Leto IV.
Szombathely, 18. marcija 1917.
Štev. 11.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cepa Novin Je na leto vsakomi na njegov naslov 6 K. 8küpno v edno fare . . .	. 4 K.
Ceno Novin t Ameriko je na leto .	. . 12 K.
•ona ednegn droboa je doma 6 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLD, Zalamegye.
K tomi se more pošllatl naročnine I vči doplsl, nej pa v tiekarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikantki dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „Morijin List* i na konci leta „ Kalendar Srca Jesušovoga.“
Povnoženje krüha.
Tak je popísano v Evangeliumi: „Vzéo je záto Jezuš krübe i kda bi hválo dao, razdelo je sedéčím. Prispo-dobno i z ribe, keliko so šteli.* (Ján. 6., 11.) Ne čüdo, ka so ga šteli za krála postavíti. Najeli so se, pa kda je človek sít, te je dobre vole. Ešče takši se rad smejé sít, ki je inda vsik-dár kísiloga obráza. Hej, da bi se njim te Jezuš podao pa bi se dao za krála odebratí z tov pogodbov, ka dokeč t4jjemfe bo na zemlí, tečas de to kra-lüvao i krűh dávao vsakomi, ki de njeg* poslűšao, ksk^TE3M^daj^doBro* šlo etí na zemlí!
Da je pa ne šteo. On je drűgí posel meo. Zato jje odišeo na breg. On sám. O ve vse tü povrgao, naj znájo, kak teško je brezi njega. Samo na drűgí dén se je pokázao pa te so ga več ne tak vesélo goripríjali, ár je te od krüha večnoga živlenja gučao. Z večnim živ-lenjom smo pa mi lüdjé tak, ka kak itéč je lepo, lí bi vsaki nás, kak náj-kesnej mogoče, rad tá prišeo.
Ráj se mantrámo tü na zemlí brezi krüha pa hodímo z žalostnim obrázom, kak či bi pelín pilí vsaki dén pa po-zábímo, ka ki je odišeo na breg sám, je záto z nami pa zná naše nevole ino ka ešče mámo na svéti, je vse njegov dobrotíven dár.
Pa od toga mi pride prípovest na pamet, štero sam čteo. Bio je — prej — mož, ki je tüdi meo svoj slűž pa svoj vsakdenéšnjí krűh pa je vsaki dén hválo dáo za njega Bogi ino ga je dastio, kak krála svojega. Liki na ednok se je vse premenílo okoli njega. On je spadno deli z stávbe, kde je delao, kak zídár, ležao je v bolníšnící pol leta, žena z decov je pojela gori težko príšparaní penez, ešče na posode je mogla vzétí, ka so dale živeli. Pa kda se je on ozdravo, je pozábo hválo
dati Bogí za novo zdrávje, brídka žalost njemi je zasela srce, z povišnjenov glavov i tužním obrázom je hodo kak pošást po svojoj híži, ár se njemi tak vídílo, ka je Bog odišeo od njega na breg, na svoje vísoČíne pa zdaj več nemára za njega.
Pobožna žena je vpamet vzéla to pa to jo je bole bolelo, kak njéno síro-maštvo. Težko si je zdfhávala vnogo-krát k Bogí za pomoč pa ,vnogo noč so njoj tekle vroče suzé po lícaj za dűšo i zadovolnost možá. Na zádnje je on tüdi vpamet vzeo njéno žalost, ide; za njov, pa kak ona z híže ščé stopití
^MmMZgS ,	* a	,
JO žadrží nad pragom z razprestretimí rokámí rekoč: ,Lüba ženica, ne pü-stím te vő, dokeč mi ne poveš, ka tí je.* Ona si pa težko zdehne pa právi:
„Teško senjo sam mela nocoj*. Senjalo se mi je, ka je lübí Bog vmro pa so njemi vsi angelcí prišli na sprévod.* — „Oh tí drnda, se njoj nasmejé mož, kak se moreš na tak noro senjo žalo-stíti, vé pa znáš, ka Bog ne merjé, ka on na veke živél* — »Te pa živé naš stárí Bog?" Ga píta ona. »Kak bi pa mogla nad tem dvojíti, se zná, ka živé“, njoj práví on. „Aj, jaj, moj lűbí mož, pa či On ží?é, Zakaj se pa te ne vüpamo bole v njem?* Se nasmejé ona pa na to se smejé tüdi on z sladkím smejom, kak že dugo ne, pa bláženo vüpanje i boží mir si znova nájdeta pol v njegovo srcé.
Čüjete možje i žene, starci i deca! Čüjete? Naš starínskí Bog, Bog naših očákov izda živé pa či je odišeo malo on sám gori na breg, záto je zna mi pa vidi naše nevole, naša trplenja, zná za naše skuzé pa naša zdíhávanja, pázi na naše boje pa nas príprávla za nebesko goščénje, šteromi ne bode konca.
Istina, ka na zemli vsíkdár čüde ne dela, da je pa te tüdi ne delao vsikdár, kda je v mrtelnom teli tü hodo. Pa či
dnes ne dela, [što ga pos!űša med nami že tri dni lačen i žéden? Ešče smo ne tak na kráji — či bi pa bili tak na krájí, poslűšajmo ga verno lačni, žédní, z mantráni tri dni, dugo časa, do sle-dnje svoje moči pa mo vidli, ka naš Bog izda živé pa dá vsa potrebna onim, ki ga z srcá lűbíjo.
Kaj delajo pogani za časa boja?
Kda doma zabadav predgamo, ka-ramo, Opominamo, kda se po vsem našem prízadevanji širi ne dobro, nego hodo, ne Kristusovo, nego šatanovo kraljestvo, te seme od nas posejano i ne sprejeto odnesejo angelske roke-prek morja v poganske krajine i je sejajo v düše, Boga še ne poznajočega z najvekšim uspehom. Naš trüd je nikdar ne zaman. Milošča po naših trüdah sprošena nikdar ne prejde. Če jo ne sprijme tisti, za koga sem jo sproso, dobi jo drügi. Da je Judas ne šteo biti apostol, dobo je njegova mi-lošče sv. Matjaš. Da naše ženske i de-kle, moški i dečkeci ne vsi, nego Vnogi ki so doma, ne sprijmejo milošče božje i neščejo pokorno, sveto, za nebo živeli, — zavržena milošča od njih stopi prek morja, se stavi pred düšami po-ganov i prosi za sprejem. Pa tü je sprejeta. Preveselo gibanje se vidi med pogani, iz celoga srca iščejo pravo vero i prosijo za krst. Semen reči božje prinas odvrženo' tam stoteri sad radi.
Glejmo svedočbe, pisma misijonarov. Vsa so iz časa toga svetovnoga boja. Temne, zapüščene misijonske pokrajine v Zapadnoj Afriki so se poživele. Neki misijonar piše: „Po celoj velikoj kra-jini Afrikanskoga obrežja se je oživela zvünredna žela po povrnenji. V Benini so glav¾rje nekoga pokolenja trumoma p.rosili apoštolskoga vikara za misijonara. Ali namesto treseti, keliko so jih občine prosile, njim samo tri more dati.
9.
NOVINE
1917. Marcija 18.
Na slonokoščenom obrežji celi roji po-ganov prihajajo v katoličanske cerkve, ka bi se v njih prlpra vljali na póvr-nenje. V Nigerio so prišli poganje i prosijo verooznaoitele.* Drügi mi-sijonar te krajine piše, ka je k njemi prišlo pogansko odposlanstvo prosit misijonare i napravilo 120 kilometrov dugo pot v te namen. V trétjem mesti te pokrajine so poganje že naprej zo-zidali cerkev z tem vüpanjom, ka tak hitrej dobijo dühovnika. Missionar iz Ugande piše, ka se je njegova senja vresničila. Vse vre k Kristuši. Cerkve so prenatlačene povsod. Ešče v tistih vesnicah, kje so les molili za Boga, je velika naklonjenost do krščanstva. Kre Tenda-Lagune ležečih devet vesnic je prosilo misijonare. Vsi so naznanila, da Ščejo katholičanci postati.
Glejmo Indio, to v.eliko, lepo, bogata deželo, štera tiči pod angležkov obla-stjov. „V Haiderabad püšpekiji, — piše misijonar, — ne mine tjeden, da ne bi iz štere vesi pos!aniki prišli prosit misijonare, ka bi je pripravili za vstop v Matercerkev. Dozdaj smo že više što vesnic dobili. Da z Europe zdaj ne dobimo pomoči, kabi slüžbe za katehiste i vučitele nastavljali, smo ne mogoče teliko poganov včiti i krstiti.*
Iz divjih gor Birme piše misijonar, ka so inda tü cele moči mogli napnoti, naj samo edno ves mora na krščansko spravili, zdaj pa z tistim trüdom vnoge vesnice pripelajo k Jezuši. Edno je samo boli, ka nemajo zadosta sredstev za rešenje düš. (Misijonarom dajmo i ne ma gizdo i neredno pijača, pa düše dobimo za plačo, düše, štere so vredne samoga Boga, neskončno pla-Čüvajočega Boga! Vr.)
Na Kitajskora je najbole veselo gi-banje. Neki francozki misijonar poroča, ka više stojezer kitajcov vsakoga stana se da od 1. 1915. na Ieto krstiti.
Kda prinas najmenši veter skü-šnjav, poželenj z krčme v krčmo, z edne grešne prilike v drügo, z menjšega blata greba v kaližo meče pleve, — slabe düše, — tečas prek morja v žit-nico svojo, v Matercerkev špravlja Kristus svojo Čislo pšenico. Milost njegova dela to, milost, štero so sprosile dobre i zavrgle vražje düše.
(Po: Die WeUmission der kath. Kirche.)
Bojha.
Sv. Terezija piše od sv. Jožefa, ka njoj je vse dao, česa ga prosila. Poštenié njoj je tüdi obrano. Mir njoj je Spravo pred ogrizavalci. Pa ga te ešče ne častila Maticerkev za svojega pa-
trona, čeravno je bio te. Keliko bole bo zato zdaj fíomagao, v teh vihérnih dnevah, kda slednje dete more znati, ka je on varivač vsega krščanstva, če vso ga prosili pomoči. Včinimo to k njegovom godi. Prosimo sv. Jožefa naj da zmago Matericerkvi, naj pomaga sveti, ka Jezusova vera zmaga, pravo krščansko. Jeli, ka včinimo to?
Poročilá z bojišč so ta:
V Periiji so Rnsi opet do rok dobili IIamadan mesto i Türke nazaj po-rinoli. — V Mezopotamiji Angleži teško ido naprej proti Bagdadi, 80 km. daleč so ešče do mesta. — Ruski napadi so v Karpatth odbiti. — Talijani se pri-pravljajo na deseto offenzivo. — Pri Maas reki so Nemci zavzeli francozke postojanke; Bapaurne mesto so spraz-nili. — Portugalska vojska je prišla na Francozko. —- Na Sredozemskom morji ladje ne vozijo, znova je poto-pljeno više 40 jezer ton nosečih ladij. — V Wolhiniji se začinja močna strelba.
Dom i svet
Novi poveljnik naše vojske je Arz general. Dozdajšnji, baron Gonrad, je dobo od kralja odlikovanje, naime ve-liki križ reda Marije Terezije. Talijani se bojijo, da de Gonrad vodo offenzivo proti njim i zato je odstopo višjemi poveljstvi.	Š - i; -
Stoletnico obhaja letos madjarsko slovsto, posebno j4esništvo., Letos je stolet, ka je v Szalonti rojen Arang János, naj vekši pesnik madjarskí.
Meksika. Nemčija je poslala pismo Meksiki, v šterom njeno pomoč prosi proti Ameriki, če bi njoj ta boj ^povedala. V pismi ponüja Nemčija peneze Meksiki i nešterne države Severne Amerike i z ednim tüdi oprosi Meksi-kausko vlado, naj z Japonci zvezo naredi proti Ameriki. To pismo je pri-šlo Amerikancom v roke, šteri potom Nemce krivijo, ka se vstajo na otoki Kuba tüdi oni napravili i ka hujskajo celo Južno Ameriko proti njim.
Kitajsko.. Na prigovarjanje naših so-vražnikov Kitajsko nameni pretrgati diplomacijsko zveze z Nemčijo, dobi pa brš za to peneze.
tyaš odgovor Ameriki. Naša Vlada je Ameriki odgovoriti na njeno Pitanje, kak nameni postepati z podmorskimi čuni proti nepristranskim državam, to je štere neso v boji, ka s podmorskimi čuni nameni hitrej konec napraviti boji i nepristranski držav ladje so sa-me odgovorne za nevarnost, če do tam vozile, kde naši čuni hodijo.
Odpravljena kaštiga. Nas apoštolski kralj je zbrisao kazen privezüvanja pri vojakih. Odsehmao več ne do za prste obešeni.
GLASI
Od naših vojakov. Mrtev je: Bujo Mihal, pešak 309. pp. z Prosečkevesi. Srce Jezusovo- bodi smileno njegovoj düši i okrepi vse za njim žalüjoče. — V vodo je spadno pionier Küzma Jožef z Tropovec a rešen je i spravljen v Komarom v bolnišnico.
Petrolja dozdajšnjega kak trgovinstó minister naznanja, samo polovino dobimo, dugši so praj že dnevi.
Novi Čas se 'letos znova vpela i začne se že z prvim aprilnm.
Baron Farkas, stotnik. Tak se je predstavo. gospodski vojak na bečkora vlak! dvema gospodoma i njima milo-stivno dopüsto, ka smeta v njegovom kupéji potüvati i ponüdo njima ešče kupičko koujaka. Se ve da sta gospoda ponüdbe prijaznoga stotnika, šteroga prsi so pune bile z vojaškimi odliko-vanji, ne mogla odvrči. Pila sta i včasi tüdi zadremala. I kda sta se prebüdila, njima je 8000 kor. falilo. K sreči je g. baron ne mogo odskočiti, žandarje so ga zgrabila gnali na redarstvo, kje so ga spoznala ka je Schreiber Dionizij, svetoznan falot, kasovrtec, šteri se je malo predtem rešo voze pétletne. Kda so njemi njegovo pravo fotografija pokazalo je zamero pa pravo: z faloti jaz nemam nikšega posla, —t Vkanljiv je svet.
40 jezér párev obüteli je v Budapesti redarstvo pri 15 trgovcah zaséglo, zato ka so škornji meli papirnate podplate ali zakeljene tak slabe, ka od dva tjedna v najlepšoj poti duže ne bi držali. Za 30 — 40 kron so tržili to slabo blago i zato prišli pred sodnijd zavolo vkanjüvanja.
Belice se ne smejo rekvirati i njih izvažanje ne prepovedati. Tržci pa moro meti svedočanstva. Z edne v drügo župamijo kaj voziti ne morejo podžu-pani prepovedati. Tak je odrédo baron Kürthy.
,Zbogom drago žene, deca, starišje, rodbina, sosedje i vsi Slovenci. Mi iderno v Romansko. Molite za nas, zročite nas Preč. Dev. Mariji i Srci Jez. v obrambo, ka pridelao k vam srečno domo: Matko Števan z Adrija-nec, Lončar Štefan, desetnik z Dolnje-lendavskih vrhov, Lončar Jožef z Nor-šinec, Bogan Alojz z Sódišinec, Küzma Kolman z Pužavec, pešaki 48. pp.“
Trpljenje Kriatasove obhaja Maticerkev v postnom časi. Vsaki pošteni krščenik, če ne bi bio boj, bi na to mislo i ne po krčmah blodo, keliko bole se more v bojnom časi pohájanje krčme opüstiti. Križna pol, po njej pa krčma. Ide to t
1917. Marcela 18.
NOVO«
S.
Blagoslávlanje. Dnes tjeden sta se blagoslovile podobi sv. Janoša i sv. Alojzija na Gankovi. Podobi sta darü-vale gd. Pitzova i gospa Voglerova. Nova lepa cerkev dobi v krátkom tüdi luster, šteroga je küpila domajinska i topolovska mladina.
Hindenburg boter. Svetoznan glaso-viten nemški vojvoda Hindenburg je veliko čast dobo. Za kumo je pozvan k vnüki nemškoga casara. Toga sin, Joahim, pruški kraljevski vojvoda ga je izvolo, naj bo njegovami sini boter, šteromi je tüdi dao njegovo krstno ime: Pavel.
Iz zahvalaosti pošle Nemec Ferenc, pešak 83. pp. z Dankovee, evangeli-čanske vere, na podporo Marijinoga Lista in Novin, zato ka ga je BI. D. Marija dozdaj občuvala vse nesreče i milo prosi slovensko čtenjé, Novine in Marijin List. Te peneze je pa dobo pri odlikovanji zavolo junaštva.
,Slovenska *deklam, ženskam, mo-ikem, dečkom naznanim, da hodim na Moravskom po rekviranji. V krčmi sem Jenske i dekle nikdar ne najšeo, moški ne spijejo več kak kupico pive ali frtao vina, si ljübeznivo pogučavlejo i zatem mimo domo odhjajajo. Cerkve so natla-čone ešše delaven den, gizde nikše pri nikom, dekle i ženske so v éarno oble-čené. IIiie i kiihinje so snažne. V kü-hinji je stao napisek : Snažna kühiüja, zdrava hrana, krepi düšo in telo.* — Kdšid Štefan, pešak 83. pp. z Gede-rovee.
Nove dače. Od lani mao je vpelana troja dače na olehšanje neštetoga državnoga terha. Prva je dohodka dača. Plača jo vsaki, ki više 10 jezer kron dohodkov ma na leto ali doma, ali zvüna domovine. Drüga je vrednošče dača. Plačajo jo. zvün navadnih davkov tisti, ki ladajo z vrednoščov, štere cena je više 50 jezér koron, ali takšo vrednost, čeravno je ne njihova, vži-vajo. Ki od deset jezér koron dohod-kov menje majo, samo polovino vre-dnošče dače platijo. Tretja je vojnoga dobička dača. Plačajo jo samo ednok tisti, ki so za časa boja od navadnih dohodkov vekše meli. Plačajo jo 1) drü-štva, če so mela od 10 jezér kron več dobička, i 2) osebe, če so od 13 jezer kron več dobička mela leta 1914, 1915 i 1916.
Ide vlaka brez brane. Ruski inženir Mehničenko je izmislo takši plüg, ka noži, šteri so na desko vtrjeni, brazdo ščista razdrobijo, da ne trebe več vla-čiti. Ruska Vlada njemi je dala zato več jezer rublov dara.
Pozdrav pošilajo i se veselo šlo-venskomi čtenji: Prkič Jožef, četovodja, Delaen Jožef, domobranca 18. dpp.,
Kavaš Balaž z Beltinee, Karíka Ferenc z Törnišča, Kiréc Ivan z Hotize, vojni peki, 8raka Janoš četov. z Gančan, Antolin Mihal z Odranec, ranjenca; Mukič Ludovik, domobranec 14. dpp. pri strojnih puškah; Flisar Štefan, to-pničar; Pogač Ivan, predmešter tele-fonski; Prkič Franc, poddesetnik, paziteo delavcov; Sarjaš Andraš, telefonist, z Črensovce; IIorvat Gregor, domobra-nec 20. dpp:; 8obočan Franc, topničar, z Gomilic; naznanja tüdi, da je jako dosta vukov v Galiciji, do strelnih j&r-kov pride živež iskat.
VUpanje do BI. D. Marije. „Srčno vas prosim, spišite me notri v drüžbo od Marijine sedmére radosti. Doma sem šteo že stopiti, samo da nas je premalo bilo i vűra mojega odhoda je prle prišla. Nemamo se v nikom bole vüpatí kak v njej, ona nam je zagovorni?a, tolaž-nica i priprošnica pri Bogi. Ona nam sprosi vse milosti, štere potrebüjemo za düšo i telo*. V njeno obrambo se po-dam, njeni otrok ščem biti, naj me čuva i varje, najbole, da v smrten greh ne privölim i naj drži tüdi'svoj sveti plašč ober mene, ka me niedna sovražna krugla ne dobi.' Če bi pa tak G. Bog dokončao, ka bi me z toga sveta zbri-sao, te naj me ta dobra mati pela za roko tá gori v sveto nebo. Prosim potrebe navuke za to bogoljübno živlenje." ATolenko Ivan, sapőr 5. št. z Črensovce. — Ki tak veliko vüpanje položi v BI. D. Marijo, je globok:o v njeno srce spisan i nikdar ne bode z njega zbrisan. Vr,
Pošta.
Veršcc Bara. Grabovnica. Od pšenice ste mogli dobili karte; te pošlite na dačni ured, tam peneze dobile. Brezi kart pa nej. Ana HalsedJ. Gerlinci. Več ne morem premino. Naj pove gospodí plebanoši. Ke-réc Št. P0sečkave3. Fujs Mihal pešak 309. pp. iz 9. stotnije je láni okt. 9. junaško smrt pretrpo. Sporoči njegovim tužnim domačim. Zelko Marka žena. f. Polana. Več ešče ne mogoče zvediti, kak da je mož láni jun. 21. premino. Karo-lioia Gomboc Obranja. Prišli so. Benkič Števana žena. Vadarei. 79. Okt. 5. je mož zgrabljen.
vkrepčevalne, tóč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za mala stroške. Vj zalogi so: ananas, jaboka, gre-_ nadina, maline, muškateika, mela, pomavanče strašniea in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi' z natenčnim navodilom stanejo K 12 Poštnina prosto proti povzetji. Za kmetijBtva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t.d. je to sredstvo Velikansko vrednost!, ker se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko]" zmožnosti
Janez Grolich, drogerija »pri angelju “ Brno Štev. 85. Meravske.
Naši čitatelji čuvajo se najbolje,
nevalnih pona-rejenj Fellerovoga Elsafluida, če vsigdar pazijo na ime ,Feller” in na znamke „Elsa“. Mi ne delamo s temi rečmi nikše reklame za to staro preskušano domače sredstvo. Što ga šče ne pozna, naj opita zdravi nika. Vporabi se pri vseh posledica^ prehlada, prepiha, vlage,
proti reumatičnim bolečinam
in pri vseh zmešnjavah Vašega zdravja. Pred-bojnske cene: 12 malih steklenic, ali 6 dvojnih, ali 2 špecijalnivi franko 6 K; 36 malih, ali 18 dvojnih ali 6 Špecija!nih steklenic franko 15 K 40 fll. Pravo samo pri E. V. Feller lekarniki v Stubici, Centrale št. 146. Horvatsko. Fellerove poganjajoče rebarbar pilule (6 škatulic 4.40 K franko) nosijo varovalno znamko “Elsa.*
Velika dobrota
za vsakoga je Feller-ova toaletna in umi-valna pastilja z znam-ko „Elsa“. Kelikok-rat je uporaba teh pastilj velikoga haska in vžitka neš čemo tű naštevati, ka bi nas to dovedlo predaleč: samo nekaj lastnosti teh jákih umivainih pastilj Ščemo tű naveeti našim čitatelom'.
Fellerove toaletne umivalne pastilje z ¾namko ,Elsa* se uporabljajo v prvoj vrati za vsok-danešnje ču?anje obraza in rok in sploh celoga tela, posebno proti püščajcom, celo prijavo za umivanje tela, za otroške kopeli, pri potenji nog, pri ranah, kak tttdi za vsakda-nešnje čiščenje zob, za izpiranje nekoliko za-celjenili ran itd., itd. Uporaba je celo enostavna:
Kak univalna V0da: zadosča ena tableta za škaf vode; pastilja se dene v vodo in se taki raztopi.
Proti püščajcom : v V4 litri toplo vode se raztopi ena pastilja in s to vodov se večkrat naden namažejo izpüščaji. (Istočasno se toplo priporači uporaba Feller-ove pomade za kožo „Blsa“, 1 lonček 2 K) Za umivanje glave: 2 pastiiji se raztopita
v skledi vode.
Za 0tr0Ške kopeli: zadošča kak dotatek 2—4 pastilje, za cele kopeli v kadi se mora porabiti naenkrat do 10 tablet Proti potenji nog : 2 tableti na škaf vode. Ravnotak za ožöljene noge.
Za izpiranje vüst in zob : zadošča ¾ tab-
lete na kupico vode.
Fellerove pravo toaletne umivalne pastilje z znamko „Elsa“ je mogoče uporabljati se v mnogih drügi½ slucajih. Cena je nizka. En karton za posküsnjo 1 K k zavitki Fellerovoga ,Elsa-fluida* Što hoce Fellerove toaletne umivalne pastille narociti posebi dobi 4 kar-tonc postnine prosto za 5 K. Pred ponaredbami se obvarüjemo, če narocamo naravnost pri izdelovateli in naslovimo razlocnoi Lekamar E. V. Feller, Stubioa Centrala br. 146. Horvatsko.
4.
NOVINE
1917. Marcija 18.
v
Se št dni med mrtvímí.
Grmenje topov se je čülo iz daljave. „Bog nam bodi milostiven, Rusi idejo !“ so zdihaváli lüdje v Žešovi, maloj katoličanskoj občini v Galiciji; spravili so vküp vse, kaj bi lehko sebom vzeli in se pripravljali na beg.
Samo ednoga so nikak ne mogli na-gučati, naj ide ž njimi čeravno so ga hlapci in dekle zapüstile, čeravno njim je on sam svetovao (tanačüvao), naj bežijo pred prihajajočimi Rusi prek meje na Vogrsko. Bio je to stari žup-nik (plebanuš) Polcevič. Za nikoj je ne Šl;eo vestni dühovnik zapüstiti na njega závüpano cerkev, čeravno je bilo pri njem več moških iz vesi, ki so ga si-lili, naj pobegne ž njimi, če njemi je živlenje drago. Liki vse prošnje so nikaj pé pomagalo, plebanuš Polcevič je meo samo eden odgovor: „Šo bom, če de me moj püšpek zvao, ali če de Vsemogočnoga volja tak.* — In tak je ostao v samotnom župnišči (farofl) pri svojoj dragoj cerkvici, ki je z male vi-šine tak prijazno gledala v dolino.
Bilo je proti ve,čeri. Streljanje se je düíb bliže in bliže. Z velikov žalostjov je dühovnik popoldne gledao, kak Zadnji farniki zapüšőajo mesto. Vsem je dao svoj blagoslov na dugo, težavno pot. Nato jé šo y cerkev, poklekno pred ^jí^bo Matere gcjže in molo za öbrambo m za pdyrnitey nevarnosti od svojih rarnik¾v, s šterimi je že četrt (frtal) ¾toletja delio žalost in veselje.
Nekaj kuražnih mož iz vesi je še enkrat pokazalo svojo lübezen in vda-nost da svojega düšnoga pastira. Ne so hteli samoga zapüstiti in divjosti sovražnikovoj izpostaviti	slabo tnoga
starčka, ki je njihovo zakonsko zveze blagoslovo, njihovo deco krsto, ki je mnogokrat v vihéri in dež!, v zimskom mrazi hito po božnih potah na vüre daleč k njihovim betežnikom in njim prineso tolažbo in sveta svetstva.
Grmenje topov se je že razločno čülo, celo krugle iz pušk so tüpatam prišle do vesi. V večernom mraki je prikorakalo nekaj mož v župnišče, na čeli njim močni veški kovač Ibkov. Našli so dühovnika, kak je v svojoj hiži klečao in molo.
.Gospod župnik* spregovoro je ko-vač, »ali resan hočete, da vas Rusi onečastijo? Pobegnite z nami v varno zavetje v bližini Žešova; Znamo za mesto, gde nas sovražnik ne najde. Tam tüdi lehko počakamo, ka je naši pa preženejo. Dugo znamka to tak ne de trpelo.*
Dühovnik je majao v svojov srebrno belov glavov. ,Motite se, dragi ljüdje.
Jaz ne bežim pred nevarnostjov. Vaš plebanoš mora ostati pri hiži božoj; či ta spadne pod podivjanostjov sovraž-nikovov, te naj mene tüdi bujejo. „Vola Gospodova naj se zgodi!*
„Gospod župnik", prosili so ga možje, ,bežite z nami, tečas kak je čas 1 Po-mislite, divji kozaki ne- poznajo smi-lenja! Püstošili, požigali morili bodo; tem zverinam je nikaj ne sveto.*
,Naj samo pridejo, je odgovoro dü-hovnik mimo, jaz sem pripravljeni. Sveta Devica, šteroj sem priporočo svojo faro in cerkev, naj posiühne moje prošnje.*
,Sam naš župnik ne sme tü ostati,* se je obrno kovač proti možom. „Ne-zahvalnost, vnebokričeČa nezahvalnost bi bila či bi zapüstili njega, ki nam je teliko dobroga včino, v nevolah teli-kokrat pomagao. In če se nieden od vas ne odloči, bom ga jaz sam brano tečas, kak bom,samo eden prst na roki mogeo gibati.*
„Mi tüdi ostanemo,* so zatrdjavali ovi. »Brez svojega župnika ne odidemo. Če že mora tak biti, ščemo ž njim mreti.V
„Čuvajte se, vrti možjé* je pravo plebanuš Polcevič s suzami v očah. ,Sile ne smpte rabiti, to ne bi bilo spa-metno; pred tem vas odločno oporae-nim; v bojnih časah nema slab nikše pravice. Bt % velike težave vas spoko-lejo. Stari $iim že in ne mám kaj zgü-biti na sveti. V imeni božem, nekaj te me samoga 1“
Veliki krič in žvenket orožja se je zaslišao s ceste v hišo. '
„Čüjte, čüjtel* zakriči kovač, „so-vražnik je tü, prle kak smo mislili, “ Možje so hiteli po stopnicah v predklet.
Šest divjih, surovih Kozakov je pri-drlo noter in so začnoli sekati po mo-ža½. Kovač se je šče najduže brano, dokeč ga je ne vdarce s puškinim ko-pitom omamo in podro na tla.
Nato so vdrli divjaki po stubah v hišo prestrašenoga župnika ih s silov zahtevali od njega pe^e in 4^üge vrednestne reči. Trepetajoči starec njim je ne mogeo včasi odgovoriti. Oijaški dugi kozak ga prevrže na blizu stoječo posteljo in njemi nastavi nož na prsi.
,Nehajte me, nehajte“ jecljao je župnik, ,vé vam pa dara, kaj imam. To imate kljüč od omara, tam najdete v prvom prečnjeki 600 koron. To je vse, več ne mara.“
Vzeo je kljüč iz žepa in njim ga je ta dao. .
Püstivši starčka so Kozaki prerovali vse prečnjeke v omari. Te ugoden tre-nutek je šteo župnik porabiti ín nad
nad dveri vujti. Smileni Bog! Pri dve-rak je s satanskim obrázom zrežao na njega eden od razbojnikov, ki je ostao tam za stražo.
„Stoj!“ zagrrai na starčeka, tak ka se je omamljen obrno nazaj proti srtéli. Zraven so ga vrgli na postelj in zve-zali. Šteli so šče več penez od njega.
Župniki je bilo nemogoče prepričati je, ka nema več niti penez niti vrednost!.
»Čakaj ve ti že razvežemo jezik“ se je krohotao dugi kozak in je namigno ednomi izmed vojakov, naj njemi da svečo. Med tem zapšé bogomi dühov-niki lampe in njemi začne med surovim krohotanjom kozakov žgati nos in vüha.
.Še ne boš gučao, trdovraten gre-šnik?* se je norčaro rabelj (hohár).
Izmučeni dühovnik si je med stra-šnimi bolečinami zmislo na skrivno lüknjo v zidi nad postelov. Tam se bili še shranjeni penezi, nego ne njegova liki cerkveni. Pa še ena drago-cenost: ciborij in monštrancijo je tüdi ta skrio.
Za nikoj na sveti ne bi izdao skriv-nosti, čeravno bi ga do smrti mantrali.
„Še enkrat te pitam*, se zadere ko-zak, ,poveš ali ne? Kde maš drügo vrédneščo? V župnišči se več kaj tak-šega najde,* in odtekne župniki vttsta.
,Bodite človeški* je st¾tójjtóNjME| »ve vam pa nemrem več dati kak je mojega; to ste pa še vzeh.“
,Seff l¼vlt!* si™? 8ülšll*¾foMP tovarišom in šče znova začnoli nečlo-veško mantranje.
Župnik je bio odločeni, priporočo je svojo düšo Stvoriteli. . Ali v tom tre-notki se je zgodilo nekaj nepričakova-noga.
Kratek krič in votli vdarci so se čüli na stubah. Istočasno pridrvi orjaški kovač v hišo in začne s svojov težkov drvaricov mlatiti po presenečenih ko-zakah, ka so spokapali kak kolje, samo eden je vujšeo.
Kovač je z omotice naskori k sebi prišeo in je poiskao v kleti žmetno sekiro, s šterov je najprle pri dverab stražečega kozaka bujo. Nato je šo v hižo in rešo župnika iz strašnoga položaja.
(Dale.)
Bolečine, ščegptanje i nečistosti kože odpravi Fellerov „Elza-fluid*. To je staro domače sredstvo za nbanje, zmi-vanje i obkladke. Predbojnske ceno t 12 kantie poštnine prosto poš!je za 6 koron lekarnar E. V. Feller, Stubica,. Centrala 146. Hcrv. Nečistest kože po-vzroči včasi slaba prebava. Pomagajo proti njej Fellerove ,Elza-krogljice.* 6 škatljic poštnine proste 4 kor. 40 fil.
Ngoma*ott em Bgg^S6zmegge ¾¾¾evtrpuiida ggrarsmjtŐjan SzomBatBe¾on,