Spediziofie in abbooamento poutait Ljubljana, Izhaja t * a k dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir 18.—v B inozemstvo vključno s »Ponedetjskiai Jn* trom« Lir 36.50. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pub- blicira di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO HITLER O CILJIH SEDANJE VOJNE Padec tečaja vrednostnih papirjev v New Torku Lizbona, 22. marca. s. Iz New Yorkj> poročajo. da je zmagovita ntmška protiofenziva na ruski fronti izzvala pretekli teden precejSen padec vrednostnih papirjev na ameriški borzi. New Yorka z mesom Buenos Aire$ 22 marca s. Preskrba New \orka z mesom je v sedanjem času tako zeio nazadovala, da to veliko ameriško mesto nikoli ne pomni tako majhne potrošnje mesa. Količina mesa razpoložljivega v februarju, je dosegla koma) 32®/o ljudske potrebe V drugem tednu marca ie padla celo na 29 °/o, v pretek* lem tednu pa kai na 18°/«, Razcepljenost v anglosaškem taboru reiavno Edenovo prizadevanje za sporazum med amer-škim kapitalizm:ni in ruskim boljševizmom Berlin, 22. marca Nemški listi so čakali, preden bj obširno pisali o washingtonskem sestanku, kjer je Eden nastopil kot veleposlanik naraščajoč h Stalinovih zahtev, da bi iz Amerike prej prišei kak znak. ki b; nakazal vseb:no razgovorov. To znamenje se je kmalu pokazalo, a v negativnem smislu za »združene narode«. V polit čn h kiogih vidijo to znamerne v Rooseveltovih izjavah cb otvoritvi nekega novega hotela: »Trdno smo odločeni, da nadaljujemo svojo borbo do konca, do dneva, ko bomo zmagoslavno korakal; do cestah Berlina. Rima in Tokija.« Ako bi ne vedeli, da Roo^e^elt m me-gova "franka ne predstavljata Severne Ame":ke. temveč samo razvnet: in fanatični del ameriškega javnega mnenja, kakor ie pred dnevi izjavil zastopnk nemškega zunanjega ministrstva, bi 9: moral: misliti, da so v Zedinjenih državah ponorela, vsekakor te bedaste Roo=eveltove iziave "ai-boli zgovorno označujejo praktični in duhovni prestiž od njega sklicanih sestankov. Povsem nesmiselno Da je prioominiaio v Berlinu, da je Roosevelt smatral za potrebno. d? ie govoril v množini, kskor da b' pr njegovih r>-merah sodelovali vsi za-vezn'ki. medtem ko je na drugi strani vedno bolj jasno, da so nesporazumi med za-vezmH v-dno globlji Nemški listi navajajo vse izraze tega splošnega neso^asia. k: so že prodrli v javnost, kakor na orj-mer be-ede neke velike londonske noMti-čne revre- »Lahko rer°mo. da vodi odslei vsak izmed treh velikih narodov »svoio« vomo Po r>o~i~dnjih govorih Stalina Moškega. lorda Simona v lorr^k zbornici m po odrrev:h v angVških in ameriških listih. lahko sod'imo. da je nropadla skunna svetima strategija zaveznikov. Poma"tkanja sodelovanja v temelmih vprašanj h ne bo mogoče več dolgo nrikrivati.« List »Nachtausgabe« dodaja k temu tale svoj komentar: »Vse to nas Nemcev ne preseneča Vedno smo trdili da so te tr; velesile vstopile v vojno vsaka s svojimi cilji, ki si medsebojno močno nasprotuieio Ako se sedaj eden izmed pogodbenikov, kakor na primer Anglija, vdaja v obupu .svoje nemoči drugemu pogodbeniku (boljševizmu), misleč, da se bo tako izognila nevarnostim, ki j: prete od tretjega pogodbenika (Zedinjenih držav), ni seveda mogoče pričakovati sklenitev zavezništva z vsemi vojaškinr posledicami, ki bi iz njega izhajale.« Sicer pa je do washingtonskih razgovorov prišlo v času. ko se dogodki na vzhodnem bojišču razvijajo neugodno, kar gotovo niso pričakovap niti sovražni vladni krogi niti vojaški strokovnjaki, ki so še pred kratkim napovedovali katastrofo nemške vojske. Zato je razumljivo, ako sedaj tud' mnogi angleški in ameriški listi kritizirajo načrte zavezniške strategije, o katere pravijo, da je bi la prepočasna in ni znala izkoristti ugodne prilike, tiste namreč. kakor je zapisal eden izmed njih. »ko se je želelo, da sovjetske sile napredujeio z vso silovitostjo, dočm bi se sedaj motil-', ako bi mislili, da b' mogla Sovjetska zveza vzdržati dosedanje napore.« Ako stvari tako stoje, lahko mirno presojamo vrednost britansko-sovjetskega pakta, po katerem naj bi bil dal London svoi pristanek na vsa teritorijalna poželenja Kremlja. Nasproti temu v dnemu nesoglasju naših sovražnikov, pripominja »Nacht-ausgabe«, ki je sedaj postalo še bolj očitno v pogledu vojnega vodstva, česar Se tako pogosti sestanki ne morejo več odpraviti postavljamo prav mrno lahko dejavno svetovno strategijo, ki odreja akene sil trojnega pakta. Ta strategija bo razpršila kot veter meglo vse Rooseveitove megalo-manske same. Gotovo je, poudarjajo v Berlinu, da tudi vvashingtonski razgovori n:so mogli razčistiti odnosov med Zedinjenimi državami, Anglijo in boljševzmom in sicer zarad; tele nepremostljive ovire: Boljševizem ni nikdar dopustil, da bi pogajanja s priiatelii prešla preko okv ra strogo vojaških pogajanj za oskrbovanje z gradivom in orožjem in v smislu razbremenilnih operaoij za ru~ko vojsko (tako zvano »drugo bojišče«) Č;m co se razgovori dotaknil1 drusrh vprašani, zlasti pa povojnih ciljev, se jim ie Stalin vedno skušal izogniti Dejstvo ie da navzl c vsem vabam ni hotel sodelovati na konferenci v Casablanci Spričo te Stalinove nepopustliivosti so onkrai Ro-kavskeea orel'va in Atlantika začeli oola-entna jematr na znanje njegove želje, ki iih je mogoče zaieti v tele besede prepu--t:tev Evrope boljševizmu. V kolikor se o tem ve tu. ie Eden v Wa~hmgtonu samo nanovil simbo,;čno izročitev evrooske ce-l'ne ruski pohlepnosti. Neki anglešk: list. k? velja za merodainega. je celo zapihal, »da ni moi"T° misliti na Dravo obnovo Evrope nn vomi brez prisrčnega sodelovania Soviet^ke zvere. V vsakem drugem primeru bi se smeli bat poraznih posledic.« Te pripombe so resne, pripominjalo v Berlinu, čeprav se zde sarkastične Nihče ne more danes namreč bolje kakor Nemci sami ocenjevati obnov tvene sposobnosti Rusov, odkar so videli najzgovornejše dokaze o tem na ozemljih ki so jih boliše-viki začasno zasedli l 1939. Razdejanje teh dežel je bilo tako v stvarnem kakor y duhovnem pogledu takšno, kakor da b: bil šel preko njih potres. Neki drugi angleški list Pa sedai že odkrito priznava, da je »namen londonske vlade, nasloniti svojo bodočo evropsko po-lit ko na trdne odnose s Sovjetsko zvezo«, in da je »Edenov obisk v Washingtonu zasledoval prav ta cilj da bi dosegel ravnovesje v odnosih med Ameriko in boljševizmom na oni ter Anglijo :n boljševizmom na drugi strani, da bi tako nastala skupna in dolgotrajna politika«. Vsa ta besedičenja, pripominjajo v Ber-I:nu, pa nas kaj malo zanimaio. Za nas ie zanimivo le to, da so v sovražnem taboru zopet enkrat poudarili, da je plutokraciia nripravliena izročiti evropske narode boljševizmu. da bi mogei izpoln:ti svoie uničujoče delo Vsi ti načrti pa re imoštevaio zelo pomembnega činitelia- o -^a meča. ki jih bo prav gotovo u"-'?'1 rCorr'<"•<> della Sera.) Jspsnc! o razpadanji Angleška bojazen pred Tokio, 21. marca. s. »Mainiči« izjavlja, da je Churchillova zatrditev v spodnji zbornici, po kateri Anglija ne bo opustila svojega imperija, odgovor na namig Amerike naj se sestavi angleško-ameri-ška komisija, ki naj bi prevzela upravo v angleških kolonijah. Anglija se boji. da bi Amerika »absorbirala angleški imperij«. Ali bo Anglija lahko ohranila svoj imperij? Svobodna država Irska, Južnoafriška unija, Kanada, Avstralija Nova Zelandija in Indija so močne sile. ki težijo stran od Anglije in čakajo samo na prikko za popolno osvoboditev List omenja, kar je Smuts napisal v ameriškem obzonvku »Life« in sicer, da je angleški imperij v tem pomenu, ki ga je doslej imel. minil in da bodo kolonije dobile avtonomne vlade. Kanada je že v krogu Amerike, Avstralija in Nova Zelandija pa vedno bolj gravitirata proti njej. čim bolj izgubljata zaupanje v Anglijo. Indija je duhovno že izven Anglije. Z izgubami na vzhodu in s porazom njenega ugleda ie pričela Amerika postopno absorbirati Anglijo. List vprašuje: Kako more Anglija pojasniti zamenjavo starih ruš:lcev z angleškimi oporišči? Kako more Anglija pojasniti izjavo tajn:ka ameriške mornarice, da bo ameriška mornarica obvladovala vsa morja? Kako more Anglija pojasniti ameriški predlog za sestavo angleško-ame-riške kom:sije. ki naj bi nadzorovala angleške kolonije? Kako se pojasnuje ameriški predlog za unijo med Ameriko in Anglijo in prediog za uvedbo skupnega denarja v obeh državah. »Mainiči« poudarja, da ie Churchill pred porazom Francije predlagal anglo-francosko unijo, ker si je predstavljal, da bo Anglija absorbirala Francijo. Sedaj hoče Anglija preprečiti angleško-ameriško unijo, ker dobro ve, da ne more absorbirati Amerike. Za Anglijo, pravi list. ie vprašanje, da postane satelit Amerike, že premagano in Edenova misija v Washing-tonu ne more zaradi sedanjega položaja doseči nobenega uspeha. Vznemirjenje v Ameriki zaradi Aljaske Buenos Aires, 22. marca. s. Eden izmed mnogih znakov vznemirjenja v ameriških novinarski in poluradnih krogih zaradi Rusije je članek nekega lista v New Yorku ki se razburja, ker hoče baje Sovjetska Rusija zopet zasesti Aljasko. Aljasko je caristična Rusija pjodaia Ameriki, nekaj desetletij nato pa je nastalo v Rusiji gibanje za vrnitev tega pod-rečjs. Na Aljaski so odkrili zlatokope Sedaj se Sovjet«ki Rusiji pripisuje namera, polastiti se zopet Aljaske. S tem so se skrbi v ame-isk:h krogih še povečale. Pdfska-ruski spor Buenos Aires, 21. marca. s. Novi vele poslanik tako imenovane poljske vlade v Washingtonu grof Poninski je zastopnikom tiska izjavil glede na ruske zahteve po zapadni Ukrajini: Nobena ozemeljska spre memba v strukturi poljske države ne bo izve lena pod pritiskom iz inozemstva ali pod grožnjo oboroženih sil brez svobodne ga> pristanka prebivalstva. Izobesite zastave! Za jutrišnjo XXIV. obieunco ustanovitve borbenih fašijev bolo poslopja vseh javnih uradov okrašena z zastavami ter opozarjamo, naj tudi zasebniki na svojih domovih razobesijo zastave. i angleškega imperija ameriško pohlepnostjo Varšava, 21. marca. s. Poljska javnost se še vedno zanima za spor med vlado Si-korskega in angleško vlado zaradi jamstva za vzhodne meje Poljske. Tega spora tudi potovanje angleškega zunanjega ministra Edena v VVashington ni moglo odpraviti. Poljsko javno mnenje je spoznalo, s kolikšno ljubeznijo delajo v zavezniškem taboru za poljsko stvar. Poljaki so zabeležili, kar je pisala boljševiška »Pravda«, ki jo je morda inspiriralo angleško zunanje ministrstvo. »Pravda« piše, da je Anglija zajamčila poljske meje samo v primeru kršitve mej s strani Nemčije in da to jamstvo ni predvidevalo ozemeljskih sprememb v prid Sovjetske zveze. »Nowy Kurier VVarszavvski« piše, da je konflikt, ki sta ga povzročila Sikorski in njegov zunanji minister, zelo velike važnosti, ker je v zvezi z usodo vzhodne in srednje Ev rope, ki jo boljševizem neposredno ograža Poljski nsrod mora razumeti ide^o evrop ske solidarnosti pod vodstvom sil Osi. Za popoln? gospodarsko neodvisnost Evrope Berlin, 21. marca. s. V kratki pripombi se Politično - diplomatska korespondenca bavi s konferenco, ki jo je napovedal Roosevelt in na kateri bodo razpravljali vprašanje prehrane prebivalstva po vojni. Pripravljajo se take konference med tem. ko se še izvaja blokada evropskega kontinenta, ki je prizadela toliko žrtev zlast: preb:valstvu zasedenih držav. Ne more bita torej dvoma o njihovem namenu, čeprav bi bile rade človečanskega značaja. V Wa-shingtonu že negujejo iluzijo, pravi s-Deut. sche Allgemeine Zeitung«, da bo mogoče po vojni odločilno vplivati na razne narode sveta z orožjem oskrbovanja z živežem. Spričo takega hinavstva izjavljajo ponovno sile Osi, da hočejo nadaljevati pot po cesti, ki so si jo izbrale, in doseči popolno gospodarsko neodvisnost evropskega kontinenta ter preprečiti nevarnost izstra-danja evropskih narodov, kar bi radi dosegli angloameriški plutokrati. K p2lsža ju na PaciSik^: Tokio, 21. marca, s. »Jomiuri Hoki« piše, da so se zaradi učinkovitega delovanja japonskega letalstva sovražne letalske sile na birmanski fronti zmanjšale na 150 ameriških in 230 angleških letal, na desnem obrežju reke. Tu pa so samo še tri divizije čangkajškove vojske. Nasprotne sile so pod poveljstvom Mac Arthurja tako razpostavljene, da so severnovzhodno z oporiščema v Port Dan/vinu in Ecloncur-ryju 4 avstralske divizije. 2 ameriški diviziji in 150 letal, južnozapaono pa so 4 divizije Avstralcev in 1 ameriška divizija, severnozapadno 1 avstralska divizija m 100 letal, južnozapadno pa 1 avstralska divizija. Buenos Aires. 21. marea s AmeriSka revija »Look« pripominja, v članku o splošnem položaju na Pacifiku, da ie še ve dno zelo nevaren za Anglosase ter ©po zarja, da je zelo verjetno, da bo cdpoi <5ungk nga, v katerega se toliko zaupa, z odločno japonsko ofen^vo naglo strt. Zatemnitev od 19.30 do 5*30 Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na odločbe 6. junija 1941-XIX. št. 42 in 27 februarja 1943-XXI. št -6 in spričo potrebe na novo določiti ure a zatemnitev: Člen 1. Od večera 21. marca 1943-XX1 io novih odredb se morajo določila o zatemnitvi izvajati od 19-30 do 5.30 Člen 2. Nespremenjene ostanejo vse do-očbe odredbe s 6. junijem 1941-XIX. št 42. Ljubljana, dne 20 marca 1943-XXI. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino-Emilio Grazioli. Po obisku admirala Donitza v Rimu Stoekholm, 22. marca. s. Rimski dopisnik lista »Stockholms Tindingen« je poslai svojemu listu dopis o posetu velikega admirala Doenitza, v katerem pravi med drugim, da so potopitve zavezniških ladij, ki so jih izvršile osne p.xlmorn.ce. mnego prekosile število novih ladij, zgrajenih v angleških ladje lelnicah. Dopisnik pri vi, d>3 vsi italijanski listi vsak dan na prvi strani in z ironičnim priokusom objavljajo vesti, ki jih zavezniki s sramotilnim namenom razširjajo o Itatliji. Dopisnik zlasti navaja angleško vest, po kateri naj bi bilo italijansko brodovje podrejeno poveljstvu Nemcev in ki so jo zavezniški listi že čestokrat objavili. Jasno je, pravi dopisnik v zvezi s tem, da bi zadeva ne bila objavljena v italijanskih listih v taki obliki, al to bd hilo količkaj resnice na tej zlobni izmišljotini. Tudi lopisaik »Dagensnyheterj.« posveča daljšo opazko znani rubriki v itaJij: tiskih Listih »Bedastoče iz sovražnega tabora« ter omenja takisto vesti iz britanskega vira o podreditvi italijanskega brodovja nemškemu poveljstvu. Poslanik JaecamcKi častni meščan Tirane Tirana, 22. marca. s. Poslamk jacouioni je danes z-pustil ailbansko prestolnico. V zadnjih dneh njegovega bivanja v Albaniji so se pomnožile manifestacije hvaležnosti in simpatije do tega italijanskega državnika. Posebno odposlanstvo tiranskega občinskega sveta se je z izrednim komisarjem in prefektom na čelu napotilo k poslaniku J.comoniju ter mu predalo slavnostno ".iplomo o častnem meščanstvu mesta Tirane. Podpore za rrcSaSe poročsnce Kau, 20. marca. s. Inou^uij« nunisursivo objavlja, da je biio v decembiu 1. 1942. dovoljenih 2.428 posojil za podporo mladih zakoncev, kateiin iznos je dosegel vsoto nad 3 milijone in pol lir. V ceduti je bilo iz tega naslova od Jneva, ko je vlada začela dovoljevati te podpore, ugomo rešenih nad 235.000 prošenj in Lipi-n-auLi nau 371 mi-iijonov lir. Rim, 20. marca. s. V mesecih januarju in februarju je bdo izplačamn 3.1b« nagrad za nevestine opreme m 1.967 nagrad za rojstvo otrok v skupnih zneskih 7 oonosno 12 milijonov lir. S temi zneski je ceiocni iznos nagr-d v korist širjenja p.ebivalScva od 1. marca 1. 1935. dalje dosegel vsoto nal 718 milijonov lir ali 256 minjonov lir nagrad za nevestine opreme in nau 416 milijonov lir nagrad za rojstva otrok. Gospodarstvo gospodarskih V središču nemških ukrepov za mobilizacijo vseh gospodarskih sil je splošna zahteva po racionalizaciji Pojem racionalizacije je bil v >spredju že pred desetimi leti Takrat je slo prizadevanie za tem. da se olajša konkurenčna sposobnost nemške ndustnje. ki je hudo tr-ncla zaradi splošne gospodarske krize Klic do acionalizaciji se je pojavil tudi v zadnjih le-'ih pred sedanjo vojno, ko se je prvikrat po-avilo pomanjkanje delovnih moči Vpra-ame -acionalizacije proizvodnje pa je stopilo z asti v ospredje v sedanjem trenutku, ko je treba mobilizirati vse razpoložljive delovne sile^ z namenom, da se še poveča storitev oboroževalne industrije. Racionalizacija je po osnovi splošni gospe larski princip, ki se pojavlja v vseh gospo-iarskih sistemih in v vseh stopnjah gospodarskega razvoja. V sedanji vojni pa ie vrhu tega nerodajna vojaško-politična nujnost. S poj5 mom racionalizacija se izraža poziv vsemu qo-larstvu k nadaljnjemu povečanju storitve- zato se ne more nanašati samo na podietja oboro Sevalne industrije temveč sploh na vsa pod= letja. pn čemeT mora biti merodajna povečana narodno-gospodarska storitev Zato ie v*saj glede industrije potrebno centralno usmerjanje vseh ukrepov, kj imajo namen, doseči racio* na'nejšo pro zvodnjo Ker je odločilen sploSno gop darski efekt, je naravno, da je potrebna koncentracija proizvodnje v rajbolj sposobnih r bratih, s čimer pa ni rečeno, da morajo biti to vedno največji obrati. S tem je neposredno v zvezi tjpiz:ranje proizvodov Na tem področju je bila v zadnjem letu izdana nepregledna vrsta ukrepov, ki so šil za tem da se čim bolj rmeji število vzorcev posameznih proizvodov, kajti šele tipi-ziranje omogoča racionalno proizvod-jo * veTkem številu ali v velikih serijah. P -samezni primeri kažejo kakšni veliki prihranki delovnega časa in materiala se lahko dosežejo s tipiziranjem in koocentraci-io proizvodnje. V tem pogledu naj bo naveden samo en primer: V teku ukrepov za raci; nal'zacijo in koncentracijo proizvodnje biciklov je bil v kratkem času dosežen pri posameznem kosu prihranek delovn b ur v višini 40 4% in prihranek materiala v vjžini 13.5%. število potrebnega delavstva za enako število koles pa se je v zvezi z rac!o-alizacijo in tipiziranjem zmanjša lo za več kakor polovico, namreč za 54 7% Podobni uspehi so bil doseženi na številnih drugih področjih Ukrepi za raconalizadjo se ne nanašajo samo na sam proces proizvodnje, temveč ibsegajo tudj štednjo s surovinami in s pogonsko energijo Te dni je nemšk: državni tajnik v gospodarskem ministrstvu dr. Landfried na zborovanju gospodarstvenikov v Hamburgu poudaril velik pomen nove orgamzacye proizvodnje za civilno prebivalstvo Ze iani je bil sestavljen seznam najvažnejših potrošnih predmetov katerih proizvodnja ie neobhodno potrebna tudi v vojnem času in v dobi. ko je treba vse gosnodarske s:le posvetiti vojni proizvodnji Ta voini program potrošnih predmetov predstavi a izredno dalekosežno tipiziranie kar bo omogočilo ne samo pocenitev proizvodnje, temveč predvsem tudi zmanjšanje potrebnih delovnih moči za enako količmo proizvodnje. Dr Landfried ie pri tem izrecno poudaril, da s temi ukrepi ne bo koncentrirana proizvodnja zgolj v velepodiet-j h. temveč so enako upoštevani tudi srednji in manjši obrati, le s to razliko da bo obrat, ki je prej izdeloval celo vrsto proizvodov. v bodoče posvetil vse svoie moči proizvodnji enega samega predmeta Seveda taka raconalizacija ni izvedliiva brez ustavitve dela v mani racionalni! obratih m brez potrebne združitve nosa-mezn:h obratov Ker morajo biti načrti za koncentracijo proizvodnje sestavlien za vso državo, je razumljivo, da mora biti tudi d:rigiranie teh ukrepov centralno za vso država Drugače je pri detajlni trgovini, kjer je treba upoštevati gospodarsko strukturo do-tičnega področja in potrebe potrošnikov. Na tem področju izdajajo potrebne ukrepe lokalni činitelji. Zapora trgovin, ki v vojni niso važne, in združitev posameznih trgovinskih obratov nima morda namena, trajno izločiti iz trgovine določeno število ob-rato- in onemogočiti konkurenco. Ti ukrepi so mišljeni samo za dobo vojne. Koncentracija obratov se izvrši tudi v bančni in zavarovalni stroki. V sedanjem času ne gre, da bi na primer v manjših krajih obstojale lrug-a poleg druge podružnice vele-bank, ali da bi v velikih mestih kopičile depožitne blagajne posameznih b"nk. Prav tako je neracii TLaJno preveliko število hranilnic in kreditnih zadrug v man^ih krajih, kjer so ti zavodi v medsebojni brezplodni konkurenci. Posledice podmorniške vojne JViaurtU, 21. marca. s. Nova veuka zmaga nemških podmornic je predmet komentarjev v vsem španskem tisku, ki podčrtava, da gre za enega največjih uspehov, ki so bih doslej doseženi in da postaja pol-momiška vojna vedno bolj o-jstžna m učinkovita. Kljub prizadevanju anglosaške propagande, ki skuša zmanjšati silovitost udarca s trd.tvijo, da zavezniki razpolagajo še z milijoni ton tonaže, je število potopljenih ladij tako veliko, da povzroča resne skrbi demokracijam, ki s svojimi novimi gradnjami ne morejo izpolniti nastalih praznin. Buenos Aires, 21. marca. s. Nedavne Knoxove izjave, da bi bila ameriška mornarica močnejša, kakor je bila pred napadom Pearl Harbour, so sprejeli njegovi rojaki s skeptičnostjo, ker so že navajeni bahaštva ameriškega mornariškega ministra. Knoxove besede ne morejo p.tlačiti pesimističnega vala v političnih in vojaških krogih spričo odkritja ameriških admiralov VVoodvvarda in Ramseya glele podmorniške nevarnosti, ki so bila podana v trenutku, ko je prispela vest nemškega izrednega vojnega poročila o potopitvi nadaljnjih 32 ladij. Lizbona, 21. marca. s. Naš pomorski položaj je resnejši kakor v kateremkoli trenutku vojne, je izjavil v svojem govoru v Cambridgu angleški kmetijski minister Poudaril je tudi, da je nujno potrebno povečati proizvodnjo. Potopljen angleški rušilec Lizbona, 22. marca. s. Iz Londona poročajo, da je admiraliteta objavila izgubo angleškega rušilca »Lightning«, ki je pripadal razredu rušilcev novejše gradnje. Nov ogromen plavž v Nemčiji Berlin, 22 marca. s. Kakor se je izvedelo iz merodajnega vira je sedaj v gradnji velikan ska tovarna za nemško ttžko industrijo Ta tovarna bo mela električno visoko peč z zmogljivostjo okoli 250 ton Plavž znatno pre kaša vse kar koli so doslej napravili na tem nodročju železarske industrije, in je prva visoka peč celega niza novega tipa Nemška industrija bo s to novo napravo gotovo dosegla nameravano povečanje izdelave jekla. Finska trgovinska delegacija v Turčiji Carigrad 21. marca s. Semkaj je prispela ^nska trgovinska delegacja pod predsedstvom •looblaščenegfl min-stra Tauna Jalanta ki je ;zjavil. da je delegacija namenjena v Ankaro kjer namerava obnoviti turškp-f nsko konven cijo na dosedanjih osnovah. I« Ankare bo je že cvetcla na Kret- čudovto razvita kultura združena z nrvtično osebnost-o kralja M>-ncffia O tem kralju rcer ne ve n hče^ da bi zares živel, vendar je nesporno da je bi! kret-sk kulturni višek - edinstven v tedanjem času — dosežen pod vplivom neke močne vladar ske osebnost' aH vtč takih osebnosti Okrog leta 1400 pred Kr je bila kretska kultura, osre* dotočena okrog mesta Knosa uničena in se ni n'kdar več dvign ia Evans ie odkopal na Kreti tako imenovano Minosovo palačo in odkril arheološke zaklade Ki so vzburiii ves znanstveni svet Na podlag teh in nadaljnjih izkopavanj na Kreti so se zgodovnarji dotipali k nekaterim značilnostim davne kretsko-mikenske civilizacije k nienim socalmm uredbam in verskim simbolom Med tem- simbo' je bil tudi kl ukast' križ (svastika) drug znaki pa so pri čevali o velikem vnlivu ženskesa spote ne 1« v verskem marveč tud v tedanien družabnem rrvrjenju Najvažnejše 'r spoznan** da so star Grki pridobili iz Krete neka valea pri Mal si. poveljnika njene telesne straže Setoraba sina oblastnega in vladcželjnega po^ veljnika brodovja in bogataša Amnija Medtem ko Nakaritos preživlja težko usodo sužnja in se čez nekaj časa uveljavi kot rokoborec pohotnega prebogatega Ambarka se v ozadju kuje Amrujeva zarota zoper kralja Haramada. njegovega sina Radamantiza in lepo Ariatano V tej zaroti ima posebno va/no vogo podl; in izdajalski Setorab Medtem je Nakaritce posta' Radamantov suženj m ko ea nekeca dne spremlja na lov, sune Setorab Hamaradovcga sina v prepad kjer ga neopaženr poišče suženj Nakaritos in umirajoč: Radamant* mu 'zroč1 svoj prstan ter mu veli da nai spored njegr. vemu očetu kdo ga jc bil pahnil v smrt Na karitos izvršb to poslanstvo ob sodekivanjt , Ariatane, ki ji hkrati prizna da je sam kra 1.2 km3, leži 424 m nad morjem in ima največjo globino 36 m. Jezero Proložac ima površino 1.71 km2, leži 267 m nad morjem in doseže največjo globino 42.2 m. Satorsko jezero na feator planini leži 1478 metrov visoko in ima največjo globino 608 m. švicko jezero pri Otočcu leži 424 m nad morjem in je 26 do 28 m globoko. Odkop tobaka končan. Po poročilih hrvatskih listov je odkup tobaka v vseh odkupnih uradih končan. Izvršil se je v popolnem redu in na splošno zadovoljstvo. Le v širokem bregu, kjer so se prdelovalci prijavili za borbo proti odmetnikom, odkup tobaka še ni končan. Gluhonema mladina bo dobila spet svoj dom. Na dvorišču zavoda za gluhonemo mladino v Zagrebu gradijo nekaj novih barak, v katerih bo zavod začasno nastanjen. Hrvatska gluhonema mladina je že dve leti v domači oslerbi. V zavodu je b;io 170 otrok, in sicer 50 dečkov in 120 deklet. Zagrebški konjač je lani po poročilu »Hrvatskega naroda« pobil 1286 psov in 75 mačk. V tekočem letu bo mestna občina nabavila nekaj sodobnih pridobitev, da bo mogoče čim bolje izkoristiti vse surovine, ki bi sicer šle v izgubo EdečI križ V poizvedovalnem ursdu Italijanskega Rdečega križa, avtonomne sekcije v Ljubljani. Via Arella Re3 2 (Gosposvetska c ), naj še med uradnimi urami od 8—12 javijo naslednji: Diz Ivan, Holod Anica, Poje Anton m Helena, Puc Pavla, Verbič Ana. svojci vojnih ujetnik-v v Campo concentramento P-G. 62^ P. M. 3200, dalje Maver Angela in osebe, k: so poslale pakete naslednjim: Val-de A loj s Sever Franc. Podržai J3nez. Levstik A"to- Pajn;č Ivan, Sečnik Jožef, Hočevar Iva T>"-h Franc. Muster Jože. Z jc Vinko. " z'-na Ivan. Mrrinč Martin. R~ž-rnanc Andrej, Vidic Anton, Vidic Stamslav K-nda Jožef. Peterle Alojz. Zalar Matic, Kasi Adolf Peršin Gabrijel, Smolič t -ant Oblak Ladislav Arko Anton, Cemič . . c, čamernik Franc. TOREK. 23 MARCA 1943-XXJ 7.30: Napevi in romance 8 OO- Napoved časa. poročila v italijanščini. 12 20. Plo-šče 12 30: Poročila v slovenščini 12.45: Lahka glasba. H.(X): Napoved časa; poročila v talijanščini. 13 10: Poročilo Vrhovreea pc\el-ništva Oboro« ženih sil v slovenščini (3.12- Pesmi ta Iranske zemlje, orkester vodi dirigent Pttr3lia 14 tK): Poročila v talijanščini 14 10: Koncert radijskega orkestra, vod: dirigent D M Šijanec. Lahka glasba 15 00: Poročila v slovenščini^ 17: Napoved časa. porr^ila v italijanščini 17 10: Pet minut gospoda X 17.15 Konccrt viclon-čelista Lu:gia Cr.arinpa pri klavirju Ennchetta Petaccijeva. 19 30 Poročila v slovenščini 19 45: Valčki, polke in mazurke 20 00- Napoved časa. poroč:la v italijanščn: 20 20: Komen'at dnevnih dogodkov v siovenšč ni 20.30 Godbo posadke IX cone Cam cie Nere vodi dirigent Sumando 21 10- Italijansko glasbo vodi dirigent Armando La Posa Parod 22 20 Orkester pesmi, vodi dirigent Angel m. 22 45; Poroč la v italijanščini. 1'evega rodu V trenutku, ko odkriva modri kralj^zaro-o zoper svojo d;nast jo se mu upre oblastni Amru ki je bil podkupil tudi njegove peveljnke; Amru ubije kralja ljudem pa raz= glasi, da ga jc v tisti viham noč- ubila strela — javno znamenie bogov. Ariatana spozna, da je stv:ir njenega redu zgubljena in ubeži skupaj z Nakaritom ter se z neko ladjo na skrivaj odpelje s Krete, kjer se je razmahnil prevrat. Na morju zajame krhko ladio vihar in se naposled potopi Ariatan in Nakaritos se edina rc"ita in odplavati z razbitinami ladje do sa-motn??a otoka, v katerem spozna Nakaritos tisti otok. ki je na njem pokopan njegov \ bojih s Kreč-ni padi brat. Tako občuti tudi v tem prst bogov, s katerimi se sicer neugvano bori ter uveljavlja n-sproti njihov m skrivnostnim znakom svojo neizprosno voljo do maščevanja nad Krečani Na samotnem otoku doživlja ubegla dvojica robinzonsko usodo; tu Ariatani pre'omi obljubo devištva tn postane Nakarito-a žena Nekega dne pa jo nenadno ugrob 'o Krečani in Nakaritos prispe prepozno i z "lova da bi jo bil rešil Hčer strmoglavljenega ! kralja prcpe!iejo v Knosos in jo ž"vo zazidajo v votlino. Nakaritu uspe po raznih dogodivščin j nah in nezgodah da se vrne v domovino in j prevzame kraljevo oblast Z velik mi sredstvi in z državniško spretnostjo pripravi velikopotezni napad na Kreto, kjer vlada nenasitni Amru Krečani so premagani Amru ujet in živ zazidan v tisto votl no. kjer je Nakaritos našel o6tanke svoje žene in otreka Nakaritos postane slaven in vciik mikenski vladar, ki zagotovi Argolidi dolgotrajni m'.r in blagostanje. Nakar tova borba z bogovi — to je boj s skrivnostnimi silami, ki odločajo človekovo usodo Ahaiski kraljevič se upre bugovom. da uveljav; svojo voljo m svoje sposobnosti, a preden zmaga mora pretrpeb neznanske preiz kušnje m se iz sužnja dvign ti v višino kraljev* -ke moči. Roman H P Tacob«ena odlikuje mikavno •pripovedovanje Posebno pestri 'n slikoviti so -.pisi praznika žrtve Pred bralcem ož vlja v vj»ej čudoviti lepoti m tragični napetosti živ ljcnje kakor se je morda razvijalo na Kreti pred nekimi 3500 let:. Kdor išče poti za ubeg iz današnjega sveta v fantazijsko do eti svet davne pre.eklosti, bo s pridom in užitkom sledil danskemu romanopiscu na Egejske vode in na očarljivo Kreto. Ni to roman, k- b tako spoštoval zgodovinsko vernost kakor, postavimo. Flaubert v »Salambo«. saj je tud ne more; je to smela in velika zgodba o energičnem in podjetnemu človeku, ki premaguje usodo in predsodke in si trudoma krči drzn1 jaot k uspehu. Kumperdmcl ova ,«Ja»ks in Metka" v Operi Humperd:nckova fantastična pravljica, pidvzeta po znani nemški (baje vvestfalski) narodni pripovedki, je doživela v ljubljanski operi dne 20. t.' m. svojo prvo uprizoritev pri nar. Muzikaino je delo mnogo vredno, natančno izdelano, bogate ir strumen-tirano, v invene!jj tople, zasejano, a tudi možato in ritmično odločno, kjer je potreba. Ravno ta opera je zaradi svojih vsestranskih kvalitet obrnila poz;most glasbenega sveta ra skladatelja, ki je sicer u> pešen posnemalec Wagnerjere reforme in njegovih dognanj zlasti v simfon'čni izraM orkestra, v njegovi obširni spremljevalni in ilustrativni vlogi pa tudi v uporabi samostojnih simf.n!č"ih odstavkov, kakor ?o n. pr. uvertura in medigra med prvo in drugo sliko. Slaba itran Humperdfnckove opere Je akordična prenasičenost gosta polifonska spremljava v postranskih kontrapunktičnih glasovih, ne nazadnje pa tudi dokaj težak pevski stavek, k' je (razen v dobro uporab-'jenih nemških narodnih pesmi) intonačno in tehnsČno večinoma kaj malo speven. Romantično slika-je pravljičnega sveta se je Humperdincku Jako posrečilo, že uver. tura nas ponese v daljno otroško deželo nripovedk in tud' kasneje so v poteku de-'ania le redka ona mesta kjer se sa kratek čas' prikaže realizem na dan. (Tako Glasbene Matice. Da ne bo težav pri pred-prodaji. se prodajajo sedeži v sredo, stojišča pa v četrtek dopoldne. Preskrbljeno je za to, da bo tudi v Četrtek popoldne dovolj dijaških stojišč na razpolago. Občinstvo prosimo, da upošteva deljeno prodajo in se ravna po tem. u— Vodstvo »Korepetitorija« vabi starše srednjih, meščanskih in ljudskih Sol, da jih vpišejo k nam. kjer jih dnevno pripravljamo iz vseh predmetov, posebno matematike, italijanščine in latinščine. Vodimo posebne tečaje za razredne in privatne izpite! Honorar zmeren! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. ure, Korepetitorij, Mestni trg 17-1. | Žalni venci, aranžmaji, Izbira lončnic in • cvetja — »»KOŽA«« cvetličarna u— Ako hočete uspešno vrtnanti, si takoj nabavite Del vni koledar za vrt in sadovnjak, ki ga ie 'zdala knjigarna Tiskovne zadruge, Seleoburgova 3. Držite se nasvetov v tej knjižici jn opravite pravočasno vsa dela. ki so časovno razporejena. Samo tako Lahke, dosežete zadovoljive uspehe. Cena knjižici 8 lir. u— Najnujnejše znanje o s«dobnem kuhanju je 'zdala knjigarna Tiskovne zadruge kot poseben odtisek iz Gospodinjskega koledarja, da bi si ta važen pripomoček lahke nabavili najširši sloji. Cena 10 lir. u— Za onemogle ln stare Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je uredništvo »Slovenskega, naroda« poslalo 166 lir, ki jih je nekdo našel pri Fužinah, vendar pa po izgubljeri denar nikJo ni prišel, čeprav je »SI:venski narod« dvakrat objavil notico o najdenam denarju. Urednštvu »Slovenskega naroda« izreka županstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpira-nih. Z Go?efifskega Novi grobovi. V Stari Fužini so umrli Martin Cvetek, Matija Žagar ln Ivan Šolar. V Koprivniku sta umrli Frančiška Medija in Verica Sodjeva. V Studorju sta umna Jožef Ražem in Matija Gartner. V Bohinjski Srednji vasi je umrla Ivana Arhova in najstaiejša občanka Marija Arhova, stara 92 let. V radovljiškem okrožju so umrli: Marija Lapova z Rečice pri Bledu. Marija Vovkova, po rodu Dobravčeva, Mihael Ta. ler z Bleda, Ivana Jančeva, rojena Slivni-kova lz Koritnega, Ivan Legat, Jožefina Lukančeva, po rodu Sodarjeva in Franc Šolar z Bleda. V Zgornjih Gameljnah je umrl Stanislav Cedilnik, v št. Vidu pa Franc Ločnlškar in Ivan Volčič. Na vzhodni fronti so padli: 191etni planinski lovec Ferdl Schwarz, 20 letni planinski lovec Rulolf M chater, 211etni desetnik v planinskem lovskem polku Hans Sima. 201etni desetnik pri grenadirjih inž. Fraz VValten- 29ietni pripadnik SS-oddel-kov Hans Hubrnonn, večkrat odlikovan, ki se je udeležil vojne na Poljskem, v Franciji in v Grčiji, 221etni desetnik pri pehoti Emst Filipp, 261etni nadporočnik in vodja baterije VValter Outschar, 241etni član SS-oddelkov Hans Sitar. 2i?etni desetnik v planinskem lovskem polku Erich Wieder-sch\vlnger, 24!etni pehotni desetnik Kari VVieltsch. 211ctni desetnik Wi!hclm Der-schmidt in 301etni bivši avstrijski legionar desetnik Walter Konegger. V bojih na vzhodu se je smrtno ponesrečil šolski upravitelj in kr. jevni skupinski vodja v Cerkljah pri Kranju Alfred Huber. Dne 25. februarja je v neki vojaški bolnišnici umrl in so ga naslednji dan pokop-.IL Na bojišču v severni Afriki je dne 5. fe-brooirja padel znani belja-^ki nogometaš Kari Pelrltsch Bil je eden najboljših igralcev Koroške in je večkrat z-astop 1 deželne barve. Igral je v klubu VSV branilca in je bil tudi kapetan moštva, ki ga je z njegovo smrtjo zadela hud3 izguba. — V neki vojaški bolnišnici je podlegel hudim ranam 271etni desetnik Franc Thonliauser iz La-ventinske doline. Smrt najstarejšega Hočevarja. V Ra-dovljci je dne 9. marca v visoki starosti 96 let preminil najstarejši meščan v Kočevju Johan Fomb cher. Tak j v drugi polovici p ejšnjega stoletja si je pokojnik usta ovil lastno mizarsko delavnico. Id jo je imel vse do preselitve. Poročili so se na Bledu Hans Koch ln Elfiida Tillova, oba z Bleda, ter Valentin Larisi in Katarina Koselova, oba z Gorij. Nadalje so se poročili na Bledu Jožef Stu-cin in Marija Dolinškova ter Franc Soklič ln Albina Kokaljeva. V Preddvoru je bilo nedavno v Strankinem domu šolanje za celične in blokovne voditeljice kraljevnih skupin Preddvor in Jezersko. Govorila sta okrožni šolski vodja Lilling ln Fischerjeva, ki se je s svojim ljubeznivim nastopom takoj prikupila vsem udeleženkam. Šolski vodja Lilling je imel zvečer poučen tedaj za ožji krog, kjer je govoril o snovi »Kmet kot temeljni kamen nemškega naroda« in orisal stanje kmeta pred letom 1933 in po tem letu. Dan junakov je bil tudi na Koroškem slovesno proslavljen. Posebno slovesna je bil proslava v Celovcu. V dvorani deželnega dvorca so se zbrali odposlanci vojske, stranke m zastopniki oblaste v in društev. Po kratki spominski seji so položili venec padlim junaikom. Istočasno je bil venec položen tudi na celovškem pokopališču. V zvezi s preložitvijo dneva junakov na 21. marec se je tega dne začela tudi prodaja posebnih pisemskih znamk in ne kakor je bilo prvotno določeno 14. marca. Smrtna nesreča na progi. Pred dnevi je v bližini kranjskega postajališča vlak podrl progovnega obhodnika Ivana Benedika in ga tako hudo poškodoval, da je na mestu izdihnil. Konj ga je potepta!. Nenavadna nesreča se je primerila 291etnemu posestniku Ivanu Prasniku iz Bistrice pri Pliberku. Mel brananjem ga je konj nenadno podrl na tla. Ugriznil ga je v roko, z nogo pa mu je zlomil piščal. Hudo ranjenega posestnika so morali prepeljati v bolnišnico. Spodnja štajerska Smrtna k°sa. V visoki starosti 87 let je po kratki bolezn' v Mariboru umrla ga. Marija Skubetcva, rojena Jurjevičeva. V Celju je v 74. letu starat} preminila ga. Terezija Pistevscheg. Nenadno je preminila v Mariboru hiš-.a posestnica Barbara Kollarjeva, stara 80 let. Po dolgem trpljenju je v Mariboru preminil g. Jakob Dvor-šak. V Ormožu je po dolgem hudem trpljenju umrl g. Pepl Maieritsch. V Mariboru je umrl 79 letni občinski ubogi Anton j Smisl, v Studencih pa sin železniškega i ui lužbenca Emil Supe. Nadalje je v Mariboru umrla 41 letna zasebnica Terezija Za_ lokarjeva. Graško gledališče v Ljutomeru. V četrtek je v Ljutomeru gostovalo graško gledališče s komedijo »Ce gori hiša«. Gostje so imeli z igro velik uspeh. Teden mladine. Kakor prejšnje leto bo tudi letos na Spodnjem štajerskem od 21. do 28. marca teden, posvečen mladini. Uradni vodje, učiteljstvo in starši bodo poučeni o nalogah nemške mladine. Otvoritvena svečanost je bila v redeljo zjutraj. S svečano zaobljubo 14 letnikov se bo teden nemške mladine zaključil. V Ormožu so zadnjo nedeljo zbrali za. zimsko pomoč 6606 68 RM. s čimer je celotna zbirka v trgu vrgla 35 346.49 RM. Ormož je na prvem mestu v ptujskem okrožju Veliko žen ko zbOrovarje v Ptuju. Ženski urad štajerskega Heimatbunda je imel veliko zb:rovanje, ki so bile nanj povabljene tudi žene, ki le kratek čas bivajo aa Spodnjem Štajerskem in se zato še- niso ; mogle' dovoljno vključiti v delo. Zborovalke je nagovorila voditeljica pomožne s'i:7b9 Hankejeva in p udarila, da je čast-g d Iž-nost vsake žene odzvati se k'icu d ži.e. Zaključila jc z besedam', ki naj se jih zavedajo vse žene: »Me nismo nič, naša zma_ ga je vse.« Obdarovani ranjenci v Celju. Pred dnevi se je zvedelo po mestu, da pride na kolodvor vlak z ranjenci. Celjske že-e in dekleta so hitro organizirale majhno c bda-ritveno akcijo in na kolodvoru pričakale junake s fronte. Vsak izmed ranjenih vojakov je prejel majhno spominsk; darilo. P m°č za tuberkulozne je b'la z odredbo šefa civilne uprave raztegnjena tudi na Spodnje štajersko. Tečaj za pomočnice otr< ških vrtnaric. V Ormožu je bil zaključen prvi tečaj za pomočnice otroških vrtnaric na Spodnjem štajerskem Udeleženke so položile zaključni izpit z dobrim, deloma celo s prav dobrim uspehom. ! Avto ga je p^drl. 38 letnega mizarskega pomočnika Jožefa Heberja iz Studencev je podrl avto in mu prizadejal hude notranje poškodbe. — V Kapelah je padel 69 letni preužitkar Franc Koler in si p: škodoval roko. Ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici. Avtomobilska nesreča. Na praznik opoldne je s Pobrežja pripeljal osebni avtomobil in se z vso silo zaletel v zadnji del težkega tovornega avtomobila, ki je vozil v smeri prot' pokopališču. Po naključju je šofer ostal nepoškodovan, čeprav se je prednji del osebnega avtomobila popolnoma razbil. * 10. obletnica smrti Abruškega vojvode. , Te dni je bila v farni cerkvi sv. Filipa v j Tunnu spominska maša od lOletnici smrti princa Lu..gija Savojskega, Abruškega vojvode. Spominski svečanosti je prisostvoval tudi Turinski grof. * Pred veselim dogodkom v družini An-conskega vojvode, iz Rima poročajo, da pričakujejo v družini Anconskega vojvode čez štiri mesece veselega dogodka. * Nov predsednik Narodnega sveta za raziskovalna dela. Ne .rodni svet za raziskovalna dela v Rimu je dobil novega predsednika v osebi akademika Franoesca Gior-d-omija. Dosedanji predsednik Giancario Vallauri je odstopil. * Smrt papeževega ceremonjerja. Iz Rima poročajo, Ja je umrl monsgr. Luiggi Capotosti, mojster ceremonjela v Vatikanu. * Italijanski profesor častni doktor berlinske univerze. Univerza v Berlinu je te dni podelila 6: etni doktorat Giuseppu Tas-sinaiiju, članu učiteljskega zbora na univerzi v Bologni. Svečanost je bila v pix> štorih berlinskega Atenca ter se je je udeležil za italijansko vlado poslanik Alfien, za univerzo Pi je bil navzoč rektor profe*>r Kreuz ter dekan agrarne fakultete. Profesor Tasslnati je govoril o temi »Gospodarski, socialni Ln juridični izgledi splošne izboljšave« V svojem predavanju je omenjal razne reforme, katerih je deležna Italija pod Mussolini j evo vlado. * Pogreb matere podtajnika Bastianinija. V Perugi so te dni pokopali telesne oston-ke ge. Elene Bastianini, matere držo-vnega podtajnika v zunanjem ministrstvu. Pogreba so se udeležili hierrarhi fašistične stranke, prefekt, zvezni tajnik, župan ter ogromna množica občinstva. * Sestanek preffktov iz južne Italije. V Napoliju se je mudil te dni državni podtajnik v ministrstvu za notranje za leve Albini, Id je sklical na sestanek prefekte iz južnoitalijonskih krojev. Državni podtajnik Albini je po sestanku obiskal nekatere kraje, ki so posebno hudo prizadeti po zadnjih letalskih napadih. * Predsednik federacije agrarnih kmetij, skih konzorcijev. Za predsednika federacije italijanskih agrarnih konzorcijev je bu Imenovan nar. sv. ing. Fabio Allegremi. * Položitev venca na spomenik Julija Cezarja. V ponedeljek je dal guverner mesta Rima položiti venec ob vznožje spomenika Julija Cezarja. Svečanost se je izvršila na dan »marčevih Id«. * Prebivalstvo Italije. Uradni list rimske vlade poroča, da je imela Italija na dan 28. februarja letos 45 701.000 prebivalcev. V to število niso všteti prebivalci ozemelj, ki jih je Italija zasedla in pn-ključ la v sedanji vojni. * Smrt zaslužnega Italijana v Argentini. V Neeochei v Argentini je umrl znani paleontolog, italijanski rojak dr. Rodolfo Fa-ccioli. Bil je rodom iz Napolija ter je uča-kal 84 let. * Veliko darilo za podporne akcije. Senator Attiio Odero je izročil po senatorju Rolandiju Ricciju Duceju vsoto 12,500.000 lir. ki naj se porabi za podporne akcije. Po želji darovalca dobe 10 milijonov lir kraji ob Ligurskem morju. En milijon lir dobi na razpolago Prefekt v Cagliariju, da jih razdeli med žrtve sovražnih napadov iz zraka, milijon lir dobi v isto svrho na razpolago Prefekt v Palermu. Po četrt milijona lir dobe na razpolago oblasti v Messini in Reggio Calabriji. * Pogumni gasilec. Poklicni gasilec San-te Ghilardi iz Rima je bil te dni poslan na rimsko polikliniko, ua bi odondod prinesel kri, ki je bila potrebna za neko transfuzijo v bolnišnici. Ko se je mož vračal proti bol-n šnici, ga je na nekem ovinku podrl filo-bus, toda Ghilardi je navzlic temu, da je bil ranjen, zopet skočil na motocikei in zdirjal naprej v bolnišnico, kjer je izročil kri za potrebno transfuzijo, nato pa še sam ostal v zdravniški oskrbi. * Četrta »Quadriennale« v Rimu. Letošnja »Quadriennale« v Rimu bo odprta 9. maja ter bo občinstvu dostopna do 31. julija. Razstavni prostori bodo manjši kakor v normalnih časih, zato bo tudi izbor slik rigeroznejši. Razstavni od':or ima že zdaj $a razpolago 300.000 lir za odkup najbolj-3h del, ki pre dejo po razstavi v last rimske mestne uprave. Nadaljnjega pol milijona lir pa je določenih za nakup reprezentativnih slik in kipov. , * Sestanek učiteljev v Triestu. V prostorih Dopolavora »Casalini« je sklical Kr. ! proveditor za študije comm. prof. Ugo Za_ nnoni učitelje iz Triesta na sestanek kateremu so prisostvovali tudi predstavniki GILLa in drug činitelji. šolski nadzornik prof. Loiazzono je predstavil studijskemu proveditorju učiteljski zbor, ki šteje 779 oseb, ter je sporočil, da se nahaja 68 učiteljskih moči trenutno pod orožjem. Nato je prof. Za nnoni govoril o etiki in mistiki šole in o poslanstvu učitelja ter je zaključil z besedami, da je treba doprinesti vse žrtve za domovino in zmago. * Natečaj za najboljši članek o razstavi Revolucije. V Rimu je bil razpisan natečaj za najboljši članek o razstavi Fašistične revolucije, članki, ki tekmujejo ra nagrado, se ne smejo objaviti pred 23. marcem ter ne po 30. maja letošnjega leta. Odtsi člankov naj se pošljejo na vodstvo razstave Fašstične revolucije v Rimu do 1. junija 1943. * Predvajanje filma »Tisti s hribov«. V kinematografu Barberini v Rimu so predvajali te dni film, ki ima naslov »Tsti s hribov« ter prikazuje kos življenja alp n-skih vojakov. Film je izdelal Oklo Verga-no, predstavi pa je prisostvoval tud rnini-ter za ljudsko kulturo Eksc. Polverelli. * Namesto i /lravila je pil tobačni izvleček. V Comeani pri Pratu so ruš šli mrtvega 381etnega poljedelca Edoarda Franchija. Preiskava je dognala, da je mož naonesto zdravila izpil dozo tobačnega izvlečka ter je nato umrl. * Ob uhelj je prišel. 541etni želesnlčai Augusto Comassi iz Bologne se je vozil te dni z nek m tovornim vlakom, katerega je pomagal zavirati. Med vožnjo je mož izgubil ravnotežje in sunek ga je v.gel s takšno silo proti steni vagona, da se mu je uhelj obesil na kos železa ter se odtrgal. * Velik požar pri Benetkah. V Mestre pri Benetkah je izbruhnil te dni velik ogenj v ondotnih splošnih skladiščih. Požar je zavzel tolikšen obseg, da so ga ljudje opazovali s prostim očesom lahko lz Benetk. Slednjič so ogenj pogasili gasilci lz Benetk, Podove, Trevisa in Milana s sodelovanjem gasilcev okoliških krajev, škoda zaradi požara znaša več milijonov lir, človeških žrtev k sreči ni bilo. * Zaspal jez gorečo cigareto, v Vareseju se je primerila 571etnemu Simonu Fratti-niju smrtna nesreča. Mož je prižgal cigareto in legel v posteljo. Z gorečo cigareto v ustih je zaspal. Izbruhnil je ogenj, ki je uničil ležišče, napolnil sobo z dimom, tako Ja se je Frattini zadušil. * Konj z vozom se je vrnil, voznik pa ne. 621etni voznik Giuseppe Cerioli iz Montec-cia v Emiliji je šel te dni po opravkih zloma. Zvečer se je vrnil domov samo konj z vozom, voznika pa ni bilo nikjer. Svojci so bMi v skrbeh ter so prosili karabinerje, naij bi šli z njimi iskat družinskega poglavarja. Po več urah iskanja so ga res našli. Cerioli je ležal mrtev ob cestL Zdravniška preiskava je ugotovila, da g3 je zadela srčna kap ter je najbrže mrtev padel z voza, ko je konj vlekel vozilo proti domu. * Človeški okostnjaki pod hiS°. V Ferrari so zidarji kopali pod kletnimi prostori hiše štev. 69 v ulici Borge Leoni. Nenadoma. so pri kopanju zadeli na več človeških kostL Prvotno so ugotovili, da pripalajo kosti dvema človekoma, pozneje se je število žrtev pomnožilo. Na kraju, kjer so našli človeške kosti, je svoj čas stala cerkev s samostanom, še prej pa je bila tamkaj bolnišnica. Sklepajo, da izvirajo človeške kosti iz kostnice pod božjim hramom. * Drag konj. Trgovec Danilo Ballottin iz Stanghelle je na sejmu v Adrii kupil dirkalnega konja, za katerega je plsčal 24.000 lir. Po kupčiji se je Ballottin napotil proti dom ter je po 24 km poti prispel v Booiro Ponesine, kjer se je dirkalni konj. ponos njegove kupčije, zgrulil mrtev na tla. Poklicani izvedenec je ugotovil, da je živ£l podlegla srčni kapi. * Strela ju je izločila, v neki vasi bli.ru Triesta je med nevihto udarila strela v kmečko hišo, kjer je švignila skozi stanovanje in potem pri oknu na vrt. Tam sta bila star mož, ki je že dolgo bolehal za paralizo ter njegov 121etni vnuk, ki je zaradi posledic otroške paralize močno šepal. Starec, ki je dobil zaradi strele živčni šok. je ugotovil, da je po tem dogodku popoi- H. P. JACOBSEN: »BORBA Z BOGOVI" je Sesti roman »DOBRE KNJIGE«, ki je pravkar izšeL Prevedel ga je RUDOLF KRESAL. — Knjiga se dobi v upravi naših listov v Narodni tiskarni in v vseh knjigarnah. Broširana velja 10 lir, vezana pa 25 lir. noma ozdravel. Stanje 121etnega vnuka pa se je takisto izboljšalo. IZ LJUBLJANE — Nov grob. Po dolgi mučni boieznd je ze. vedno zapustila svojce ga. Henrijeta Mayerjeva, rojena Bukvičeva. soproga poštnega kontrolorja v pokoju. K večnemu počitku bodo rajnko spremili v torek ob pol 15 iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje I u— jože Kolarič — petdesetletnik. V krogu svoje družine praznuje danes 50-letnieo svojega rojstva kletar pivovarne Union g. Jože Kolarič. Rodom iz Selnice ob Dravi se je že v zgodnji mladosti posvetil pivovarski stroki. Po svetovni vojni ie prišel v Ljubljano, kjer je nastopil službo v pivovarni Union. V času gospodarske krize je za nekaj časa moral opustiti službo in je prevzel gostilno na Viču, ki jo je s svojo soprogo Kristino dvignil na zavidljivo višino. S svojo Lzborno Postrežbo si je pridobil velik krog prijateljev ne samo na Viču. marveč tudi v mestu in okolici. Pred neka} leti ga ie ravnateljstvo pivovarne spet pokTcalo v svojo službo. Jubilant Jože Kolarič je mož kremenitega značaja, naš do^oletni zvesti naročniv in mu želimo ob njegovem jubileju še mnogo zadovoljnih in srečnih let. u— Pomlad se je lepo uvedla, V soboto popoldne smo se že nekoliko bali, da bo konec sončnih dni in da se bo pomlad začela z dežjem. Tudi v nedeljo zjutraj še ni kazalo, da se bo vreme obrnilo na boljše. Močns burja pa je že kmalu Jopoldne razgnala oblake in z neba je spet posijalo sonce. Tudi ozračje se je čez dan bolj ogrelo kakor v soboto. Najvišja temperatura je znašala 11.3 stopinje Celzija. Do ponedeljka zjutraj *>a je živo srebro v termometru padlo na —2 stop. Celzija, Tudi včeraj se ozračje še ni umirilo, vendar je v zavetnih legah prav prijetno posedotl na soncu. Upajmo, da nam bo naklonjeno bla— godait suhega sončnega vremena uživati še aekaj dnL u— Koncert Nemške akademije. Nemška akademija, lektorat v Ljubljani, priredi \ sredo, 24 t- m., v mali dvor-ni Filharmc-nične družbe koncert baritoni sta monakov-ske opere Erika Jorgensena, ki ga na gla-sovirju spremlja g. Vvemer Dommes. Koncert se začne ob 18. Na proga amu so: F Schubert, R. Schumann, J. Biahms. H VVolf, R. Trunk in R. Strauss. u— Večer Santlovih skladb v veliki fil-narmoničn, dvorani. To je naslov koncerta ki ga bo pr redila v petek 26. t m. Glasbena Matica v proslavo 60-letnice slovenskega skladatelja in umetnika prof. Saše Santla. Poleg solistov: pianistke Marte Bizjakove, sopranistke operne pevke Manje Mlejnikove, viol nista Alberta Der-melja, violista Ivana Zižmonda in Ljubljanskega komornega tria (Dermelj. Šedlbauer, Lipovšek) bo nastopil prvič v letošnjem letu šolski zbor Glasbene Matice ood vodstvom ravnatelja M rlca Poliča. V začetku tekočega šolskega leta je začela Glasbena Matica ponovno s posobnim šol--kim zborom z namenom, da izvežba in pripravi mlade pevke in pevce za poznejše udejstvovanje v koncertnem zborovem petju. Odz;v s strani naše mladine ie bil zelo časten, priglasilo se je nad 100 pevk in pevcev, ki jih vežba ravnateli Polič. Prvi nastop Šolskega zbora bo na Šantlovem večeru v petek 26. t. m. ob pol. 7. Zbor bo pel njegova triglasna zbora s -prem'ievanjem klavirja: Mala prcdica in Ribič. Predprodaja vstoDnic za koncert ie v Knjrgarni Glasbene Matice. u— XI. simfonični koncert letošnie sezone bo vodil dirigent Samo Hubad. kot solist bo sodeloval pian st Marijan Lipovšek. Koncert bo v ponedeljek 29. t. m. v veliki unionsk: dvorani Začetek, kakor običajno, točno ob pol 7. zvečer Na sporedu so dela skladateljev: Beethoven Mascagni, Premrl in Smetana. Predprodaja za XI simfoničn- koncert se bo začela v sredo 24. t m ob pol 9. v Knjigarni njenega želodca, zalila žrelo, sapnik, pljuča ter ga tako zadušila, ne pa zadavila' Utopljenec je tsti. ki se je utapljal, pa še ni mrtev, kateremu je torej še moč: pomagati, pa tudi tisti, ki se je v vodi že zadušil: udavljenec ali običajno zadavlje-nec pa tisti. k; se je s kako trdo stvarjo (kosom mesa. krhljem jabolka! udavil ali zadavil, in tisti, ki je bil zadavljen. 67 Nlgnjen biti h kakj bolezni. »Slabiči na pljučih nagibajo k tuberkulozi.« Ta stavek bi bil še nekam pravilen, če bi bil v njem glagol refleks'ven: se nagibajo. zakai nagibati je prehoden glagol: nagibam glavo, kupico; navadno pa pravimo: Nagnjen biti h kakj bolezni. Pleteršnik ima kot nalašč: nagnjen biti k čemu = inklinirati. 68. Rdečflo — rdečina — rdečica. »Pri mazanju s tuberkulinom nastane na namazani koži rdečilo.« Rdečilo je ali rdeča tekoč'na. s katero šolniki plašijo šolarje, ali kamenček, s katerim si neč mrnice rdečijo ustnice To pa. kar nastane po rdečenju, je rdečina — takisto ustn'"čna rdečina = Lippenrot. Rdečica pa je tisto, kar nenadoma nastane, pa ravno tako žurno izgine: rdečica ga Je za^Ia ali polila. Dr. Mirko Cernič. ZAPISKI . Pesnik A. Gradnik je dovršil v zadnjem času izbor iz sodobne španske lirike s pesmimi Miguela de Unamuna. Antonia Machade. Juana Ramčne Jimčnera. Pedra Salinasa, Federica Garcie Lorca in drugih oredstavnkov današnje španske lirične umetnosti Zb;rka, za katero je spisal uvod B Borko, je pripravljena za tisk in izide do vsej verietnosti še za veliko noč. — Dr. Alojzij Gradnik se v zadnlem času mnogo bav: s prevajanjem genialnega pesnika Leopard i ja in je že poplovenil veliko večino njegovih poglavitnih pesmi. obranih v nesmrtni knj:gi »Canti«. Želeti bi bilo. da bi mogli čim prej iziti v knjigi tud Gradnikovi prevodi poezij slavnega -ecanatskega rojaka in sodobnika našega Prešerna, tem bolj ker so Leopardijeve pesmi v slovenščini tudi s prevajalske stra-->i delo izrednih kvalitet. O Salvinijevi antologiji hrvatske lirike ornaša najnovejši zvezek obzornika »Ita-lia che ser ve« daljšo oceno iz peresa Petra Guberine O knjigi »Poeti croati modemi«, s katero je Luigi Salvini uvedel v talijansko slovstveno kulturo dolgo vrsto hrvatskih sodobnih pesnikov od Matoša do npjmlajših, je nedavno obširneje Dišalo tudi »Jutro«. O kvaliteti Sa!vin.ijev:h prevodov sod: Gufcerina. da je »do vsei verjetnosti v Italiji malo takih. k: bi umeli prevajati tako kakor on«. »Izviren slog je domala vedno srečno ohranjen takisto se zvesto oklepa slehernega pesniškega izra-ts: če je izraz abstrakten, umetniško ra-fin!ran. je temu ustrezen tudi italijanski izr?7. O tem pričaio zlasti nekatere poezije Uieviča. Tvaniševiča in Nazora. Tam kjer je pesniški jezik bl:zu besedišča današnjega življenja. aH kjer izraža globoke in preproste misli, nikjer ne vnaša Salvini v svoj -taliianskj prevod »poetičnih« besed. ki bi mogle izvirno besedo artistično olepšati Zaradi tega lahko bralci občutijo brez znatnih sprememb ekspresivni iezik Krleže ali Tadiianoviča. Salvin' je posvetil nosebno skrb ohranitvi pesniškega ritma Verjetno je. da je v Italiji samo Carlo Bo v svojih prevod!h španskih pesnikov s toliko natančnostjo ohranil izviren ritem Zaradi tako natančnega ritmičnega prenosa lahko italijansk' bralec ocenjuje ritmični čut sodobni hrvatskih pesnikov. In pr tem le posebej oč'tno še to. da stihi niso ne skraišani ?n ne podaljšani: posamezn' verzi niso zliti skupaj niso spremenjeni Dresledkl sa1 se v poeziji spreminja ves njen značaj, če je njen Izvirni ritem drugačen kakor v prevodu.« V nadaljnjem označuie Guberina Salvinijevo prevajanje poezije še z njegovim prenosom tako zva- nega enjambamenta in kaže tudi pri tem Salvinijeve prevajalske odlike. Guberina sklepa: »Slovstvena dejavnost na področju prevajanja, ki je postalo danes v Italiji tako zelo živahno in je doseglo v zadnjem času tolikšno plodovitnost, je nemara dosegla s pričujočo antologijo enega svojih najboli značilnih uspehov.« StudiJe o Tolstoju. Pri rimski založbi Edizioni d: Religio je izšla knjižica E. Mar-cuccija »Studi su Tolstoj«. O poeziji Giovannija Pascolija. V zbirki »Studi e Testi«, ki jo izdaja Zavod za romansko filolog'jo na rimski univerzi ie izšel daljši esej G. A Peritora »La noesia dj Giovanni Pascoli«. Roman Albe de Cespedes, »Nessuno tor-na indietro« k: ga napoveduje za prihodnji mesec »Dobra knjiga«, je izšel v zadnjem času tudi v rumunskem prehodu Razstava slik Mil. Gjuriča v Zagreba. V zagrebškem salonu Ulrich se bo v soboto zaključila razstava tudi pri nas znanega cVkarja in grafika M Giuriča. Je to že tretja razstava k: jo prizadevni sl:kar prireja v času Nezavisne Države Hrvatske. Na nji je razstavil fragmente svoje rimske razstave ki je izzvala pohvalo :n pokrov'tel j stvo znamenitega kritika A Lancellottia ter druffa visoka oriznanir s strani umetniški in kulturnih krogcv Večnega mesta Obenem s temi fragmenti, obsegajočim' ciklus »Stari R'm« (Roma antica). je razstavil Giurič krajine iz Zumberka. motive iz Onvšlja in iz raz-n:h krajev Hrvatske ciklus bakrorezov »Biblija« in ciklus »Naše selo« Razstava Milenka Gjuriča je vzbudila v zagrebških krogih živo pozornost Uvod v nieeov razstavni katalog je spisal o^teli dr. Mato Hanžekovič in nrikazal nieenvo nainovej-5e delo m ves do*f»danii umetniški razvoj. kakor ga 1e izpričalo 52 razstav tega zelo delavneea in mnogostran«keea umetnika V katalogu so navedene sodbe raznih italijanskih, nemških in madžarskih kritikov, katerih pozornost ie vzbudilo Gjuričevo slikarsko ali grafično dela v prvi sliki, v Imenitni sceni natrkanega metlarja.) Otroška ta opera kljub temu ci, ker je prekompJicirana, pač pa zrelejši poslušale', ki so zmožni z umevanjem spre-iemati ves zapleteni tonski material, lahko obilno uživajo zlasti v lepih harmonskih obrazih in v sočni instrumentaciji. Znatne so bile težave, katere so imeli izvajalci z našo uprizoritvijo, saj je morala bit' premiera nekajkrat odpovedana zaradi bolezoi sodelujočih. Seveda se je na ta način izgubile mnogo poleta, morda tudi dokaj točnosti v podajanju, ki smo jo zla"ti v orkestru pogrešali. S Humperdinckovini instrumentalnim stavkom se ni šaTti in tako je bila ta pomanjkljivost precej očitna. Na odru je bil .ispeh d: kaj boljši. Pevski so se odlikovali-; Mlejnikova, Golobova in Janko. Mlejnikova in Golobova fta izdelal' dva ctr ška lika v taki meri razposnjerosti, ljubkosti, otroške nežnosti, strahu in veselja, da sta učinkovaU kakor radosten senčni žarek spričo nekoliko mrke scene, ki je zlat ti v g zdu zelo temačna. (Pri tem pripominjam, da te vrste pravljice res lahko nastajajo samo na severu, kjer v glo"ook'h gozdovih domujejo škratje, čarovnice, gozdni možje in druga taka ugledna bitja. Zanimivo je, da južni naro-df nimajo nobenega smisla za gozdno poezijo, katero tudi mi Slovenci precej močno občutimo.) Učnek dveh omenjenih umetnic pa bi bil še večji, če bi bil sicer krasni glas Mlejnik ve nekoliko svetlejši in bi tako bil v "večjem kootrastu =• prelep'm temnim altom Golobove. (že vidim Cirila, ki se smeje in pravi: že zopet »ocenjevanje na konjunktiv!«) S prodornim, jasnim, nasičenim glasom izvrstne d'kcije in izenačenega volumna v vsem zna-t-em obsegu np rtMe je rdpel Janko vlogo met.arja, ki" ea je tudi igralsko dobro zadel. Bogda- ! na Stritarjeva je odigrala njegovo , ženo vlogo ki je pevsko zanj. žal prev-- j roka — sprva je bila nameniena Polajnar- ; jevi Dobro je zadela mim'ko revne in obupane žene Zarimlv lili čarovnice je ustvarila Polževa, igralsko trdna kakor vselej, mu/i'' 1'K ='gnrna in je ob da nih glasovnih zmožnost'h predstavo menda sploh omogočila. Njen kostum je bil jako pisan in nič kaj grozen, toda je zado ti pretresljivo vplival, posebno v divji 'eži na metli ob mračni razsvetljav'. Dva gozdna micžička, eden, ki uspava, drugi, ki budi, sta bili B a r'bi č e v a in U r b a n i č e-va. Obe sta igralsko še zadovoljevali pevsko in muz"kalno pa se je treba še obema umiriti, zlasti Urbaničevi, ki ima zares izbrano težko nalogo, čeprav čii to kratko. Zelo čuden pa je njen kostum, ki bi si gn želeli bolj pr;rednega- Zakaj naj bi moži-ček, ki siplje roso po travi, imel tako pokrivalo, ki sporo i" j a nekoliko na ženska pokrivala iz 14. stol.? Zbor lect: vih fantov in punčk je glasbeno dobra točka, zadnja slika je bila sploh najbolj poletno' podana, najbrž tud' zato. ker je ritmično dosti pregnatno nao"sana. Dirigiral je š t r i t o f , režiral D e b c -v e c, ki je imel pač težko nalogo, oživljati vso precej težko tooslco gmoto z živo igi'" sodelujočih. Prevod je Štritofov, ki žal ve činoma utone v gosti glasbi. Marijan LipovSek. Naš jezik Jezikovna paša 66. Utapljati se, utopiti se — utopljenec; daviti se; zadušiti se. »Reševalec udavljencev v vodi.« Od kod neki ljudem tako nenavadne oznake. Utapljajoči se je v nevarnosti, da mu voda zalije pljuča in ga zaduši. To pa ni davljenje, zakaj davim koga. če od zunaj na vratu stiskam sapnik in ga tako du-šim; davi pa se kdo s kako stvarjo v požiralniku. ki mu prifska na sapnik. S klinike se spominjam želodčnega rakavea. kateremu je operater privzdignil^ želodec, da bi mu napravil nov prehod v črevo, pa je naenkrat nehal dihati. Narkofzer je takoj odprl usta in videl, da so polna rentgenske mase, ki je pripolzela iz privzdig- Bolgarsko sadjarstvo Narava je dala Bolgariji ugodne pogoje za razvoj sadjarstva. Dežela ima teplo senčno podnebje, zemlja je za sajenje drevja priklad-r. i Bolgari sami pa imajo zelo razvit čut za si. jnrstvo in vrtnarstvo. V zadnjih 'etih 'z^ va i Bolgarija če.iaije več sadja deloma sve-delom i k- nservira cga m predelanega. Br'_ I enem so bili poostreni predpisi za izvoz sadja. tako da prihaja za izvoz t poštev le prvovrsten pridelek. Samo ob &ebi se razume, da bdi država poleg vsega tega tudi nad zatiranjem sadnih škodljivcev, kajti to je eden izmed osnovnih pogojev za pospeševanje sadjarstva. V zvezi z vsem tem se je močno razmahnila tudi bolgarska industrija konzerv. Od 1 1939. se je konzervna industuja v Bolgariji, ki je obsegala tedaj 53 podjetij, dvignila za 100 odstotkov. Posebno čislajo uvozne države bolgarsko suho sadje, ki jc izvrstne kakovosti. Za gojitev primernih sadnih sort skrb: država s svojimi in zasebnimi drevesnicami, ki so pod strokovno kontrolo. Vsako leto zasadijo v Bolgariji 2 do 2 in pol milijona novih dre> ves in°potaknjencev ter povečajo s tem sadno površino za približno 10.000 ha na leto. Država je izdelala tudi poseben načrt za izboljšanje in povečanje sadovnjakov, ki sega do leta 1957. MODA IN DOM Novi plašči? bodo vzkliknile naše bralke Ali je dandanes splch še kaj novega pod soncem? Ali niso že leta in leta pomladni ilvlialoča moc §p V »Munchner Medizinische VVochenschrift« priobčuje bivši redni profesor za notranjo medicino na univerzi v Erlangenu dr. Ludvik Robert Muller, zanimivo razpravo o poživljajoči moči spanja ter izvaja: Dejstvo, da spanje odganja utrujenost in nam prinaša osvežitev in poživljenje, nam je tako pričujoče, da niti ne razmišljamo o tem, na kakšen način dosežemo to okrepča-nje. Po jedi često občutimo, da nas napade utrujenost. Po naporu je človek lahko tako izmučen, da se mu ne ljubi jesti ter kosilo ali večerjo lahko zaspi. Tudi brez jedi postane človek po spanju svež in čil ter sposoben za delo. Treba pa je razlikovati med utrujenostjo in izčrpanostjo, če imamo za seboj težji sivega kolesa do filmske Industrije Iz igračke, ki je bila našim dedom v zabavo, pa ji niša posvečali prevelike pozornosti, se je v nekoliko desetletjih razvila ena največjih sodobn h industrij, ki obratuje z milijardnimi glavnicami in daje tisočim in tisočim ljudem zaslužka. Ta igračka je bila »živo kolo«. Podoba, ki se giblje, slika, ki »živi«, Je bila davna zanrsel nekaterih fizikov in izumiteljev. Tako so nastali primitivni aparati, ki so prihajali svoječasno kot optične igrače na trg in so bili postavljeni vsi na isti temelj: šlo je za vrsto slik, ki so razčlenjevale kakšno gibanje v njegove po-edine faze, pa so stopale potem gledalcu v sunkovitih presledkih pred oči. Mlad učenjak z vseučilišča v Gen tu. Josephe Pla-teau, je na tem principu zgradil 1832. leta svoje »živo kola«. Istočasno je izumil nekaj podobnega prof. Stampfer na Dunaju. A med tem ko sta ta dva izumitelja uporabljala narisane vrste slik, je uporabil berlinski fotograf Ottomar Anschutz 1890. v svojem »čudežnem bobnu« fotografske serijske posnetke. S 24 fotografskimi aparati istega tipa, ki so stali drug za drugim in so se z električno napravo tudi drug za drugim v kratkih presledk h odpirali in zapirali, je snemal premikajoče se predmete, n. pr. galopirajočega konja. Na ta način je dobil 24 posnetkov v velikosti 9X12 cm, ki sc fiksirali poedine gibe premikajočega se konja. Kopije teh 24 slik je nalepil v Istem vrstnem redu na phročast trak, ga pritrdil v notranjosti primerno velikega pločevinastega babna in ta se je vrtel okrog svoje navpične osi. Na bobnu in papirnatem traku so bile med poedimmi slikami izrezane odprtine za oko in če je človek gledal od zunaj skozi te odprtine, so ustvarjale slike, ki so se obračale v notranjosti babna, vtis, da se konj premika v skoku. Tudi tako zvani »žepni kinematograf«, ki so ga izumili že leta 186S., spada sem. To je bila knjiga, ki so bile na njene liste naslikane poedine faze kakšnega gibanja. če si knjigo h:tro prelistaval, si imel vtis, da se slike gibljejo. Ta izum se je v prvotni, kaker tudi v svoji izpopolnjeni obliki, to je kot knjiga, ki jo h:tro prelistava aparat na motor, »mutoskop«, ohranil do današnjih dni. Praktična uporabnost takšnih izumov pa je bila seveda majhna, ostali so le igrača, atrakcija potujočih komediantskih raz-,stavnic. Vrgel si kovanec v avtomat, zavrtel račko" gledal v čudežno omaro in videl živo sliko plesalke ali dame, ki se je slačila. šele potem, ko so izumili fotografski film, so lahko šli korak naprej. Prvi pravi kinematografski aparat za gledanje, »ki-netoskop«, je zgradil 1891. Thomas A. Edison. Tu se je vrtel že pravi filmski trak i perforacijami ob robeh, ki ga je zobato kalo poganjalo sunkovito naprej Edison je bil seveda spreten poslovni človek, svoj gledalni aparat je pač dal v javnost, snemalno napravo, ki jo je 'stočasno konstruiral, pa je obdržal zase, da bi si pridržal monopol za izdelovanje filmov. Kupčija se mu je nekaj časa tudi .iobro obnašala, povpraševanje po kinetoskepih je bilo velikansko, dokler ni Evropa dala nov izum na svetlo, ki je omogočal projekcijo živih slik na steno. Naključje je spet hotelo. d'.> sta ca iz-im napravila istačasno dva človeka neodvisno drug od drugega oziroma točneje dve dvojici bratov. Dne 1. novembra 1895. sta pokazala brata Max in rim ti Sklada no wsky v berlinskem Wintergdi tn.i med varietej-sko predstavo svoje žive slike, ki sta ;ih imen:vala »b oskop«. 28. dccembra istega leta na sta brata Lumiere v Gr^nd Cafe na pariškem Boulevard des Capucines predvajala s-oi »kinematograf«. Po svojem predvajanju v W:ntergartnu je prejel Max Skladanovvskv povabilo ravnatelja pariškega varieteja »FoHes Ber^eres*. nai bi svoi bioskop pokazal še tam. NekoVko dni pred tem predvajanjem pa je bil Lumiere na- j stopil s svojim k nemntografom in ie do- ! segel ogromen uspeh. Skla:lanow£ky je prisostvoval tej predstavi in je z grozo ugotovil, da njegov nastop ne bo več prvi. rrag čna izumiteljska usoda je potem hotela, da so brata Lumiera po v.iem svetu proslavljali kot izumlja kme^ato-rafa. med tem ka> za Sk!ada.nowska d~lga let nihče m vedel. Silni vtis, ki so sra na^ravMa prva kinematografska predvajanja v javn<^sti, ni te- meljil toliko na tem, kar so ljudje z občudovanjem gledali na filmskem platnu, kolikor "na spoznanju velikanskih možnosti, ki so tičale v izumu. To, kar so ljudje v resnici videli na filmskem platnu, je bilo tedaj namreč vse prej nego pcpolno predvajali so jim le kratke, preproste, primitivne prizore, kakor vlak v vožnji, gasilsko vajo, kakšen prizor iz narave in podobno. Poed;ni filmi so bili le 1.5 do 2 m dolgi a da bi se prizori prehitro ne končali, so jih lepili v obroč, tako da so se prizori večkrat ponovili. Seveda so se slike tudi grozansko tresle in mlgotale, tako da so" te čez nekaj časa začele boleti oči. Predvajanje filmov je ostalo v prvih letih stvar potujočih komediantov in razka-zcvalcev, po navadi je samo dopolnjevalo druge nastope. Znani dunajski filmski pionir Kari Juhasz je na pr. potoval s takšnim gledališčem in je predvajal svoje filme poleg raznih splritističnih in okulistič-nih nastopov s svojo ženo. Se leta 1899. je imel vsega skupaj sedem filmov, ki ni bil med njimi nobeden daljši nego 8 m. A leta 1900. je predvajal film »Hud č v samostanu«, ki je bil — 25 m dolg ter je predstavljal že cel majhen igralni film. Seveda si pri tem filmu ni mogel privošč ti napisov, razlago dogajanja na platnu je moral opravljati poseben »pojasnjevalec« ali »speaker«, kakor bi rekli v naš h dneh. Ko je bila snemalna tehnika že toliko napredovala, da se je lahko lotila igralnih filmov z nekol ko sto metrov dolžine, so skušali prikazovati na platnu čim bolj živahne prizore. Posebno priljubljene so b le zasledovalne scene dramatične in komične vrste, čim več je bilo dirjanja in nemira na platnu, tem bolj se je občinstvo zabavalo. Lahko si tudi mislimo, da so se prvi igralci in statisti nemega flma producirali z velikimi gestami, s pretravanjem. ki je moralo tudi pri tragičnih prizorih zbujati v manj naivnem gledalcu smeh. še danes se nismo popolnoma otresli občutka umetnike manjvrednosti, ki ga je v kritičnih gledalcih zbujal tedanji film. Nad vse pri-nlca Fani Fijavš roj. Volavšek. Na Dunajv. mitivni so b.li tedaj tudi ateljeji, dekoracije, svetilni rekviz'ti. Treba je bilo še nešteto izumov, preden je film dosegel tisto stopnjo tehnčne in umetniške popolnosti, ki mu jo moramo danes priznavati, ustvariti je bilo treba ogromno industrijo, da je izkoristila vse njegove možnosti. Vendar pa je šlo to razmeroma Irtro. Le malo je izumov, ki bi se bili razv!li v dveh, treh desetletjih do takšne popolnosti, kakršno kaže moderni film. telesni napor na primer pot z velikim bremenom ter smo prej slabo zajtrkovali, se lahko primeri, da se zaradi izrabe sil, ki so organizmu na razpolago, izčrpamo. V takšnem primeru si lahko pomagamo s koščkom sladkorja, čokolade ali pa z majhno količino malinovega soka. Ogljikovi hidrati odpravijo izčrpanost. Drugače pa je, kadar smo utrujeni. Takrat si lahko pomagamo samo s spanjem. Seveda ne smemo misliti, da sloni ves efekt spanja samo na počiva-nju telesa in mirovanju duha. V spanju se mora nekaj zgoditi, kar je podobno obnovitvi živčnega in muskularnega staničevja s potencialno energijo. Kako pride do tega, ni mogoče pojasniti. To skrivnostno moč ima samo spanje, mi poznamo zgolj dnevna izkustva vsakega posameznega človeka, ki se zaveda, da nam spanje prinaša poživljenje in osvežitev. Zavedamo se tudi tega, da ima globoko spanje mnogo večji učinek, kakor površno dremanje. Podoba je, da povzroči intenzivni naboj možganskih celic s potencialno energijo mnogo globljo nezavest, kakor površno spanje. Poživljajoči učinek spanja se da primerjati z obnovitvijo akumulatorja. Nervozno in nevromuskularno delovanje pri duševnem in telesnem delu podnevi lahko primerjamo s porabo električnega rezervoarja. Spanje premaga namreč ne samo telesno, marveč tudi duševno utrujenost Duševnim proceduram odgovarjajo — o tem ni nobenega dvoma — bioelektrični procesi v živčnem sistemu in če pride ta sistem s pomočjo dobrega spanja zopet do potencialne energije, postane tudi živčna pobuda zopet živahnejša. Seveda pa je treba upoštevati, da se s staranjem življenjski procesi spreminjajo. Spreminja se tudi nabijanje živčnega sistema s potencialno energijo, itd. V starejših letih naše spanje ni tako globoko in poživljajoče kakor v mladosti in vsi vemo, da starajoči se človek nima več takšnega veselja do jedi in drugih radosti, ki jih nudi življenje, kakor človek v mladih letih. Zato moramo biti izmučeni ljudje spanju hvaležni, da nam vsak dan dovaja nove moči in svežega poguma, ki nam omogoča, da se z veseljem lotimo novega dela. Hvaležni moramo biti spanju tudi zato, da nam vsaj v nočnih urah odvzame skrbi, katere nas tarejo podnevi. Tudi s tem nas spanje osvežuje in preraja. S tega vidika je tudi treba upoštevati pozdrav, s katerim se ločimo od prijateljev in znancev, ko si pred spanjem voščimo »Lahko noč«. Pomladna f Prišla bo pomlad zelena kmalu k nam nazaj, deca v petju in ob cvetju bo imela raj. Ptiček na borovi veji pesem bo zapel, ljubko ptičko za ienlčko zopet bo imel. Spletla bosta gnezdo v meji za svoj mladi rod, in veselo bo in pelo in cvetelo vsepovsod. Mara Tavčarjeva * To besedilo je uglasbil pokojni Zorko Prelovec in ga posvetil skladatelju dr. Antonu Schvvabu v Celju ob njegovi 70 letnici. Skladba za mešani zbor in bariton solo. Ob spominskem koncertu v Unionu po smrti Prelovca je pesem, peta lz rokopisa, odnesla IKAJ VEM? KAJ ZIMAMI ? 139. Kaj je »sferoid« in kateri n^m je najbolj znan? 140. Kaj so državni papirji? 141. Kdo je »vitez žalostne post va«? * 142. Križanka Vodoravno: 1. jedrnat, 4. ribje jajčece, 6. prestcln;ca starega mezopotamskega kraljestva, 9. središčnica vrtilnega gibanja, 11. borilno orodje. 12 oblika ^'a^a biti, 13. otol v A Mat ku, 15. italijanski spol-nik, 16. te 6a beseda za »term n«, 17. pripadnik starega mongolskega ljudstva. 19. prelom^ina 20 vezmk. 21 dvcj:ca (v loteriji), 22. ^cevnik, 23. oblika glagola biti, 24. prav, pravkar, 26. znak za prvino. 27. boginja pomladi, 29. mesto v Gornji Italiji, 31. dragocen kamen, 32. Adamov sin. Navp čno: 1. sedalna priprava, 2. štev-nik, 3. mesto v Srbiji, 4. moško ima, 5. tropska morilna blaznost, 7. afriška reka, 8. vrsta zemlje, 10. pu?čava, 12. tekstilna rastlina, 14. oblika glagola guliti, 16. geometrični lik, 18. oblika nikalne— Hišni posli dobijo službo Hišnico vajeno vrtnih drl, sprejmem. X