. 

3.4.5 Razvoj vodje 
Medsebojno spoštovanje je temelj za izoblikovanje dobrih medsebojnih odnosov, cesar se vodje vse premalo zavedajo. Nekateri med njimi zato, ker jim vodenje dobro uspeva in jim v vodenje ni treba vlagati veliko truda, drugi pa, cetudi zaznavajo težave pri vodenju podrejenih, se pogosto zanašajo na to, da vešcin vodenja ne potrebujejo, ker podrejenim lahko poveljujejo z lastno strokovno usposobljenostjo, naloga podrejenih pa je le izpolnjevanje njihovih ukazov. Dober vodja postaneš z nenehno osebnostno rastjo, ali kot pravi Mesiti (2003, str. 129): »Voditelji morajo rasti v svoji odgovornosti in skrbeti za druge, kar pomeni, da voditelji ne smejo mirovati. V vodenju obstaja krivulja rasti in imenuje se ‚ucenje‘.« 
Racnik (2010, str. 15) meni, da si vodja z nenehnim usposabljanjem, branjem najmanj ene knjige mesecno, druženjem z drugimi uspešnimi vodji, 2- do 4-kratno letno udeležbo na treningih, seminarjih ali delavnicah omogoci ocitno osebno rast. Najpomembnejše pa je prakticno delo z ljudmi. Ni nadomestila za osebna izkustva. Še posebno velik izziv je presegati stare vedenjske vzorce in uvajati nove. Ni enovitega recepta, kako ustvariti spoštljive medsebojne odnose v delovnem okolju, vendar je gotovo prvi korak ta, da vodja najprej pozna sebe, da razume lastne prednosti in slabosti. Vodja se mora ozreti vase in oceniti lastno custveno inteligenco. Nauciti se mora sprejemati kritiko in se iz nje uciti. 
Le tako je pripravljen na osebnostno spremembo in razvoj, ki pogojujeta spremembo lastnih vedenjskih vzorcev. Ob tem mora spoznavati in se nauciti sprejemati tudi druge, razumeti in spoštovati njihovo razlicnost. Zavedati se mora, da so drugi edinstveni posamezniki s svojimi potrebami, željami, cilji itn. Z izobraževanjem na razlicnih podrocjih si lahko pridobi znanje o upravljanju svojih custvenih stanj, komunikacijskih vešcinah, aktivnem poslušanju, motiviranju sebe in drugih, kar utrjuje naklonjenost in zaupanje pri podrejenih ter ustvarja stabilno in varno delovno okolje, v katerem bivajo spoštljivi medsebojni odnosi. 
Center vojaških šol Slovenske vojske kot vojaška izobraževalna ustanova z organizacijo treningov, seminarjev in delavnic s podrocja razvoja socialnih kompetenc in voditeljskih vešcin (nekonfliktna komunikacija, spoštovanje na delovnem mestu, empatija itn.) lahko bistveno pripomore k dvigu kakovosti voditeljstva v Slovenski vojski. 



4 Vpliv spoštljivih medsebojnih odnosov na pripadnost organizaciji 
Zadovoljstvo zaposlenega v delovnem okolju vpliva ne le na njegov pozitiven odnos do dela in obcutek pripadnosti organizaciji, temvec je za organizacijo tudi pomemben dejavnik za zadrževanje kadra. 
4.1 Opredelitev in pomen zadovoljstva zaposlenih 
Odnosi med zaposlenimi vplivajo na njihovo pocutje in celotno klimo v organizaciji. Dobri odnosi pripomorejo k temu, da se bo posameznik želel doloceni organizaciji pridružiti in v njej ostati. Velja seveda tudi nasportno. Nihce noce delati v organizaciji, v kateri se ne pocuti prijetno, sprejetega, v kateri vlada napeto vzdušje (Zver, 2009, str. 16). Ljudje z visoko stopnjo zadovoljstva z delom imajo obicajno pozitiven odnos do dela, medtem ko imajo ljudje z nižjo stopnjo zadovoljstva z delom negativen odnos (Robbins 1993, povzeto po: Jordan, 2016, str. 9). Ce želimo razumeti kompleksnost in medsebojno odvisnost vidikov zadovoljstva z delom, moramo razumeti ta odnos med posameznikom in vidikom zadovoljstva z delom, saj je delo tisto, ki proizvede custva, povezana z zadovoljstvom oziroma nezadovoljstvom (Spector, 1997). Ta perspektiva lahko organizacijam pomaga pri zadrževanju zaposlenih (Saari in Judge, 2004; Westlund in Hannon, 2008). 
Hauff, Richter in Tressin (2015, v: Jordan, 2016, str. 9) pišejo, da je zadovoljstvo z delom osrednji koncept na podrocju organizacijske psihologije, pri cemer imajo raziskave o njegovih dejavnikih in rezultatih velik prakticen pomen za uspešno upravljanje cloveških virov. Zadovoljstvo zaposlenega vpliva tako na delo kot tudi na pripadnost organizaciji (Hajdukova in Klementova, 2015, v: Jordan, 2016). 

4.2 Opredelitev in pomen organizacijske pripadnosti 
Tyree Jr. (1996, v: Jordan, 2016, str. 6–7) piše, da je pripadnost mocna psihološka in socialna navezanost posameznika, ki s socialnim prizadevanjem teži k doseganju ciljev. Pripadnost zaposlenih je nujna, vendar se morajo njihova zanimanja, cilji in potrebe ujemati z organizacijskimi, ce želijo obdržati najboljše med zaposlenimi (Devece, Palacios-Marqués in Alguacil, 2015, v: prav tam). Gre za odsev nekega psihicnega stanja (želeti, potrebovati in morati), ki naj bi se nanašala na organizacijo, kjer je oseba zaposlena in naj bi definirala odnos med zaposlenim in organizacijo (Boštjancic, 2010). Bolj ko je posameznik psihološko navezan na organizacijo, bolj bo produktiven in zadovoljen (Hunter in Thatcher, 2007, v: Jordan, 2016). Allen in Meyer (1990, v: prav tam) sta ugotovila, da imajo prehodne raziskave o pripadnosti sticno tocko v tem, da organizacijska pripadnost pomeni to, da zaposleni, ki so bolj pripadni, najbolj neradi zapustijo svojo organizacijo. 

4.3 Vpliv spoštljivega delovnega okolja na zaposlene 
Spector (1997, v: Jordan, 2016, str. 11) piše, da vedenje neposredno nadrejenega vpliva na zadovoljstvo podrejenega z delom. Zaposleni je bolj zadovoljen, kadar je njegov neposredno nadrejeni razumevajoc, prijateljski, sposoben pohvaliti, ko posluša mnenja zaposlenih in pokaže osebno zanimanje do zaposlenih (Robbins, 1993, v: prav tam). Nadalje navaja, da delo izpopolnjuje posameznikove socialne potrebe, zato je pomembno, da imajo zaposleni prijateljske sodelavce, ki nas podpirajo, kar vodi k povecanju zadovoljstva (prav tam). Posebne opredelitve delovnega mesta vodijo k pozitivnim psihološkim stanjem, kot so obcutek pomembnosti dela, odgovornosti in védenja, kar vodi k vecjemu zadovoljstvu z delom (Judge, Bono in Locke, 2000; Spector, 1997, v: prav tam). Zaposleni, ki se cutijo spoštovane na delovnem mestu, so bolj zadovoljni s svojim delom (Rogers, 2018, povzeto po: Burian, 2018, str. 4). Spoštovani zaposleni so tudi bolj hvaležni in pripadni organizaciji, v kateri delajo, v primerjavi z zaposlenimi, ki se cutijo manj spoštovane, ter posledicno manj pripravljeni zamenjati delovno mesto (Ng, 2016, povzeto po: Burian, str. 4). 


Raziskava 
Raziskava je potekala decembra 2021 v poveljstvih in enotah Slovenske vojske na takticni, operativni in strateški ravni. V raziskavi so sodelovali nakljucno izbrani udeleženci (prostovoljci). V raziskavi sta se preverjali dve hipotezi: 
• 
Spoštljivi medsebojni odnosi na delovnem mestu so ena izmed kljucnih nalog vodje, ker vplivajo na zadovoljstvo in motiviranost zaposlenih pri delu. 

• 
Izkazovanje spoštovanja do podrejenih dviguje obcutek njihove pripadnosti organizaciji. 


Raziskava je potekala na podlagi namensko oblikovanega vprašalnika. Ta je poleg demografskih podatkov vseboval 62 trditev, ki so se nanašale na subjektivno doživljanje razlicnih vidikov spoštovanja v delovnem okolju. Anketirani so postavke ocenjevali na petstopenjski Likertovi lestvici: 
Ocena strinjanja s trditvijo  1  2  3  4  5  
Se ne strinjam  Se delno strinjam  Se ne morem opredeliti  Strinjam se  Se zelo strinjam  

Tabela 1: Petstopenjska Likertova lestvica 
Vprašalniku so bila dodana tudi tri odprta vprašanja. Anketirani so v prostem zapisu lahko zapisali tri, zanje najpomembnejše dejavnike, povezane s spoštovanjem na delovnem mestu, tri najbolj motece dejavnike in tri predloge, ki bi po njihovem mnenju izboljšali spoštljive odnose na delovnem mestu. Povprecne surove vrednosti rezultatov so se v nadaljnjem postopku analize pretvorile v vrednotne ocene. 
Razpon povprecne vrednosti trditev  Ocena  Vrednotna ocena stanja  
od 1 do 1,4  1  Skrajno nezadovoljivo stanje  
od 1,5 do 2,4  2  Nezadovoljivo stanje  
od 2,5 do 3,4  3  Polje neodlocnosti  
od 3, 5 do 4,4  4  Zadovoljivo stanje  
od 4,5 do 5,0  5  Zelo zadovoljivo stanje  

Tabela 2: Pretvorba razpona povprecne vrednosti trditev v vrednotno oceno stanja 
5.1 Analiza rezultatov raziskave 
Na prošnjo za sodelovanje v raziskavi se je odzvalo 66 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Vzorec obsega 19 pripadnic in pripadnikov na strateški ravni, 27 na operativni in 20 na takticni ravni. V raziskavi je na takticni ravni sodelovalo 20 zaposlenih, od tega 12 (60 %) pripadnic in 8 (40 %) pripadnikov. Na operativni ravni je sodelovalo 27 zaposlenih, od tega 14 (52 %) pripadnic in 13 (48 %) pripadnikov. Na strateški ravni je sodelovalo 19 zaposlenih, od tega 11 (58 %) pripadnic in 8 (48 %) pripadnikov. 
V raziskavi je tako sodelovalo 66 zaposlenih na takticni, operativni in strateški ravni, od tega 37 (56 %) pripadnic in 29 (44 %) pripadnikov. Zastopanost rangov, ne glede na spol, je bila: 48 % castnikov, 18 % podcastnikov, 5 % vojakov, 9 % višjih vojaških uslužbencev, 11 % nižjih vojaških uslužbencev in 9 % civilnih oseb. Zastopanost pripadnikov glede na stopnjo izobrazbe po ravneh (takticna, operativna in strateška), ne glede na spol: 1 % pripadnikov z IX. stopnjo izobrazbe, 8 % pripadnikov z VIII. stopnjo izobrazbe, 53 % pripadnikov s VII. stopnjo izobrazbe, 18 % pripadnikov s VI. stopnjo izobrazbe, 18 % pripadnikov s V. stopnjo izobrazbe in 2 % pripadnika s IV. stopnjo izobrazbe. 
Primerjava povprecnih surovih vrednosti trditev uvršca trditve sodelujocih v raziskavi z operativne ravni najvišje, iz cesar posledicno lahko sklepamo, da so pripadniki operativne ravni najbolj zadovoljni na delovnem mestu: 
• 
vrednotna ocena operativne ravni se uvršca v polje vrednotne ocene 4 – zadovoljivo stanje (3,69 %), 

• 
vrednotna ocena strateške ravni se uvršca v polje vrednotne ocene 3 – polje neodlocnosti (3, 35 %), 

• 
vrednotna ocena takticne ravni se uvršca v polje vrednotne ocene 3 (3, 31 %) – polje neodlocnosti. 


Primerjava med posameznimi ravnmi pokaže, da skrajnih odstopanj v podajanju ocen na trditve ni, v povprecju so posamezniki enakomerno nižje ali višje ocenjevali vse postavke. Na vseh treh ravneh so bili anketirani enotni, da se dobro placilo ne kompenzira z nespoštovanjem s strani nadrejenega, celo nasprotno, nespoštovanje s strani nadrejenega zmanjšuje njihovo pripravljenost za delo. Rezultati ankete so pokazali, da je medsebojno spoštovanje kljuc do dobrega pocutja v kolektivu in do pripravljenosti za ucinkovito opravljanje dela ter da zadovoljstvo in obcutek spoštovanosti v kolektivu vplivata na pripadnost enoti in organizaciji. Zanimivo pa je, da so anketirani na vseh treh ravneh trditev »Za spoštljivo vedenje v enoti so odgovorni izkljucno vodje« uvrstili v polje neodlocnosti, iz cesar lahko sklepamo, da so za spoštljivo vedenje v enoti odgovorni vsi v kolektivu. 
V hipotezi 1 smo predvideli, da so spoštljivi medsebojni odnosi na delovnem mestu ena izmed kljucnih nalog vodje, ker vplivajo na zadovoljstvo in motiviranost zaposlenih pri delu. Iz skupne analize povprecnih surovih vrednosti kot vrednotnih ocen vseh anketiranih ter analize takticne, operativne in strateške ravni, skupno in po spolu, smo hipotezo 1 lahko v celoti potrdili. Pripadniki Slovenske vojske poudarjajo pomen spoštljivih medsebojnih odnosov oziroma dejavnikov, ki k tem odnosom prispevajo, saj je iz rezultatov raziskave jasno, da doživljanje spoštovanja s strani nadrejenega vpliva na njihovo zadovoljstvo in dvig motivacije ter da bolj cenijo spoštovanje s strani nadrejenih kakor nespoštovanje, kompenzirano z dobrim placilom. Predstavnice ženskega spola doživljajo obcutek spoštovanja s strani nadrejenega celo tako mocno, da so zanj pripravljene narediti vec, kot je zahtevano. Slednja trditev je bila na ravni Slovenske vojske edina ocenjena z vrednotno oceno 5 (se zelo strinjam). 
Anketirani ocenjujejo, da je v Slovenski vojski premalo spoštljivega odnosa. Podrejeni ne obcutijo dovolj skrbi in podpore s strani nadrejenih, prav tako ne do njihovih družin, da se nesoglasja v enoti premalo rešujejo s konstruktivno komunikacijo ter da nadrejenim pravocasna izvedba nalog pomeni vec od spoštljivega odnosa. Obenem je iz odgovorov anketiranih je jasno, da za ustvarjanje dobrih medsebojnih odnosov niso odgovorni izkljucno le poveljujoci, temvec vsi v kolektivu. To so anketirani podprli z analizo odprte ankete, kjer je vidno, da pripadniki Slovenske vojske kot najpomembnejše na delovnem mestu ocenjujejo razumevanje, empatijo, medsebojno sodelovanje in pomoc, zaupanje, odprto komunikacijo in dobro pocutje med sodelavci. Kot najbolj motece dejavnike pa poudarjajo zamere, opravljanje, nevošcljivost, obtožbe in laži. 
Anketirani so v analizi odprte ankete za izboljšanje stanja v enoti poudarili, da vzajemno spoštovanje na delovnem mestu lahko izboljšamo z lastno custveno inteligenco in nekonfliktno komunikacijo, kar lahko dosežemo s ciljnim izobraževanjem v socialnih kompetencah, ki podpirajo ustvarjanje spoštljivih medsebojnih odnosov. Obenem so poudarili pomen prostocasnih aktivnosti, ki pomagajo sprostiti napetosti v kolektivu, povrnejo energijo za delo in s tem pripomorejo h graditvi bolj zdravih medsebojnih odnosov. 
Tudi hipoteza 2, da izkazovanje spoštovanja do podrejenih dviguje obcutek njihove pripadnosti organizaciji, je bila na podlagi raziskave v celoti potrjena. Ocene trditev, ki vsebujejo dejavnike spoštovanja, vezanega na obcutek pripadnosti organizaciji, so na vseh treh ravneh vodenja in poveljevanja (takticna, operativna in strateška), tako pripadnic kakor pripadnikov, uvršcene v polje vrednotne ocene 4 (zadovoljivo). Anketirani ocenjujejo, da so zaupanje in medsebojno spoštovanje med sodelavci v enoti, izraženo spoštovanje s strani nadrejenega, doživljanje varnosti v delovnem okolju ter zadovoljstvo ob prihodu na delo temelj uspešnosti organizacije. Uspešnost organizacije je tako tesno povezana z obcutkom pripadnosti in ponosom pripadanja enoti, saj je iz rezultatov raziskave vidno, da obcutek nespoštovanja zmanjšuje pripravljenost za delo, nadalje se kaže na kakovosti izvedbe nalog ter vpliva na pripravljenost za menjavo delovnega okolja. Varno delovno okolje, odprta komunikacija, izražanje mnenj, zadovoljstvo na delovnem mestu, pripravljenost skupnega delovanja doma in v tujini so dejavniki, ki so jih anketirani oznacili kot kljucne gradnike pozitivnega odnosa do organizacije ter posledicno obcutka ponosa in pripadanja Slovenski vojski. Obcutek pripadnosti pa posledicno lahko vpliva na fluktuacijo kadra v organizaciji, kar pomeni, da so spoštovani zaposleni manj pripravljeni zamenjati delovno mesto. 
Vsak vodja bi se moral zavedati pomembnosti vloge, ki jo igra pozitivna organizacijska klima pri uresnicevanju poslanstva in obstoja organizacije. Zagotavljanje zdravega delovnega okolja, ki temelji na zaupanju, kolegialnosti in medsebojni pomoci zaposlenih, je kljucna naloga vodje. Vodja mora biti sposoben razumeti ljudi, s katerimi dela in od katerih je odvisen. Znati mora izrabiti njihove prednosti in nacine dela ter vplivati na njihove vrednot, da bodo cim bolj produktivni in naklonjeni ciljem organizacije. Vodja se mora znati spoprijeti z negativnimi custvi zaposlenih na konstruktiven nacin, ker so v nasprotnem lahko škodljivi tako za kolektiv kot za celotno organizacijo. Pozitivno delovno okolje vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in posledicno na njihov obcutek pripadnosti, ki lahko zmanjša fluktuacijo kadra znotraj organizacije. Iz tega izhaja, da mora vodja poleg strokovne usposobljenosti in vodstvenih spretnosti znati obvladati komunikacijsko- motivacijske spretnosti, kot so pozitivna naravnanost, custvena inteligentnost in ucinkovita komunikacija. Zato je toliko pomembnejše, da vodstvene položaje zasedajo pripadniki, ki imajo »posluh« za podrejene in dovolj znanja s podrocja razvoja socialnih kompetenc in voditeljskih vešcin, da lahko dvignejo raven zadovoljstva v Slovenski vojski. Poudariti pa je treba, da vzajemni spoštljivi odnosi v kolektivu niso le odgovornost vodje, pac pa odgovornost vsakega posameznika. Vsi zaposleni si morajo stalno prizadevati za medsebojno spoštovanje, odprto in nekonfliktno komunikacijo ter medsebojno pomoc, saj le tako lahko svoj delež prispevajo k vzpostavitvi in ohranjanju zdravega delovnega okolja. 


Sklep 
Zdravo organizacijsko kulturo sestavljajo vrednote, prepricanja, vedenje in odnosi, ki so skupni vsem zaposlenim v organizaciji. Obenem zaposleni s svojim medsebojnim spoštovanjem, zadovoljstvom, lojalnostjo, motiviranostjo in strokovnostjo ustvarjajo pozitivno organizacijsko klimo. Organizacijsko kulturo in klimo je treba nenehno spremljati, nadgrajevati in podpirati, predvsem na podrocju spoštljivega medsebojnega odnosa med zaposlenimi, ker ima to podrocje velik vpliv na delovanje in obstoj Slovenske vojske ter pomen za uresnicevanje poslanstva Slovenske vojske. Kultura spoštovanja na delovnem mestu je temelj za zdravo delovno okolje. Pomeni, da se pripadniki Slovenske vojske tudi takrat, kadar se morda iz osebnega ali katerega koli drugega razloga med seboj ne razumejo, vedejo spoštljivo. Vzajemno medsebojno spoštovanje ustvarja vzdušje, ki spodbuja ustvarjalnost, sodelovanje in pripravljenost za delo, kar vpliva na obcutek zadovoljstva in organizacijske pripadnosti pri zaposlenih. 
Izvedeni raziskavi, teoreticna in empiricna, potrjujeta, da razvite socialne kompetence pripadnikov, ki zasedajo vodilne položaje na razlicnih ravneh Slovenske vojske, so enako ali celo bolj pomembne kot strokovno znanje, sposobnosti in izkušnje. Organizacije, ki dosegajo in vzdržujejo uspešnost, imajo na kljucnih položajih sposobne in ucinkovite vodje. Glede na dejstvo, da so razvite socialne kompetence vodilnih ljudi za vsako organizacijo prav tako pomembne, kot so znanje, sposobnosti in izkušnje, bi bilo smiselno razmisliti o predlogih, ki bi pripomogli k dvigu kakovosti voditeljstva in medsebojnega spoštovanja v Slovenski vojski: 
• 
Center vojaških šol Slovenske vojske kot vojaška izobraževalna ustanova z organizacijo treningov, seminarjev in delavnic s podrocja razvoja socialnih kompetenc in voditeljskih vešcin (vaje za nekonfliktno komunikacijo, spoštovanje na delovnem mestu, empatija itn.) postavi to vešcino v sistemu Slovenske vojske kot predpogoj, s katerim se seznanijo vsi zaposleni, ki jih sistem postavlja na dolocene vodstvene položaje; 

• 
izkustvene delavnice s podrocja razvoja socialnih kompetenc, ki jih organizira Center vojaških šol Slovenske vojske, postanejo stalnica za vse zaposlene v Slovenski vojski; 

• 
z merjenjem organizacijske klime s poudarkom na spoštljivih medsebojnih odnosih, s cimer bi Slovenska vojska pridobila pomemben podatek o trenutnem stanju v organizaciji in pravocasnem ukrepanju pri slabih rezultatih. 


Stopnja medsebojnega spoštovanja, komunikacije, pomoci in zaupanja se med pripadniki Slovenske vojske kaže v vrednotah, kot so domoljubje, cast, pripadnost, predanost, lojalnost, pogum in tovarištvo. Vrednote, ki prispevajo k ohranjanju bojne morale, ki je temelj obstoja vojaške organizacije. Zato se ni zanemarljivo zaceti truditi k izboljšanju organizacijske klime, ki temelji na medsebojnem spoštljivem odnosu in s tem posledicno k dvigu celotne organizacijske kulture v Slovenski vojski. Misel za konec: že pol tisocletja pred našim štetjem je grški pesnik in filozof Ksenofan spoznal, da »zmage v vojni ne bo prinesla vojska, ki je številcnejša in mocnejša, temvec tista, ki v bitko odhaja mocnejša v duši« (Alibegic in Vidmar 2002, str. 20, povzeto po: Zver, 2009, str. 16). 
7 Literatura in viri 
1. 
Bauer, J., Kralj, M., Mihelic, A., Škafar, B. in Vorina, A. 2009. Organizacija in menedžment podjetja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Konzorcij višjih strokovnih šol za izvedbo projekta IMPLETUM, Zavod IRC. http://www.impletum. zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Organizacija_in_menedzment_podjetja­Bauer_Kralj_Mihelic_Skafar_Vorina_.pdf. 

2. 
Burian, U., 2018. Spoštovanje na delovnem mestu. Seminarska naloga pri predmetu Karierni razvoj zaposlenih. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://psihologijadela.files.wordpress.com/2019/02/burian-2018- spoc5a1tovanje­na-delovnem-mestu_nocopy-3.pdf. 

3. 
Furlan, B., Petelin, D., Toic, B., Gutman, A., Šteiner, A., 2006. Vojaška doktrina. Ljubljana: Defensor. 

4. 
Hrašovec, R., 2011. Vpliv medosebnih odnosov na kakovost dela v podjetju. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. https://dk.um.si/Dokument. php?id=24299. 

5. 
Irgl, V. 2020. Iz pomanjkanja spoštovanja izvira vecina težav v odnosih. https://ustavi. se/iz-pomanjkanja-spostovanja-izvira-vecina-tezav-v- odnosih/, 4. 11. 2021. 

6. 
Jordan, G. 2016. Vpliv psihološkega opolnomocenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost visokošolskih pedagoških delavcev: razlike med Slovenijo in izbranimi državami. Magistrsko delo. Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede. https://dk.um.si/Dokument.php?id=98936. 

7. 
Kaštrun, A., b. d. Beyondmind. Kaj je custvena inteligenca (CI). Zavod za izobraževanje in svetovanje. http://www.beyondmind.si/custvena-inteligenca/kaj-je-custvena-inteligenca, 11. 11. 2021. 

8. 
Kodeks vojaške etike Slovenske vojske. Uradni list RS, št. 55/2009, z dne 17. 7. 2009. 

9. 
Lapornik, K. 2017. Ucinkovita komunikacija – korak do socloveka in uspeha. Gradivo za udeležence. Trbovlje: Združenje izobraževanih in svetovalnih središc Slovenije (ZiSSSlovenije). https://www.zlu.si/uploads/Dokumenti/Gradivo_Ucinkovita%20 komunikacija%20-%20korak%20do%20uspeha%20in%20socloveka%20v_1.0.pdf. 


10. 
Mesiti, P., 2003. Povežite se z ljudmi!: nacela, praksa in portret voditeljstva v 21. stoletju. Ljubljana: Založba Amalietti & Amalietti. 

11. 
Molnar, Z. in Poles, L. 2021. Ucinkovita komunikacija – pomembna socialna kompetenca za profesionalni razvoj castnika. Znanstvena in strokovna konferenca. Organizator CVŠ 16. 12. 2021. Povzetek PPT-predstavitve, 10. 1. 2022. 

12. 
Možina, S., Rozman, R., Glas, M., Tavcar, M., Pucko, D., Kralj, J., Ivanko, Š., Lipicnik, B., Gricar, J., Tekavcic, M., Dimovski, V., Kovac, B., 2002. Management – nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta. 

13. 
Okovic, D., 2010. Uveljavljanje etike; študija primera kodeksa vojaške etike Slovenske vojske. Magistrska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: CEI ucilnica. PŠŠ. 26. generacija VŠT. Predmet: Voditeljstvo in etika. T-1 Voditelj na organizacijski ravni. Voditeljstvo na organizacijski ravni petek 19. 11. 2021. 

14. 
Pomen spoštovanja (kaj je to, pojem in definicija) – izrazi – 2021. https:// sl.encyclopedia-titanica.com/significado-de-respeto, 4. 11. 2021. 

15. 
Porenta, B. 2020. Odnosi v službi. http://www.zacniznova.si/odnosi-v-sluzbi/, 3. 11. 2021. 

16. 
Poslovni svet. Marketing, oglaševanje, SEO. 2014. 10 lastnosti dobrega vodje. https:// www.poslovnisvet.si/vodenje/10-lastnosti-dobrega-vodje/, 3. 11. 2021. 

17. 
Povše, S. 2018. Vpliv organizacijske klime na medsebojne odnose, zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih. Revija za univerzalno odlicnost (RUO). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu, september 2018, št. 3. https://www.fos-unm.si/media/pdf/RUO/2018-7-3/RUO_2018_3_2.pdf#page=67, 4. 11. 2021 

18. 
Racnik, M., 2010. Postani najboljši vodja. Štore: Samozaložništvo Marjan Racnik. 

19. 
Rupar, R., 2020. Gradivo za interno usposabljanje PSSV. 

20. 
Štrafela, A., 2013. Razvijanje harmonicnih odnosov med sodelavci na delovnem mestu. Magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. https://dk.um.si/Dokument.php?id=60138. 

21. 
Tomažic, S., 2018. Asertivna komunikacija na delovnem mestu. Diplomsko delo višješolskega študija. Kranj: B&B, Višja strokovna šola. https://bb.si/f/docs/ diplomska-dela/tomazic_suzana-diplomska_naloga.pdf. 

22. 
Zver, T., 2009. Graditev vertikalne vojaške kohezivnosti. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. http://dk.fdv.uni- lj.si/diplomska/ pdfs/zver-tjasa.pdf. 


Milan Režonja 
Tank prihodnosti 



The Tank of the Future 
Povzetek 
Ruska invazija na Ukrajino je samodejno odgovorila na razpravo o smiselnosti obstoja tanka. Vloga tankov se je vsekakor spremenila in zahteva bistveno vec kopenske in zracne podpore. Mobilizacija tankov v Evropi se je zacela z zamudo, Slovenska vojska se je celo odlocila za njihovo popolno izlocitev. Trenutno neugodni gospodarska in politicna situacija nas silita v prehodne odlocitve. Pospešiti je treba nadgradnjo tankov z uporabo razvojnega koncepta in vkljucevanjem nekaterih zakonitosti jeklenega šesterokotnika. Z nadgradnjo povecamo sposobnost preživetja, ubojnost in povezljivost. Tako zagotovimo ohranjanje bojne zmogljivosti. Tanke je treba nadgraditi na podlagi izkušenj iz prejšnjih konfliktov in groženj sodobnega bojišca. Tako bodo tanki in posadke obdržali pomen v prihodnosti ofenzivnega delovanja. 
Kljucne besede: tank, oklep, ognjena moc, konstrukcija tanka, ofenzivno delovanje. 

Abstract 
The Russian invasion of Ukraine has single-handedly provided the answer to the discussion on whether the existence of tanks makes sense; the role of tanks has certainly changed, requiring much more land and air support. The mobilization of tanks in Europe began belatedly, and the Slovenian Armed Forces even decided to eliminate tanks altogether. The unfavourable current economic and political situation forces us to make transitional decisions, and to facilitate the upgrading of existing tanks by employing a development concept and including some of the elements of the steel hexagon. Upgrades increase survivability, lethality and connectivity, allowing us to maintain our combat capabilities in the face of a potential enemy. Tanks need to be upgraded based on experience from past conflicts and threats on the modern battlefield, in order to ensure tanks and tank crews maintain their importance in the future of offensive operations. 
Key words: tank, armour, firepower, tank design, offensive operations. 
1 Uvod 
Razvoj oborožitvenih sistemov je gonilo tehnološkega razvoja na podrocjih, s katerimi se clovek srecuje v vsakdanjem življenju. Številni izumi so bili prvic uporabljeni prav na podrocju vojaštva, dinamika razvoja se je prilagajala stanju miru ali vojne, ki je še dodatno pospešila razvoj ubijalskih strojev. Ta pojav je bil še posebno prisoten v obeh velikih vojnah in med napetim politicnim stanjem do konca hladne vojne. 
Spremembe pozicijskega bojišca med prvo svetovno vojno so na bojišce pripeljale novega igralca – tank, ki je bil na zacetku tehnicno precej nepopoln. Njegova vloga med drugo svetovno vojno se je prilagodila taktiki manevra in prodora v vseh glavnih bitkah. Do izraza so prišle njegove prednosti, zlasti velika ognjena moc, dobra premicnost in sposobnost preživetja. Spremenjeno varnostno okolje po koncu hladne vojne, konec bipolarnosti, preoblikovanje bojišca, ki presega konvencionalno bojevanje in vse pogosteje prehaja v asimetricno ali hibridno bojevanje, zahtevajo oborožitvene sisteme, ki so strateško premicni, visokotehnološko napredni, odporni proti novim oblikam groženj, logisticno nezahtevni in ekonomsko vzdržni za obrambni proracun. 
Urbano vojskovanje je zmanjšalo ugled tankov. Velike izgube v Ceceniji, Iraku, Siriji in Ukrajini so prinesle dvom o njihovi uporabnosti. Sedanji tanki in oklepna vozila iz obdobja hladne vojne ter tik po njej vec ne dosegajo superiornosti glede na trenutne in prihajajoce grožnje. Visoka tehnološka raven tankov je trenutno dosežena s pomocjo nadgradenj, ki mocno povecujejo težo in zmanjšujejo njihovo uporabnost. Tehnicni, financni, ergonomski in drugi dejavniki so lahko prelomnica za nadaljnji razvoj ali celo obstoj tanka. Financni viri, namenjeni prepotrebni posodobitvi ali nabavi novih tankov, se pogosto preusmerijo v kibernetske in elektronske zmogljivosti, natancna orožja dolgega dosega in brezpilotne sisteme. Tank je danes na prelomnici dojemanja glavnega kopenskega oborožitvenega sistema, analize se nagibajo k izlocitvi, podaljšanju življenjske dobe ali razvoju popolnoma novega koncepta tanka. 
Analiticna obravnava dojemanja oklepa v zavezništvu in drugih velikih silah omogoci predvidevanje obstoja/neobstoja tankov v bližnji prihodnosti in nakaže mogoce tehnološke smeri razvoja tankov v vplivno pomembnih državah, gledano z nacionalnega vidika in kot clanica Nata in Evropske unije. Slovenska vojska se kot clanica Nata spopada z izzivi, kot so nižja stopnja rasti obrambnega proracuna, nenaklonjenost javnosti in pomanjkanje politicne volje za prepotrebne naložbe v obnovo ter nakupe sodobne oborožitve. Napovedovanje prihodnosti oklepa v Slovenski vojski je zahtevno zaradi nekoncanih postopkov preoblikovanja vojske in pomankanja vizije uporabe oklepnih enot. V clanku so predlagane smernice in možnosti za razvoj ter obstanek slovenskih tankov. 

2 Trend razvoja tanka prihodnosti 
Osnovni bojni tank (OBT) je hrbtenica oklepnih sil vsake konvencionalne sile. Tradicionalno zasnovane platforme so bile razvite ob upoštevanju filozofije konvencionalnega vojskovanja in »železnega trikotnika« ognjene moci, premicnosti in zašcite. Koncept temelji na soodvisnosti lastnosti – povecanje ene lastnosti negativno vpliva na preostale. Koncept trikotnika je deloval do pojava asimetricnega vojskovanja. Sodobnejši koncept jeklenega šesterokotnika obsega nove oblike groženj bojišca, ki so izhodišce za konfiguracijo naslednje generacije OBT. Obsega te parametre: preživetje, ubojnost, avtonomija, modularnost, povezljivost in premicnost (Hafeezur idr., 2017). 
2.1 Zakonitosti konstruiranja tanka 
Zahteve sodobnega bojišca in izhajajoce grožnje predstavljajo vprašanje razvoja tankov v prihodnosti, konstruktorji morajo izbirati med evolucijsko ali revolucionarno zasnovo tanka. Evolucijski pristop temelji na posodobitvi trenutne platforme, tako da se zadosti varnosti pred zaznanimi grožnjami. Revolucionarni pristop pa temelji na razvoju nove konfiguracije, ki zadosti tudi prihodnjim grožnjam. Tradicionalna izbira je evolucijski pristop, ki je hitrejši in cenejši, vendar se spoprijema z vprašanjem strateške mobilnosti zaradi povecevanja teže OBT (Hafeezur idr., 2017). 
2.1.1 Teža osnovnega bojnega tanka 
Teža ima vpliv na prehodnost in strateško premicnost. Smernice za težo sodobnega OBT so od 45 do 50 ton, kar je velik izziv, saj se zašcita tanka prihodnosti srecuje z grožnjami sodobnega bojišca in ne sme negativno vplivati na premicnost. Revolucionarni pristop postavlja težo kot izhodišcni dejavnik, saj je povecevanje teže na racun prehodnosti in strateške premicnosti nesprejemljivo (Hafeezur idr., 2017). 

2.1.2 Vpliv oborožitve na zgradbo tanka 
Oborožitveni sistem vpliva na obliko kupole in trupa ter na koncno konfiguracijo OBT. Ker predstavljamo tank prihodnosti, je treba raziskati tudi ucinek nekonvencionalnih topov. Prvi predstavnik je top na tekoce gorivo LPG (angl. liquid propellant gun). Lahko je eno- ali dvopogonski, pogonsko gorivo se vbrizga v komoro za izstrelkom, pred izgorevanjem ali med njim. Notranji balisticni cikel topa na tekoce gorivo povzroci povecano zacetno hitrost izstrelka ob manjših pritiskih, vecji doseg in hitrost streljanja, možnost izstrelitve obcutljivih izstrelkov in manjšo težo (Hafeezur idr., 2017). 
Elektrotermicni top (ET) – izstrelek pridobi zagon s pogonskim gorivom nizke molekulske mase, ki se ob injiciranju z visokonapetostno elektrodo pretvori v plazmo.1 Elektrotermicni top sta v ZDA, Izraelu in Veliki Britaniji obsežno preizkušali družbi General Dynamics (105 mm) in United Industries (120 mm). Med poskusi je bil izmerjen stalni pritisk na celo zaklepa skozi celotno notranjo balisticno fazo, kar pomeni vecjo energijo izstrelka ob uporabi enake cevi, kot je vgrajena v klasicni top (Hafeezur idr., 2017). 
1 Elektrotermicni top je poznan tudi kot plazemski top, predvsem kadar gre za uporabo v civilnem svetu. 
Elektromagnetni top (EM) deluje na nacelu pospeševanja izstrelka zaradi Lorentzeve2 sile, ki nastane med dvema tirnicama in poganja potisno plošco z izstrelkom. BAE Systems je uspešno proizvedel hipersonicni top za ameriško mornarico. Izstrelek je dosegel energijo 32 MJ pri hitrosti 7,4 macha z dosegom do 50 km (Hafeezur idr., 2017). 
Nekonvencionalni topovi imajo prednost v ucinkovitosti in ubojnosti, vendar so njihova teža, prostornina, poraba energije in izzivi varnosti slabši kot pri konvencionalnih topovih. Vgradnja nekonvencionalnih topov poveca notranji volumen in težo tanka, kar nas privede do rešitev, ki temeljijo na konvencionalnih topovih (Hafeezur idr., 2017). 

2.1.3 Sposobnost preživetja 
Sposobnost preživetja tanka se v osnovi zagotovi z oklepom, ki vpliva na volumen in težo tanka. Za tipicen OBT velja, da oklep predstavlja 46 % teže ali 50 % skupnega volumna. Zašcita oklepnih vozil je sestavljena iz pasivne in aktivne zašcite. Za preživetje na sodobnem bojišcu je nujna kombinacija razlicnih materialov in sistemov zašcite. Kombinacije zašcite nastanejo z nadgradnjo osnovnega oklepa, namešcanjem dodatnega pasivnega oklepa in namešcanjem aktivnih sistemov zašcite (Hafeezur idr., 2017). 
Pasivna zašcita temelji na uporabi trdih materialov, kot so orodna jekla RHA (angl. rolled homogeneous armour), in na barvnih zlitinah (titanove in aluminijeve zlitine, materialih na podlagi ogljikovih vlaken, kompozitov, kevlarja, keramike ali materialih, izdelanih z nanotehnologijo). Pasivna zašcita obsega tudi eksplozivno reaktivne oklepe (ERA), jeklene mreže, gumijaste zavese, kemicne premaze za zmanjšanje radarske in toplotne vidnosti ter sisteme za zadimitev. Za zašcito pred kumulativnimi izstrelki se pogosto uporabljajo jeklene mreže. Sestavljene so iz jeklenih profilov, katerih namen je, da predcasno aktivirajo vžigalnik protioklepnega izstrelka, s cimer zmanjšajo prebojnost izstrelka (Kunstelj Vašl, 2021). 
Z uporabo razvojnega pristopa zagotavljamo neprebojnost z jeklenim ali kompozitnim oklepom s keramicnimi plošcami in namestitvijo eksplozivno reaktivnega oklepa (ERA). Revolucionarni pristop favorizira uporabo novih materialov, kot je oklepno jeklo ultravisoke trdote, ki je vecja od 600–900 brinellov, kar jo uvršca med orodna jekla3 najvecje trdote. (Hafeezur idr., 2017). Pogosta vrsta dodatnega oklepa je oklep ERA, ki je namenjen nevtralizaciji ucinkov kumulativnih in kineticnih izstrelkov (Kunstelj Vašl, 2021). 
Razvoj reaktivnega oklepa sledi konceptu manj eksplozivnega ali neeksplozivnega oklepa (SLERA – self limiting explosive reactive armour, NERA – non energetic reactive armour in NxRA – non-explosive reactive armour), ki delujejo podobno kot ERA, le da v modulih ni eksploziva, temvec specialne mešanice umetne mase. Ob zadetku se modul deformira in poveca debelino dodatnega oklepa, obenem pa preusmeri delovanje 
2 Lorentzeva sila je sila, ki deluje na elektricni naboj v elektricnem in magnetnem polju. 3 Orodna jekla vsebujejo volfram, molibden, kobalt in vanadij za povecanje toplotne odpornosti in trajnosti 
(sedanji oklepi so trdote od 300 do 500 brinellov). 
kumulativnega curka. Razvija se tudi koncept elektricnega reaktivnega oklepa (AMPAP­EL, Rheinmettall in IBD), ki ob zadetku sprosti energijo iz kondenzatorjev in potiska zunanjo plast od oklepa ter nevtralizira ucinek dohodnega izstrelka (Kunstelj Vašl, 2021). 
2.1.3.1 Sistemi aktivne zašcite 
Sistemi aktivne zašcite tanka omogocajo: 
• odkrivanje in zaznavanje nevarnosti in groženj z radarskimi in akusticnimi senzorji, senzorji infrardecega in laserskega osvetljevanja; • obvešcanje posadke tanka o dohodni grožnji in izvajanje zašcitnih protiukrepov; 
• 
motenje usmerjanja in vodenja izstrelka (laserskega in infrardecega); 

• 
ustvarjanje dimnih in aerosolih zaves, ki so lasersko in termicno stabilne. 


Sektor odkrivanja in zaznavanja groženj obsega horizontalno 360ş ter vertikalno obmocje od –12ş do +90ş, na razdalji do 4000 m. (Kunstelj Vašl, 2021).   
V oklepnem boju poznamo dve vrsti aktivne zašcite: kineticni sistemi ali t. i. hard kill sistemi in nekineticni sistemi ali t. i. soft kill sistemi. Kineticni koncept temelji na prestrezanju grožnje, tako da izstreli prestrezni naboj z eksplozivnim polnjenjem, ki detonira pred dohodnim izstrelkom ali nad njim ter ga z udarnim valom unici ali preusmeri. Nekineticni koncept z elektronskim motenjem preusmeri ali odvrne projektil od oklepnega vozila. Sistemi aktivne zašcite obsegajo senzorje in radarje z milimetrskimi valovi, ki zaznajo dohodni izstrelek. Ko je ta dovolj blizu, sistem izstreli prestrezni naboj in eliminira grožnjo. Koncept horizontalne (360°) in (180°) vertikalne zašcite favorizira aktivne sisteme zašcite, ker so lahki, ucinkoviti in cenovno ugodnejši kakor dodatni sloji oklepa na tanku (Mizokami, 2017). 
Rusija je razvila številne sisteme aktivne zašcite. Glavni predstavnik je Arena (Arena-E). Sistem samodejno zazna prihajajoce izstrelke in omogoca od 22 do 26 prestrezanj, reakcijski cas je 0,07 sekunde. Sistem daje zašcito pred protioklepnimi raketami in drugimi izstrelki, nevarna cona za izkrcano pehoto znaša 30 m (Mizokami, 2017). Izrael proizvaja zelo uspešen sistem aktivne zašcite Trophy (Rafael, Advanced Defence Systems). Sistem je sestavljen iz radarske detekcije, nadzornega sklopa in para vrtecih se cevi, napolnjenih s prestreznimi naboji. Radar sistema zazna grožnjo v obmocju 360°, prihajajoce izstrelke razvrsti in jih napade s prestreznim nabojem. Sistem lahko hkrati obravnava vec groženj in selektivno napade najbolj nevarne (Rafael, Advanced Defence Systems, 2021). 

2.1.3.2 Tehnike maskiranja in prikrivanja 
Maskiranje ali prikrivanje so ukrepi zmanjševanja vidnih in slišnih znakov. Vizualno prikrivanje sodobnih oklepnih vozil lahko izvajamo s sistemi za izdelavo dimne zavese, ki so povezani s sistemom za odkrivanje laserskega osvetljevanja ali z akusticnim sistemom za zaznavanje poka (Kunstelj Vašl, 2021). Infrardeci (termalni) odtis lahko zmanjšamo s pasivnimi sredstvi, kot so posebni premazi in prevleke iz specialnih materialov, ki imajo zmožnost absorbiranja temperature (barva TAN 686), ki odbija do 85 % sevanja in ohladi zunanjost vozila (Hafeezur idr., 2017). 
Aktivni sistemi za prikrivanje vozila so visokotehnološki sistemi, ki uporabljajo module v obliki satovja, ki jih je mogoce hitro ohladiti ali segreti ter nadzorovati, kar omogoca ustvarjanje razlicnih vzorcev. Celotno vozilo deluje podobno kot kameleon s sposobnostjo oponašanja okolice ali kopiranja videza predmetov, ki jih lahko projicira na zunanjosti modula. Vozilo tako postane nevidno za cloveško oko in za opazovanje s tehnicnimi sredstvi, primer sistema je Adaptiv (BAE Systems, 2021). 

Slika 1: Aktivno maskiranje, sistem Adaptiv (vir: BAE Systems, 2021) 


2.1.4 Ubojnost 
Ubojnost temelji na ognjeni moci oborožitve tanka. Sestavlja jo top, sekundarna oborožitev, strelivo in sistem za vodenje ognja. Na razvoj vseh vpliva napredek na podrocju balistike in optoelektronike. S takticnega vidika je pomemben napredek v programabilnih elektronskih vžigalnikih (Rheinmetall, 120 mm DM 63, DM 53A1, HE DM 11), kar omogoca, da izstrelek eksplodira pred ciljem, nad njim ali znotraj njega, ko predre zid bunkerja in podobno (Andrej, 2019). Teleskopsko strelivo je bolj kompaktno in lažje, izstrelek je namešcen v globino tulca (Gao, 2017). 
120 mm kaliber ostaja standardni kaliber v vecjem delu sveta, razen tistih držav, ki se naslanjajo na sisteme Rusije in Kitajske. Francija in Nemcija sta zaceli razvijati novo strelivo za top 130 mm (Richardson, 2021). Marca 2021 je Nexter (Francija) predstavil najnovejši izstrelek APFSDS, 120 SHARD, ki uporablja breztulcno teleskopsko tehnologijo s penetratorjem iz volfram-karbidne zlitine D10, kar skupaj s povecano kolicino pogonskega goriva povzroci do 20 % vecjo prebojnost. Nabor streliva SHARD obsega vodene izstrelke, vkljucno z izstrelki, ki delujejo zunaj vidnega polja (NLOS, Non-Line-of-Sight), na razdalji do 8 km, in programabilno strelivo, kot je ameriško strelivo AMP XM1147 (Richardson, 2021). 

Slika 2: Teleskopsko strelivo CTA – 40 mm (vir: Gao, 2017) 

2.1.5 Avtonomna robotska oklepna vozila 
Sodobne vojske si prizadevajo za zašcito svojih vojakov. Zašcitna oprema postaja sodobna, vojaki se prevažajo z naprednimi oklepnimi vozili. Trenutno se razvija koncept, s katerimi bi vojake v najbolj nevarnih razmerah nadomestili z roboti in daljinsko vodenimi oklepniki brez posadk – UGV (angl. unamanned ground vehicle) (Andrej, 2019). 
Razvoj UGV v EU sledi razvoju v svetu. Evropska komisija je decembra 2021 izbrala podjetje Milrem iz Estonije kot vodilno za razvoj UGV. Sklenjen posel je vreden 40 milijonov ameriških dolarjev in poteka v okviru projekta iMUGS (Integrated Modular Unmanned Ground System), v katerem sodelujejo tudi Belgija, Finska, Francija, Nemcija, Latvija in Španija. Projekt tehnicno podpira razvojna agencija EU za obrambno industrijo (Sprenger, 2020). 
V Evropi potekajo testiranja gosenicnih vozil brez posadke, primer je THeMIS (Tracked Hybrid Modular Infantry System), Milrem Robotics (Pozhickal, 2021). Naslednji primer UGV iz EU je gosenicno vozilo ACW WIESEL, Rheinmetall, Nemcija. Avtonomni sistem omogoca rocno krmiljenje, daljinsko upravljanje ali avtonomno delovanje, kjer se vozilo vozi po vnaprej programirani poti in se lahko izogiba oviram (Heimnig, 2021a). 
Rusija se je kot prva odlocila za razvoj težje in bolje oboroženih razlicic UGV. V koncernu Rostek so razvili UGV Uran-9, ki je bil prvic javno predstavljen septembra 2016. Revija Janes je porocala o izvedenih preizkusih ruskega UGV Uran-9 maja 2018 v Siriji, pa tudi preizkusih ruskih specialnih sil (SSO), ki so uporabile UGV Soratnik iz Kalašnikova (Janes, 2021a). Namen Uran-9 je izboljšati bojno ucinkovitost pehotnih enot, hkrati pa pehoti dati maksimalno zašcito. Vozilo je zasnovano za naloge globinskega izvidništva in neposredne ognjene podpore v razlicnih bojnih nalogah (Army-technology, 2021a). 
UGV Uran-9 ima maso 10 ton in povprecen talni pritisk 0,6 kg/cm2. Vozilo meri 5,12 x 2,53 x 2,5 m, poganja ga dizelski motor, ki omogoca najvecjo hitrost do 35 km/h. Na vozilo je namešcen RWS ABM M30-M3 s topom 2A72 kalibra 30 mm ali avtomatski bombomet 40 mm ter mitraljez kalibra 7,62 mm. Na dvižni platformi je mogoca namestitev štirih protioklepnih raket Ataka z dosegom do 6 km in prebojnostjo do 800 mm RHA pod oklepom ERA, štirih protiletalskih raket Igla-S ali 9K333 Verba ter do 12 termobaricnih nevodljivih raket Šmelj-M, ki imajo doseg do 1 km. Mogoca je tudi namestitev štirih protioklepnih raket 9M133M Kornet-M. Uran-9 je mogoce upravljati iz prevoznega centra ali prenosnega sistema, ki ga nosi vojak. Upravljanje je mogoce na razdalji do 3 km. Vozilo je opremljeno z umetno inteligenco, kar omogoca samostojne premike in izogibanje oviram, ter ne sprejema samostojnih odlocitev za ognjeno delovanje (Fatur, 2019). 
Uran-9 je bil obsežno testiran in preizkušen v Siriji maja 2017 med bojevanjem na urbanih obmocjih. Pojavile so se številne težave, kot so nezmožnost streljanja med premikom, zakasnitev in zastoji med streljanjem s topom 30 mm, izguba nadzora nad robotom, doseg upravljanja vozila se je zaradi gostote radijskega prometa skrajšal na 500 
m. Kljub težavam je bil Uran-9 januarja 2019 sprejet v oborožitev ruske vojske (Fatur, 2019). 
Rusija nacrtuje koncept robotske formacije tankov T-72B3 kot polavtonomna platforma, ki jo nadzorujejo operaterji. Projekt Storm razvija proizvajalec tankov UralVagonZavod (UVZ), ki je avtomatiziral T-14 Armata s posadko. UVZ nadaljuje razvoj tanka brez posadke (Eshel, 2018). 


2.2 Predlog koncepta tanka prihodnosti 
Koncept tanka prihodnosti mora biti zasnovan z revolucionarnim pristopom, ker omogoca ugodnejše razmerje med volumnom tanka in težo. Analiziranje bistvenih zahtev šesterokotnika je privedlo do platforme s tremi clani posadke, ki so namešceni v sprednjem delu telesa tanka, kar omogoca najvecjo stopnjo zašcite posadke. Zmanjša se kolicina pasivne in aktivne oklepne zašcite kupole, ki jo dodatno zašcitimo z uporabo sistemov aktivne zašcite. Koncept tanka prihodnosti obsega modularen oklep sprednjega dela in bokov tanka, ki se lahko prilagodi glede na bojno nalogo. Glavna oborožitev je gladkocevni top z avtomatskim polnilcem, ki lahko strelja raznovrstne izstrelke, vkljucujoc protioklepne rakete (Hafeezur idr., 2017). 
Projekcija tanka prihodnosti: 
• 
kupola brez posadke, dvoclanska posadka v oklepni komori – v trupu tanka; 

• 
tank brez posadke, opcijsko (neobvezna posadka za nekatere bojne naloge); 

• 
visoka stopnjo avtomatizacije, z avtomatsko terensko navigacijo, samodejnim prepoznavanjem ciljev, neodvisno iskanje ciljev za orožja, ponujena prioriteta unicenja ciljev s pomocjo umetne inteligence; 

• 
top vecjega kalibra (130 ali 140 mm) z avtomatskim polnilcem; 

• 
prilagodljiva vecnamenska izbira oborožitve in streliva; 

• 
uporaba breztulcnega, teleskopskega, programabilnega in vodenega streliva ter raket; 

• 
dodatna, dvojna oborožitvena postaja (RWS) s PORS in mitraljezom; 

• 
avtomatski sistem zašcite (APS); 

• 
senzorji za detekcijo laserskega osvetljevanja z možnostjo motenja; 

• 
360° prozorni oklepni sistem (pogled »skozi oklep«); 

• 
avtomatizacija za manjšo stopnjo kognitivne obremenitve posadke in poenostavljeno usposabljanje; 

• 
modularnost platforme za razlicne tipe bojnih nalog; 

• 
možnost lansiranja vecnamenskih dronov. 






3 Tanki zavezništva in drugih oboroženih sil 
Po razpadu Sovjetske zveze so clanice Nata prerazporedile obrambne izdatke na druga proracunska podrocja, velik del oklepne tehnike je bil prepušcen propadanju. Ameriška vojska je v kalifornijski pušcavi parkirala 4000 tankov M1 Abrams, Velika Britanija je število tankov zmanjšala na 398. Enako sta storili Nemcija (s 3500 na 250) in Francija (na 426). Poslabšanje odnosov z Rusijo in predstavitev novega ruskega tanka T-14 Armata sta povzrocila prevetritev stanja oklepnih enot. Številne clanice Nata so pospešeno zagnale nadgradnjo ali razvoj sodobnega tanka prihodnosti. Med njimi prednjacijo Francija, Nemcija in Turcija, z zaostankom se razvoju pridružujejo tudi ZDA in Velika Britanija (Kamper, 2018). 
3.1 Usmeritve Nata in EU 
Odkar je Rusija leta 2015 predstavila tank T-14 Armata, je bilo ocitno, da se obdobje tankov hladne vojne bliža koncu. Države Zahoda so se srecale z izzivom dolgotrajne izgradnje popolnoma nove zasnove tanka, zato se vecina držav odloca za prehodno rešitev v obliki obsežne nadgradnje obstojecih tankov. Prelomni trenutek za preživetje tankov v EU je pomenila premiera T-14 Armata. S projektom je Rusija jasno pokazala, da je prezgodaj za upokojitev tankov. Evropejci so prijeli za štafetno palico: leta 2019 je nemška vojska prejela prvi tank Leopard 2A7V, pred kratkim sta Nemcija in Francija podpisali sporazum o razvoju povsem novega tanka MGCS (Main Ground Combat System), projekt MGCS4 ima potencial, da postane najvecji evropski projekt izdelave sistemov kopenske oborožitve (Kamper, 2021). 
4 MGCS, Main Ground Combat System, projekt Francije in Nemcije za izdelavo novega OBT. 
EU je oblikovala strateški dokument, ki podaja smernice na skupnem obrambno­varnostnem podrocju za naslednjih deset let. Vkljucen je tudi razvoj novega OBT kot osnovna oklepna zmogljivost EU (Svet Evropske unije, 2021). 

3.2 Prihodnost tankov v Nemciji in Franciji 
Nemcija in Francija želita izdelati nov OBT prihodnosti, imenovan MGCS. Cilj je razviti nov OBT s prvimi dobavami v letu 2035, ko bosta glavni floti bojnih tankov Leopard 2 in Leclerc razpušceni. Projekt bosta izvedli nemški podjetji Rheinmetall in Krauss-Maffei Wegmann (KMW) ter francoski Nexter (Heiming, 2020). 
OBT Leopard 2A7V je bil sprejet v operativno uporabo leta 2021. V naslednjih treh letih naj bi nemškim oboroženim silam predali skupno 104 tanke Leopard 2 A7V (Baldus, 2021). Tank 2A7V je nadaljevanje razvoja Leoparda 2A6. Glavna oborožitev je 120 mm gladkocevni top L55, ki uporablja tudi novo programabilno strelivo DM11 z ucinkovitim dometom do 5000 m. V tank je vgrajen sovprežni mitraljez 7,62 mm. Na kupoli je RWS (FLW 200) z 12,7 mm mitraljezom ali 40 mm bombometom. FLW 200 ima zmožnost samodejnega zaznavanja sovražnih vozil ter omogoca opazovanje od -15° do +70°. Namerilec in poveljnik uporabljata locen sistem za usmerjanje in streljanje, oklepna zašcita na bokih in zgoraj je izboljšana. Leopard 2A7V tehta 66.500 kg. Poganja ga dizelski motor MTU MB 873, ki ustvarja 1500 KM. Najvecja hitrost vožnje je 65 km/h, doseg znaša 450 km (Army Technology, 2020). 
OBT Leclerc XLR (Scorpion) je posodobljena razlicica OBT Leclerc, ki ga je izdelalo francosko podjetje Nexter Systems. Prenovljeni tank bo ohranil gladkocevni top 120 mm L52, Giat CN 120-26 z avtomatskim polnilcem. Leclerc XLR bo uporabljal 120 mm granate APFSDS z zacetno hitrostjo 1790 m/s in HEAT z zgorljivim tulcem. Nexter je razvil tudi novo visoko eksplozivno granato HE M3M z možnostjo programiranja zakasnitve vžiga ali razpršilnega delovanja. Dodatna oborožitev je sovprežni mitraljez 12,7 mm in RWS (T2B) z mitraljezom 7,62 mm. Leclerc XLR je nadgrajen z oklepnim paketom. 57 ton težki tank poganja dizelski motor SACM V8X-1500 Hyperbar, ki z avtomatskim menjalnikom razvije 1500 KM in doseže hitrost 72 km/h, doseg je 615 km. Leclerc XLR je opremljen s pasivnim sistemom zašcite Galix, ki lahko izstreli dimne ali protipehotne bombe ter infrardece vabe. (Army Recognition, 2021a.) 

3.3 Prihodnost tankov v Veliki Britaniji 
Število tankov v Veliki Britaniji je nenehno padalo z vec kot 500 na 227 tankov tipa Challenger 2, le polovica vseh je bila bojno uporabnih. Leta 2021 je Velika Britanija sklenila pogodbo za nadgradnjo 148 tankov Challenger 2 na standard Challenger 3, kar bo podaljšalo življenjsko dobo tanka do leta 2040 (Military-Today, 2021). 
OBT Challenger 3 je zasnovan kot obsežna nadgradnja Challengerja 2. Visoka stopnja zašcite je zagotovljena z novim modularnim oklepom na kupoli in trupu, dodatno varnost zagotavlja sistem aktivne zašcite Trophy. Najpomembnejša sprememba je zamenjava topa L30A1 (ožlebljena cev) z gladkocevnim topom Rheinmetall 120 mm, L55A1 (kot v Leopard 2A6, 2A7 in turškem Altay), ki lahko uporablja programabilno strelivo DM11. Pogon zagotavlja nemški dizelski motor MTU, ki proizvede 1500 KM (Army Recognition, 2022a).  

3.4 Prihodnost tankov v ZDA 
Nacionalni program obrambe ZDA za leto 2022 predvideva financiranje nadgradnje tankov Abrams v razlicico M1A2 SEPv3 (System Enhancement Package). Tako bo M1A2 Abrams ostal najpomembnejša udarna moc oklepnih sil ZDA (Army Recogniton, 2022). 
OBT Abrams M1A2SEPv3 (M1A2C) je zadnja posodobitev, ki obsega nov balisticni racunalnik, sistem za vodenje ognja, opazovalno-namerilne naprave idr. Tank lahko socasno spremlja vec ciljev. Nadgrajeni komunikacijski sistemi omogocajo prepoznavo lasten/tuj v realnem casu. Tank je opremljen z RWS CROWS, z mitraljezom 12,7 mm. SEPv3 obsega izboljšano zašcito pred IEN ter kompozitni oklep (plošce iz osiromašenega urana z grafitnim ovojem). Dodatno zašcito daje APS (aktivni sistem zašcite) Trophy, mogoca je namestitev kompleta za boj v urbanih obmocjih (Urban Survival Kit). Leta 2021 se je zacel razvoj M1A2 SEPv4 (M1A2D) s tretjo generacijo opazovalnih naprav FLIR, ki omogocajo prepoznavanje ciljev na velikih razdaljah. Glavna oborožitev M1A2 SEPv3 je 120 mm gladkocevni top L44, M256, z možnostjo izstrelitve protioklepne granate pete generacije M829E4 s penetratorjem iz osiromašenega urana za prebijanje oklepov z AERA (Advanced Explosive Reactive Armour) in premagovanje APS. (Army Recognition, 2022b.) 

3.5 Razvoj tankov v Rusiji 
Ruska taktika bojevanja je po drugi svetovni vojni temeljila na kvantiteti bojnih sistemov za prevlado na bojišcu. Ruski tanki so manjši, robustni, preprosti za izdelavo in uporabo ter so cenejši. Rusija razpolaga z najvecjim arzenalom tankov na svetu, s 12.420 tanki, vkljucujoc serije T-72, T-80, T-90 in T-14 Armata. T-72 je bil razvit in proizveden v Sovjetski zvezi kot ekonomicna alternativa naprednemu T-64. Od predstavitve leta 1973 je bil deležen številnih nadgradenj in je postal glavni ruski tank, ki so ga izvažali po vsem svetu. Trenutni razlicici T-72B3 in T-72B3M pomenita tank tretje generacije (Eastwood, 2021). 
OBT T-72B3 je s 1300 primerki najbolj množicen tank serije T-72 v ruski vojski. Vgrajen ima nov gladkocevni 125 mm top 2A46M5 z avtomatskim polnilcem. Top lahko izstreli najsodobnejšo strelivo APFSDS in protioklepne rakete AT-11 Sniper. Vgrajen je sodoben sistem za vodenje ognja Kalina s samodejnim sledenjem cilju. Zašcita T-72B3 je sestavljena iz sodobnega oklepa ERA Kontakt-5 (kot na T-90A). Pogon zagotavlja dizelski motor V-92S2F s 1100 KM. Najvecja hitrost je 70 km/h, doseg je 500 km (Eastwood, 2021). 
OBT T-90 je steber ruskih oklepnih sil (približno 1000 vozil). Zasnovan je bil kot zamenjava za T-80 in T-72, uporabljati so ga zaceli leta 1992. Najnovejši T-90 spada v generacijo 3+ in se imenuje T-90MS Proryv-3 (Eastwood, 2022). OBT T-90M Proryv-3 (v prevodu preboj) je nadgrajena izvozna razlicica OBT T-90MS. Nadgradnja je sledila zaradi bojnih izkušenj med protiteroristicnim delovanjem v Siriji. Glavna oborožitev tanka je 125 mm top 2A46M-5, ki lahko strelja standardno strelivo in vodene protioklepne rakete Refleks (Natova oznaka AT-11 Sniper-B). Ob topu je sovprežni mitraljez 6P7K 7,62 mm, na kupoli je namešcen RWS s težkim mitraljezom NSVT 12.7 mm (Army Recognition, 2021). 
T-90M Proryv-3 ima novo, v celoti varjeno kupolo, zašciteno z oklepom ERA Relikt, namešcenim spredaj in na straneh kupole. Spodnji del kupole je zašciten s kovinsko mrežo proti izstrelkom tipa RPG. Sprednji del trupa je zašciten z modularnim in ERA-oklepom, stranski deli kupole imajo spredaj namešcene dodatne oklepne plošce, zadaj pa kovinsko kletko. Dizelski motor V-92S2F razvije 1130 KM, najvišja hitrost je 72 km/h, doseg znaša 550 km. T-90M je zašciten z APS soft kill in hard-kill (kakor Afganit iz T-14 Armata). T-90M uporablja sodobni sistem za vodenje ognja Kalina, ki omogoca odkrivanje ciljev na razdalji do 5000 m. Opremljen je z izboljšanim stabilizatorjem in avtomatskim sledilnikom ciljev Sosna-U ter z locenim opazovalnonamerilnim modulom (Army Recognition, 2021). 
OBT T-14 Armata. Revolucionarni pristop h gradnji tanka je bistveno izboljšal sposobnost preživetja z vgradnjo daljinsko vodene kupole brez posadke. Posadka je spredaj v trupu tanka, loceno od goriva in streliva. Nov sistem za vodenje ognja omogoca samostojno detekcijo ciljev na podlagi digitalnega kataloga ciljev in elementov umetne inteligence (Bedenko, 2021). T-14 Armata je oborožen z gladkocevnim topom kalibra 125 mm (2A82-1M) in avtomatskim polnilcem z 32 granatami. Bojni komplet je 45 granat, hitrost streljanja pa 10–12 granat/min. Top lahko izstreli tudi lasersko vodeno raketo z dosegom od 7 do 12 km Invar-M (9M119M1). Nabor streliva dopolnjuje novo strelivo: Vacuum-1 (APFSDS z dolžino penetratorja 900 mm in prebojnostjo 1000 mm RHA na 2000 m), Telnik (HE s kontroliranim prožilcem), 3UBK21 Sprinter (vodena protioklepna raketa). Sekundarna oborožitev je mitraljez 12,7 mm s 300 naboji in sovprežni mitraljez 7,62 mm s 1000 naboji. (Choudhari, 2017.) 
Osnovna zašcita T-14 Armata temelji na novem jeklenem oklepu in kovinskokeramicnih plošcah, namešcen je pasivni in aktivni oklep Malachit. Sprednji del tanka je prekrit z oklepom ERA, zadnji del ima lamelni oklep. Dodatno zašcito dajeta APS Afganit in sistem soft kill Nll Stali (Upper Hemispherical Protection Complex). Gre za ustvarjanje multispektralne dimne zavese (v vidnem in IR-spektru) za zašcito pred lasersko vodenimi izstrelki. Triclanska posadka tanka je namešcena v notranji oklepni kapsuli. Voznik pri vožnji uporablja periskope, infrardeco kamero in kamere za 3600 vidno polje. T-14 ima elektronsko krmiljen dizelski motor ChTZ 12H360 (A-85-3A) s turbopolnilnikom, ki lahko proizvede 2000 KM, vendar je zaradi življenjske dobe omejen na 1200 ali 1500 KM. Najvecja hitrost 48 ton težkega tanka znaša 90 km/h, doseg je 500 km (Choudhari, 2017). 

3.6 Razvoj tankov v Ljudski republiki Kitajski 
Kot vecina proizvodov kitajske obrambne industrije so bili tudi kitajski OBT oblikovani po vzoru ruskih tankov, vse dokler Kitajski ni uspelo razviti lastnih modelov. Zadnji model tanka, ki ga uporablja Ljudska osvobodilna vojska, je Type 99. Proizvajalec NORINCO trenutno proizvaja tudi izvozni model tanka MBT-3000 (VT-4). O prihodnjih nacrtih kitajskih tankov je malo znanega, najnovejši predstavnik je lahki tank Type 62 (ZTQ). 21-tonski tank s 105 mm topom je zasnovan za bojevanje v gorah (Foss, 2015). 
OBT Type 99A, imenovan tudi Type 99A2 ali ZTZ-99A, je izboljšana razlicica tanka Type 99. Prvic je bil predstavljen septembra 2015 na vojaški paradi v Pekingu. Oborožen je z gladkocevnim 125 mm topom in avtomatskim polnilcem, top lahko izstreli granate HE in APFSDS z zacetno hitrostjo 1780 m/s, pa tudi lasersko vodeno raketo (kot 9M119M Refleks) z dosegom do 5000 m. V tank je vgrajen sovprežni mitraljez 7,62, na kupolo je namešcen težki mitraljez QJC Type 88 12,7 mm. (Army Recognition, 2021c). 
Tip 99A ima triclansko posadko z voznikom v sprednjem delu trupa. Oklep trupa in kupole je iz varjenih plošc, na sprednjem delu trupa in kupole sta izboljšan kompozitni oklep in dodatni ERA-oklep, ki šciti pred novo generacijo protioklepnih raket s tandemsko bojno glavo. Infrardeci motilec JD-3 moti protioklepne vodene rakete, kot so HOT, TOW in MILAN. Dodatni laserski motilec je namenjen za nevtralizacijo opticnih naprav in zaslepitev helikopterjev ter protioklepnih sistemov (Army Recognition, 2021c). 


4 Tanki Slovenske vojske 
Slovenska vojska (SV) je ob zadnjem preoblikovanju leta 2013 in nenehnem zmanjševanju financnih virov morala pod vprašaj postaviti tudi nadaljnjo uporabo glavnih oborožitvenih sistemov. Trenutno ima 46 tankov M-84, 29 tankov M-55S, šest tankov za izvleko (TZI) in pet tankov nosilcev mostu (TNM). Srednjerocni obrambni program (SOPR) za obdobje 2016–2020 je dolocil neperspektivno vojaško oborožitev in opremo, od tega tudi 32 tankov M-84 ter vseh 30 tankov M-55S, ki so bili izloceni iz uporabe kot presežek in so skladišceni kot strateška rezerva (1 M-55S je bil leta 2018 prodan). 
V okviru Logisticne brigade deluje edina operativna oklepna ceta s štirinajstimi tanki M-84. Vod slovenskih tankov M-84 od oktobra 2015 deluje v Združenem vecnacionalnem centru v Nemciji (JMRC – Joint Multinational Readiness Center), kjer tankisti uspešno sodelujejo v realisticnem usposabljanju vecrodovskega bojevanja in na mednarodnih vajah zavezništva (Mikelj, 2015). 
Nedavno sprejeta ReSDPROSV do leta 2035 v okviru posodobitve SV ne obsega tankov, ki bodo do prihoda novih zmogljivosti (tipa 8 x 8) ostali zgolj za potrebe ohranjanja specificnega rodovskega znanja in minimalne stopnje pripravljenosti (Ur. l. RS, št. 16/2022 z dne 9. 2. 2022). 
4.1 Življenjski cikel tanka M-84 
Tanki M-84 so proizvedeni od leta 1985 do 1988. Deležni so bili manjše posodobitve kot starejši tanki T-55 (proizvedeni okrog 1966). Modernizacija tanka M-84 se je zacela leta 1995. Najbolj se je dotaknila sistema za vodenje ognja SUV-84, na 33 tankih je bil zamenjan z EFCS3-84 (Fotona, Ljubljana). 
Življenjski cikel oborožitvenega sistema v miru znaša od 20 do 30 let. Sredi operativne dobe sistema se izvede cikel modernizacije, ki mu sledi nadaljnja uporaba, dokler sistem ne zastara. Zadnji cikel je umik oborožitvenega sistema iz uporabe (Žabkar, 2011). Življenjska doba M-84 je 30 let, modernizacija naših M-84 je bila casovno pravilno umešcena, vendar vsebinsko premalo obsežna. Naši tanki so ostali na razvoju iz devetdesetih let prejšnjega stoletja in jih je nemogoce primerjati z veliko sodobnejšimi v zavezništvu. 
Slovenski tanki so »moralno zastareli«, kar pomeni, da jih tanki sovražnika toliko presegajo, da se vec ne morejo ucinkovito uporabiti v boju. Ostaja tudi vprašanje tehnicne izrabljenosti tanka M-84, zaradi katere lahko izgubi prvotne lastnosti in zahteva vse vec casa in stroškov za vzdrževanje, posledicno pa postane manj zanesljiv (Žabkar, 2011). Moralno in tehnicno zastareli tanki M-84 ne morejo uspešno delovati na klasicnem konvencionalnem bojišcu, kjer bodo izpostavljeni neposrednim napadom sodobnejših tankov na razdaljah, vecjih od 3000 m. Oklep naših tankov brez ERA in APS ne bo zaustavil napadov iz protioklepnih zased z RPO in PORS. Velika grožnja so napadi iz vrha (artilerija, vodene rakete, helikopterji, brezpilotni letalniki, urbana obmocja). 

4.2 Tanki Slovenske vojske – možnosti razvoja 
Zaradi hitrega razvoja tankov (intervali na štiri do šest let) se starejšim tankom podaljšuje življenjska dobo z modernizacijo. Za ceno najsodobnejšega tanka lahko moderniziramo od tri do štiri tanke, ki so sredi življenjske dobe (Žabkar, 2011). Modernizacija tanka M-84 v trenutni fazi življenjskega cikla je mogoca. Kot primer lahko navedemo modernizacijo M-84 na Hrvaškem z modelom M-84D (Đuro Đakovic), v Srbiji M-84 AS2 (Tehnicni remontni zavod Cacak) ali na Poljskem z modelom PT-91M2. Pri modernizaciji znotraj EU bi lahko vkljucili slovenska podjetja, obstaja tudi možnost financiranja s sredstvi iz programov skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) EU. 
Poljski program nadgradnje T-72 (PT-91M2) obsega povecanje ognjene moci, boljšo premicnost in oklepno zašcito, izboljšano udobje posadke ter vzdrževanje. Mogoca je vgradnja 120 mm topa KBM-2 Rheinmetall in RWS z mitraljezom 12,7 mm. Boljše situacijsko zavedanje omogoca sistem za poveljnika SAVA-15 FCS. V tank je vgrajen 3600 termovizijski dnevno-nocni opazovalni sistem PCO SOD. Povecanje oklepne zašcite zagotavljajo dodatni kompozitni oklep in oklep ERA ter kovinska kletka ob straneh in zadaj. Opcijsko je mogoce namestiti ukrajinski aktivni sistem zašcite Zaslon z opozorilniki laserskega osvetljevanja. Maskiranje tanka omogoca protiradarska in proti IR-zašcita poljskega proizvajalca Lubawa. Nov power pack S625 omogoca 850 KM ali S736 1000 KM. Projekt obsega posodobitev voznega dela, nov panel voznika z vzvratno kamero, celotno elektricno napeljavo in osvetlitev. V projektu sodelujejo številni tuji partnerji: nemški Rheinmetall, Renk in Webasto, francoski Safran Electronics, turški Aselan, izraelski Elbit, italijanski Leonardo. Poljaki bodo modernizirali 300 tankov v vrednosti 1,4 milijona EUR/kos (Andrej, 2018). 
Nadaljnja rešitev za ohranjanje bojne moci Slovenske vojske z oklepom bi lahko bila nabava popolnoma novega OBT Leopard 2A7, ki je trenutno zelo razširjen v zvezi Nato. Gre za program nabave, ki ga vodi Evropska obrambna agencija (EDA). V programu sodelujejo Ciper, Grcija, Romunija, Španija in Madžarska (Tigner, 2019). 

4.3 Povzetek slovenskih tankov 
Trenutna invazija Rusije na Ukrajino zagotovo kaže na pomembno vlogo tankov. Sprejemanje odlocitev v škodo oklepa je v SV pripeljalo do klavrnega konca še delujocih tankov, ki bodo cakali na iztek življenjske dobe, ceprav se je ta že iztekla. Odsotnost osnovnih oklepnih zmogljivosti bo vsekakor velik udarec za bojno moc SV, pa tudi za stroko, ki bo izzvenela skupaj s tanki. Prihodnost sobojevanja z oklepom je tako obsojena samo še na mednarodne aktivnosti, in to le v konceptu, ki ga bodo zarisali naši partnerji. 
Razumljivo je, da so omejena financna sredstva in pomanjkanje politicne volje v Sloveniji zavirala nabavo nove tehnike, za katero bi težko opravicili dvojno namembnost in ki je v misli »civilnega cloveka« simbol vojaške tehnike. Nerazumljivo pa je, da RS ni resneje pristopila k modernizaciji tanka M-84 v smislu podaljšanja življenjske dobe in ohranjanja potenciala cloveških virov ter oklepne znanosti v Sloveniji.  


5 Sklep 
Invazija Rusije na Ukrajino in dolgo obdobje pred njo je mobiliziralo misli velikih sil o stanju oklepa, ki je ponovno še kako potreben v vseh pojavnih oblikah. V letih navideznega miru so politicni in vojaški analitiki tank imeli za orožje preteklosti. Ta ocena se je zdaj izkazala za napacno v dveh pogledih. Prvic, nedavna invazija Rusije na Ukrajino in geopoliticne napetosti v vecini delov sveta so potrdile upravicen strah pred vrnitvijo simetricnega spopada. Drugic, izjemna kombinacija mobilnosti, ognjene moci in zašcite, ki jo zagotavlja OBT, je v kopenskem bojevanju nenadomestljiva. 
Na žalost nas je Rusija naucila, da so bili tanki v Evropi prehitro odpisani. Države clanice Nata so vseskozi sledile trendu zmanjševanja tankovskih enot, medtem ko so se Rusi pripravljali na oboroženi spopad, ki je hibriden, vendar še vedno temelji na konvencionalnem. V življenje so vrnili veliko število odpisanih tankov, jih nadgradili s sodobnimi sistemi in se pripravili na ofenzivno delovanje, ki je dom tankovskega boja. Kot dosežek tankovske industrije so leta 2015 predstavili revolucionarno zgrajen tank T-14 Armata. 
Od šestdesetih let prejšnjega stoletja je veljalo pravilo zasnove tanka, ki temelji na železnem trikotniku in postavlja razmerje med ognjeno mocjo, premicnostjo ter zašcito. 
Zakonitosti železnega trikotnika izpolnjujejo številni tanki, ki jih proizvajajo ekonomsko srednje razvite države, katerih gospodarske razmere omogocajo dostop do drugorazrednih izvoznih modelov ali jih izdelujejo same na podlagi licencne proizvodnje. Nove grožnje in tehnološki napredek oborožitve, asimetrija in hibridno bojevanje nas silijo v uporabo zakonitosti jeklenega šesterokotnika z razširjenim pristopom h konstrukciji sodobnih oklepnih vozil. 
Razvoj in proizvodnja novega tanka sta izjemno zahteven in drag projekt. Trenutno obstaja samo nekaj držav, ki so sposobne razviti in proizvesti popolnoma nov tank. Kljub vsemu se krog proizvajalk širi na države, ki niso del kluba znanih proizvajalcev, kot sta Turcija s tankom Altay in Kitajska s tankom Tip 99A. Nekatere države nadaljujejo proizvodnjo domacih OBT, vkljucno z Izraelom z Merkavo, Indijo z Arjunom, Pakistanom z Al-Khalidom, Iranom z Zulfikarjem. 
Na razvoj tankov vplivajo izkušnje iz konfliktov po svetu. Dogodki v Gorskem Karabahu, Ceceniji, Iraku in Siriji kažejo, da tanki sami ne morejo biti steber zašcite, kakor so bili nekoc. Protioklepni sistemi so napredovali, saj lahko s prebojnostjo do 1200 mm oklepa prebijejo vecino sodobnih tankov, na bojišcu so se pojavila BPL. Tanki ne smejo zavzemati staticnih položajev, samo z manevrom in sobojevanjem lahko izkoristijo bojni potencial. 
Slovenska vojska je izbrala pot, ki vodi do popolnega izlocanja tankov in postopnega preoblikovanja oklepnih enot v lažje, bojno manj zmogljive enote, ki bodo opremljene z osemkolesnimi platformami. Slovenija je zamudila priložnost nabave sodobnejšega tanka, modernizacija obstojecega tanka je bila izvedena v minimalnem obsegu, ki ni preprecil zastaranja tanka. 
OBT vsekakor ostajajo kljucni oborožitveni sistem, ker se jim je uspelo prilagoditi zahtevam sodobnega bojišca, ki ga zaznamujejo z ofenzivnim delovanjem, tempom napada, prebojem in koncnim uspehom v boju. Tank je simbol preteklih vojn in kljucen dejavnik na sodobnem bojišcu v prihodnosti. 


Literatura in viri 
1. 
Andrej, K., 2018. Poljski program nadgradnje glavnega bojnega tanka T-72. Obramba. Ljubljana: Defensor 3(18), str. 43–45. 

2. 
Andrej, K. 2019. Trendi v prihodnosti. Obramba. Ljubljana: Defensor, 4(19), Str. 46–53. 

3. 
Army Recognition, 2021a. Renovated Leclerc Scorpion XLR MBT. Army Recognition. https://www.armyrecognition.com/main_battle_tank_heavy_armoured_france_ french_army/leclerc_scorpion_xlr_mbt_main_battle_tank_technical_data_sheet_ specifications_pictures_video_10704171.html, 15. 2. 2022. 

4. 
Army Recognition, 2021b. T-90M MODEL 2017 PRORYV-3 MBT, Main Battle Tank Russia. Army Recognition. https://www.armyrecognition.com/russia_russian_ army_tank_heavy_armoured_vehicles_u/t-90m_model_2017_mbt_main_battle_ tank_technical_data_sheet.html, 9. 2 2022. 

5. 
Army Recognition, 2021c. TYPE 99A 99A2 ZTZ-99A MBT, Main Battle Tank China. Army Recognition. https://www.armyrecognition.com/china_chinese_ heavy_armoured_vehicle_tank_uk/type_99a_99_a2_ztz-99a_main_battle_tank_ china_11408171.html, 19. 2. 2022. 

6. 
Army Recognition, 2022a. CHALLENGER 3 MBT, Main Battle Tank - United Kingdom. Army Recognition. https://www.armyrecognition.com/united_kingdom_ british_army_heavy_armoured_tank_uk/challenger_3_mbt_main_battle_tank_ united_kingdom_technical_data_fact_sheet.html, 8. 2. 2022. 

7. 
Army Recognition, 2022b. M1A2 SEPv3 or M1A2C. Army Recognition. https:// www.armyrecognition.com/united_states_army_heavy_armoured_vehicles_tank_ uk/m1a2_abrams_sep_v3_m1a2c_main_battle_tank_data_pictures_video.html, 9. 2. 2022. 

8. 
Army Technology, 2020, Leopard 2 A7+ Main Battle Tank. Army Technology. https:// www.army-technology.com/projects/leopard-2-a7-main-battle-tank/, 23. 1. 2022. 

9. 
Army-technology, 2021. Uran-9 Unmanned Ground Combat Vehicle. Army-technology. https://www.army-technology.com/projects/uran-9-unmanned­ground-combat-vehicle/, 6. 2. 2022. 

10. 
BAE Systems, 2021. ADAPTIV - Cloak of Invisibility. https://www.baesystems.com/ en/feature/adativ-cloak-of-invisibility, 21. 12. 2021.  

11. 
Bedenko D., 2021. Russian T-14 Armata Tank Able to Detect Targets Without Participation of Crew. Sputnik International. https://sputniknews.com/20210225/ russian-t-14-armata-tank-able-to-detect-targets-without-participation-of-crew­
source-claims-1082179101.html, 13. 2. 2022. 

12. 
Choudhari P., 2017. T-14 ARMATA, Full Afterburner. http://fullafterburner.weebly. com/terrain-battle-machines/t-14-armata-the-fifth-generation-tank, 13. 2. 2022. 

13. 
Eastwood B.M., 2021. Why the T-72 tank is still the backbone of the Russian army after 50 years in service. Insider. https://www.businessinsider.com/why-the-t72­
tank-is-backbone-of-the-russian-army-2021-11, 12. 2 .2022. 

14. 
Eastwood B.M., 2022, Why No Nation Wants To Fight Russia’s T-90 Tank. 1945. https://www.19fortyfive.com/2022/01/why-no-nation-wants-to-fight-russias-t-90­tank/, 13. 2. 2022. 

15. 
Eshel T., 2018. Robotized T-72s in Russia? Defence Update. https://defense-update. com/20181209_robotized_tanks.html, 12. 2. 2022. 

16. 
EU, Svet Evropske unije, 2021, A Strategic Compass for Security and Defence. Bruselj. 

17. 
Fatur, I. 2019. Uran-9. Revija Obramba. Ljubljana: Defensor, 4(19), Str. 43–45. 

18. 
Foss C., 2015. 100 years of the tank: MBT development heads East. Janes. 2015. https://customer.janes.com/Janes/Display/idr17934-idr-2015, 19. 2. 2022. 

19. 
Gao C., 2017. Is the British Army on the Verge of Developing Super Ammo?The National interest. https://nationalinterest.org/blog/the-buzz/the-british-army-the­
verge-developing-super-ammo-23248, 23. 12. 2021. 




20. 
Hafeezur A. idr., 2017. Design Configuration of Generation Next Main Battle Tank for Future Combat. Defence Science Journal. Junij 2017. https://www.researchgate. net/publication/318100180_Design_Configuration_of_a_Generation_Next_Main_ Battle_Tank_for_Future_Combat, 1. 12. 2021.   

21. 
Heiming G., 2020. New European Main Battle Tank. European Security&Defence. https://euro-sd.com/2020/03/news/16699/new-european-main-battle-tank/, 21. 12. 2021. 

22. 
Heiming G., 2021a. Rheinmetall Presents ACW WIESEL. ES&D. https://euro-sd. com/2021/12/articles/exclusive/24796/acw-wiesel/, 6. 2. 2022. 

23. 
Heiming G., 2021b. ASCALON - Proposed for MGCS. European Security & Defence. https://eurod.com/2021/04/articles/exclusive/22363/france-proposes-mgcs-weapon/, 21. 12. 2021. 

24. 
Janes, 2021a, Land Warfare Platforms: Logistics, Support & Unmanned. Janes. https://customer.janes.com/Janes/Display/JLSU0018-JLSU, 6. 2. 2022. 

25. 
Kamper G., 2018. Leopard 2 Nachfolger und T-14 Armata - darum sterben die Panzer nicht aus. Stern. https://www.stern.de/digital/technik/leopard-2-nachfolger-und-t-14-armata----darum-sterben-die-panzer-nicht-aus-8113270.html, 23. 12. 2021. 

26. 
Kramper G., 2021. Kampfpanzer Challenger 3. Stern. https://www.stern.de/digital/ technik/kampfpanzer-challenger-3--rheinmetall-kanone-macht-ihn-gefaehrlicher­
als-putins-t-14-30519526.html, 28. 1. 2022. 

27. 
Kunstelj Vašl M., 2021. Konstrukcija tanka skozi prizmo vojaške uporabnosti, (magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 

28. 
Mikelj J., 2015. Tanki M-84 Slovenske vojske na poti v Nemcijo. Obramba. https:// www.obramba.com/novice/kopno/foto-tanki-m-84-slovenske-vojske-na-poti-v­nemcijo/, 23. 2. 2022. 

29. 
Military-Today.com, 2021. Challenger 3. Military-Today.com. http://www.military­today.com/tanks/challenger_3.htm, 28. 1. 2022. 

30. 
Mizokami K., 2017. How Tanks Defend Themselves from Rockets and Missiles. Popular Mechanics. https://www.popularmechanics.com/military/weapons/a26768/ tanks-defend-themselves-rockets-and-missiles/, 20. 12. 2021.   

31. 
Rafael, Advanced Defence Systems, 2021. TROPHY™ Active Protection System for AFVs. https://www.rafael.co.il/worlds/land/trophy-aps/?utm_source= google&utm_medium=cpc&utm, 20. 12. 2021.  

32. 
Resolucija o splošnem dolgorocnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2035 (ReSDPROSV35). Uradni list RS, št. 16/2022 z dne 9. 2. 2022. 

33. 
Richardson H., 2021.Tank Gun and Ammo developments. European Security&Defence. https://euro-sd.com/2021/tank-gun-and-ammo-developments-120mm-and-above/, 6. 2. 2022. 

34. 
Sprenger S., 2020. European Union awards grant to forge unmanned ground vehicle standard. Defence News. https://www.defensenews.com/global/europe/2020/12/16/ european-union-awards-grant-to-forge-unmanned-ground-vehicle-standard/, 6. 2. 2022.  

35. 
Tigner B., 2019. EDA to launch four-country talks on Leopard 2 upgrade and procurement after industry feedback. Janes. https://customer.janes.com/Janes/ Display/FG_2187813-JDW, 23. 2. 2022. 

36. 
Žabkar, A., Svete, U. 2011. Sodobni oborožitveni sistemi, 1. del, Življenjski cikli, nacini nabave in faze razvoja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 





Seznam kratic 
ACW – avtonomno gosenicno vozilo (angl. autonomous combat warrior) AERA – napreden eksplozivno reaktivni oklep (angl. advanced explosive reactive 
armour) 
AMP – napredno vecnamensko strelivo (angl. advanced multi-purpose round) 
APFSDS – oklepno prebojen stabiliziran izstrelek (angl. armor-piercing fin-stabilized 
discarding sabot) 
APS – aktivni sistem zašcite (angl. active protection system) 
BMP – bojno vozilo pehote (rus. boyevaya mashina pjehoty) 
BPL – brezpilotni letalnik 
BVP – bojno vozilo pehote 
EMG – elektromagnetni ali tirni top (angl. electromagnetic gun). 
ERA – eksplozivno reaktivni oklep (angl. explosive reactive armour) 
ETG – plazemski top (angl. electrothermal gun) 
FCS – sistem za vodenje ognja (angl. fire control system) 
iMUGS – modularno kopensko vozilo brez posadke (angl. integrated modular 
unmanned ground system) JMRC – združeni vecnacionalni center za usposabljanje (angl. the Joint 
Multinational  Readiness Center) 
LPG – top na tekoce gorivo (angl. light propelant gun) 
NLOS – zunaj vidnega polja (angl. non-line-of-sight) 
NxRA – neksplozivno reaktivni oklep (angl. non-explosive reactive armor) 
OBT – osnovni bojni tank 
RWS – daljinsko vodena oborožitvena postaja (angl. remote weapon station) 
SLERA – omejeno eksplozivno reaktivni oklep (angl. self-limiting explosive reactive 
armour) UGV – kopensko vozilo brez posadke (angl. unmanned ground vehicle) 
Marko Beader 
Organizacija takticne vaje z bojnim streljanjem srednje pehotne cete v napadu 


Organizing a live-fire tactical exercise for an attacking medium infantry company 
Povzetek 
Prispevek obravnava organizacijo ofenzivne takticne vaje z bojnim streljanjem srednje pehotne cete na poligonu Pocek. V krajšem pregledu normativnih podlag opredeljuje podrocje srednjega pehotnega bataljona z vidika takticnega delovanja. V dostopnih dokumentih je opredeljena mogoca kompozicija ravni cete, za katero je bil razvit koncept takticne vaje z bojnim streljanjem. Pri tem se uporablja dostopno znanje morebitnega sovražnika zaradi cim realnejšega usposabljanja. Kot predlog za mogoce poznejše nacrtovanje je bil razvit koncept za izvedbo, ki uporablja že razpoložljive in nacrtovane zmogljivosti SV ter zmogljivosti poligona Pocek. 
Kljucne besede: takticne vaje z bojnim streljanjem cete (TVBS-C), koncept, srednja pehota, srednja bataljonska bojna skupina, poligon Pocek. 

Abstract 
The paper discusses the organization of an offensive live-fire tactical exercise of a medium infantry company in the Pocek training area. Providing a brief overview of the regulatory framework, it defines the area of tactical operation of a medium infantry company. By way of the available documents, it describes a possible composition of the company-level unit for which the concept of the live-fire tactical exercise has been developed, applying the available knowledge of a potential enemy with the aim of making the training as realistic as possible. As a proposal for future planning, a concept of execution has been developed, employing existing and planned SAF capabilities and the capabilities of the Pocek training area.  
Key words: live-fire tactical exercise, concept, medium infantry, medium batallion battle group, Pocek training area. 
1 Uvod 
Namen prispevka je na podlagi analize strokovne literature predstaviti izsek mogocega koncepta za takticno vajo z bojnim streljanjem srednje pehotne cete (SrPC) v napadu, ki bo realno izvedljiv na poligonu Pocek. Avtor je predvsem z uporabo kompilacijske metode opredelil kompozicijo SrPC. Z deskriptivno metodo je opredelil organizacijo takticne vaje z bojnim streljanjem (TVBS). Iz izpeljanke eksperimentalne metode je razvil izsek koncepta TVBS glede na omejitve, pogojene z nevarnimi conami (NC). 
V prispevku so bili uporabljeni strokovna literatura na podrocju streljanja TVBS v SV ter zakonski in normativni akti na podrocju sestave srednje pehotne cete. Formacija enote ni razdelana do ravni posameznika, saj ta ne bi vplivala na cilj naloge. Koncept upošteva orožja in oborožitvene sisteme SrPC, ki bi jih ta potencialno lahko imela na razpolago. Za vir so bili uporabljeni samo avtorju dostopni in varnostno nestopnjevani dokumenti. Pri izdelavi celotnega koncepta je avtor poskušal prepoznati cim vecji dovoljen manevrski prostor in ugotoviti varne meje delovanja s paleto orožij in oborožitvenimi sistemi ter sredstvi, ki bi jih taka enota imela. Te ugotovitve je poskušal implementirati v smiseln koncept, ki bi obsegal cim vec multiplikatorjev in tako zagotovil udeležbo vec rodov v sklopu vaje. S prispevkom se poskuša odgovoriti na vprašanje, ali prenovljen Elaborat poligona Pocek (GŠSV; 8042-936/2020-1 z dne 2. 12. 2020) in Pravilnik za zagotavljanje varnosti na vojaških vadišcih, strelišcih in poligonih (VVSP) (MO RS; št. 603-92/2018­27 z dne 5. 4. 2019) omogocata izvedbo ofenzivnega TVBS-C za SrPC. 

2 Normativna ureditev podrocja 
Iz Vojaške doktrine (Furlan idr., 2006) vidimo, da je zaupanje v orožje in opremo izjemnega pomena. Tudi zato se je Republika Slovenija (RS) s Srednjerocnim obrambnim programom 2022–2026 (SOPR 2022–2026) zavezala, da bo prednostno vzpostavila srednjo bataljonsko bojno skupino (SrBBSk). 
Srednje sile lahko imajo na podrocju ognjene moci in zašcite podobne lastnosti kakor težke sile, vendar v manjši meri. Gre za fleksibilne sile, ki so lahko uporabljene pri veliko takticnih nalogah. Ce so enote vkrcane na kolesnih vozilih, imajo vecjo operativno mobilnost kakor težke sile (hitrejši premik s strani bojišca na stran bojišca), vendar manjšo strateško premicnost kakor lahke sile. Te sile imajo lahko širok spekter vozil z razlicnimi sposobnostmi. Najdemo vse od enot na lahko oklepljenih patruljnih vozilih do enot na veckolesnih bojnih vozilih z oborožitvenimi sistemi, ki omogocajo hitri ogenj topov za lokalno podporo (SVS 2605, 2019, str. 121). 
Nekatere takticne naloge, primerne za srednje sile (SVS Stanag 2605, 2019, str. 123): 
• 
Naloga zavzeti (angl. seize) proti lahko branjenim položajem in zavarovati (angl. secure) proti lahko oboroženim sovražnikom. 

• 
Naloga slediti in prevzeti (angl. follow and assume) se uporabi predvsem, kadar so srednje sile ešalon oz. enota v globini težkim silam. 


• Naloga ocistiti (angl. clear) predvsem na obmocjih, kjer sovražnik nima mocne obrambe. 
Od vsakega pehotnega bataljona se zahteva, da mora biti sposoben izvajati takticne naloge v vseh operativnih okoljih kot manevrski element brigade. Kljub podpori brigadnih oz. združenih zmogljivosti mora pri manevru uporabiti organske oborožitvene sisteme (SHAPE, 2020). 
Mogoce zmogljivosti srednje pehotne cete 
Konkretno oborožitev bojnega kolesnega vozila (BKV)1 je podal državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak v intervjuju za revijo Slovenska vojska (Pišlar, 2018, str. 12–15). V Slovenski vojski bi potrebovali 48 vozil 8×8 s topom 30 milimetrov in mitraljezom 7,62 milimetra ter osem vozil 8×8, ki so opremljena z minometom in mitraljezom istega kalibra. Slovenska vojska je namrec zahtevala opremljenost nekaterih vozil tudi s protioklepnimi raketnimi sistemi (PORS). 
Slivecka (2020, str. 43) predlaga sestavo srednjega bataljona. Vsaka od štirih manevrskih cet bi imela trinajst BKV 8×8 s topom 30 mm in sistemom Spike, razdeljene v tri vode. Ob tem predlaga še dva LKOV 4×4 v vsaki ceti za namestnika in poveljstvo.2 To bi pomenilo, da ima vsak vod štiri BKV 8×8, pri cemer imata dva BKV top 30 mm in dva BKV sistem Spike. 
Slivecka pa ne omenja posadk minometov 60 mm.3 Stališce prispevka je, da so minometi 60 mm kljucni na ravni cete za takojšnjo ognjeno podporo. Osnovna funkcija minometov 60 mm je, da se z njihovim posrednim ali neposrednim streljanjem zagotovi ognjena podpora pehote ter okrepi delovanje drugih orožij, ki podpirajo motorizirani vod ali ceto z neposrednim streljanjem (mitraljez 12,7 mm, bombomet 40 mm) (SV, 2012, str. 5). Minometi 60 mm niso vezani na vozila, ki pa so lahko zelo omejena v delovanju in posledicno v ucinkovitosti. Ena od kljucnih lastnosti minometov pa je njihova zmožnost delovanja z visoko krivuljo in s tem delovanja po prikritih položajih sovražnika (angl. defilade positions). 
1 Pri imenovanju vozil srecujemo veliko kategorizacij. V dokumentih v literaturi je mogoce zaslediti izraze kolesna oklepna vozila (KOV), bojno vozilo pehote (BVP) ter bojno kolesno vozilo (BKV). 
2 Ob pogovoru z avtorjem je bila podana dodatna razlaga za tako odlocitev: takticna umešcenost namestni­ka poveljnika cete in poveljstva ter financni zalogaj za dodatna vozila sta bila glavna razloga, da se umestijo na LKOV 4×4. Ne glede na vozilo ta element praviloma ni v stiku, zato z vidika NC ne vpliva na situacijo. 
3 Avtor je v pogovoru razložil, da njegov predlog ne obsega minometnega oddelka 60 mm, saj naj bi to vlogo prevzel top 30 mm, kar pa ne pomeni, da uporaba orožja v njegovi sestavi ne bi bila mogoca. 
4 Organizacija takticne vaje z bojnim streljanjem cete 
4.1 Koncept streljanj 
Podrocje streljanja je bilo v zadnjem desetletju deležno velikih sprememb in modernizacije. Leta 2006 je SV ob uvedbi nove avtomatske puške (AP F2000) sprejela nov koncept strelskega usposabljanja (angl. operational shooting policy), ki je podoben konceptu britanske vojske. 
Britanska vojska ima enega najcelovitejših in sistematicnih pristopov pri strelskem urjenju na svetu. Program zagotavlja razvoj strelsko ucinkovitega in varnega strelca, namerilca oz. posadke ter izvrstno strelsko usposobljene enote. V Slovenski vojski si od leta 2008 prizadevamo strelska urjenja urediti podobno (Himelrajh, 2021, str. 25). 
Podrocje streljanja je v SV urejeno z vec dokumenti. Najvišja predpisa sta Navodilo za streljanja v Slovenski vojski (MO RS; št. 603-92/2018-25 z dne 6. 12. 2018) in Pravilnik za zagotavljanje varnosti na vojaških vadišcih, strelišcih in poligonih (MO RS; št. 603­92/2018-27 z dne 5. 4. 2019). 
Druga skupina normativnih dokumentov na podrocju streljanja so Merila in postopki za izvajanje streljanj v SV. Ta so razdeljena v sedem zvezkov. Prvih šest zvezkov je namenjenih vsem orožjem in oborožitvenim sistemom v SV. Za vecino orožij in oborožitvenih sistemov so v teh zvezkih že doloceni standardi, s katerimi se doseže letni strelski standard. Za nekatere sisteme je samo rezerviran prostor in bodo dokoncana v prihodnosti, vsi pa so podvrženi dopolnilom (na primer sprememba za letni strelski test za lahki puškomitraljez in srednji puškomitraljez). 
Kot povezovalni element na podrocju usposabljanja lahko štejemo programe funkcionalnega usposabljanja (FUBS (funkcionalno usposabljanje bližinskega streljanja s pištolo in avtomatsko puško), BBNO (Bližinsko bojevanje v naseljenem obmocju), program za usposabljanje mitraljezcev ipd.) ter katalog individualnih vojaških vešcin. 
Za raven uporabnika so zelo pomembna Navodila za uporabo in osnovno vzdrževanje, ki natancno opredeljujejo varno ravnanje z orožjem, ter Navodila za uporabo in usposabljanje, ki obsegajo elemente za delo strelcev in navodila za usposabljanje. Zadnjih je v tem trenutku v SV spisanih bistveno manj. 
Navsezadnje so z vidika varnosti izjemnega pomena Elaborati posameznih VVSP. Osredotocili se bomo na Elaborat poligona Pocek (izdaja 2020). 
Pri organizaciji streljanj na V. stopnji oz. bojnih streljanj je pomembno poznati Prilogo 14 Pravilnika za zagotavljanje varnosti na VVSP. Tretja tocka opredeljuje pogoje, ki jih mora organizator takega streljanja upoštevati. 
Dodatno pa si pri izvedbi streljanj (predvsem na IV. in V. stopnji) lahko pomagamo s Pamphletom 21, za katerega je dolocena samo smiselna uporaba.4 To je dokument, ki vsebuje veliko prakticnih rešitev in postopkov na strelišcu, ki omogocajo tekoco izvedbo streljanj. Izziv je z definicijo termina »smiselna uporaba«, saj je ta v celoti prepušcena vsakemu posamezniku. Ceprav je taka rešitev, kjer se uporablja tuja literatura, lahko zacasna, bi bilo podoben dokument treba pripraviti tudi znotraj SV. Tudi ce bo to samo prevod Pamphleta 21, je nujno imeti natancna in zavezujoca izvedbena navodila, kaj in kako je treba storiti na strelišcu na streljanjih IV. in V. stopnje. Brez takih navodil je varna izvedba TVBS-C za neizkušen kader izjemno otežena. Normativa trenutno doloca predvsem organizacijske varnostne vidike. 

4.2 Priprava takticne situacije 
Preden zacnemo nacrtovati streljanje, je treba razumeti posebne omejitve na VVSP. V prispevku uporabljamo poligon Pocek. Ta je med drugim najprej namenjen izvajanju streljanj na V. stopnji do ravni cete (SV, 2020c, str. 6). Skladno s tem dokumentom je to najkompleksnejša oblika streljanja, ki jo je trenutno mogoce organizirati v RS. Drugi pomembni dokument je Balisticno varnostna ocena poligona Pocek (izdaja 2020), ki prikazuje vpliv geografskih znacilnosti poligona Pocek na velikost NC. 
NC je tridimenzionalni prostor, ki razmejuje del kopnega in zraka nad njim, v katerem so moštvo in/ali oprema lahko ogroženi zaradi streljanja. NC so oblikovani tako, da je le malo verjetno, da bi iz mej obmocja izvajanja aktivnosti ušli nevarni delci ali izstrelki, ter hkrati zmanjšujejo tveganje za javnost, osebje na obmocju aktivnosti, objekte/opremo ali lastnino. Združena nevarna cona (ZNC) združuje nevarne cone vseh oborožitvenih sistemov, ki sodelujejo v aktivnosti, v skupno obmocje, ki obsega kopno in zracni prostor, v katerem so moštvo in/ali oprema ogroženi zaradi delovanja vseh vkljucujocih oborožitvenih sistemov (MO RS, 2018a, str. 10). 
Pri pripravi takticne situacije je treba upoštevati realne zahteve po varnosti udeležencev. Da bi dosegli cilje TVBS-C, je treba sestaviti situacijo tako, da vadbencem ne predstavlja samo vnaprej pripravljene koreografije, katere glavni cilj je cim vecja kolicina streljanja. To obsega tudi celoten proces vodenja enot (PVE) s strani vadbene cete. 
Bojna streljanja oziroma streljanja na V. stopnji strelskega usposabljanja so najvišja oblika strelskega usposabljanja, ki združujejo usposobljenost iz taktike enote, strelske ucinkovitosti in zmožnost uporabe bojne podpore (MO RS, 2019, Priloga 14). 
Pri sestavi takih streljanj je smiselno vkljuciti tudi sekundarnega vadbenca, in sicer poveljstvo srednjega bataljona.5 Pri TVBS-C bi lahko poveljstvo bataljona: 
4 Smiselna uporaba je bila dovoljena z dokumentom Seznam vojaškostrokovne literature, ki ni bila izdana 
v okviru MO RS in lahko služi kot dopolnilna literatura za izobraževanje in usposabljanje SV (MO RS; št. 
613-2/2018-22 z dne 19. 11. 2018). 
5 Prirocnik za usposabljanje (SV, 2011, str. 27) tega izrecno ne navaja, je pa taka organizacija TVBS-C sklad­na z namero. 
• 
Izvedlo celoten vojaški proces odlocanja (VPO), v sklopu katerega bi izdali vadben ukaz za izvedbo naloge. 

• 
Vzpostavilo osnovno in izpostavljeno poveljniško mesto (OPM in IPM). 

• 
Vodilo delovanje izvidniškega voda. 

• 
Vodilo delovanje treh simuliranih cet (takticna vaja brez enot). 

• 
Usmerjalo delovanje ROLE 1. 

• 
Vodilo delovanje bataljona med nalogo z izhajajocimi nalogami. 


Pot prek celotnega vadbenega VPO je ena izmed možnosti, kako prenesti informacijo od brigade do poveljnika cete. Druga možnost je sestava vinjete ali CONOP. Ne glede na izbrano metodo je pomembno lociti med vadbeno in realno situacijo. V obeh primerih je kljucno, da poveljnik cete razume NC, saj bodo varnostni ukrepi (fazne crte) vezani prav na te. Ceprav poskušamo poveljnikom cet pustiti cim vec prostih rok, s tem ko za ognjene položaje (OGP) in obmocja ciljev dolocamo BOX-e,6 je vecina dogodkov izjemno natancno dolocenih in poveljnik cete nima popolne takticne prostosti. Zato lahko pred izvedbo TVBS izvedemo še takticno vajo z uporabo manevrskega streliva, pri cemer lahko preverimo takticno delovanje cete. 
4.2.1 Situacija za lastne sile v konceptu 
Poznamo dve glavni miselnosti, kadar govorimo o taktiki vkrcane pehote. Ena struja zagovarja, da je izkrcanje iz BKV pot do poraza in da je vzdrževanje zagona (tempa) kljucnega pomena. Druga struja enako vneto zagovarja, da pehotniki niso pravi pehotniki, dokler niso izkrcani. BKV je samo prevozno sredstvo do bitke, tam pa mora pehotnik opraviti svoje, ko je izkrcan (Leonhard, 1991, str. 15). Pravi odgovor po navadi najdemo med dvema skrajnostma. 
Slivecka (2020, str. 39) kot primerljivo enoto SrBBSk navaja bataljon Stryker vojske ZDA. Za tako enoto je dosegljiva ameriška doktrina ATP 3-21.11 Stryker Brigade Combat Team Infantry Rifle Company (izvod 2020). Predhodnik tega je FM 3-21.9, ki je na seznamu tuje literature, ki se lahko uporablja kot dopolnilna literatura za izobraževanje in usposabljanje v SV.7 
Da bi poveljnik cete prejel uporaben produkt oz. vinjeto, je smiselno med nacrtovanjem TVBS-C izvesti na brigadi vsaj prilagojen VPO. Pri tej nalogi je VPO v drugem koraku pri analizi zemljišca poligona Pocek po metodi OKOKS (opazovanje in ogenj; kritje in maska; ovire; kljucno zemljišce; smeri dostopa) pokazal veliko pomanjkljivost pri zmožnostih za takticni razvoj z vozili. Vozila so vecino casa kanalizirana na majhno kolicino komunikacij, ki praviloma ne dovoljujejo razvoja širše formacije od kolone. 
6 BOX je obmocje oz. dolocena površina na VVSP z vsaj dvema koordinatama. Uporabimo jo lahko za 
ognjene položaje in cilje. Po tej metodi lahko strelci streljajo iz katerega koli položaja znotraj dolocene 
površine ognjenih položajev v katero koli tarco znotraj površine obmocja ciljev. 
7 Seznam vojaškostrokovne literature, ki ni bila izdana v okviru MO RS in lahko služi kot dopolnilna litera­tura za izobraževanje in usposabljanje SV (MO RS; št. 613-2/2018-22 z dne 19. 11. 2018). 
Za koncni koncept je bilo uporabljeno izhodišce, da je ceta del SrBBSk. Vadbena ceta je na glavni smeri delovanja. S tem predvidevamo, da ima ceta poleg bataljonskih še dodatne zmogljivosti iz brigade in sil SV. Te zmogljivosti in orožja so: AP F2000, LG-1, FN MINIMI, FN MAG, rocne dimne bombe, top 30 mm8, ofenzivna rocna bomba, protioklepno orožje Carl Gustav, minomet 60 mm, protioklepni sistem Spike, minomet 120 mm, ostrostrelna puška .338, eksploziv za premagovanje žicnatih ovir (inženirska skupina), havbica 155 mm, PC-9 z raketami s kumulativno glavo AT-5M, PC-9 z mitraljezom 12,7 mm, PC-9 z bombo Mk-82 (bojna), brezpilotno letalo, ROLE 1, par kontrolorjev združenih ognjev (KZO).9 Zaradi specifike NC teh orožij je tudi organizacija sil modrega (prve cete) vnaprej dolocena. V tem primeru se mitralješki oddelki vseh treh vodov združijo v tretjem vodu. Glavni razlog za to je široka NC FN MAG, ki bi ob uporabi na vec lokacijah bistveno zmanjšala obmocje delovanja manevrskih oddelkov in vodov. 

4.2.2 Situacija sovražnika v konceptu 
Za realno usposabljanje je treba predvideti tudi realnega sovražnika. Ne smemo se prepustiti nagonu, da sovražnika prilagodimo lastnim slabostim ali poenostavimo zaradi omejitev VVSP. 

Slika 1: Kompozicija sovražnikovega motoriziranega bataljona v obrambi za potrebe prispevka (povzeto po SVS Stanag 2194 (2019) in Grau (2016)) 
8 V sistemu UDIGISP je trenutno samo naboj 30x173 mm PMC307, TPFSDS-T. To je podkalibrni vadbeni naboj. 
9 Uveljavlja se nov izraz za kader. Pred tem so bili imenovani usmerjevalci združenih ognjev ali UZO, angl. JTAC. 
Na vrhu Nata v Varšavi julija 2016 so voditelji držav in vlad zaveznic soglasno sprejeli odlocitev o namestitvi štirih vecnacionalnih bataljonskih bojnih skupin na obmocje baltskih držav in tako izrazili podporo utrjevanju celoviti in kredibilni odvracalni ter obrambni drži Nata. To je odziv zavezništva na bistveno spremenjeno varnostno okolje, dinamiko in tveganja v njegovi vzhodni sosešcini. Analiza Nata za 2030 (NATO, 2020, str. 25) navaja, da mora Nato še naprej odgovarjati ruskim grožnjam. Z dogodki v Ukrajini se je to stališce samo potrdilo in dodatno okrepilo. 
Ti dve publikaciji ponujata brigadni S-2 (izdelovalca situacije sovražnika za TVBS-C) možnost realnejšega sovražnika pri nacrtovanju. Realen sovražnik je kljucni element pri usposabljanju in preverjanju usposobljenosti enote. Predvsem pri izbiri sovražnika moramo paziti, da ga dolocimo smiselno. Namrec prav izbira sovražnika najbolje opredeljuje težavnost situacije. 
Za dispozicijo predvidevamo, da je sovražnikov bataljon v prvem ešalonu, kjer je del vezan s strani druge cete našega bataljona (slika 2). Takticni simbol za lastno ceto je osnovan na takticnem simbolu za pehotno ceto na vozilih Stryker (ATP 3-21.11) in je skladen s SVS 2019. 

,lika 2: Izsek situacije na karti za TVBS-C (vir: UDIGiSP (avtorjev koncept)) 
Sovražnik vadbene cete (slika 3) je del oslabljene motorizirane cete. To sta vod, ki pripravlja defenzivne položaje, in sekcija, ki je ostanek enega voda. Po doktrini in analizah ima lahko sovražnikov motorizirani bataljon pridodano tankovsko ceto, ki lahko z elementi okrepi motorizirano ceto v obrambi. Naloga modrega bo uniciti sovražnika, ki je v predpolju na obmocju Mahnec (izvidniško vozilo), in zavzeti obmocje, obkroženo z modro na sliki 3. Po sovražnikovih elementih, ki so zunaj kroga, bo ceta delovala s posrednimi in neposrednimi ognji, da bi onemogocila (angl. supress) njihovo delovanje po lastnih silah. Nadaljevanje napada na te sovražnikove sile je naloga tretje cete, ki so sile za odlocilno delovanje bataljona in sledijo vadbeni ceti. 

Slika 3: Elementi sovražnikovih enot (vir: www.map.army (avtorjev koncept)) 
Za pripravo situacije TVBS-C sta poleg poznavanja normativnih aktov na podrocju streljanja kljucnega pomena tudi dobro poznavanje in razumevanje doktrinarne podlage lastnih in sovražnikovih sil. To je kljuc do realnega usposabljanja. 

4.2.3 Možnosti nadgradnje situacije v SV 
V veliko pomoc je Zvezek 7 meril in postopkov za izvajanje streljanj v SV. To je katalog razpoložljivih tarc, ki obsega IDENT, opis materiala, iz katerega je tarca narejena, ter kratek opis njene uporabe. V SV poznamo tudi premicne dvigovalce tarc in tarce Marathon,10 na katere postavimo plasticne 3D-silhuete. 
Poleg tarc nam Pravilnik za zagotavljanje varnosti na VVSP nakazuje še druge, bolj dinamicne možnosti. Mogoca je kontrolirana uporaba manjših kolicin eksplozivnih 
10 Uporaba teh tarc je opredeljena s SOP EVVSP št. 30-0003: Narocanje in upravljanje z opremo robotskih tarc in premicnih dvigovalcev tarc na vojaških vadišcih, strelišcih in poligonih (ESN; št.  804-209/2020-1 z dne 27. 10. 2020) 
sredstev kot simulacija sovražnikove ognjene podpore minometov, artilerije ali zracne podpore. Pri tem pogoje uporabe doloca priloga 9.11 
Priloga 14 opredeljuje tudi streljanje mimo lastnih sil. To je razdeljeno na vec segmentov, ki opredeljujejo orožja za posredno in neposredno delovanje podnevi in ponoci. Dodatna možnost je tudi streljanje cez lastne sile. Za havbico 155 mm to opredeljuje že priloga 7. 
Predvsem pri kompleksnih streljanjih je smiselno imeti osebo, doloceno za koordinacijo vseh elementov. Dodatne napotke je mogoce najti v Pamphlet 21, kjer so zajeti bistveni mikroukrepi, ki zagotovijo varno in uspešno izvedbo streljanja. 



5 Koncept ofenzivnega TVBS-C na poligonu Pocek 
Celoten koncept je dosegljiv v zakljucni nalogi avtorja iz 31. generacije štabnega šolanja pod mentorstvom majorja Matjaža Slaka iz Enote VVSP (EVVSP). V nadaljevanju so samo nekateri deli vadbene situacije, potrebne za organizacijo take vaje. Druge nevarne cone, sinhronizacijska matrika in situacije so zajete in dostopne v IRDG-dokumentu Organizacija takticne vaje z bojnim streljanjem (TVBS) srednje pehotne cete (SrPC) v napadu (10. PEHP; št. 603-34/2021-191 z dne 21. 6. 2021). 
Koncni koncept je mogoce razbrati v izvornem IRDG-dokumentu ob vzporedni primerjavi Priloge 1 – Koncept TVBS-C, Priloge 2 – Sinhronizacijska matrika ter Priloge 3 – Nevarne cone. Tako je mogoce ugotoviti sekvenco dogodkov, lokacijo enot v nekem trenutku, na katere cilje deluje enota in s katerim tipov ognjev (iz premika ali stacionarno). Elementi, ki so prisotni in niso opredeljeni, pa se uporabijo takticno smiselno po presoji poveljnika cete. 
5.1 Izvlecki koncepta TVBS-C SRPC 
5.1.1 Streljanje v premiku s topom 30 mm na Mahnecah 
Elaborat poligona Pocek v osnovnem dokumentu in prilogah ne dovoljuje izvedbe takega streljanja, saj je namembnost obmocja drugacna. Na sliki 4 vidimo, da je NC v celoti znotraj obmocja poligona Pocek. V takem primeru je mogoce izvesti postopek odobritve odstopanja. To je odklon od standardnih zahtev, ki potrebujejo posebno odobritev (MO RS, 2019, str. 2). 
Podrocje odstopanj je opredeljeno v dveh najvišjih dokumentih na podrocju streljanja. Navodilo za streljanja v SV temu posveca celotno 10. poglavje. Pravilnik za zagotavljanje varnosti na VVSP pa natancneje opredeli podrocje v 3. clenu. 
11 Uporaba imitacij je natancno opredeljena in omejena na 100 g na naboj. Definiran je postopek priprave položaja in dovoljene minimalne razdalje od mesta eksplozije, ki znaša 3 m za plazece pripadnike in 25 m za stojece. Pri usposabljanju iz tehnik vdora v prostor uporabljamo majhne kolicine eksploziva, ca. 0,5 kg. Za tak NC uporabimo formulo: Razdalja (D) v metrih = K (konstanta = 18) x . W (teža eksploziva v kg x 0,45). 
Vsako odstopanje v grobem potrebuje pricakovana tveganja, analizo nadaljnjih nevarnosti in analizo tveganj. Pojasniti je treba potrebe po takem odstopanju. Kljucnega pomena so prepoznani kontrolni ukrepi, da odstopanje ne bi predstavljajo nepotrebnega tveganja ali pa da bi unicevalo VVSP. Tako se lahko zacasno vzpostavi rajon ciljev tudi na tem obmocju poligona. Vsekakor je VVSP treba predati v enakem stanju, kot smo ga prevzeli. Celoten dopis, ki mu priložimo še graficno predlogo, bi v tem primeru podpisal poveljnik brigade, ce ima položajni cin brigadir in višje.12 

Slika 4: NC topa 30 mm na Mahnecah (vir: UDIGiSP13 (avtorjev koncept)) 
V podajanje mnenja pri odobritvi odstopanja so lahko poklicani ne samo strokovnjaki za balistiko, temvec tudi okoljevarstveniki, pravniki in tudi služba za stike z javnostmi. 
Ceprav zveni kot zapleten postopek, je zadeva bistveno olajšana z dejstvom, da je nastajanje takega dokumenta podprto s pomocjo EVVSP. 
12 V primeru 15. PVL je podpisnik poveljnik Poveljstva sil SV. 13 Sistem je bil uveden s Sklepom o uvedbi v uporabo aplikacije UDIGiSP za izdelavo in preverjanje nevarnih 
con ter varnosti na VVSP (GŠSV; št. 603-24/2019-24 z dne 20. 4. 2020). 

5.1.2 Premik pod artilerijskim ognjem 
Premikanje pod artilerijskim ognjem je vcasih dovoljeno skladno s Prilogo 7 Pravilnika za zagotavljanje varnosti na VVSP. NC je prikazan na sliki 5. Z zeleno je oznaceno obmocje D, v katerem bo nad pripadniki delovala artilerija. Vijolicasta pika predstavlja lokacijo posadke MAG, ki bo simulirala delovanje sovražnika s streljanjem cez lastne sile skladno s prilogo 14 Pravilnika za zagotavljanje varnosti na VVSP. To je na obmocju C. Skladno z omenjeno prilogo 7 se je v tem obmocju dovoljeno zadrževati, ce so izpolnjeni doloceni standardi varnosti. V tem primeru bi med streljanjem artilerije pripadniki cakali v vozilu Valuk. 

Slika 5: NC za artilerijske sisteme 155 mm (vir: UDIGiSP (avtorjev koncept)) 

5.1.3 Streljanje ostrostrelca 
V tem primeru kljub dejstvu, da NC sega zunaj mej, ne potrebujemo odstopanja, temvec odobritev. Na sliki 6 je vidno, kolikšen del NC presega meje poligona Pocek. Vidimo pa tudi svetlo modro crtkano crto. To je produkt iz balisticno varnostne ocene (BVO),14 ki opredeljuje, da je zaradi reliefnih znacilnosti mogoce skrajšati NC. Ker pa je odstopanje zajeto v BVO, ni treba izvajati celotnega postopka odstopanja. Ko EVVSP potrjuje NC, se navede le delovanje te oborožitve, in ce izpolnjuje pogoje dolocene v BVO, se streljanje odobri. 
14 Balisticno varnostna ocena poligona Pocek (GŠSV; št. 8042-227/2020-12 z dne 27. 11. 2020). V odstopanju 
so vkljuceni težki mitraljezi 12,7 mm, PC-9M, tank s topom 125 mm in ostrostrelno orožje nad kalibrom 
8,6 mm vkljucno. 

Slika 6: NC za .338 (vir: UDIGiSP (avtorjev koncept)) 

5.1.4 Streljanje s topom 30 mm v smeri vzhod 
BVO predvideva dolocena odstopanja. Ta pa ne zajemajo topa 30 mm.15 Na sliki 7 je NC za top 30 mm, ki deluje v smeri vzhoda. Pri tem NC segajo cez obmocje poligona. Segajo pa tudi cez roza crtkano crto, ki je v BVO definirana kot terenska prepreka, ki skrajša NC. V tem primeru je treba izdelati klasicno odstopanje. Dejstvo, da NC poteka cez omejitveno terensko znacilnost, bistveno izboljša možnost odobritve odstopanja. 

Slika 7: NC top 30 mm pri streljanju v smeri vzhod (vir: UDIGiSP (avtorjev koncept)) 
15 Med pisanjem prispevka je v sklepni fazi izdelava prenovljenega BVO za poligon Pocek, ki bo bistveno olajšal uporabo topa 30 mm. Kljub temu je tak nacin reševanja omejitve mogoce uporabiti tudi za neka­tere druge kalibre. 
5.1.5 Bojne letalske bombe Mk-82 

Slika 8: Simulacija kontaminacije s hrupom za primer bojne 
Mk-82 (vir: Dopis za odstopanje pri uporabi bojne 
Mk-82, SV, 2021) 
Ponovno potrebujemo odstopanje, saj je odmetavanje bojnih bomb Mk-82 z Elaboratom poligona Pocek izrecno prepovedano. Tukaj gre vecinoma za zvocno kontaminacijo obmocja in je posledicno zaradi narave ter umešcenosti poligona Pocek v prostor (bližina Postojne in okoliških vasi) to bolj politicno kot varnostno vprašanje. Za lažje odlocanje odlocevalcev o uporabi tega orožja je za izvedbo takega odstopanja (analize vpliva) potrebna specializirana racunalniška programska oprema, s katero je mogoce predvideti vpliv hrupa na okolje. SV take opreme nima, zato uporabi vire drugih držav Nata 16 (slika 8). 
16 V ta namen so nam že pomagale oborožene sile ZDA, ki so naredile analizo z aplikacijo Range Managers Tool Kit – RMTK. 

5.1.6 Streljanje cez lastne sile 
Pravilnik za zagotavljanje varnosti na VVSP s svojimi prilogami natancno doloca postopek, kako je mogoce izvesti streljanje cez lastne sile z FN MAG.17 Pri tem konceptu je bilo uporabljeno administrativno minsko polje, da bi vadbencem preprecili gibanje po nevarnem obmocju. V tem konceptu je mogoce izvajati streljanje cez lastne sile samo, kadar se ne uporabi letalska podpora z bojno bombo Mk-82 (zaradi velikosti NC). Izvedljivo bi bilo, ce bi se konflikt rešil s casovnim (uporaba Mk-82, ko se posadka za streljanje cez lastne sile že umakne) ali prostorskim zamikom (postavitev ognjenega položaja posadke za streljanje cez lastne sile zunaj NC Mk-82). 
Med streljanjem artilerije mora biti takrat varnostnim nadzornikom (strelcem na FN MAG) zagotovljena dodatna zašcita.18 Takrat so ob orožju v vozilih LKOV Valuk, saj ne smejo pustiti nezašcitenega orožja na položaju. 

5.1.7 Delovanje v rajonih ciljev 
Elaborat poligona Pocek natancno doloca pogoje, pod katerimi sta gibanje in delovanje dovoljeno znotraj obmocij (SV, 2020b, str. 8). 
Premikanje pripadnikov zunaj cest v RC, priprava strelskih položajev in vkopavanje tarc znotraj RC so mogoci, vendar morajo obmocje natancno in globinsko pregledati pirotehniki. Take ureditve strelišca pred streljanjem zahtevajo loceno rezervacijo strelišca pred izvedbo vaje in je ni mogoce narediti na hitro. Postavitev tarc ni omejena samo na RC, vendar lahko ob upoštevanju elaborata uporabimo trudi druga obmocja (npr. Mahnece, Lipe 1 in 2 itn.). 

5.1.8 Navajanje letal, minometnega ognja in artilerijskega ognja z uporabo brezpilotnih letal 
Že zdaj je mogoce izvajati nekatere postopke. Brezpilotna letala (BPL) je že zdaj mogoce vkljucevati v takticno situacijo podnevi in ponoci. Realne zmožnosti bi bilo treba preizkusiti s skupnimi vajami pehote in obvešcevalno-izvidniške cete (OIC), kjer bi se na terenu preizkusila ucinkovitost sistemov. 
Navajanje letal s strani KZO je razdeljeno na tri tipe.19 Ne glede na to, da bi s pomocjo BPL KZO videl cilj v živo, se to ne šteje kot tip kontrole 1.20 A vseeno je poveljniku cete lažje sprejeti odlocitev, ce vidi cilj. Prispevek BPL ni samo v kameri, temvec tudi v termoviziji. V konceptu je predvideno, da sta dva tanka zakrita, a ju je mogoce zaznati zaradi toplega 
17 Kot simulacija sovražnikovega ognja. 18 Kot opredeljeno v tocki 5.2.2. tega prispevka. 19 Tip kontrole ena zahteva, da KZO vidi cilj in letalo v casu delovanja po cilju. Tip kontrole dva zahteva, da 
KZO vidi vsaj enega od dveh. Tip kontrole tri pa predvideva, da KZO ne vidi niti enega od dveh. 20 Podatek, pridobljen v osebnem pogovoru s poveljnikom šole AGOS (Air-Ground Operations School) za 
usposabljanje KZO. 
motorja. Dodatno, BPL je mogoce postaviti v predpolje in si tako zagotoviti sistem za zgodnje opozarjanje pri prihodu sovražnikovih enot. 
Navajanje artilerijskega ognja in minometnega ognja je prav tako mogoce, saj je iz zaslona upravljalca BPL mogoce pridobiti podatke o smeri, hitrosti in višini letenja. Ne glede na prisotnost BPL je v konceptu predvidena uporaba klasicne opazovalnice s prednjim opazovalcem. 
Najvecji izziv ob uporabi BPL je za KZO. Ta bi ves cas moral skrbeti, da ne pride do konfliktne situacije v zraku. Ceprav nekateri sistemi omogocajo prenos slike tudi izkrcanemu delu, bi moral upravljavec BPL ostati v vozilu in tako biti locen od poveljnika cete ter KZO. Trenutni sistemi ne dovoljujejo popolne takticne podpore pehotni ceti.1 

5.1.9 Izvleka ranjenca med situacijo do ROLE 1 
Stryker bataljon v svoji doktrini2 navaja zmogljivosti in koncept za izvedbo MEDEVAC (medicinska evakuacija). Koncept tega TVBS-C predvideva dva razlicna incidenta, v katerih bi prišlo do potrebe po delovanju ROLE 1 srednjega bataljona. Incidenta sta izbrana v dveh pomembnih fazah napada. Kljucni varnostni trenutek je preverjanje izpraznjenosti orožja ob opravljanju postopkov. 
V prvem primeru je ranjen tudi voznik BKV. Formacija in nacin usposabljanja SV ne predvidevata rezerve za voznika znotraj cete. Takrat se postavi vprašanje, kaj narediti z delujocim vozilom, ki bi še vedno lahko podpiralo delovanje izkrcane pehote. 
V drugem incidentu so ranjeni štirje pripadniki med izdelavo prehoda skozi ovire. Takrat gre za reševanje vecjega števila ranjenih. 



6 Splošni izzivi pri organizaciji in izvedbi TVBS-C 
Izdelava NC zahteva natancno risanje NC v orodju UDIGiSP. Pri risanju NC iz BOX-a v BOX je takih NC najmanj 16. Trenuten nacin vnašanja koordinat je zamuden. Predvsem pri nacrtovanju streljanj na V. stopnji je takih situacij veliko in postane risanje izjemno zamudno. Mogoca rešitev je tabelaricni vnos ali uvažanje datotek CSV (comma seppareted values oz. datoteka, v kateri so vrednosti locene z vejico) na podlagi vzorca. 
Mogoce najvecji izziv pri organizaciji TVBS-C predstavlja 35. clen Pravilnika za zagotavljanje varnosti na VVSP. Ta zahteva namrec, da ima varnostni nadzornik cin praporšcaka. Pri tem pa ne specificira, ali gre samo za vodjo ali za vse varnostne nadzornike. Z odstopanjem je mogoce zahtevo znižati za en cin in dolociti še višje štabne vodnike. Podcastnikov s tako visokim cinom in zadostnim znanjem pehotne taktike (kar pa, zanimivo, ni zahtevan pogoj) je v SV razmeroma malo. Smiselno bi bilo spremeniti dikcijo v pravilniku in jasno dolociti vodjo varnostnih nadzornikov s cinom praporšcaka. 
1 Podatki, pridobljeni z osebnimi pogovori s pripadniki OIC, ki delajo na BPL. 2 ATP 3-21.21, SBCT Infantry Battalion, March 2016. 
Varnostne nadzornike, ki se premikajo skupaj z elementi, pa s podcastniškim cinom in pravo vojaško evidencno dolžnostjo (VED). 
Orodje UDIGiSP za NC ni v celoti usklajeno s Pravilnikom za zagotavljanje varnosti na VVSP. Pri FN MAG Priloga 1 tega pravilnika omogoca zmanjšanje kota NC s 5° na 2°, ce so izpolnjeni nekateri pogoji. Tako spremenjenega NC ni mogoce zrisati z orodjem UDIGiSP. Še eno tako neskladje je NC za streljanje ob lastnih silah. Priloga 14 tega pravilnika jasno doloca, da je za streljanje mimo lastnih enot obvezno uporabiti FN MAG. UDIGiSP nam ponuja tudi orožje kalibra 5,56. Dodatno, NC za FN MAG v Prilogi 14 in v UDIGiSP nikakor nista enaki. 
Bolj ko je situacija zapletena in zgošcena, pomembnejša je pozitivna identifikacija tarc. Pri priloženem konceptu tarce delujejo tudi kot referencne tocke (angl. target reference point). Nekaj postopkov za zmanjšanje nevarnosti najdemo v Pamphlet 21. Pri tem ne smemo pozabiti na zracno komponento, ki potrebuje tridimenzionalne tarce, in ne samo silhuete, saj je njihov zorni kot bistveno drugacen od tistega na tleh. 
Sklep 
Poudariti je treba, da pregled terenskih znacilnosti poligona Pocek kaže, da je poligon izjemno omejen v zmožnostih za izvajanje taktike vozil. Na veliki vecini poligona so vozila omejena na formacijo kolone, kar pa izjemno omejuje zmožnosti usposabljanja. Pri TVBS-C iz koncepta obstaja možnost dodatnih rešitev, za katere pa je treba pridobiti odobritve oz. izdelati odstopanja od elaborata poligona Pocek. Poligon ponuja veliko možnosti za razvoj situacije. Ima pa tudi veliko omejitev. Tako je treba veliko pazljivosti posvetiti varnostnim ukrepom in dobri pripravi varnostnih nadzornikov. Globino delovanja je težko doseci. Sama sestava rajonov ciljev pa izdelovalca situacije prisili v koncentracijo ognjev. 
Kljub temu je s konceptom dokazano, da je mogoce organizirati kompleksen TVBS-C SrPC v napadu na poligonu Pocek. Z novim znanjem, mogocimi prihodnjimi posodobitvami poligona Pocek, izkušnjami ekipe EVVSP ter organizatorjev streljanja in posledicnimi spremembami Navodila za streljanja v Slovenski vojski, BVO, Pravilnika za zagotavljanje varnosti na VVSP in Elaborata poligona Pocek bi bilo v prihodnje mogoce izvesti še veliko vec. Pri tem pa je treba poudariti, da je v tem konceptu delovanje vozil dinamicno samo v enem delu situacije. Po izkrcanju pehote je premikanje vozil prakticno nicelno. Na obmocju streljanj smo omejeni s kolicino komunikacij in vidnimi polji. Dodatno, pri tem konceptu se uporablja samo vadbeni podkalibrni naboj, saj UDIGiSP ne predvideva drugih NC za druge tipe streliva, vkljucno z bojnim. V primeru topa 30 mm bi bilo mogoce uporabiti vec vrst streliva za razlicne tipe tarc. Uporaba teh vrst streliva3 na poligonu Pocek še ni predvidena. Zmožnost uporabe razlicnih streliv bi znatno zvišala raven usposabljanja za poveljnike in posadke vozil. 
3 Eksplozivno zažigalno, vadbeno s traserjem, prebojno podkalibrno, z nastavljivim vžigalnikom za eksplo­zijo v zraku (angl. air burst). 
8 Literatura in viri 
1. 
ATP 3-21.11 Stryker Brigade Combat Team Infantry Rifle Company, 2020. Washington: Headquarters Department of the Army. 

2. 
ATP 3-21.21 SBCT Infantry battalion, 2016. Washington: Headquarters Department of the Army. 

3. 
AVPP-1 (A) Part 1, Edition A, Ver. 1, 2014. Protection level lists for occupants of armoured vehicles. NATO Standardization Agency. 

4. 
BI-SC Capabilities Codes And Capabilities Statements, 2020. NATO, SHAPE, ACT. 

5. 
C-Astral aerospace ltd., 2021. User manual. Ajdovšcina. 

6. 
Dokument – identifikacija investicijskega programa GŠSV; št. 4301-17/2012-1 z dne 24. 4. 2012. Dokument SV. 

7. 
Furlan B. in drugi, 2006. Vojaška doktrina. Ljubljana: Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. 

8. 
Geder, A., 2021. Ustne informacije v sklopu okrogle mize. 31. Štabni tecaj castnikov SV. 

9. 
Himelrajh, J., in Kesic, A., 2021. Koncept streljanj v Slovenski vojski. Klešcman. 21, (3), str. 25–27. 

10. 
Leonhard, R. R., 1991. The art of maneuver. Novato: Presidio. 

11. 
Marathon Targets, 2019. Navodila za uporabo in vzdrževanje. Marathon. 

12. 
MO RS, 2018a. Navodilo za streljanja v Slovenski vojski. MO RS; št. 603-92/2018-25 z dne 6. 12. 2018. 

13. 
MO RS, 2018b. Seznam vojaškostrokovne literature, ki ni bila izdana v okviru ministrstva za obrambo in lahko služi kot dopolnilna literatura za izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske. MO RS; št. 613-2/2018-22 z dne 19. 11. 2018. Dokument MO RS. 

14. 
MO RS, 2019. Pravilnik za zagotavljanje varnosti na vojaških vadišcih, strelišcih in poligonih. MO RS; št. 603-92/2018-27 z dne 5. 4. 2019. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. 

15. 
MO RS, 2020. Bela knjiga o obrambi Republike Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. 

16. 
NATO, 2020. NATO 2030: United for a new era. Brussels. 

17. 
PAMPHLET NO 21. Training regulations for armoured fighting vehicles, infantry weapon systems and pyrotechnics, 2018. Wiltshire: HQ Infantry. 

18. 
Pišlar, M., 2018. V SV bi morali zagotoviti letno povecanje za 400 pripadnikov. Slovenska vojska. 18, (1), str. 12–15. 

19. 
Resolucija o splošnem dolgorocnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2025 (ReDPROSV 25), št. 200-03/10-29/15. Uradni list RS št. 99/10. 

20. 
Slivecka, D., 2020. Perspektiva pehote Slovenske vojske. Zakljucna naloga VŠT, Maribor: Ministrstvo za obrambo. 


21. 
Slovenska vojska, 2011. Prirocnik za usposabljanje poveljstev in enot Slovenske vojske. GŠSV; št. 603-39/2011-1 z dne 13. 1. 2011. Dokument SV. 

22. 
Slovenska vojska, 2012. Dokument – identifikacija investicijskega programa GŠSV; št. 4301-17/2012-1 z dne 24. 4. 2012. Dokument SV. 

23. 
Slovenska vojska, 2020a. Balisticno varnostna ocena poligona Pocek. GŠSV; št. 8042­227/2020-12 z dne 27. 11. 2020. Dokument SV. 

24. 
Slovenska vojska, 2020b. Sklep o uvedbi v uporabo aplikacije UDIGiSP za izdelavo in preverjanje nevarnih con ter varnosti na VVSP. GŠSV; št. 603-24/2019-24 z dne 20. 

4. 2020. Dokument SV. 

25. 
Slovenska vojska, 2020c. Elaborat poligona Pocek. EVVSP; št. 8042-936/2020-1 z dne 2. 12. 2020. 

26. 
Slovenska vojska, 2021. Odstopanje za odmet letalske bombe MK-82 za potrebe usposabljanja kontrolorjev združenih ognjev ter letalskih posadk PC9M (152. LESK; št. 372-27/2021-19 z dne 4. 3. 2021). 

27. 
SOP EVVSP: št. 30-0003: Narocanje in upravljanje z opremo robotskih tarc in premicnih dvigovalcev tarc na vojaških vadišcih, strelišcih in poligonih (št. 804-209/2020-1 z dne 27. 10. 2020). 

28. 
Srednjerocni obrambni program RS 2022–2026, 2022. Ljubljana: Vlada RS. 

29. 
SVS Stanag. 2019 (7). 2019. APP-06(D) Ver. 1. NATO joint military symbology Natovi skupni vojaški simboli, Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. 

30. 
SVS Stanag. 2194 (1), 2019. AlntP-4 (A) Ver. 1 Generic enemy forces Genericne sile sovražnika, Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. 

31. 
SVS Stanag 2288 (2), 2017. AJP 3.2 (A). Allied Joint Doctrine for Land Operations Zavezniška združena doktrina za kopenske operacije. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. 

32. 
SVS Stanag. 2605 (2). 2019.ATP 3.2.1 (B) Ver 1. Allied Land Tactics Zavezniška kopenska taktika, Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. 

33. 
Škerbinc, M., idr., 2007. Navodilo lahki pehotni (motorizirani) bataljon. Poljce: Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. 

34. 
Zakon o obrambi (ZObr). Uradni list RS, št. 103/2004. Uradno precišceno besedilo 1. 

35. 
Zakon o službi v Slovenski vojski (ZSSloV). Uradni list RS št. 68/2007 in 58/2008. Neuradno precišceno besedilo. 

36. 
Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26). Uradni list RS št. 175/2020. 

37. 
Zapis 2. nujne seje Odbora za zunanjo politiko z dne 17. 8. 2018, portal DZ. https://www.dzrs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat= VIII&type= pmagdt&uid=0867F5480A042D5FC12582F1003583E6, 4. 5. 2021.