30. julij 1999 številka 12 GLASILO MESTNE OBČINE M U R S K A SO B O T A 1919 1999 Prekmurje Slovenija Od 24. junija do vključno 16. julija so bili letos v Murski Soboti zdaj že tradicionalni Soboški dnevi. Z udarnim začetkom, napovedani v posebni brošuri, ki so jo tako kot Soboške novine dobila vsa gospodinjstva v občini ter še druga občinska in krajevna središča s turističnimi pisarnami, so imeli zajamčen obisk in pestro vsebino. Poleg ognjemeta je za županovim nagovorom gotovo ostal v spominu nastop plesne šole Kazina z ritmičnimi nunami. Pa Besneči Orlando z ruskimi gledališčniki, ki so nas vodili po parku in komunicirali v italijanskem jeziku, predvsem pa zbujali pozornost z izdatnimi pirotehničnimi učinki in razkošnimi kostumi v gledališkem spektaklu, kakršnim smo pri nas redko priča. Saj nam tudi vitezi redko padajo z neba, kot se je to zgodilo v predstavi. Na vrtoglavo visoko kolo se je poskušal povzpeti Jože Voroš, a mu lov za dosego Guinesovega rekorda tudi v drugo ni uspel, čeprav se je zelo trudil. Bolj pri tleh pa smo zato raje spremljali modno revijo z naslovom Dobrodošlo poletje, ki so jo pripravili člani sekcije tekstilcev pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota. Ta se je izkazala tudi cvetlično razstavo, ki so jo cvetličarji in vrtnarji strnili v stavek: Poglej v popolnost cveta in videl boš lepoto življenja. Na ogled pa je bila na grajskem dvorišču od 24. do 27.junija. To prizorišče dogajanja je razgrel nastop Dada Topiča z izbrano in uigrano skupino glasbenikov na koncertu rockovske glasbe, Miran Rudan pa na glavnem odru tiste, ki so bolj za pop. Sicer pa je bilo veliko vsega za vse okuse od najmlajših, ki jim je bila namenjena Sadna opera plesnega foruma iz Celja. Spoštovani bralci, pred vami je poletna številka občinskega glasila z napovedjo slavnostne akademije ob jubileju priključitve Prekmurja Sloveniji, zabeležba Soboških dnevov 99, v sliki in besedi ter poudarkom na dnevu Ingolstadta in obisku rojakov iz Bethlehema v Ameriki. V12. številki pa objavljamo tudi uradne objave in poročamo o aktualni problematiki z dveh zasedanj svetnikov ter slavnostne seje Mestnega sveta Murska Sobota. Odgovorna urednica Brigita Bavčar Modna reviia sekcije tekstilcev Besneči Orlando v soboškem parku Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET. Ustanovitelj je MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2. Izdajateljski odbor: Ernest Ebenšpanger, Anton Slavic, Marjeta Gomboc, Rudolf Horvat, Anton Inhof Franc Meolic, Janez Šarkezi, Drago Šiftar in Ludvik Škaper. Odgovorna urednica Brigita Bavčar, oblikovna zasnova Franc Mesarič, fotografiranje Jože Pojbič, lektoriranje Mojca Maučec, tisk Solidarnost, d.d. Fotografija na naslovnici: Jože Pojbič. Naklada: 7000 izvodov. Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. Po mnenju Ministrstva za kulturo RS, št. 415-1327/96 z dne 20.12.1996 spada javno glasilo Soboške novine med izdelke, za katere se plačuje 5% prometni davek. Sanda opera je navdušila Pa tudi pantomimska pravljica Andresa Valdesa Gospod Mimo in gospodična Ta-Pa-Ta in nastop Otroških plesnih skupin iz Kuzme, Bakovec in Murske Sobote. 1 DAN INGOLSTADTA Poglavje zase sta bila na letošnjih soboških dnevih dan partnerskega mesta Ingosltadt, ki ga je označil skupni nastop pihalnih orkestrov na odru v središču mesta, kjer so točili tudi nepogrešljivo pivo. Sodelovanje je potrdila tudi skupna razstava fotokluba Scanzer in Foto-kino kluba Drava iz Djurdjevca ter domačega Fotokluba Murska Sobota, ki je izpričala univerzalni jezik fotografije brez političnih meja in jezikovnih pregrad. Na obeh lokalnih televizijah - TV IDEA-KANAL 10 in Studio AS - je bil tega večera predvajan film o mestu Ingolstadt. Na začetku julija je bila v partnerskem mestu Ingolstadt tradicionalna prireditev Burgerfest. Mestno občino Murska Sobota je na prireditvi letos predstavljal pihalni orkester Murska Sobota pod vodstvom dirigenta Mirka Škrajnarja. Pihalni orkester je na različnih prireditvenih prizoriščih v središču mesta nastopil kar štirikrat. Za nastope so poželi vrsto pohval, župan Ingolstadta pa jih je na uradnem sprejemu označil kar za vrhunec kulturnega dogajanja na Bürgerfestu. Nadžupan Peter Schnell se je v svojem in imenu delegacije iz Ingolstadta, zahvalil za gostoljubje na sprejemu v uradu župana in Soboških dnevih 99. PROGRAMSKI SVET ZA EVROPSKO POMURJE 2000 V sejni sobi zavarovalnice Triglav v Murski Soboti je bilo na začetku junija 1. srečanje članov programskega sveta za evropsko Pomurje 2000. Namen je pojasnil predsednik Rudi Cipot, direktor območne enote pa je opozoril tudi na ključna cilja: Prvi je, da bi v najkrajšem času dobili novelirano strategijo razvoja regije, ki predstavlja osnovo za vstop v Evropsko unijo in pridobitev sredstev iz strukturnih skladov po posameznih izvedbenih projektih; drugi pa izobraževanje domačih kadrov, ki bodo sodelovali pri razvoju regije in nanjo dolgoročno vplivali. Pri tem so bili kot nosilci omenjeni: Razvojni forum pri Območni gospodarski zbornici, Center za zunanjo trgovino v Radencih in nastajajoči center v Rakičanu - ob razvojni agenciji Mura. Njen prejšnji direktor Anton Balažek je v razpravi opozoril na opravljeno delo, predstavniki Centra za mednarodno konkurenčnost pa so podrobno predstavili projekt in postopnost izvedbe. V skladu s programom izobraževanja Pomurskega izobraževalnega centra PRIZE, katerega osnutek je pripravil dr. Vlado Dimovski, bo v prvi -etapi A - v juliju Center opravil intervjuje s 16 vodilnimi managerji v Pomurju o njihovem videnju razvoja Pomurja 2000. V drugi - etapi B - bodo aktivnosti na pristojnih ministrstvih (za ekonomske odnose in razvoj, okolje in prostor ter kmetijstvo). V tretji - etapi C - pa bo poudarek na izobraževanju kadrov -sodelovanjem vseh županov občin v Pomurju in enotnim regijskim pristopom, predvsem pa z aktualnim lobiranjem pomurskih državnozborskih poslancev in svetnikov v ustreznih ministrstvih. V najkrajšem času je potrebno pridobiti sredstva skladov za čistilno napravo v Nemščaku, ki jo je predstavil direktor Albert Smodič, in skupno čim prej rešiti vprašanje obstoja rafinerije Nafte v Lendavi. V baročni dvorani soboškega gradu sta opoldne drugi petek v juniju minister za evropske zadeve Igor Bavčar in veleposlanik evropske komisije v Republiki Sloveniji Amir Naqui podpisala pomemben sporazum v okviru programa Phare o sodelovanju Slovenije, Avstrije in Madžarske. Z njim pa tudi zagotovitev 2.687.000 evrov za obnovo gradu pri Gradu na Goričkem ter usposobitev rakičanskega gradu. V soboškem je visoke goste, med katerimi so bili tudi pomurski poslanci v Državnem zboru in nekateri župani iz pokrajine ob Muri, pozdravil gostitelj - župan mestne občine Murska Sobota Anton Slavic. Minister Bavčar pa je opozoril na potrebo po sodelovanju s Hrvaško in svoja prizadevanja v zvezi z aktualnim vključevanjem v Evropsko zvezo. 2 SEDMA IN OSMA SEJA Sedma seja Mestnega sveta v Murski Soboti se je po ugotovitvi navzočnosti (odsotna sta bila le dva svetnika) začela z obravnavo prostorskoplanskih aktov za avtocesto: spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Murska Sobota za območje mestne v letu 1999 v zvezi z lokacijskim načrtom za avtocesto na odseku Vučja vas - Beltinci ter lokacijskega načrta za avtocesto. Za uvod so poskrbeli: Igor Zakotnik z Ministrstva za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje, Angel Polanjko z Ministrstva za promet in zveze, Aleš Mlakar z ljubljanskega urbanističnega zavod in Anton Štihec, svetovalec načelnice oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe. V razpravi pa so sodelovali: Drago Šiftar, Rudolf Horvat, Franc Meolic, Ivan Karoli, Angel Polanjko, Vili Žižek in Janez Öri. Po njej je bil sprejet sklep, da se odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana za isto obdobje za območje mestne občine dopolni s popravki. Ti se nanašajo na razbremenilnik med Doblom in Mokošem ter kartografski del odloka na listi Radgona 30 za drugačno rabo zaradi povečanja območja, ki je posledica nove lokacije razbremenilnika. AVTOCESTA IN OBVOZNA CESTA Z ZAHTEVANIMI PODVOZI, PREDLOGOM ODKUPA OBJEKTOV IN PREVERITVIJO V zvezi z lokacijskim načrtom za avtocesto na odseku Vučja vas-Beltinci Mestna občina Murska Sobota ZAHTEVA, da se v končnem predlogu, ki bo posredovan Vladi republike Slovenije, upoštevajo podvozi obstoječe železniške proge Beltinci-Murska Sobota, predvidene obvozne železniške proge mimo mesta in glavne ceste G 1/3 Murska Sobota-Lendava. Pod avtocesto se morajo povečati vsaj za eno polje na vsako stran glede na predlagano. To je utemeljeno s tem, da nadvoz avtoceste nad prej omenjenimi objekti pred- stavlja za prekmursko ravnico preveliko izpostavljenost, pa tudi preveliko zapiranje pretočnosti prostora, ki ima značilno tipologijo ravnice, to pa bi pomenilo tudi veliko spremembo v mentalni sliki. Gospodarski razlogi proti povečanju števila polj viadukta ne morejo biti edini razlog proti. Mestna občina Murska Sobota tudi PREDLAGA, da se v lokacijski načrt vnese možnost odkupa objektov na območju zaselka Jezera - od dovozne poti, ki vodi na farmo prašičev, pa do trase avtoceste, PREVERI pa navezava predvidene čistilne naprave na območju vzdrževalne baze oziroma postajališča v sklopu avtoceste na čistilno napravo v naselju Bakovci. V lokacijski načrt je potrebno vključiti tudi možnost gradnje vzhodnega dela obvozne ceste. Župana Mestne občine Murska Sobota mestni svet tudi obvezuje, da z investitorjem sklene sporazum o spremljanju izvajanja gradnje avtoceste na območju mestne občine. Po daljšem uvodu Bogomira Role, svetovalca za komunalno dejavnost na oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe v mestni upravi, je bil sprejet predlog odloka o določitvi pomožnih objektov in posegov v prostor na območju Mestne občine Murska Sobota. V razpravi so sodelovali svetniki: Ivan Karoli, Ernest Ebenšpanger, Štefan Kupljen, Nadja Ivanc-Miloševič, Vili Žižek, Franc Meolic in Janez Štotl. Zaradi pomembnosti odloka, ki vnaša določene spremembe, pa na pobudo predsedujočega v mestnem svetu, podžupana Rudolfa Horvata, objavljamo Obrazložitev k odloku o določitvi pomožnih objektov in drugih posegov v prostor na območju mestne občine Murska Sobota, v URADNIH OBJAVAH. Z osemnajstimi glasovi za in tremi proti je bil sprejet sklep predloga o načinu izvajanja gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Murska Sobota, s tem, da se v 15. členu črta druga alinea. Po prvi obravnavi odloka o spre- membah in dopolnitvah odloka o sprejetju ureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota z okolico je mestni svet z 21 glasovi navzočih svetnikov sprejel sklep o njegovem sprejetju s pripombami, podanimi v javni razpravi, ki jih je pripravil Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe. Brez razprave je bil po obrazložitvi načelnika za gospodarske in negospodarske dejavnosti Štefana Cigana po prvi obravnavi sprejet tudi Pravilnik o gospodarjenju na kmetijskih površinah in posestvih na vodovarstvenem območju Črnske meje, Krog in Fazanerija, ki je bil že velikokrat na zasedanjih skupščin in občinskih svetov ter je življenjskega pomena za to okolje. PRIZNANJA IN NAGRADE MESTNE OBČINE ZA LETO 1999 Mestni svet je na svoji junijski seji soglasno sprejel sklep, da pridobi naziv častnega občana Mestne občine Murska Sobota nadžupan mesta Ingolstadt PETER SCHNELL. Plaketo mestne občine prejme EVGEN TITAN, zahvalne listine pa: Srednja ekonomska, trgovska in upravno-administrativna šola, Dijaški dom in Gimnazija Murska Sobota. Vročitev je bila na slavnostni seji 16. julija in v počastitev občinskega praznika jo predstavljamo tudi s fotografijami in podrobnejšimi obrazložitvami. Manj slovesno je bilo imenovanje stalnih teles mestnega sveta ter organov, katerih ustanovitev in naloge določajo posebni zakoni. Ti ne onemogočajo, da sveti ne bi bili bolj strokovni kot strankarski, saj je lahko v skladu s 26. členom Statuta in 67. členom Poslovnika Mestnega sveta največ polovica članov izmed drugih občanov. Vendar se je še enkrat potrdilo, da ni tako in je pogoj za imenovanje strankarska pripadnost. Najslabše pa jo odnesejo tisti, ki ne zadostujejo kriterijem političnih koordinacij, na katerih se pravzaprav vse dogovorijo in je zasedanje sveta le formalnost. Do tolikšne mere, da želja svetnice Drage Pertoči, ki je predlagala svoj odstop od članstva v Komisiji za romska vprašanja 3 MESTNEGA SVETA (v katero je bila imenovana v času poroda, ne da bi jo kdo povprašal o mnenju), ni bila upoštevana. Tudi predlog, da naj se v odbor za informiranje, promocijo mestne občine in mednarodno sodelovanje namesto nje imenuje urednica Soboških novin, ki govori tudi tuji jezik in promovira občino prek regionalnega programa TV Idea, ni bil dovolj prepričljiv. Nobena od strank ni hotela umakniti svojega predstavnika. Tudi LDS ne, ki ima v vsakem odboru in komisiji po štiri pripadnike, v omenjanem odboru, ki mu bo predsedovala Nadja Ivanc-Miloševič, pa so člani: Štefan Ošlaj, Rudolf Miholič, Franc Weindorfer, Nataša Horvat, Marjeta Gomboc in Tomaž Berke. Nasploh je sestava komisij vse prej kot strokovna, če sodimo po tem, da vodi komisijo za statutarna in pravna vprašanja mojster za plin, ki je pred kratkim odprl v Murski Soboti svojo drugo prodajalno, Franc Meolic iz Kroga; odbor za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo pa Drago Šiftar, ki ima sicer bogate svetniške in izkušnje nekdanjega poslanca državnega zbora ter očitno sposobnost za lobiranje. Prav ta je nepogrešljiva v političnih kuhinjah, iz katerih lahko tudi zaudarja, in to ne le v vročih dneh in le takrat, ko se kaj prismodi. Dokler se ne bo dovolj ogrelo tudi ljudstvo, ki vse bolj pasivno in apatično spremlja dogajanje na domači sceni, bodo takšne kuhinje možne, sicer pa, da ne bi še bolj pogrevali zadevo zaradi osebne prizadetosti, več o drugih imenovanjih. V tretje je bil za direktorja občinskega Stanovanjskega sklada imenovan Tibor Cigut, ki je tudi direktor mestne uprave in ključni mož vodstva vladajoče stranke. Njen pripadnik je tudi stari (novi) ravnatelj osnovne šole Bakovci Janko Rožman, profesor športne vzgoje, ki je dobil potrebno svetniško soglasje. Soglasno pa so mestni svetniki ukinili enoto Vrtca Slonček v Lendavski 25 a v Murski Soboti, katere malčki bodo s 1. septembrom morali drugam v vzgojno varstvo. Kako se bodo pri tem počutili, v obrazložitvi ni bilo pojasnjeno, saj so v ospredju gospodarski razlogi. Slednje velja tudi za dvig cen zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, ki ga op- ravlja podjetje Saubermacher Komunala in bodo od 1. avgusta višji za 8,6 odstotka. Mestna občina Murska Sobota je za ceno 10.202.164 tolarjev prodala Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, območna enota Murska Sobota v Slovenski 48, poslovne prostore-pisame v skupni površini 53,27 kvadratnega metra, ki so v tej stavbi. SVETNIŠKE POBUDE IN PREDLOGI Nadja IVANC-MILOŠEVIČ se je zavzela za ureditev parkirišč in pločnikov ter zelenic ob na novo urejeni Kopališki ulici in drugih mestnih površinah ter obcestnih delih. Terezij a BRATINA-GRUŠKOVNJAK je opozorila, da je njiva proti kanalu, kjer je vodno zajetje za Fazanerijo, neurejena in kazi okolico. Zanimalo jo je tudi, ali obstaja pisni program proslave ob 80. obletnici priključitve Prekmurja k matični državi. Franc ZVER je vprašal, ali je v Vegovi ulici predvidena razsvetljava ali ne, saj ta ulica za pokopališčem ni razsvetljena, tako kot tudi ni Razlagova ulica. Predlagal je, naj počakajo z gradnjo južnega kolektorja, dokler ne bo pokošena pšenica na tamkajšnjih njivah. Ivan OBAL je vprašal, ali je res, da je Tibor Cigut v tretje imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Stanovanjskega sklada Murska Sobota in ali je zvezi z uporabnimi dovoljenji na Panonijinih investicijah podpisal kakršen koli dokument v nasprotju z njegovimi pooblastili. Predlagal je tudi, naj se poda informacija o programu romske zasebne glasbene šole, saj je za ta projekt zagotovljena podpora Ministrstva za šolstvo. Zanimalo pa ga je tudi, ali je kdo iz občine dal pobudo za spremembo prostorsko ureditvenih pogojev v tistem delu, ki se nanaša na gradnjo zemljišča, kjer naj bi ta predvidena šola stala. Nadžupan mesta Ingolstadt Peter Schnell je postal častni občan mesta Murska Sobota. To priznanje mu je soboška mestna občina podelila kot enemu najzaslužnejših za intenzivno sodelovanje, ki sta ga mesti vzpostavili na različnih področjih, predvsem kulturnem in športnem. Občinsko priznanje za življenjsko delo v športu je prejel Evgen Titan, dolgoletni profesor na soboški gimnaziji. V regiji je med drugim uvedel številne športne discipline, sodeloval pri gradnjah športnih objektov, ustanovil prvo šolsko športno društvo v državi, organiziral številne športne turnirje in izdajal biltene. se nadaljuje na staneh 4, 5 4 Franc MEOLIC je predlagal, naj se podjetje Saubermacher-Komunala s predstavniki krajevnih skupnosti Bakovci, Markišavci in Nemčavci dogovori o tedenskem odvozu odpadkov; pa tudi, da se do prihodnje seje mestnega sveta pripravijo natančni podatki o kakovosti vode, ki jo pijemo - če je voda klorirana, v kolikšnem odstotku, in o mejni vrednosti klora, ki je lahko prisoten v pitni vodi. Zanimalo ga je tudi, koliko salonitnih vodovodnih cevi in v kakšni dolžini je še v mestni občini in kje so, saj salonit vsebuje azbest, ki je karcenogen. Vili ŽIŽEK je predlagal osvetlitev prehoda na desni in ne le levi strani parka, v času Soboških dnevov. ŽUPANOVI ODGOVORI O OSREDNJI JUBILEJNI PROSLAVI Anton SLAVIC je svetnike seznanil, da se je program aktivnosti za izvedbo proslave ob 80. obletnici priključitve Prekmurja k matični državi pričel že v lanskem septembru, ko je povabil vse župane prekmurskih občin, da se srečajo in dogovorijo za proslavitev. Odziva ni bilo, saj je le eden župan poslal svojega zastopnika na pogovor, zato se je sam pisno obrnil na predsednika države in predsednika parlamenta ter vladno službo za informiranje z zahtevo, da bo izvedba proslave na državni ravni - podobno, kot je bilo na Primorskem in se za 80. obletnico spodobi. Hitro je dobil pozitivne odgovore in na pomlad na ponovni poziv tudi odziv nekaterih županov, ki so izrekli željo po proslavah v njihovih občinah. Tako v občini Beltinci, kjer so želeli imeti osrednjo proslavo za Prekmurje. Župan mestne občine je ocenil, daje Murska Sobota tista, v kateri bo osrednja prireditev v obliki slavnostne akademije, na kateri bo imel nagovor predsednik države, igral bo policijski orkester, navzoča pa tudi častna straža Slovenske vojske. Priključitev Prekmurja pa bodo predvidoma proslavili tudi v Beltincih, Moravskih Toplicah in Puconcih. Vlada je potrdila predlagani scenarij in odobrila sofinanciranje proslave, vabljenim gostom bo vabila posredovala vladna služba, sicer pa so na prireditev, ki jo bo prenašala RTV Slovenija, vabljeni vsi občani. Proslava bo v telovadnici 3. osnovne šole v Murski Soboti, saj zaradi slabega vremena ne gre improvizirati z elektroniko, ki tega ne prenese. Pa tudi dvorana bo dovolj velika za 2000 ljudi - skupaj s sedeži v parterju in videosteno, ki bo omogočala spremljanje dogajanja tudi na dvorišču, medtem ko bo na športnem igrišču prav tako živahno ob spremljanju zabavnega programa prireditve. O ROMSKI GLASBENI ŠOLI Župan Slavic nima informacije, da bi bila s prejšnjim županom Gerenčerjem dogovorjena gradnja, pa tudi s strani Ministrstva za šolstvo in šport mu zadeva ni bila tako predstavljena. Državna sekretarka za osnovne šole Tea Valenčič je na Borovšakovo pobudo pokazala pripravljenost za sodelovanje, vendar se z omembo zasebne agencije glasbene šole stvari spreminjajo, saj ni možnosti sofinanciranja zasebne gradnje iz družbenih sredstev. Zato na občinski ravni pričakujejo odgovor pristojnega ministrstva in bodo nadaljevali izdelavo lokacijske dokumentacije za ta objekt po prejemu le-tega. Pri tem je Ivan OBAL ponovil, da naj občina da pobudo za spremembo prostorskoureditvenih aktov. Romski svetnik Darko RUDAŠ pa pripomnil, da se sicer strinja z gradnjo zasebne glasbene šole, vendar je po njegovem najprej treba rešiti stanovanjske probleme Romov oziroma le-tem dati prednost, ker je stanje slabo in v nekaterih primerih celo neznosno. Župan Anton SLAVIC je svetnike tudi seznanil, da je poleg stalnih delovnih teles mestnega sveta potrebno imenovati še nekatere organe, npr. občinsko volilno komisijo, posebno občinsko volilno komisijo, svet za varstvo najemnikov stanovanj, na novo pa bo potrebno imenovati tudi izdajateljski odbor Soboških novin, v katerem so člani iz prejšnjega mandata mestnega sveta. Na prihodnji seji bo podana tudi informacija o imenovanjih komisij župana. OSMA SEJA MESTNEGA SVETA Na osmi seji mestnega sveta (13. julija) je bilo prvotno štirinajst točk dnevnega reda, ker pa je bila deseta (predlog za povišanje ekonomske cene vzgojno-varstvenih storitev od 1. septembra 1999) na predlog predsednika odbora za družbene dejavnosti Alojza Smodiša in s potrebnim strinjanjem župana Antona Slavica prestavljena na jesensko zasedanje, jih je ostalo trinajst. Številki (ki se je vraževerni izogibajo) navkljub je zasedanje mestnih svetnikov mimo potekalo. Uvodna obrazložitev za umik omenjane točke z dnevnega reda pa je bila argu- Zahvalno listino soboške občine je prejel tudi Dijaški dom Murska Sobota, ki deluje že 70 let. Ravnateljica Antonija Berden je prepustila prejem priznanja svojemu predhodniku Alfredu Šebjaniču, ki je bil do lanskega septembra ravnatelj 14 let. Ravnatelj Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole Štefan prejema v imenu šole zahvalno listino soboške občine. Šola praznuje letos 60-letnico, na slovesnosti pa je ravnatelj v zahvalnem govoru povedal, da bodo imeli v prihodnosti na njej najverjetneje tudi višješolski program. 5 mentirana z natančnim številom na novo vpisanih otrok, ki bo znano v septembru. Do takrat pa bo tudi razvidno, kakšen je vpliv davka na dodano vrednost na poslovanje vrtca. Po pregledu zapisnika 7. seje mestnega sveta, ki ga je tudi tokrat podal Tibor Cigut, sta bila po uvodnih obrazložitvah Antona Štihca, svetovalca načelnice na oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, sprejeta Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območje gramoznice Krog in Odlok o sprejetju prostorskoureditvenih pogojev za mesto Murska Sobota. Peter Vesenjak, nekdanji sekretar za turizem, zdaj predstavnik Hostinga, d.o.o., na Ptuju, je na osnovi pogodbe o ustanovitvi gospodarskega interesnega združenja (ki bo v skladu z Odlokom o ustanovitvi lokalne turistične organizacije združevalo 13 občin v Prekmurju) predstavil projekt nove turistične organizacije. Ta je nastal na osnovi Zakona o pospeševanju turizma, mestna občina pa naj bi poleg občine Moravske Toplice namenila 750.000 tolarjev proračunskih sredstev. Kaj bodo od tega imeli tisti, ki bodo morali plačevati obvezne takse, sta se spraševala tako občinski svetnik Franc Zver kot predsedujoči v mestnem svetu Rudolf Horvat. Slednji je imel tehtno razpravo na temo čezmernega obremenjevanja zasebnikov v vse bolj centralizirani držav, ki več vzame kot daje - še redkim podjetnikom, ki niso potonili v rdečih številkah. To, da je bil odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, ki mu predseduje Josip Kelemen, nesklepčen, je zgovoren dokaz trditve o nestrokovni sestavi odborov in v tem primeru tudi neodgovornem pristopu članov, saj gre tako za proračunsko kot obvezo posameznikov. Čeprav je čas dopustov, bi se morali do problematike poleg svetnikov, ki bodo imeli možnost opredelitve tudi v drugi obravnavi (po upoštevanju pripomb iz prve), vključiti čim bolj argumentirano. Tako, kot je župan poskušal predstaviti potrebo po tovrstni organiziranosti v prid turizma. Zadnja med aktualnejšimi lokacijami v obrtni coni sever v Murski Soboti je razgrnjena, podrobno pa so na julijskem zasedanju svetniki in župan govorili o križišču in prometni ureditvi dela mestne občine. Lendavska ulica kot severna vpadnica s pretokom 15.000 vozil na dan bo upravičeno spremenjena v štiripasovnico - do predvidenega krožišča z otokom, s katerim je navzoče seznanila načelnica Nada Cvetko-Torok. Župan Anton Slavic pa je negodoval nad zamudami pri pripravi prometne študije, ki jo tokrat dela ZEU inženiring z zunanjimi sodelavci, prav tako pa omenil ureditev razsvetljave in semaforizacijo ter vse drugo aktualno pri rešitvi prometnega vozla na obremenjeni severni mestni vpadnici. O poslovanju družbe Sobota Center, d.o.o., je poročal njen direktor Drago Ružič, ki tudi vodi režijski obrat, nekdanji sklad stavbnih zemljišč v mestni upravi. Skupni stroški so za lani znašali 654 milijonov tolarjev, prihodkov je bilo za 130, odhodkov pa za 125 milijonov tolarjev, medtem ko je čistega dobička 3,644 milijona tolarjev. Po sodbi svetnika Draga Šiftarja premalo, pa tudi njegova pripomba, da v delo niso bili vključeni domači obrtniki, je izzvala odgovor poročevalca, da so bili povabljeni k sodelovanju, vendar je bil zalogaj za posameznike očitno prevelik. Slika poslovanja pa bo jasnejša ob koncu tega poslovnega leta, saj je bila v minulo vključena le na novo zgrajena tržnica. Tudi osmo sejo so svetniki končali s pobudami in predlogi, med katerimi smo posebej prisluhnili Vladimirju Goldinskemu, predsedniku mestne četrti Center, za katere ureditev se je zavzemal. Ulica Štefana Kovača v njej je namreč zaradi neurejenega parkiranja pred poslovno enoto Pomurske banke in slaščičarne Winter (v poletnih dneh) ter drugih lokalov prometno blokirana. Ker je ob njej v času pouka veliko osnovno- in srednješolcev ter staršev, ki vodijo in vozijo svoje malčke v tukajšnjo enoto vrtca, bi jo kazalo čim prej urediti. Odpadla je namreč v prejšnjem svetniškem mandatu, glede na skopa proračunska sredstva za tovrstno komunalno ureditev v mestu pa se ji slabo piše tudi letos. A bi - glede na število udeležencev v prometu in pešcev -morala imeti prednost, saj je ena osrednjih Brigita BAVČAR IMENOVANJA Mestni svet je na julijski seji imenoval Komisijo za dodeljevanje sredstev po pravilniku o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje malega gospodarstva v sestavi: Cvetka Čahuk-Mandič, Josip Kelemen, Janez Obal, Franc Pucko in Jože Uršič. V komisiji za dodeljevanje sredstev po Pravilniku o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave in preskrbe hrane iz proračuna Mestne občine Murska Sobota pa so: Štefan Kuplen, Ivan Obal, Štefan Ošlaj, Zita Novak in Silvija Kouter. Prosilec za sredstva ne more biti član komisije, je pripisano v obrazložitvi - brez komentarja zgoraj podpisane o poprejšnjih izkušnjah pri dodeljevanju subvencij za zasluge posameznikom. V imenu soboške gimnazije je zahvalno listino soboške občine prevzela ravnateljica Regina Cipot. Sola praznuje letos 80-letnico obstoja, vsako leto pa jo uspešno konča čez sto maturantov. 6 SLAVNOSTNA SEJA OB TRETJEM OBČINSKEM PRAZNIKU Slavnostno sejo ob 3. občinskem prazniku je vodil podžupan soboške občine Rudolf Horvat. V uvodnem nagovoru je predstavil dejavnosti občine v preteklosti in načrte za prihodnost - tačas so njene aktivnosti najbolj osredotočene na ureditev prometne infrastrukture. Nadžupan Ingolstadta Peter Schnell in župan Mestne občine Murska Sobota Anton Slavic na slavnostni seji podpisujeta listino ob 20-letnici uspešnega sodelovanja med mestoma. Dobitniki občinskih priznanj, sedanji in nekateri nekdanji župani soboške občine, člani občinskega mestnega sveta in drugi povabljeni na začetku slavnostne seje ob občinskem prazniku v grajski dvorani. Mestna občina Murska Sobota je 16.julija praznovala svoj tretji občinski praznik in ob tej priložnosti je bila v grajski dvorani slavnostna seja občinskega mestnega sveta. Častni občan mesta Murska Sobota je postal Peter Schnell, nadžupan mesta Ingolstadt, ki je eden najzaslužnejših za vzpostavitev stikov in dolgoletno dobro sodelovanje med mestoma. Ker praznujemo letos 20-letnico tega sodelovanja, sta oba župana, Anton Slavic in Peter Schnell, na slavnostni seji podpisala posebno spominsko listino. Plaketo Mestne občine za dolgoletno ustvarjalno delo v športu je ob svoji letošnji 70-letnici prejel Evgen Titan, zahvalne listi- ne Mestne občine Murska Sobota pa Srednja ekonomska, trgovska in upravno-administrativna šola ob 60-letnici ustanovitve, soboška gimnazija ob 80-letnici obstoja in Dijaški dom Murska Sobota za 70-letnico delovanja. Na slavnostni seji je nastopil mednarodni pevski zbor Glas Evrope, v katerem pojejo predstavniki 22 evropskih držav in z njegovim večernim nastopom so se končali tudi letošnji soboški dnevi. V preddverju grajske dvorane so ob občinskem prazniku odprli še razstavo fotoklubov iz Murske Sobote, Ingolstadta in Džurdževca. Fotografije njihovih članov so na ogled do 26.avgusta. Nataša GIDER, foto: Zoltan ZAUNEKAR Na slavnostni seji ob občinskem prazniku je nastopil pevski zbor Glas Evrope, v katerem sodelujejo pevci iz 22 evropskih držav. Nekoliko jezni so bili pevci le, ker jih voditelji med prireditvijo niso napovedali. 7 ŽUPANOV SPREJEM ZA ODLIČNE UČENCE V Mestni občini Murska Sobota je v šolskem letu 1997/98 na štirih osnovnih šolah (OŠ Bakovci, 1., 12. in 3. OŠ Murska Sobota) končalo osemletno šolanje 280 učencev. Vseh osem let je doseglo odličen uspeh 46 učencev ali 16,43 odstotka v 1984 letu rojene generacije. Ti učenci so: Ana Škoberne, Ana Sukič, Mateja Titan, Goran Trajbarič, Leon Žunec, Jernej Pok, Darja Blagič, Klementina Cipot, Katja Rogan, Mitja Veren, Zlatko Veren, Eva Celec, Renata Hodošček, Božena Žižek, Martina Orban, Sanja Jovanivič, Simona Horvat, Polonca Gjorek, Klavdija Draškovič, Sergej Šadl in Leon Brunec - vsi z Osnovne šole 1. Z druge soboške osemletke pa: Martina Primorac, Nuša Horvat, Samo Friškič, Kristijan Kukec, Amra Brnjak in Katja Hedžek. Ana Škoberne, ki prejema priznanje v ovojnici z grbom mestne občine iz rok župana in je dobila tudi simbolični nagelj, ni le športnica leta na soboški prvi osemletki, ampak tudi odlična učenka vseh osem let osnovnega šo/an/a. Župan Anton Slavic je za popotnico na srednje šole in v življenje odličnim učencem namenil izbrane besede - tudi o pomenu znanja za vstop v Evropo. Odličnjaki vseh osmih let na OŠ 3 pa so: Katja Čater, Anita Nonkovič, Ronnie Horvat, Tjaša Zver, Tina Zver, Jasna Perkovič, Maja Skalar, Nina Makovec, Polona Leden, Petra Merica, Duško Lainšček, Denis Rituper, Uroš Kovačec, Borut Ulen. Posebej pa so na družbeno- jezikoslovnih področjih ter v tekmovanju za bralno značko na tej šoli izstopali še Igor Weindorfer, Matej Horvat, Sabina Jančar, Nuša Koder in Saitja Strupar. Na četrti osnovni šoli v Murski Soboti pa sta po vestnosti in marljivosti izstopala učenca Štefan Drvarič in Štefan Kuronja. V primestni -osnovni šoli Bakovci pa so bili na sprejemu Drago Šandor, Barbara Sreš in Katja Horvat. Z odličnim uspehom pa je vseh šest let nižje glasbene šole v Murski Soboti končala Sara Kramar, ki je bila tako kot večina naštetih na številnih republiških, regionalnih in občinskih tekmovanjih pri tem uspešna. Po dejavnostih je podroben seznam mladih uspešnežev pripravil strokovni sodelavec v mestni upravi Jože Stvarnik, vendar ga zaradi prostorske utesnjenosti javnega glasila mestne občine ne moremo objaviti v celoti. Tako kot tudi ne seznama z županovega sprejema udeležencev letošnje otroške olimpiade v Romuniji, o kateri poročamo posebej. Brigita BAVČAR Grajska dvorana je bila skoraj pretesna za vse bistre glave in zvedave oči uspešne generacije osnovnošolcev, ki bodo jeseni postali učenci srednjih šol. NA RAZPOTJU Tako so poimenovali (in s simboličnim kažipotom ilustrirali) svojo prireditev osmošolci prve soboške osemletke in se skupaj z učitelji in starši zbrali v soboški dvorani kina Park. Medse so povabili tudi sedmošolce in si jih, preden so jim predali ključ šole (tako imenovane male kroničarje) temeljito privoščili s tradicionalnim “šimfanjem”. Ter ob koncu bolje od njih na odru zapeli skupno pesem. Pred tem pa še zadnjič prisluhnili ravnatelju Jožetu Brumnu, ki jim je med drugim dal popotnico za dober Štart v življenje. Najboljši med njimi, ki so bili odlični vseh sem let, so dobili posebno priznanje, vsi pa spričevala, ki so jim jih poleg ravnatelja vročevali razredniki. Tako kot na drugih šolah ob koncu šolskega leta. PROJEKT ODPRTE GIMNAZIJE Junija je bila v Jakijevi dvorani zavarovalnice Triglav v Murski Soboti predstavitev projekta odprta šola Gimnazija Murska Sobota. Nastal je v sodelovanju z Zavodom republike Slovenije za šolstvo, zato sta bila med vabljenimi gosti koordinator vseslovenskega projekta Odprta šola Jure Smrdelj in predstojnica soboške enote Irena Kumer. Ravnateljica Gimnazije Murska Sobota Regina Cipot pa je po izvirni predstavitvi dijakov navzočim namenila izbrane besede pohvale. Tako program, ki so ga pripravili, kot razstava glinenih in drugih izdelkov potrjuje, da so med gimnazijci ustvarjalni mladi ljudje. Da obvladajo tuje jezike, saj je bila francoščina melodična in prepričljiva, zgovorna pa tudi parodija na Esmeraldo in Kasandro v španščini. Kot tudi nastop pantomimika ter atraktivni nastop plesnega para in samozavestno vodenje prireditve. Po njej pa je bilo prijetno druženje dijakov in profesorjev ter vabljenih gostov. 8 AMERIKA - OBLJUBLJENA DEŽELA Bilo je na prelomu stoletja, čas evropske gospodarske recesije, pokanja vezi avstro-ogrske monarhije po vseh šivih - vojna pa je visela v zraku. Gospodarsko nerazviti Prekmurci, ki so živeli pod Madžari, so bili prisiljeni obdelovati zemljo in se preživljati, kakor so se pač znašli, a sanje o boljšem življenju so postajale več kot mora. Oditi s trebuhom za kruhom v Ameriko je bila marsikateremu edina pot do boljšega življenja. Prvi Prekmurec ali Vend, kakor so jih takrat imenovali, je po nam znanih podatkih prispel v New York 20. novembra 1881 - to je bil Jožef Anderko z ladjo Alar. Za gospodarsko rast so Američani potrebovali veliko delovne moči in prav Prekmurci, ki še danes slovijo po svoji delavnosti, pri tem niso imeli veliko težav. Kip svobode jih je pozdravil prvi, bolj grenak pa je bil pozdrav imigracijskih uradnikov, ki so jih napotili na sprejemno železniško postajo, od koder so jih razvozili po ameriških širjavah. Največ se jih je naselilo v Bostonu, Clevelandu, Chichagu in Bethlehemu v državi Pensilvanija, kjer seje razvijala železarska industrija. In prav železarna je dajala zaslužek za preživetje skoraj vsem, ki so tam našli svoj drugi dom. Izdelovala je najboljše jeklo v ZDA in zaposlovala več kot 42.000 delavcev. Danes je zaradi japonske konkurenčnosti le kup odsluženega železa. Leta 1904 sta se v Bethlehem naselila tudi babica in dedek Štefana Antaliča, ki že več kot 6 let raziskuje korenine prekmurskih izseljencev. Prav njegova zgodba dokazuje prekmursko skromnost in trmoglavost, saj so starši želeli, da bi postal železar. Z dvajsetimi leti je v železarni zaslužil tohko denarja, da je lahko pričel študirati na tehniški univerzi. V Bethlehem se je priselilo več kot 7000 Prekmurcev in cerkev je bila edino zbirahšče, kjer so se lahko sestajali in ohranjali svoj materni jezik. 1917. leta je bila ustanovljena slovenska cerkev in prvi župnik je postal avstrijski Slovenec, ki je maševal v slovenščini. Evangehčanska in katoliška cerkev sta še danes edini kraj, kjer se pri maši zbirajo naši izseljenci. Bethlehem je mesto z 72.000 prebivalci, med njimi živi še 7.000 Prekmurcev. V tako idiličnem okolju kot Ana in Michael Cottage živi večina Prekmurcev v Bethlehemu. Vse niti ob organizaciji obiska v domovini so imeli v rokah Lillian Horvath, Suzanne Vitez in Stephan Antalich. Na obisku v Murski Soboti je Bethlehem zastopal svetnik James Delgrosso. S soboškim županom Antonom Slavičem sta ob tretji obletnici pobratenja podpisala spominsko listino, 8. junij 1 996 pa je v Bethlehemu postal slovenski dan./ Foto: Jože Pojbič/ 9 Štefan Antalič je našel svoje korenine v Noršincih in Sakalovcih v Porabju. Domovino svojih prednikov je obiskal že več kot 18-krat in prav njemu gre zahvala, da sta Bethlehem in Murska Sobota pred tremi leti podpisali listino o pobratenju. V teh letih je Bethlehem obiskalo kar nekaj naših predstavnikov, letos pa se je 29 ameriških Prekmurcev odločilo, da obišče rodni kraj svojih prednikov. Večina med njimi celo prvič. Srečanja s svojci so bila ganljiva. Marsikatera solza sreče in zadovoljstva je stekla, saj so si do sedaj le dopisovali in si želeli čim prejšnjega snidenja. Teden dni druženja s Prekmurjem je minil prehitro, nekateri so videli Ameriko tu, nekateri bi kar ostali, obljubili pa so, da se bodo še vrnili. Besedilo in fotografije: Štefan CELEC POSLANICA ZUPANA BETHLEHEMA DONALD T. CUNNINGAM je prebivalcem Murske Sobote in okoliških krajev poslal pozdravno pismo s tole vsebino: " Ob tretji obletnici pobratenja vam pošiljam pozdrave iz Bethlehema. To je dogodek, vreden praznovanja. V našem mestu verjamemo, da vez, ki obstaja med nami, sega daleč v preteklost. Mnogo prebivalcev našega mesta je zraslo iz slovenske kulture. Vse to, pridno delo in skupni duh slovensko-ameriških ljudi so pripomogli k napredku Bethlehema. Pobratenje leta 1996 je dokočno potrdilo duhovne in kulturne povezave med vašim in našim mestom. V svetu, ki je po zaslugi moderne tehnologij postal majhen - čeprav je še vedno razdeljen ob konfliktih in neenotnosti - je naša skupna obveza k obojestranskemu spoštovanju in dobri volji toliko pomembnejša. Bethlehem je danes zaradi pobratenja in s tem toplega in neomajnega prijateljstva z Mursko Soboto mnogo bogatejše mesto. Kot njegov župan sem počaščen, da sem delček te posebne povezanosti med mesti in obžalujem, da mi okoliščine ne dovoljujejo obiska v Sloveniji. Kljub temu vam ob tretji obletnici partnerstva v svojem in imenu prebivalcev Bethlehema želim vse najboljše. ” Ekipa IDEE TV, ki je spremljala priprave naših izseljencev na obisk v deželo svojih prednikov, je med drugim obiskala tudi Belo hišo. Tik pred odhodom ameriškega predsednika Billa Clintona v Slovenijo smo se sestali z njegovim tiskovnim predstavnikom Mikeom Hammerjem in bili na tiskovni konferenci Madelline Albright. Več o obisku v Beli hiši in Washingtonu pa v prihodnji številki. SPREJEM IZSELJENCEV NA GRAJSKEM DVORIŠČU V Murski Soboti je ameriške Prekmurce sprejel župan mestne občine Anton Slavic. Bili so prijetno presenečeni nad dobrodošlico, po stari slovanski navadi izraženo s kruhom in soljo ter Šilcem slivovke. V spomin na domače kraje njihovih prednikov pa jim bodo ostali tudi lectovi srčki, s katerimi so jih obdarili gostitelji. Nasploh je bilo srečanje svojcev, med katerimi so se nekateri poznali le iz pripovedi in pisem ter telefonskih pogovorov, nadvse ganljivo, saj se je utrnila tudi kakšna solza, objemi ter stiski rok pa so bili iskreni. 10 ZDRAVSTVENE KARTICE DO KONCA JANUARJA 2000 TUDI V POMURJU Na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Murski Soboti so julija začeli izvajati projekt uvajanja sistema kartice zdravstvenega zavarovanja, ki je eden najzahtevnejših razvojnih projektov v Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Postavljena je že natančna organizacija projekta in dokončano je usposabljanje delavcev območne enote, ki bodo sodelovali pri projektu. Uskladili in prečistili so vse podatkovne evidence, ki se bodo pojavljale na kartici: evidenco obveznega zdravstvenega zavarovanja, evidenco o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju in evidenco o izbiri osebnega zdravnika. Izvedli so izobraževanje zdravstvenih delavcev, vodstva zdravstvenih ustanov in informatikov, pripravljen je dokumentarno-izobraževalni film o rokovanju s kartico, ki so ga predvajali v soboški bolnišnici in zdravstvenih domovih, na različnih stro- kovnih in izobraževalnih srečanjih. Uvajanje kartic v naši regiji bo stalo 200 milijonov tolarjev. Kartica naj bi pomagala pri varčevanju v zdravstvu - ker bo omogočen večji pregled in nadzor nad porabljenimi sredstvi, naj bi povečala finančno disciplino na tem področju. Omrežje naj bi bilo vzpostavljeno do konca oktobra, izvajalce zdravstvenih storitev naj bi opremili s čitalniki kartic in novo programsko opremo do konca novembra, zaposlene v zdravstvu pa naj bi usposobili za rokovanje s karticami do novega leta. Distribucija kartic bo potekala od 3. do 16. januarja 2000 po pošti. Zavarovanci bodo kartico prejeli kot vrednostno pošiljko, ob kartici pa tudi izpis vseh podatkov, ki so v čipu kartice - te bodo morali natančno pregledati in sporočiti morebitne nepravilnosti. Kartice se po novem ne bodo več potr- jevale v podjetjih, temveč na samopostrežnih terminalih, ki bodo v Pomurju nameščeni na 16 mestih: trije v Murski Soboti - v Zdravstvenem domu, v ambulanti tovarne Mura in na sedežu ZZZS - preostali pa v bolnišnici v Rakičanu, pa v zdravstvenih domovih v Lendavi, Črenšovcih, Beltincih, Turnišču, na Cankovi, pri Gradu, v Gornjih Petrovcih, Prosenjakovcih, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Radencih in pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Tudi za zaščito podatkov je poskrbljeno. Zdravniki in medicinsko osebje bodo prejeli profesionalno kartico (PK), ki je ključ za dostop do podatkov na zavarovančevi kartici. Na ZZZS obljubljajo, da zaradi tega ob obisku dežurnega zdravnika ne bo težav - ta bo dostop do pacientovih podatkov imel, le spreminjati jih ne bo mogel. Nataša GIDER MEDNARODNO LETO STAREJŠIH Z GESLOM K DRUŽBI ZA VSE STAROSTI Organizacija združenih narodov je leto 1999 razglasila za mednarodno leto starejših z geslom K družbi za vse starosti. Tudi Vlada Republike Slovenije je določila leto 1999 za leto starejših v Republiki Sloveniji in ustanovila Odbora za pripravo in izvedbo mednarodnega leta starejših, ki je lokalne skupnosti pozval, da spodbudijo dejavnosti ob mednarodnem letu starejših in pri njih sodelujejo. Namen tega leta je globalno razširiti zavest o naglo spreminjajoči se demografski sliki starejših, spodbuditi razpravo ter izmenjavo raziskav in informacij o položaju starejših, saj se predvideva, da bo v letu 2150 vsak tretji človek starejši od 60 let. Mestna občina Murska Sobota je vrtcem, šolam, strokovnim ustanovam, društvom, mestnim četrtem, krajevnim skupnostim in medijem dala pobude za aktivnosti ob mednarodnem letu starejših. Na te so se nekatere organizacije in institucije že odzvale. Radi bi predstavili akcijo Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, Enota Murska Sobota, ki je razpisal literarni natečaj z naslovom Odnos do starejših ljudi za učence sedmih razredov pomurskih osnovnih šol. Vse literarne prispevke so objavili v biltenu, učence pa nagradili s podelitvijo priznanj šoli in posameznikom. Iz objavljenih literarnih prispevkov veje polno topline, prijaznosti, spoštovanja, ljubezni do starejših, polno življenjskih izkušenj in razmišljanja o življenju. Ni slučajno, da poteka Mednarodno leto starejših pod geslom K družbi za vse starosti, spodbudilo naj bi predvsem medgeneracijsko sodelovanje. In kakšno je to lahko ob izkušnji mladih, naj vam predstavimo z objavo literarnega prispevka Mihaele Serec, učenke 7.c razreda Osnovne šole Tišina. Tudi starejši so lahko prijatelji To je zgodba o prijateljstvu med starejšo gospo v domu ostarelih in najstnico z mnogimi težavami. Najstnica je pri starejši gospe našla toplino in ljubezen. Bil je navaden šolski dan in Olga, plavolasa in modrooka trinajstletnica, se je vrnila domov. Njen oče je spet sedel na fotelju, pil pivo in gledal tekmo. Tako je bilo vsak dan, odkar je umrla Olgina mama. Oče je vse premoženje zapravil s popivanjem in uboga Olga ni imela ničesar. Ostala je sama z očetom in nihče je ni maral. Vsi so gledali samo na to, kakšnega očeta ima in kako je oblečena, nihče pa ne, kakšna je po srcu. Nihče ni bil njen prijatelj. Nekega dne je šla mimo doma za ostarele. Takrat jo je poklicala stara gospa na vozičku in jo povabila k sebi. Starka je že vedela, da ima dekle težave in je vse rešila s pogovorom. Olga ji je zaupala vse težave. Ob pomoči starke sta z očetom dobila socialno pomoč in oče se je pozdravil. Takrat si je našla prijatelje, ki so jo razumeli - in tudifanta, s katerim se je pozneje poročila. Sedaj je poročena ženska z dvema otrokoma. Vendar ni popolnoma srečna, kajti izgubila je svojo najboljšo prijateljico - starko iz doma ostarelih. Ob tej zgodbi sem spoznala, da so tudi starejši lahko dobri prijatelji in jih zato moramo spoštovati. Večina vas ima dedke in babice samo zato, da vam dajo vsak mesec denar. Vendar: poskusite se kdaj z njimi pogovoriti, tudi oni vam lahko rešijo kakšen problem. Kot smo že zapisali v dopisu, so usmeritve le okvirne in bodo društva, šole, idr. z lastno pobudo in izvirnimi idejami dopolnili naša prizadevanja in tako pripomogli k temu, da bomo dosegli čim večji napredek v skrbi za starejše ljudi. Prikazane aktivnosti Zavoda za zdravstveno varstvo to potrjujejo in želimo si, da bi ob koncu leta lahko predstavili še rezultate v življenju starostnikov. Rofina BERNJAK i MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Na podlagi 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 1 8/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 1 8/93, 47/93, 71 /93 in 44/97), Navodil o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje, in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) in na podlagi 1 7. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št.23/99) je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 29. junija 1999 sprejel ODLOK O DOLOČITVI POMOŽNIH OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NA OBMOČJU MESTNE OBČINE SPLOŠNO 1. člen S tem odlokom se določajo vrsto, namen, največja velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin fer posegi v prostor in dela, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje fer zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del. POMOŽNI OBJEKTI IN DRUGI POSEGI V PROSTOR 2. člen Za pomožne objekte in posege v prostor ter dela iz 1. člena tega odloka se štejejo: 1. Vzdrževalna dela in adaptacije obstoječih objektov, naprav, napeljav in opreme fer njihovih delov, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, velikost, zmogljivost in njihov namen fer gradnja tercialnih komunalnih in infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe posameznega, že obstoječega stanovanjskega aii gospodarskega objekta občanov, vse v skladu s pogoji upravljalcev posameznih infrastrukturnih objektov in naprav fer v skladu z omejitvami po tem odloku. 2. Odstranitev objektov ali naprav do bruto gradbene površine 30 m3, če s tem niso ogroženi sosednji objekti. 3. Lesene in zidane pritlične drvarnice, lesene vrtne ute, v brežino ali v teren vkopane kleti (lahko zidane, vendar zasute v celoti vsaj s treh strani), garaže za osebna vozila, če ne presegajo bruto gradbene površine 25 m3 in so postavljene v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov. 4. Leseni ali zidani pritlični objekti za rejo malih živali, svinjaki, hlevi za drobnico, zbiralnice za mleko, pesjaki, če ne presegajo bruto gradbene površine 15 m2 in so postavljeni v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov. 5. Tople grede in zaprti rastlinjaki do bruto gradbene površine 40 m3 in lesene lope za vrtno orodje (brez pasovnih temeljev), če ne presegajo bruto gradbene površine 10 m2. 6. Zunanji bazeni za individualno uporabo v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov z vkopom v teren do 1,50 m in do bruto gradbene površine 30 m2 ribnik oziroma bazen zo vodne biotope v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov do bruto gradbene površine 20 m3, če voda ni odvzeta iz vodotoka, in zbiralniki za pitno vodo, kapnico. 7. Stolpni ali koritasti silosi za shranjevanje krme, pšenice do skupne prostornine 1OO m3 v sklopu obstoječega kmečkega gospodarstva in vgraditev sušilne naprave v že obstoječih gospodarskih poslopjih. 8. Leseni skednji, kašče, lope za shrambo sena, krme, stelje, poljščin, orodja in začasna zavetišča za živino (vse brez bivalnih prostorov in brez pasovnih temeljev) do bruto gradbene površine 40 m2, če so namenjeni kmetijstvu - tudi izven ureditvenih območij naselij za potrebe kmetijstva. 9. Gnojne jame in gnojišča za potrebe kmetijskih gospodarstev v neprepustni izvedbi do velikosti 50 m3 na funkcionalnem zemljišču že obstoječih gospodarskih objektov - hlevov, če niso locirane v neposredni bližini stanovanjskih objektov. 10. Čebelnjaki na točkovnih temeljih (lesen, nepodkleten), z manj kot 20 panji, če v skupni tlorisni površini ne presega 20 m3in 3,20 m višine prednje kapne lege nad nivojem fal objekta in ob predhodnem mnenju čebelarske družine pripadajočega pašnega katastra - tudi izven ureditvenih območij naselij za potrebe kmetijstva. 11. Postavitev medposestnih, vrtnih, dvoriščnih ograj do višine 1,20 m pod pogojem, da niso grajene iz odpadnih materialov. V posebnih primerih se dovoli tudi postavitev višjih ograj (zaščita pred divjadjo, obore, zaščita pred nezaželenimi vplivi v okolje ipd); odmiki ograj od javnih cest morajo biti v skladu s predpisi o javnih cestah. 12. Oporni zidovi terena do višine 1,50 m, izjemoma tudi do 2 m, če je podan ustrezni statični izračun, z obveznim odmikom od javnih prometnic v skladu s pogoji, ki jih določajo predpisi o javnih cestah. 13. Pergole, nadstreški nad obstoječimi terasami ter dostopom oziroma dovozom v objekte in nadstreški za potrebe parkiranja in garažiranja osebnih avtomobilov, traktorjev s priključki, koles, motorjev, avtomobilskih prikolic, vetrolovi in zunanje stopnice pri individualnih stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih, če ne presegajo bruto gradbene površine 40 m3 in so postavljeni v sklopu funkcionalnih površin že obstoječih objektov. Če je objekt namenjen parkiranju, je potrebno ustrezno izvesti tlake. 14. Namestitev sončnih kolekforjev, sončnih celic, satelitskih anten, markiz, senčnikov, strešnih oken, gradnja dimnikov do višine 15 m, vse pri obstoječih objektih. 15. Postavitev zimskih vrtov ob že obstoječih objektih, če ne presegajo bruto gradbene površine 40 m2. 16. Zasteklitev balkonov, teras pri obstoječih objektih. Za večstanovanjske objekte in bloke je zahtevano enotno oblikovanje za celotno zgradbo. 17. Tlakovanje in ureditev dvorišč in parkirišč pred stanovanjskimi in drugimi objekti, če ni potrebna dodatna komunalna ureditev. 18. Ureditev prostora za smetnjake in kolesarnice (stojala za kolesa z nadstrešnico). 19. Postavitev mikrourbane opreme (klopi, igrala, korita za rože in grmovnice), dopolnilna oprema parkov in otroških igrišč ter ureditev otroških igrišč s površino do 40 m3. I I 20. Začasna postavitev pokritih razstavnih prostorov in ureditev sezonskih gostinskih vrtov do bruto gradbene površine 40 m2, objekti, namenjeni turistični in sezonski prodaji do bruto površine 15 m2 ter postavitev odrov, nadstrešnic, šotorov ipd. za potrebe raznih prireditev, sejmov ipd. 21. Reklamni, obvestilni in podobni panoji, naprave, ki niso prometni znaki, pritrjeni na obstoječe objekte, zidove, ograje in samostojni reklamni, obvestilni in podobni panoji, ki so v skladu z Odlokom o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Mestne občine Murska Sobota in skladno s soglasjem lastnika zemljišča ali objekta. 22. Montažne nadstrešnice na že obstoječih avtobusnih postajališčih. 23. Verska obeležja (križi, kapelice, znamenja) do skupne tlorisne površine 6 m2 in višine 4,50 m, spominske plošče, doprsni kipi, umetniška dela, spominska obeležja, vse skladno s soglasjem lastnika zemljišča. Verska obeležja so omejena zgolj na območja ali zo potrebe obstoječih pokopališč ter v sklopu že obstoječih sakralnih objektov. 24. Vzdrževalna in obnovitvena dela ter modernizacije na javnih cestah v upravljanju Mestne občine M.Sobota v skladu s predpisi o javnih cestah ter vzdrževalna in obnovitvena dela ter modernizacije na nekategoriziranih cestah in poteh v skladu s pogoji, ki jih določi njen lastnik ali od njega pooblaščeni upravljalec; 25. Vzdrževanje in urejanje manjših vodotokov ob soglasju in skladno s pogoji upravljalca vodotoka, nasipavanje terena na površin: do 1 ha in druga manjša zemeljska dela, skladno s soglasjem lastnika zemljišča. 26. Drenaže na posameznih zemljiščih do površine 1 ho, namenjene individualni rabi lastnika zemljišča, nemoteče za sosednja zemljišča. 27. Posegi v zvezi z odpravljanjem arhitektonskih ovir za ljudi z omejeno zmožnostjo gibanja -gradnja klančin, ureditev prostora za dvigalo v obstoječih objektih ali ob njih. 23. Tipski mali rezervoarji za utekočinjeni naftni plin do prostornine 5 m3 na funkcionalnem zemljišču objektov in izvedba priključka plinovodnega omrežja s priključno močjo do 50 KW od glavnega distribucijskega omrežja do posameznega porabnika in notranja preureditev kotlovnic za priključno moč do 50 KW, vse za potrebe občanov in njihovih družin (izključno za individualne stanovanjske objekte) s tem, da investitor k priglasitvi, razen dokumentacije iz 8. člena tega odloka, predloži tudi: • tehnično dokumentacijo za gradnjo plinskih priključkov in za notranjo izvedbo plinske inštalacije s priključitvijo plinskih trošil oziroma zo notranjo preureditev kotlovnice, ki jo izdela projektantska organizacija ali distributer plina, ki ima na območju Mestne občine M.Sobota koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinarn, • soglasje koncesionarja k tehnični dokumentaciji, katere ne Izdela koncesionar, • soglasje dimnikarske službe. III . POGOJI IN OMEJITVE 3. člen Pri postavitvi pomožnih objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje: • upoštevana mora biti namenska raba zemljišč, ki je določena v prostorskih izvedbenih oktih, razen če s tem odlokom ni drugače določeno, • posegi morajo biti morajo skladni z drugimi splošnimi akti občine, • zaradi postavitve objektov ne smejo biti prizadete pravice in interesi drugih oseb, • zahtevana je skladnost z zahtevami v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, požarnovarnostnimi, vodnogospodarskimi, obrambno-zaščitnimi zahtevami fer zahtevami v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine. 4. člen Splošne omejitve pri postavitvi pomožnih objektov: • zaradi postavitve objektov ne smejo biti poslabšani pogoji rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav, • s postavitvijo ne smejo biti zahtevani novi trajni komunalni in drugi priključki na javne komunalne objekte in naprave, • z odstranitvijo objektov moro biti možna vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje. 5. člen Arhitekturne, oblikovne in druge omejitve: • objekti po tem odloku so lahko samo enoetažni, • oblikovno morajo biti objekti prilagojeni že obstoječim objektom in zasnovani tako, da se čimbolj vklopijo v okolje, isto velja za obnovo že obstoječih objektov; • izbor gradbenega materiala moro biti prilagojen krajinskim in oblikovnim značilnostim območja, •. nakloni streh in smeri slemena morajo biti prilagojeni streham obstoječih objektov, skladna mora biti tudi vrsta in barvo kritine, • pomožni objekti (samostojni ali kot prizidki) se morajo glede na njihovo funkcijo locirati praviloma tako, da so umaknjeni pogledu s cestne strani (v notranjost parcele oz. zemljišča), le izjemoma glede na namen pa na obcestno (ulično) stran, vendar zg "gradbeno" linijo in z ustrezno zasaditvijo oz. markacijo, • tipi in materiali ograj naj bodo v naseljih čim bolj enotni in iz naravnih materialov, • objekti ne smejo biti locirani tako, da ovirajo preglednost križišč ali cest, • objekti ne smejo biti locirani na javnih komunalnih In energetskih vodih, razen ob izdanem soglasju in pogojih upravljalca posameznega komunalnega voda, • odmiki od medposestne meje morajo biti vsaj 3 m, oziroma so lahko manjši skiadno s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča, • predpisani odmiki ne veljajo za objekte iz 11., 12. in 20. točke 2. člena tega odloka, • odmik za objekte iz 20. točke 2. člena tega odloka je minimalno 0,5 m od medposestne meje; s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je lahko ta odmik tudi manjši, • objekti iz 11. in 12. ročke 2. člena tega odloka so lahko postavljeni brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča do meje, če s tem ni ovirana normalna uporaba sosednjega zemljišča, na pare. mejo pa s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. 6. člen Posebne omejitve: • skupna bruto gradbena površina pomožnih objektov (2 ali več pomožnih objektov), ki so kakorkoli povezani v celoto, ne sme presegati 50 m2, • vsi objekti za rejo živali so lahko postavljeni samo na območjih, kjer reja z drugimi predpisi ni prepovedana, • za vse posege v večstanovanjskih objektih je zahtevano enotno oblikovanje in izbira materialov, • za posege, ki bodo izvedeni v območjih in na objektih, ki so evidentirani kot kulturni, arheološki, zgodovinski, naravni ali etnološki spomenik, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, • za posege iz 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 13., 15., 16., 20., 21. in 22. točke 2. člena si mora investitor posega pridobiti mnenje mestne uprave Mestne občine Murska Sobota, razen za posege iz 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 13. in 15. točke 2. člena odloka, na območjih, ki se urejajo s PUM (UN, ZN, LN), za katere si mora investitor pridobiti soglasje mestne uprave Mestne občne M.Sobota o ustreznosti takšnega posega. V nasprotnem primeru organ, pristojen za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del, le-te ne more izdati. Posegi, za izvedbo katerih je določena pridobitev soglasja mestne uprave Mestne občne M.Sobota, ne smejo Diti v nasprotju z določili fangiranih PIN-ov. PRIGLASITEV DEL 7. člen Investitor, ki namerava posegati v prostor skladno z določili tega odloka, mora pred pričetkom del le-ta priglasiti. Odločbo o dovolitvi priglašenih de! skladno s tem odlokom izda pristojni upravni argon, le-ta pošlje izdano odločno v vednost mestni upravi Mestne občne M.Sobota. II! 8. člen Vloga za priglasitev del mora vsebovati: • kratko tehnično poročilo o nameravanem posegu v prostor (opis zemljišča, no katerem noj bi objekt stal, opis materialov in konstrukcije), • kopijo katastrskega načrta, • vris predvidenega položaja objekta glede na obstoječi objekt v kopijo katastrskega načrta, oziroma situacijo objekta v ustreznem merilu 1 : 1000 ali 1:500, razen za posege, navedene v 2. in 14. točki 2. člena ter za posege v zvezi z vzdrževanjem, obnavljanjem; adaptiranjem in moderniziranjem obstoječih objektov, s katerimi se ne spreminja velikost, zunanji izgled, zmogljivost ali namen teh objektov, • -skico objekta ali idejni projekt (tloris, prerez, značilne fasade - vse v ustreznem merilu 1: 100 ali 1:50), razen za posege, navedene v 2. in 14. točki 2. člena ter za vse posege v zvezi z vzdrževanjem, obnavljanjem, adaptiranjem in moderniziranjem obstoječih objektov, s katerimi se ne spreminja velikost, zunanji izgled, zmogljivost ali namen teh objektov, • zemljiškoknjižni izpisek ali dokazilo o razpolaganju z zemljiščem, na katerem naj bi objekt stal ali se poseg izvajal, • potrebna soglasja skladno s tem odlokom, • če gre za začasni objekt (sezonska postavitev), datum, do katerega bo ta objekt stal, • urbanistično mnenje za posege na večstanovanjskih objektih in blokih iz 16-točke 2.člena tega odloka, • soglasje upravljalca javne ceste za postavitev ograje v varstvenem pasu javne ceste, za postavitev ograje ob nekategorizirani cesti pa soglasje njenega lastnika ali upravljalca, če je odmik ograje od meje cestnega sveta manjši od 1,00 m. Pristojni upravni organ glede na vrsto objekta ali posega v prostor v postopku določi, katera mnenja in soglasja je potrebno pridobiti pred izdajo odločbe. Če zahtevana soglasja in mnenja niso izdana v zakonitem roku (ne glede na to, ali je zanje zaprosi! naročnik ali upravni organ), se šteje, kot da je soglasje ali mnenje pozitivno. 9. člen Po prejemu zahtevka oziroma popolne vloge iz 7. člena tega odloka mora upravni organ v roku 30 dni izdati odločbo o dovolitvi priglašenih del ali odločbo o zavrnitvi zahtevka. Investitor ne sme pričeti s priglašenimi deli brez odločbe iz prejšnjega odstavka. Izdana odločba o dovolitvi priglašenih del izgubi svojo veljavnost, če investitor ne prične priglašenih del v enem letu po prejemu odločbe. V. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO 10. člen Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pristojne inšpekcijske službe. VI. KAZENSKA DOLOČBA 11.člen Za kršitve določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. VII. KONČNI DOLOČBI 12. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljavnost odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 9/86) na območju sedanje Mestne občine M. Soboto. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu R Slovenije. Številka: 35003-38/99 V M. Soboti, 29. junija 1999 Župan Mestne občine Mursko Sobota Anton SLAVIC, 1.l. OBRAZLOŽITEV I. PRAVNA PODLAGA Pravna podlaga za sprejetje odloka o pomožnih objektih je podana v 2. odstavku 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, ter Uradni list RS, št. 26/90,18/93,47/93,71/93 in 44/97), ki določa, da lahko občina predpiše, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno tudi za graditev pomožnih objektov zo potrebe občanov in njihovih družin. S predpisom določi vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje teh objektov, vse v skladu z navodilom o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje, in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85). II. PREGLED STANJA Gradnjo pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin na območju sedanje Mestne občine Murska Sobota ie doslej urejal odlok prejšnje občine Murska Sobota, ki je bil sprejet leta 1986. Citirani odlok prejšnje občine Murska Sobota sicer določa pomožne objekte po namembnosti oz. namenu in tlorisne velikosti, vendar vsebuje glede tega sorazmerno splošne določbe, predvsem pa ne vsebuje določenih posegov, za katere sicer zakonsko ni vnaprej "predpisan" lokacijski postopek, je pa bilo skozi nad desetletno izvajanje odloka oziroma upravnih postopkov za posege v prostor ugotovljeno, da lokacijski postopki v bistvu ne bi bili potrebni, če bi bili ti posegi v odloku opredeljeni. Odlok prejšnje občine npr. ni vseboval objektov oz. posegov, kot so: odstranitev objektov, zunanji bazeni za individualno uporabo, gnojne jame in gnojišča, oporni zidovi, pergole, nadstreški, zimski vrtovi, sončni kolektorjl, zasteklitev balkonov, teras, tlakovanje parkirišč in dvorišč, postavitev začasnih objektov za potrebe sezonske in turistične prodaje, začasnih objektov za prireditve, postavitev reklamnih objektov, nadstrešnic na avtobusnih postajališčih, postavitev verskih pomnikov, nekaterih vzdrževalnih del, arhitektonskih ovir, prav tako tudi ni vseboval gradnje tercialnih komunalnih in infrastrukturnih priključkov - tudi ne plinskih, kot ne postavitve tipskih rezervoarjev za utekočinjeni plin. Zaradi tega so se pogosto vodili lokacijski in gradbeni postopki za posege, ki zaradi svojega namena, velikosti in pojavnosti v prostoru niso bili potrebni. Največkrat so občani takšne posege izvedli brez vseh upravnih dovoljenj, saj so bili stroški za pridobitev celotne urhanistično-projektne IV dokumentacije predragi, sami postopki izdaje dovoljenj po dolgotrajni. S slednjimi je prostor kot naravno bivalno okolje postajal vse manj transparenten, še zlosti zofo, ker tudi ustrezne inšpekcijske službe pri svojem delu niso bile najučinkovitejše. III. PREDLAGANE REŠIM IN CILJI, KI SE ŽELIJO DOSEČI S SPREJETJEM ODLOKA Glavni cilj predlaganega odloka je vsekakor poenostaviti upravne postopke za vse tiste objekte in posege, ki v svojem bistvu niso takšne norove, da bi bilo potrebno zanje izdelovati lokacijsko in projektno dokumentacijo, statične presoje ipd. ter na koncu voditi zahtevne lokacijske in gradbene postopke pri izdaji upravnih dovoljenj. Zato bo po sprejetju odloka pridobivanje upravnih dovoljenj zo gradnjo objektov in drugih posegov v prostor za občane bistveno hitrejše in preprostejše. S predlaganim odlokom se torej za določene objekte in posege ne predpisuje dodatnih obveznosti, ki bi jih s tem občani imeli, temveč se v maksimalni možni meri upravne postopke in v zvezi s tem potrebno dokumentacijo poenostavijo. V 51. členu Zakono o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je namreč določeno, za katere posege v prostor lokacijsko dovoljenje ni potrebno ter da mora investitor takšna dela in posege priglasiti upravnemu organu zaradi pridobitve odločbe o priglasitvi del (tudi za pomožne objekte), v kolikor so ti posegi opredeljeni z občinskim odlokom. V nasprotnem primeru si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje. 62. člen citiranega zakona pa predpisuje, kaj mora vloga za priglasitev vsebovati (dokazilo o lastništvu, kopijo katastrskega načrta z vrisanim predvidenim objektom ali posegom, opis nameravone graditve oz. posega, podatke o zemljišču, no katerem se bo poseg izvajal), zoto teh prilog v odloku o pomožnih objektih ni možno "izpustiti". S predlaganimi rešitvami se vsekakor veliko podrobneje razčlenjuje pomožne objekte in posege, kot je to bilo opredeljeno s "starim" odlokom o pomožnih objektih, obenem pa predlagani odlok v ničemer ne poostruje ali dodatno otežuje postopkov, temveč jih poenostavlja, in to samo v prid občanov naše občine. Mestni svet Mestne občine M. Sobota je predlog odloka sprejel v 2. obravnavi na seji 29.6.1999. Pri pripravi odloka za 2. obravnavo so bile v večini in v največji možni meri upoštevane tudi pripombe, podane na seji Mestnega sveta iz 1. obravnave, ter pripombe, ki so jih v času javne razprave posredovale krajevne skupnosti in mestne četrti. In še nekaj o obrazložitvi pojmov, ki jih vsebuje odlok in o katerih je bilo precej vroče polemike no V skladu s 3. členom navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziramo posege v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, se za tekoča vzdrževalno dela na obstoječih objektih in napravah štejejo dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost obstoječih objektov in se z njimi tudi ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave. Za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, se po 4. členu navodila štejejo dela oziroma posegi pri katerih: • se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit (velikost) objekta, in njegov videz, • se ne posega v konstrukcijske elemente objekta (nosilni zidovi, plošče, nosilna strešna konstrukcija), • ni potrebno izvesti novih komunalnih priključkov ali povečati zmogljivost obstoječih, za kar bi bila potrebna soglasja njihovih upravljalcev, • se ne spreminja osnove namembnosti objekta (npr. iz stanovanjskih prostorov v nestonovanjske). Za začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi, prireditvam, proslavam ipd., se po 5. členu novodila štejejo tudi objekti in naprove, ki z gradbeno izvedbo in komunolno opremljenostjo ne spreminjajo namenske robe zemljišča in je z njihovo odstranitvijo možno postaviti zemljišče v prvotno stanje. Še podrobneje pa so posamezni pojmi obrazloženi v komentarju k posameznim členom v zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, kjer se za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah navaja: "Tako dela niso graditev objekta ali naprave in se z njimi urbanistična zasnova ali arhitektonski videz ne spreminjata, tudi se ne spreminjajo njihova zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost. S tokimi deli se ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave, ampak se ti elementi le vzdržujejo, objekt ali naprava pa se spravi v stanje, za kakršno je investitor svojčas sprejel lokacijsko dovoljenje." Za adaptacije pa se novaja: "Adaptacije so večji gradbeni posegi v objekt kot pa so vzdrževalna dela. Z adaptocijomi se lahko vsaj delno in nebistveno spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov. Ce pa adaptacije te kvalitete objekta spreminjajo bistveno, je potrebno lokacijsko dovoljenje. Kaj predstavijo bistveno spremembo navedenih kvalitet objekta, je odvisno od urbanističnih in gradbenotehničnih okoliščin, meril in normativov in presoje pristojnih urbanističnih in inšpekcijskih organov, posebej tudi pogojev, ki so bili določeni v (prejšnjem) dovoljenju za graditev objekta." Bogomir ROLA v MESINA OBČINA MURSKA SOBOTA MESINI SVET Na podlagi 17. člena Statuta mestne občine Murska Sobota (Ur. I. RS, št.23/99) in 8. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v mestni občini Murska Sobota (Ur.l. RS, št. 58/95 in 34/96) je mestni svet mestne občine Murska Sobota na seji 13. 7. 1999 sprejel SKLEP O RAZPISU SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA I.. lz sredstev občinskega proračuna za subvencioniranje realne obrestne mere kreditov za pospeševanje malega gospodarstva se za leto 1999 namenijo sredstva v višini, ki ustreza 100.000.000 SIT odobrenih kreditov. II. Sredstva se dodeljujejo za namene: • nakup, graditev ali adaptacija prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, • nakup opreme in generalna obnova obstoječe opreme za proizvodnjo, • uvajanje sodobnih, energetsko varčnih in ekološko neoporečnih tehnologij. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt le enkrot. III. Pri dodeljevanju sredstev se upoštevajo merila: 1. število novih delovnih mest 2. izvozni programi 3. nova enota malega gospodarstva 4. prva vloga za subvencioniranje 5. sodobne tehnologija IV. Program, s katerim prosilec kandidira za sredstva, mora izpolnjevati tele pogoje: • donosnost programa • likvidnost za celotno ekonomsko dobo • zaprta finančna konstrukcija med uresničevanjem programa po cenah v konvertibilni valuti V. Za sredstva lahko zaprosijo: • podjetnik posameznik, • podjetje v zasebni in mešani lastnini z do 30 zaposlenimi, • občani, ki so pri pristojnem državnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež firme in poslovni prostori morajo biti na območju mestne občine. VI. Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko pridobi prosilec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj: ■ • 35 % lastnih sredstev predračunske vrednosti naložbe, če je investicija namenjena za novo enoto malega gospodarstva, • 50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti naložbe, če je investicija namenjena v širitev dejavnosti. VII. Izhodiščna obrestna mera kreditov znaša T0M+5 %. V skladu s tem razpisom se subvencionirajo 3 % točke izhodiščne obrestne mere. Dobra vračanja posojila je največ 5 let. Najvišja vrednost subvencioniranega kredita je 7.000.000 SIT. Zavarovanje kredita poteka prek garancijskega sklada pri RRA MURA in po zahtevah banke. VlII. Razpis se izvaja v sodelovanju z bankami: • Pomurska banka, d.d., Murska Sobota, bančna skupino Nove Ljubljanske banke Trg zmage 7 • MURAFIN, d.o.o., Slovenska ul. 25 - kot zastopnik PR0BANKE DD MARIBOR, Gosposka 23 • SKB BANKA, D.D. Poslovna enota Murska Sobota Kocljeva 6 ■ KREKOVA BANKA, D.D., MARIBOR Poslovna enota Mursko Sobota Na razpis se lahko prijavijo samo komitenti navedenih bank. IX. K vlogi mora prosilec priložiti. • poslovni načrt ali investicijski program, • sklep oz. pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila, • dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih. Razpis je odprt do izkoriščenosti razpisanih sredstev. Vloge s potrebnimi prilogami, oddane do 15. v mesecu, bodo obravnavane še Isti mesec in predane v odločanje mestnemu svetu na prvi seji. Vloge je treba vložiti ali poslati na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti. X. 0 odločitvi bodo prosilci pisno obveščeni najkasneje v rob 8 dni po odločitvi mestnega sveta. XI. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja v mestnem svetu. Štev: 41407-3/99 V Murski Soboti, dne 13.7.1999 VI. MESINA OBČINA MURSKA SOBOTA MESTNI SVET Na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99) in 9. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje kmetijske pridelave in preskrbe hrane iz proračuna v Mestni občini Murska Sobota (Ur.l. RS, st. 34/96 in 43/98) je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji 13.7. 1999 sprejel SKLEP o uvedbi subvencij za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 1999 I. 1.člen GOVEDOREJA Pokrivanje stroškov zdravljenja mastitisa Stroški zdravljenja kroničnega mastitisa na območju Mestne občine Murska Sobota se krijejo v celotni vrednosti. Zajemajo stroške vzorčenja, zdravljenja in laboratorijskih preiskav. Povrnitev stroškov zdravljenja uveljavljajo Veterinarski zavod Murska Sobota ali drugi pooblaščeni koncesionarji za izvajanje javne veterinarske službe na podlagi računa in polletnega poročila o opravljenem delu. V ta namen se okvirno namenijo sredstva v višini 1.500.000,00 SIT. Regresiranje nakupa in obnove lastne črede Namenijo se sredstva v okvirni višini 2.200.000,00 SIT za vrednost regresa/kos obnovo lastne črede 30.000,00 SIT nakup plemenskega materiala 40.000,00 SIT Regres pripada za plemenske krave - prvesnice in breje telice, ki: • so vključene v A-kontrola prireje mleka ali mesa in so potomke krav iz A-kontrole, • so po telitvi najmanj 100 dni v kontroli mlečnosti, • so znanega porekla: potomke krav iz A-kontrole, imajo znanega očeta in ne prihajajo iz IBR/IPV pozitivnih hlevov, • jih je območna selekcijska služba v skladu z merili za oceno po selekcijskem programu ocenila kot primerne za rejo. Pri obnovi lastne črede se zahtevku ugodi, če je premiirana prvesnica na seznamu ZVZ, ki ga le-ta polletno posreduje Mestni občini Murska Sobota. Vloga mora vsebovati izpolnjen obrazec, ki se dobi na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti, in telitveni list. Med upravičencem do regresa za obnovo iz lastne črede in Mestno občino Murska Sobota se sklene pogodba, v kateri je določeno, da upravičenec predmeta regresa ne sme odtujiti vsaj 3 leta. Če ga zamenja, pa ni ponovno upravičen do enkratnega zneska regresa. Pri nakupu mora vloga vsebovati izpolnjen obrazec, ki se dobi na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti, kopijo računa o nakupu pri ŽVZ za Pomurje ali kupoprodajno pogodbo in potrdilo, iz katerega je razvidno, da žival izhaja iz IBR/IPV proste reje. Rok za vložitev zahtevka na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti je do 15.12.1999. 2.člen PRAŠIČEREJA Za spodbujanje nakupa kakovostnih plemenskih živali za Izboljšanje reje mesnatih pasem prašičev se namenijo sredstva v okvirni višini 550.000,00 SIT. Regresira se nakupna cena v višini: vrednost regresa/kos merjasci 10.000,00 SIT breje plemenske mladice 8.000,00 SIT nebreje plemenske mladice 5.000,00 SIT Upravičenci so fizične osebe s stalnim bivališčem in dejavnostjo no območju mestne občine Murska Sobota. Pogoji za pridobitev sredstev: • vse plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih, • dokument o izpolnjevanju pogojev iz prve alinee izda Živinorejsko-veterinarski zavod. Vloge za uveljavljanje regresa se morajo vložiti do 15.12.1999 na Oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Mestni občini Murska Sobota in morajo vsebovati: • izpolnjen obrazec, ki se dobi na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti, • dokument o nakupu plemenskega materiala na rejskem središču ali na selekcijski farmi. 3.člen STRNIŠČNI POSEVKI S ciljem izboljšanja rodovitnosti tal in kolobarja, povečanja vsebnosti humusa, ozelenitve površin in preprečevanja izpiranja nitratov v podtalnico se regresira nakup semena za strniščne posevke. Okvirna vrednost regresa znaša 1.100.000,00 SIT. Vrednost regresa po posameznih vrstah strniščnih posevkov pa je: Upravičenci do regresa so pravne in fizične osebe s stalnim bivališčem oz. sedežem in kmetijskim zemljiščem v mestni občini Murska Sobota. Upravičenci uveljavljajo regres pri registriranih trgovskih organizacijah za prodajo semena. Le-te uveljavljajo regres pri Mestni občini Murska Sobota na podlagi vloge za dodelitev regresa in no podlagi seznama upravičencev za regres, ki se lahko dvigne na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Vi! Trgovske organizacije za prodajo semena so koristnikom regresa/kupcem dolžne izstaviti račun in hkrati voditi seznam koristnikov regresa, kjer vpišejo: ime in priimek koristnika, prebivališče, vrsto ter količino nakupa semena, vrednost nakupa in obračunano vrednost regresa. Koristnik/kupec pa je nakup dolžan potrditi s podpisom v seznam. Rok za vložitev vlog no oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti je do 15.11. 1999. 4.člen KEMIČNA ANALIZA VZORCEV ZEMLJE IN KRME Okvirno se v ta namen namenjajo sredstva v višini 150.000,00 SIT. Vsi vzorci se sofinancirajo v višini 50 % vrednosti opravljene analize. Upravičenci do regreso so fizične osebe s stolnim bivališčem v mestni občni Mursko Sobota. Upravičenci uveljavljajo regres pri ŽVZ. ŽVZ mora vlogo za uveljavljanje regresa predložiti na oddelku za gospodarske in negospodarske dejavnosti pri Mestni občni Murska Sobota najkasneje do 15.12.1999. 5.člen SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV Za sofinanciranje delovanja društev in izobraževanje njihovih članov se v letu 1999 okvirno nameni 1.000.000,00 SIT. Sredstva se razdelijo na podlagi do 15.12.1999 prispelih vlog. 6.člen SOFINANCIRANJE PROJEKTOV Za sofinanciranje projektov s področja kmetijstva na območju Mestne občine Murska Sobota se v letu 1999 okvirno nameni 1.000.000,00 SIT. II. 1.člen lz sredstev občinskega proračuna se za subvencioniranje realne obrestne mere kreditov za pospeševanje kmetijstva v letu 1999 namenijo sredstva v vrednosti, ki ustreza subvenciji realne obrestne mere v višini 6 odstotnih točk - za 100.000.000 SIT odobrenih kreditov. 2.člen Realna obrestno mera posojil se subvencionira za investicije v namene: 1.GOVEDOREJA 2. PRAŠIČEREJA Upoštevajo se zgoraj navedene predračunske vrednosti iz gradnje za vsako posamezno kategorijo živali. Za naložbe v nakup hlevske opreme pri vseh vrstah živali se šteje oprema: molzni stroji, hladilniki za mleko, transporterji za gnoj, naprave za zračenje in obdelavo gnojevke, ventilacijske, prezračevalne in grelne naprave v objektih, krmilne naprave za krmljenje živali. 3. GRADNJA OBJEKTOV ZA DROBNICO. PERUTNINARSTVO. KUNČEREJO IN PRIDELAVO GOB po predloženih predračunih oz. največ do 60% od predračunske vrednosti. 4. GRADNJA OBJEKTOV ZA VRTNARSKO PRIPRAVO • Gradnja rastlinjakov s trdo kritino in opremo 100 m2 • 12.000 SIT/ m2 • Gradnja plastenjakov z mehko kritino in opremo 100 m2-9.000 SIT/m2 5.GRADNJA SKLADIŠČ • Objekti za skladiščenje gnoja in gnojevke minimalno 50m3 20.000 SIT/m3 • gradnja silosov minimalno 50 m3 20.000 SIT/m3 Velja v primeru, da se ne vlaga v gradnjo in obnovo hleva, ker so v tistem primeru skladiščni objekti že vključeni v gradnjo. VIH • Drugi skladiščni objekti za vrtnarsko in drugo kmetijsko pridelavo (najmanj 1.000.000 SIT/objekt do največ 5.000.000 SIT/objekt predračunske vrednosti). • 35 % lastnih sredstev predračunske vrednosti naložbe, če je le-ta namenjena za nov proizvodni program na kmetiji, • 50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti naložbe, če je le-ta namenjena širitvi dejavnosti. 6.člen Doba odplačevanja kredita je največ 8 let. Posojila se vračajo v obrokih, dogovorjenih z banko, vendar najmanj dvakrat letno. 7.člen Višina subvencije obrestne mere kreditov v skladu s tem razpisom znaša do 6 %, z upoštevanjem možnih subvencij po drugih natečajih v Republiki Sloveniji. 8.člen K vlogi mora prosilec priložiti: • podatke o vlagatelju in opis stanja, • opis naložbe (vsebovati mora tudi uradni predračun oz. račun za izvedena dela oz. opravljen nakup, na podlagi katerega je pridobljen kredit), • fotokopijo predračunov oz. računov pri nakupu mehanizacije in opreme ter mnenje terenske kmetijske svetovalne službe, • prospekt s tehnično dokumentacijo, iz katerega je razvidno, za kakšno vlaganje je podan zahtevek, • sklep oz. pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila v tekočem letu, • pri graditvi oz. obnovi objektov ustrezno veljavno dokumentacijo (lokccijsko, pravnomočno gradbeno dovoljenje, odločbo o priglasitvi del, če gradbeno dovoljenje ni potrebno, načrt...) • pri vlogah v vrednosti nad 3.000.000 SIT se zahteva poslovni načrt oz. investicijski elaborat v skladu z zahtevami banke, • izjavo vlagatelja, da se za isti namen niso pridobila sredstva iz državnih subvencij, ali se zahtevek podaja samo za razliko od prejetih državnih subvencij do predpisane višine subvencioniranih sredstev, • fotokopijo ekološkega poročila pospeševalne službe (izpolnjevanje standardov in normativov obremenitve tal; idejni načrt za notranjo ureditev). V primeru gradenj mora biti naložba končana v dveh letih po sklenitvi pogodbe, ko se opravi komisijski ogled. V nasprotnem primeru se pogodba prekine. 9.člen Med banko, upravičencem in Mestno občino Mursko Sobota se sklene pogodba, s katero se določi, da kreditojemalec plačuje banki anuitete za dodeljeni kredit s subvencionirano obrestno mero, razliko do realne obrestne mere pa poravna mestna občina banki iz proračuna. 10.člen Razpis je odprt do izkoriščenosti sredstev oz. do 1.12.1999. Vloge z zahtevanimi prilogami je potrebno vložiti pri Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti. Vloge, ki prispejo do 15. v mesecu, bo komisija obravnavala še isti mesec. 11 .člen 0 odločitvi bodo prosilci obveščeni najkasneje v roku 8 dni po odločitvi mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota. III. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na Mestnem svetu Mestne občine Murska Sobota. Številka: 32001-4/99 V Murski Soboti, dne 13.7.1999 6. NAKUP SPECIALNE MEHANIZACIJE Subvencionira se realna obrestna mera za nakup specialne mehanizacije: • sejalnice za setev žit, koruze, sladkorne pese in drugih kultur, • kombajni za spravilo žit, koruze, sladkorne pese, krompirja in drugih kultur, • škropilnice, • mulčarji, • rahljalniki tal (podrahljalniki, riperji, gruberji...), • obračalni plugi, • stroji za pripravo tal z enim obhodom (vrtavkaste brane, prekopalniki, predsetveniki...), • medvrstni okopalniki in osipalniki, • česala in travniške brane, • rahljalnik s sejalnico za setev dosevkov, • združena orodja za pripravo in setev z enim prehodom, • posebni stroji za apnjenje tal, • sekalniki (drobilniki) vej, • sušilnice za sušenje žit in drugih kultur, • posebni vrtnarski stroji (sadilniki sadik, namizni sadilniki, polagalniki folije, gredičarji...), - balirke in ovijalniki za valjaste bale, • sortirniki in pakirni stroji za krompir in vrtnine. Vlogi za pridobitev subvencionirane realne obrestne mere mora biti priloženo strokovno mnenje terenske kmetijske svetovalne službe. 7. GRADNJA SPREMLJEVALNIH OBJEKTOV IN NAKUP NAPRAV, KJER SO PROIZVODNI OBJEKTI ŽE V FUNKCIJI • gnojne jame in gnojišča, • silosi (koritasti, stolpni, montažni...), • molzni stroji in hladilne naprave za mleko, • transporterji za gnoj, • naprave za zračenje in obdelavo gnojevke (aeratorji, separatorji...), • prezračevalne naprave v objektih (ventilacijske, klimatske naprave...), • namakalne naprave (za njive in rastlinjake), • grelne naprave v objektih s kmetijsko proizvodnjo, • stroji za polnjenje in odvzem silaže (freze, drugi odjemalniki silaže...). 8. SUBVENCIONIRANJE NALOŽB V RAZVOJ DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI, ki so povezane s kmetijstvom ali iz njena izhajajo domača obrt, dodelava sadja. zelenjave, živalskih izdelkov...) 3. člen Sredstva se za isti namen istemu prosilcu lahko namenijo le enkrat. 4. člen Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko zaprosijo: • fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, - pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost z do 30 zaposlenimi. Upravičenci morajo izpolnjevati pogoje: • da imajo sedež oziroma stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota, • da se dejavnost opravlja v Mestni občini Murska Sobota. Vse naložbe se morajo začeti od 1.1.1999 in končati v dveh letih od podpisa tripartitne pogodbe. 5. člen Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko pridobi prosilec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj: 11 V SLIKI IN BESEDI Janez Kodila iz Mesarstva Kodila je prejemnik najvišjega priznanja za kakovost Prekmurske šunke med dvanajstimi kandidati. Priznanje mu vroča predsednik ocenjevalne komisije dr. Božidar Žlender, v ozadju pa sta župan občine Puconci Ludvik Novak in podžupan občine Gornja Radgona Janko Slavič. Ob svoji 70-letnici je pihalni orkester Bakovci nastopil v okviru Soboških dnevov v mestnem središču na ploščadi pred Pomursko banko. Tradicionalno srečanje Starodobnikov v Murski Soboti je bilo tudi letos odmevno in je pritegnilo tako veliko sodelujočih na motorjih kot tudi stare avtomobilske lepotce, kot je tale na spodnji fotografiji Jožeta Pojbiča. Kolesarska steza v Černelavcih ob regionalni cesti 441 v smeri Gederovec in državne meje z Avstrijo je končana v pogodbenem roku. Na fotografiji je najprej gradbišče, zatem pa končano delo. Izvajalec, Gradbeno podjetje Pomgrad, je za nekaj več kot 35 milijonov tolarjev v šestdesetih dneh uredil pločnik, tako da bo odslej pot lažja tudi za pešce. 12 V SLIKI IN BESEDI Pločnike pa urejajo tudi v Veščici, s tem da si stroške delita občinski proračun in krajevna skupnost Černelavci. Pogodbena vrednost naložbe je 8.900.000 tolarjev, dela izvaja Cestno podjetje Murska Sobota. Le-to se (tako kot Pomgrad) trudi tudi s tako imenovanimi krparijami - obnovo lokalnih cest Krog-Črnske meje in Črnske meje- Satahovci, za katere je iz proračuna mestne občine Murska Sobota namenjenih okrog pet milijonov tolarjev (za vsako). Peto srečanje, ki ga za malčke iz narodnostnih vrtcev v Porabju na Madžarskem pri nas organizira enota Zavoda za šolstvo Murska Sobota v sodelovanju s kolektivom Mišk, je bilo zadnje tri dni v juniju. Na sklepni prireditvi so se predstavili tudi varovanci iz vrtca Gozdiček vzgojno-varstvene organizacije Murska Sobota. Novo avtobusno postajališča v Veščici Redič, ki so ga odprli na deževen junijski dan, je samevalo. Varovanci Vzgojno-varstvene organizacije Murska Sobota so ob koncu plesnega tečaja v telovadnici osnovne šole 3 pokazali, kaj so se naučili. Male Porabce, ki so s starši tudi letos obiskali Mursko Soboto, so v enoti vrtca v Talanyijevi najbolj navdušile male živali, ki so v otroškem svetu nepogrešljive. 13 V SLIKI IN BESEDI Ob prazniku Mestne občine Murska Sobota je na grajskem dvorišču domače romsko društvo Romani Union pripravilo že 8. cigansko noč. Na letošnji sta se predstavili domača romska glasbena skupina Kanela s Pušče ter Zvezde Kaniže iz madžarske Nagykanizse. DOBROVOLJNI BALINARJI MED UPOKOJENCI Na balinišču društva upokojencev v Murski Soboti je 16. julija potekalo tekmovanje enajstih balinarskih ekip za pokale ter prehodni pokal gostišča Denko. Slednjega so dobili člani DU Lendava, potem ko so v finalnem obračunu premagali balinarje DU Bakovci. Razvrstitve preostalih: 3. DU Murska Sobota (ženske), 4. DU DRŠI Murska Sobota (ženske), 5.DU Ormož, 6. DU Bakovci (ženske), 8. DU Ormož (moški), 9. Podružnica multiple skleroze Murska sobota, 10. DRSI Murska Sobota (moški) in 11. podružnica Društva multiple skleroze Gornja Radgona. Besedilo in fotografije: Filip MATKO Z RAZSTAVE GORANA HORVATA V prostorih lepe nove galerije Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti so v drugem dnevu letošnjega poletja odprli razstavo del sina slavnega očeta Jakija -Gorana Horvata, ki ga je napovedal sam direktor Rudi Cipot, v svoj nastop pa izvirno vpletel tudi uspešno zavarovalništvo. Na dobro obiskani kulturni prireditvi, ki se je končala z družabnim srečanjem, je nastopila mlada violinistka Kristina Šuklar iz znane glasbene družine Šuklar. Gorana Horvata pa je tako na zloženki, ki je izšla ob tej priložnosti, kot na razstavi predstavil Jožef Matijevič, kustos Dolenjskega muzeja. Razstavo je označil za drobec iz ogromnega ustvarjalnega avtorjevega slikarskega opusa, izbor pa časovno uokviril od slovenske osamosvojitve do danes. Goranovo slikarstvo je predvsem figuralno, predmet slikarjevega zanimanja pa je tako posamezna figura kot v kompozicijo povezana skupina. 14 VARSTVO POTROŠNIKOV V POMURJU Letos so nastale spremembe pri organiziranosti varstva potrošnikov v Sloveniji in delovanju organizacij civilne iniciative na tem področju - seveda tudi v Pomurju, saj je dosedanje delo Zveze potrošnikov Slovenije prevzelo Združenje potrošnikov Pomurja. Zveza potrošnikov Slovenije se ni prijavila na javni razpis pri Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj (Urad za varstvo potrošnikov) in zato je pet od šestih pisarn po Sloveniji zaprtih (prijavili so se samo za pisarno v Ljubljani). Pisarna v Murski Soboti dela že od začetka leta 1996 in ker je bilo vloženega veliko truda in sredstev tako s strani občine kot svetovalcev, smo se ob podpori MO Murska Sobota odločili, da ustanovimo regijsko združenje za varstvo potrošnikov Pomurja. Prijavili smo se na javni razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 19/99 z dne 26. 3. 99, in bili tudi izbrani kot najugodnejši ponudniki za opravljanje svetovalne dejavnosti na področju varstva potrošnikov za leto 1999 v svetovalni pisarni Murska Sobota. Gre za namenska sredstva države za že obstoječe pisarne. Tako je svetovanje v pisarni Murska Sobota po pogodbi št. 34632-6/99 brezplačno in je sofinancirano s strani Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, Urada za varstvo potrošnikov, stroške pisarne pa krije MO Murska Sobota. Iz izkušenj lahko trdimo, da je regionalna organiziranost najoptimalnejša rešitev varstva potrošnikov v Sloveniji, saj takšna najbolj zmore prisluhniti potrebam svojih potrošnikov na način, ki je zanje najbolj sprejemljiv. Potrošniki nam tudi zaupajo in prihajajo k nam, ko so v stiski. Regionalna združenja potrošnikov sodelujemo tudi z drugimi vladnimi in nevladnimi inštitucijami. Tako sodelujemo kot civilna družba v delovni skupini za pripravo pogajalskih izhodišč o pristopu RS k Evropski zvezi, in to za področje 23 - Varstvo potrošnikov in zdravja. Vključujemo se tudi v pripravo predloga nacionalnega programa varstva potrošnikov Slovenije, sodelujemo v Odboru poslušalcev in gledalcev nacionalne televizije Slovenije, kot regionalna združenja zagotavljamo enakovredno zastopanost interesov potrošnikov vseh regij v državi. Katere so najpogostejše pritožbe oz. problemi, ki jih rešuje pisarna Združenja potrošnikov Pomurja: - Najbrž skoraj ni potrošnika, ki ne bi kdaj imel opravka s kakšnim podjetjem ali posameznikom in naročilom storitve. Velikokrat se zgodi, da so te storitve opravljene nekakovostno ah pa sploh niso bile opravljene. V takšnih primerih je zelo pomembno, da poznamo zakonska določila o reklamacijah in pravilen postopek za izpeljavo le-teh. Največ napak naredijo potrošniki že v začetni etapi - pri dogovoru z izvajalcem. Da bi izbrali dobrega in najugodnejšega ponudnika, si pridobimo nekaj predračunov za opravljeno storitev. Na podlagi teh izberemo najugodnejšega izvajalca, s katerim sklenemo pisno pogodbo. V pogodbi naj bo določen datum za začetek del in rok, v katerem bodo dela končana, način plačila, garancija itn. Odsvetujemo kakršno koli ustno dogovarjanje in za vsako opravljeno storitev zahtevajte račun. Po Zakonu o varstvu potrošnikov mora potrošnik reklamirati očitne (vidne) napake v 8 dneh po opravljeni storitvi, o vseh drugih (skritih) napakah pa mora izvajalca obvestiti v 1 letu po opravljeni storitvi. - Iz naslova garancije je največ vprašanj o predpisani zakonski garanciji za posamezne izdelke, o zakonskem roku za popravilo, roku zagotovljenega servisiranja in v kakšnem primeru lahko zahtevajo nov izdelek ali vrnitev kupnine. Prav tako jih zanima, kako je z nadomestnim vozilom in vračilom stroškov v zvezi z garancijo. - Prodaja od vrat do vrat je danes vse pogostejša in zato je pomembno, da pred podpisom pogodbe le-to tudi dobro preberemo in se seznanimo z vsemi določili. Tako je Zakon o varstvu potrošnikov predvidel (enako velja za prodajo po pošti), da lahko potrošnik v 8 dneh po prejemu blaga odstopi od pogodbe, vendar pa mora to pisno sporočiti podjetju. Po prejšnjem sporočilu pa mora v 15 dneh blago nepoškodovano in v nespremenjeni količini vrniti podjetju. - Pri turističnih storitvah potrošnike zanima, na kakšen način in v kakšnem rokuje potrebno vložiti reklamacijo in kakšna dokazila potrebujejo. Prav tako jih zanima, v kakšnem primeru lahko odpovedo potovanje, kako je z zavarovanjem potovanja, kako s povišanjem dogovorjene cene itn. Zelo pomembno je, da se vsi dogovori in obljube zapišejo - in preden pogodbo podpišete, dobro preberite splošne pogoje poslovanja. Pisarna je odprta od ponedeljka do petka, uradne ure za stranke pa so: ponedeljek in sreda od 9.-12. in od 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. Telefon./telefaks: (069) 27 300, Trg zmage 4, p.p. 207, 9101 Murska Andrej CIMER Vodja pisarne Združenja potrošnikov Pomurja. 15 SOBOŠKE MESTNE ČETRTI Vseh pet Mestnih četrti (Center, Ledava, Park, Partizan in Turopolje) izvaja v letošnjem letu programe naložb, kot so si jih zastavili v prednostnih načrtih. Poleg teh potekajo različne aktivnosti za povezovanje občanov in občine ter reševanje problemov, na katere občani naletijo. Zaradi nekaterih naložb, kot je npr. gradnja plinskega omrežja, je v letošnjih programih odpadlo urejevanje pločnikov, je pa v tem letu večji poudarek na otroških igriščih, ki jih želijo urejevati postopoma in to čim bolje, saj so bila več let zane- marjena. Nekatere postavke iz programov se uresničujejo v sodelovanju z občinskimi strokovnimi službami zaradi obsega del in racionalnejše izvedbe. Težave - predvsem pri večjih posegih v prostor - se pojavljajo pri pridobivanju soglasij, saj je pri projektiranju težko ugoditi željam posameznikov, hkrati pa zadovoljiti vsem tehničnim zahtevam. V MČ Center je za letos predvideno dokončanje projektov za ureditev ulic Štefana Kovača in Gregorčičeve, ureditev otroškega igrišča v Zeleni ulici, kot nadomestna postavka pa je predvidena ureditev ograje na vzhodnem delu TVD Partizana, kar pa je odvisno od višine finančnih sredstev, ki bodo na razpolago. Poleg tega je zunaj prednostnega programa predvidena priprava projektov in predračunov za asfaltiranje parkirišča ob bloku Lendavske ulice 9. V MČ Ledava je v letošnjem letu predvidena izdelava projektov za ureditev kolesarske steze od Markišavske do Lendavske ulice ter ureditev parkirišča ob Industrijski ulici, ki je namenjeno za parkiranje obiskovalcev soboškega pokopališča, vendar je neurejeno. V MČ Park pravkar urejajo parkirišča okrog gimnazije in poklicnih šol v Šolskem naselju ter otroško igrišče med ulicama Š. Kuzmiča in M. Kuzmiča, v letošnjem načrtu pa je tudi postavitev javne razsvetljave v Bevkovi ulici. Del sredstev pa so namenili tudi za nakup novega koša pri 1. osnovni šoli. Za MČ Partizan izdelujejo projekte za ureditev Žitne ulice in sekundarne razvode južnega kolektorja po posameznih ulicah, na začetku avgusta pa bosta obnovljeni otroških igrišči v Rožnem naselju in Finžgarjevi ulici; v letošnjem načrtu je še ureditev javne razsvetljave v Južni ulici. Največja dela v tej Mestni četrti pa potekajo na trasi južnega kolektorja, ki bo omogočil priključitev šestih ulic na kanalizacijsko omrežje. V MČ Turopolje je v letošnjem letu predvidena izdelava projektov za ureditev otroškega igrišča v Jakobovem naselju in prva etapa izdelave - če bodo to možnosti dopuščale - v izdelavi pa so tudi projekti za ureditev kanalizacije za hiše na delu Tišinske ceste (prek razbremenilnega kanala). Poleg tega potekajo aktivnosti za začetek del pri podaljšku Kajuhove ulice. Tudi letos bomo ob dnevu starejših občanov pripravili razne aktivnosti, kot je družabna pogostitev, obdarovanje najstarejšega občana in občanke, obdarovanje socialno ogroženih itn. Pri tem sodelujejo tudi soboške osnovne šole, ki pripravijo vsako leto kulturni program. Zoran HOBLAI V Černelavcih pri Murski Soboti, kjer sta brata Pavlinjek zgradila svoji tovarni, je bila prvi petek v juniju proslava ob 10. obletnici ustanovitve podjetja Roto in 25-letnici plastičnih izdelkov Kovinoplastike Pavlinjek. Štefan Pavlinjek, ki je tudi predsednik območne obrtne zbornice, je v uvodnem nagovoru posegel v zgodovino, natančneje nadaljevanje družinske tradicije, ki ji je temelje postavil oče. Slovesnost ob jubileju je bila tudi priložnost za odprtje nove dvorane za izdelavo embalaže ter izid Roto novin ter kataloga s podnaslovom Ko stvari dobijo svoje ime Roto. In seveda slavja številnih povabljenih. Fotografija je s pročelja nove dvorane Rota, za katero so pred junijsko jubilejno slovesnostjo dobili tudi nagrado za urejeno okolje. Tajnik Mestnih četrti v Murski Soboti. 16 ŠPORT SLOVENSKI ŠAMPION NAJBOLJŠI NA EVROPSKEM VOJAŠKEM PRVENSTVU V JUDU GORAN HAŠAJ - pred kratkim je prvič v zgodovini soboškega judo kluba razveselil z članskim naslovom prvaka v kategoriji do 73 kg - je po šampionsko opravil tudi s konkurenco med evropskimi “uniformami”. V belgijskem Leopoldsburgu se je namreč udeležil evropskega vojaškega prvenstva v judu in po izvrstnih borbah dosegel naslov prvaka. Najprej je premagal reprezentante Hrvaške, Cipra, Španije in Poljske, v finalu pa suvereno tudi dobitnika bronaste medalje na zadnjem evropskem prvenstvu Nizozemca Van Kalkna. Njegov uspeh in s tem slovenske reprezentance zaokrožuje Robi Šadl; ta je v konkurenci nad 100 kg zasedel zelo dobro sedmo mesto. Zadnji uspehi Gorana Hašaja so sad trdega dela, saj gre za večkratnega pionirskega, kadetskega in mladinskega prvaka. Udeležil se je mnogih mednarodnih prireditev; med drugim je branil slovenske barve na olimpijskih igrah mladih, na evropskem in svetovnem mladinskem prvenstvu. Tudi vnaprej mu želimo čim več “IPONOV” oziroma zmag z izidom 10 proti 0; prav z njimi je opravil s celotno konkurenco na evropskem vojaškem prvenstvu. NOV KOŠARKARSKI PRVOLIGAŠ Junij je prinesel lepo in atraktivno športno novico o združevanju dveh kolektivov: dosedanjega člana 1B lige Radenske in košarkarskega kluba Creativ, ki je nastopal v tretji ligi. Soboški klub je tako v kratkem času - ustanovljen je bil leta 93 - uspel uveljaviti to popularno igro pod košem tudi v tem delu Slovenije. Čeprav je ustanovitelj kluba Creativ nosil v sebi predvsem željo po delu z mlajšimi selekcijami, je tudi članska vrsta pod vodstvom trenerja Petra Juteršnika napredovala zelo hitro in bi v novi sezoni nastopila v drugi slovenski ligi. Na drugi strani je KK Radenska nastopal v IB slovenski ligi in si je v tem času nabral več kot potrebne izkušnje za nastope z vrhunskimi košarkarji. Klub bo od Radenske prevzel nastopanje v 1B ligi, od Creativa pa matične prostore oziroma dvorano Osnovne šole 1 v Murski Soboti. Ta bo odslej prizorišče prvenstvenih srečanj novega kluba KK RADENSKA CREATIV. Triletno pokroviteljsko pogodbo sta podpisala Peter Juteršnik in generalni direktor Radenske Alojz Behek. Prvi mož Radenske - tudi sam dolgoletni košarkarski privrženec - je poudaril, da je s športnega vidika združevanje več kot potrebno, obenem pa “priznal” da je interes Radenske predvsem poslovni. To na koncu koncev tudi ni čudno, če se ozremo v širši slovenski prostor in ugotovimo, da se je slovenska košarka uveljavila tudi v evropskem prostoru. Dobra primera sta sodelovanje UNIONA in Olimpije ter PIVOVARNE LAŠKO in celjskega rokometnega oziroma košarkarskega kluba. Klub RADENSKA CREATIV je ob združitvi pripravil dan košarke - predstavile so se vse njegove selekcije; članska pa je odigrala srečanje z ljubljansko UNION OLIMPIJO in izgubila s 104:58. Za RADENSKO CREATIV je bil s 14 točkami najuspešnejši Borut Besedič. Cilj novega ligaša je vsekakor preboj v prvo slovensko ligo, lahko pa dodamo, da od tam gotovo tudi na evropska tekmovanja. PRVI TURNIR V GOLFU V MORAVSKIH TOPLICAH Za golfisti je uvodni tečaj, tako da so na igrišču v Moravskih Toplicah priredili prvi interni članski turnir. Prvo mesto v neto skupini A handicap 0-28 je pripadlo Bojanu Gabercu, sledita Štefar Toplak in Ljubo Kološa. V neto skupini B handicap 29-36 je bil najuspešnejši Dejan Kološa, sledita Ludvik Vereš in Dušan Bencik Prvo mesto v kategoriji bruto je pripadlo Vladu Krambergerju medtem ko se je v ženski skupini najbolje izkazala Eržebet Tob: Vereš. NAKUP NOVEGA AKROBATSKEGA LETALA EXTRA 230 Konec junija so v prostorih Zavarovalnice Triglav predstavili “nova krila” Aerokluba Murska Sobota. Gre za vrhunsko akrobatsko letalo EXTRA 230. To potrjuje podatek, da gre za eno od ducat izdelanih, kar še povečuje vrednost nove pridobitve. Majhno letalo je visoko le meter in pol ter težko 450 kilogramov, kupih so ga v Antwerpnu, po njega pa se je po zračni poti odpravila delegacija v sestavi Marjan Kočila (podjetje Creativ), Sandi Troha (Zavarovalnica Triglav), Janez Kramberger in Peter Podlunšek. Slednji bo letalo tudi v največji meri uporabljal, nanj pa se je privajal na dolgi poti domov. Peter je v preteklosti dokazal, da je eden boljših evropskih akrobatskih pilotov, njegova nadaljnja kariera pa bo povezana predvsem z rdečo EXTRO 230. KANUIST BORUT HORVAT SPET ODLIČEN Na začetku junija je Anton Slavic, župan Mestne občine Murska Sobota, pripravil sprejem za kanuista Boruta Horvata, člana Kajak kanu kluba Mura, in Mirana Vereša, kajakaša kluba Opel M. Sobota. Oba sta branila slovenske barve na evropskem prvenstvu v kajaku in kanuju na divjih vodah, to je bilo na brzicah Soče. Ponovno - letos je že zasedel tretje mesto na tekmi svetovnega pokala v Novi Zelandiji - nas je razveselil Borut Horvat, saj je osvojil drugo mesto in s tem srebrno medaljo. Tej je dodal še eno srebrno medaljo, saj je Slovenija zasedla drugo mesto v moštveni konkurenci. Uspešen je bil tudi Miran Vereš, ki mu je pripadlo posamično trinajsto in ekipno peto mesto. Ne gre pa pozabiti tudi na trenerja Štefana Vargo, ki z budnim očesom spremlja njuno delo in se je izkazal za enega boljših slovenskih trenerjev. Sicer pa je Štefan Varga pomočnik trenerja državne reprezentance. Anton Slavic se je na sprejemu izkazal za odličnega poznavalca njune tekmovalne poti in celotni ekipi zaželel čim več uspehov tudi na svetovnem prvenstvu -to bo prihodnje leto v Franciji. Sašo FLUHER 17 ŠPORT 40 LET SOBOŠKE RIBIŠKE DRUŽINE Ribiška družina Murska Sobota je stopila v svoja zrela leta - bi rekli - saj so na začetku junija praznovali 40-letnico obstoja. Ob jubileju so pred ribiškim domom pripravili proslavo in zaslužnim podelili priznanja, zbrane pa sta nagovorila Martin Karoli, predsednik družine, in Stanislav Bradeško, podpredsednik Ribiške zveze Slovenije. Karoli se je ozrl v preteklost in poudaril, da je lahko 500-članska družina ponosna na prehojeno pot, saj jim je kljub omejenim finančnim sredstvom uspelo storiti marsikaj. Zgrajen ribiški dom, trgovina z opremo, lepo urejena okolica doma in obenem vloženo delo pri gospodarjenju z vodami in vodnim življem (RD vloži vsako leto med 5000 in 6000 kilogramov rib v naše vode) so le nekateri podatki o delu družine. Ne gre pa pozabiti tudi na tekmovalne uspehe, saj so tekmovalci Ribiške družine Murska Sobota postali ekipni državni prvaki v lovu rib s plovcem in se tako uvrstili na svetovni pokal. Vse to je sad požrtvovalnega dela, ki so ga na proslavi tudi nagradili. Tako sta plaketi Ribiške zveze pripadli Zoranu Vidicu in Milanu Kerecu. Podelili so tudi Rede ribiških zaslug III., II. in I. stopnje. S slednjimi se lahko ponašajo Ludvik Števančec, Andrej Šalika, Anton Rengeo, Franc Pucko, Milan Lah in Franc Buzeti. NA OTROŠKI OLIMPIADI V ROMUNIJI Mestna reprezentanca Murska Sobota, ki jo sestavljajo šolski otroci, stari do 15 let, se je udeležila tako imenovane otroške olimpiade v romunskem mestu Medias. Pred odhodom jim je izrekel popotnico župan Anton Slavic, v imenu komiteja pa jih je pozdravil Jože Vild. V ekipi sta bila tudi predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar in direktor košarkarskega kluba Kreativ Ivan Gerenčer. Namesto njegove neoddane (obljubljene) reportaže naštejmo udeležence po panogah: TENIS - Vanja Bransberger, Marko Fišer, trener Peter Škraban; ATLETIKA - Dejan Banfi, Gregor Lenarčič, Gregor Hull, Gregor Marušič, Miha Žalik, Anja Cipot, Lucija Cvetko, Nina Jakopec; KOŠARKA - Mitja Gomboc, Kristjan Horvat, Sebastjan Fujs, Nejc Perhavec, Grega Ficko, Sašo Kutoš, Klemen Kous, vodja ekipe Peter Juteršnik, trener Dušan Fujs. 13 MEDALJ NA MADŽARSKEM Od 25. do 27. junija je 19-članska ekipa Društva za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota sodelovala na 2. igrah Alpe-Jadran oziroma na 13. tekmovanju za pokal Savaria v Sombotelu na Madžarskem. Tekmovali so v osmih tekmovalnih disciplinah in bili zelo uspešni, osvojili so kar 13 medalj, od tega 3 zlate, 7 srebrnih in 3 bronaste. Rudi Kocmut je bil drugi v teku na 100 metrov (14,41), Alojz Ulen peti. V metanju kopja je Olga Gutman zasedla drugo mesto (18,52), Angela Marinič je bila tretja (8,86). V isti disciplini je bil Rudi Kocmut drugi (28,86), Janez Pugelj četrti (22,38), Franc Weindorfer peti (19,20) in Alojz Ulen sedmi (15,48). Kroglo je Olga Gutman sunila 6,40 metra daleč ter dobila srebrno medaljo, Helena Gregom je bila četrta (4,76), Angela Marinič peta (4,35). Med moškimi je Franc Weindorfer zmagal v metu krogle (8,90), Rudi Kocmut je bil drugi (8,33), Janez Pugelj četrti (7,02). V metanju diska je Olga Gutman zasedla drugo mesto (15,68), Angela Marinič tretje (13,30), Helena Gregom peto (10,92). Med moškimi so vse tri medalje osvojili Prekmurci: Franc Weindorfer zlato (22,97), Rudi Kocmut srebrno (22,95). in Janez Pugelj bronasto (19,73). Pri skokih v daljino je bil Rudi Kocmut drugi s skokom (6,76). V igranju šaha sta Franc Šavel in Mile Golubovič zbrala po tri točke in se uvrstila na sredino razpredelnice med 27 tekmovalci. V namiznem tenisu je začetne dvoboje sicer dobival tudi predsednik DRŠI M. Sobota Davorin Dervarič, a to je bilo tudi vse, boljšo uvrstitev so mu preprečili močnejši tekmovalci. Ekipa DRŠI M. Sobota je s svojimi športnicami in športniki ekipno zasedla tretje mesto in dobila lep pokal, poleg tega pa je prejela še posebni pokal za 20-letno sodelovanje z invalidi madžarskega športnega društva Vasakarat iz Sombotela. Filip MATKO Podpis pogodbe o sodelovanju z Ingolstadtom ob tekmovanju v športnem ribolovu na soboškem jezeru - Kamenšnici. 18 MURSKA SOBOTA - KRONOLOGIJA MESTA MURSKA SOBOTA (190 m, 12148 preb. (1981), 13857 preb. (1991) Murska obota je največje mesto in središče v Pomurju. Razvila se je blizu geometričnega središča Pomurja. Leži ob magistralni cesti Lendava-Maribor in regionalnih cest. Nastala je na ravnini ob rečici Ledavi. KRONOLOGIJA MESTA 1605 Okrog tega leta so Bocskayeve čete, imenovane "Kruci", porušile slabo zavarovano soboško naselje, ki je bilo zunaj grajskega kompleksa, v neposrednejši bližini Rakičana. Novo naselje je bilo potem zgrajeno ob obrambnem grajskem jarku. 1627 V vizitacijskem zapisniku iz tega leta se omenja kot "mestni duhovnik pri cerkvi s. Nikolaja Janoš Gederoci, ki je bil ordiniran za predikanta že leta 1616; sodeč po tem zapisniku je v M. Soboti poleg cerkve obstajala tudi šola. Na podlagi popisa v tem letu so bili meščani plemiškega porekla v M. Soboti, ki so posedovali po eno posestno enoto, zadolženi, da v dvoje opremijo za obrambne namene po enega konjenika; skupno 19 konjenikov (kar potemi, da je bilo v Soboti 38 takih meščanov). 1628 Cesar Ferdinand II. v dopisu vasvarskemu kapitlju potrjuje izjemne pravice, dane Murski Soboti. 1632 Soboški protestantski učitelj Juraj Branik (po rodu s Slovaške), prvi znani lokalni šolnik, je v pismu zaprosil zemljiško gospodarico Evo Poppel (soprogo oz. vdovo po Ferencu Battyanyu) za naturalno podporo, ker je njemu namenjena količina žitaric na pristavi zgorela; kot je razvidno iz ohranjenega pisma, je bila njegova prošnja uslišana. 1633 V listini, datirani 6. 4.1633 v Spodnjem Soboškem gradu ali Rakičanu (in inferiori Castello Muray Szombat, aliter Rakicsan), so omenjeni obrambni okopi, zidovi, jarki, notranje in zunanje obrambno zidovje, utrjeno s posebnimi utrdbami. Omenjen je tudi dolg most prek jarka ali okopov. Ob obrambnem zidu so se vrstila stražarska mesta ("strasa"). 1644 lz pisma posestnega upravnika v Rakičanu oz. M. Soboti Blaža Temlina je razvidno, da so se obrambne planke, ki so obdajale "zunanje mesto" Sobote na več mestih podrle, vprašanje stražarjenja pa ni bilo rešeno. 1648 Amhet Alčajbeg je pisno zahteval od vasi v soboškem in gomjelendavskem okrožju 70 ljudi, ki so bili dolžni s sekirami in lopatami priti v Veliko Kanižo na utrdbena dela. 1649 Tega leta so Turki v M. Soboti oropali "zunanje mesto", pet hiš so požgali, 6 ljudi ubili, 32 pa odpeljali. 1651 V M. Soboti se omenja kot luteranski senior Tomaž Križan, ki je bil soudeležen pri razreševanju kalvinsko-luteranskega spora v Martjancih. 1652 Iz pritožbe plemiških krajanov M. Sobote ogrskemu kraljevemu namestniku je razvidno, da je bilo mesto opustošeno in da bi ga bilo treba znova zgraditi. "Zunanje mesto" se je stisnilo v notranjem, to pa bi bilo treba zdaj urediti. Szecsenyjeva, ki ima največjo posest, o vsem tem noče nič slišati. 1255 V zbirki listin, ki se nanašajo na zgodovino Zalske županije, je na eni od njih datacija z nazivom "Bel Mura". Le-ta naziv se je uporabljal za označevanje dvorca in prvotnega soboškega naselja. 1297 V zbirki virov za obdobje madžarske vladavine Arpadovih potomcev je najti dokument s podrobnejšo označitvijo naselja z imenom Belmura in navedbo cerkve, zgrajene v čast sv. Nikolaja. Štefan, sin Haholda in veliki župan v županiji Borsod, je dobil od kralja v dar Belmuro. 1331 Avtor zgodovinskega opisa Ogrske, Dezsö Csanki, omenja v svojem delu "arhidiakonat Belmura", kar govori o cerkveno-upravni vlogi Murske Sobote v 14. stol. 1348 Murska Sobota prvič omenjena s tem imenom (Murasombota). 1366 Murska Sobota omenjena kot mesto - "civitas". 1476 Zemljiški gospodar Sobote Nikolaj Szecsy je tega leta določil za meščane in tujce dajatve ob sv. Juriju in sv. Mihaelu; vseh drugih obveznosti jih je osvobodil; pozneje so to potrdili grof Aleksij Thurzo de Bethlenyfalwa (17. 6. 1540), Margareta Szechy (15. 8. 1569), Ladislav Poppel (23. 5. 1572). 1479 M. Sobota dobi svobodne sejemske pravice in pravico pobirati ustrezno pristojbino. Izdal Matija Korvin z listino, izdano v Olomucu 6. 8. 1479. 1541 Dokument iz tega leta izpričuje razdelitev grajskih posesti v Gornji Lendavi (Grad), Szigetu, Murski Soboti in Letenju. Polovica posesti je pripadla Ani in Elizabeti Thurzo, druga pa Marjeti Szecsy, por. z Nikolajem Salmom. V urbarialni listini iz tega leta se omenjajo predeli Sobote: Horvatovo mesto, mestni predel Tvrtka, mestni predel Nowaka. 1549 Po zaznambi v eni od listin iz tega leta je bilo v M. Soboti 24 in pol "port" (hiš oz. hišnih posesti); z neidentificiranim predelom skupaj 51 in pol. 1599 V popisu davščin iz tega leta je omenjen "predikator trga", ki je bil za vojno takso dolžan plačati 2 (dva) forinta. 19 1653-1667 Na rokopisni geografski karti, izdelani za potrebe cesarskega vojaškega štaba in s prikazom Prekmurja, dela Hrvaške in Slavonije, je za Mursko Soboto - verjetno prvič -navedeno slovensko ime "Sobota". 1687 Predstavnika županijskih oblasti Ferenc Oppora in Gyorgy Udotovits sta sestavila zapisnik o tem, kar je iz soboškega gradu oz. graščine odtujil grof Ferenc Nadasdy. Iz inventarnega popisa ob tej priložnosti je razvidno, daje bilo od kletarskih potrebščin bilo v gradu npr. 45 praznih sodov, od težkega orožja pa 1 top in 1 možnar; od živinskega staleža se omenjajo 4 voli in 154 molznih krav. Grof Peter Szapary je tega leta kupil soboški dominij (soboško posestvo s trgom Martjanci in 40 vasmi) od Franca Keryja in njegove žene Julije Szecsy; naslednjega leta mu ga je ogrski kralj formalno podelil kot fevd ter ga leta 1690 imenoval za "dednega gospoda". 1698 Po vizitacijskem zapisniku so v Soboti našteli 250 prebivalcev, od teh le 70 katoličanov. 1706 Okrog 5.000 Krncev je ob povratku z roparskega pohoda na štajersko stran prenočilo v Soboti in Rakičanu; večina (3.000) se je nastanila v M. Soboti. 1722 Brata Peter in Nikolaj Szapary, soboška veleposestnika, sta bila povzdignjena v grofovski stan. 1726 Tega leta so za M. Soboto iz Dobre (Neuhaus) potrdili pravico do mitnine (carine), ki je bila dodeljena že leta 1540. 1765-1787 V zvezi z vojaškim orisom Sobote v tem obdobju je zaznamovano njeno poimenovanje v treh jezikih: Muraszombat-Olsnitz-Ujnitz-Sobota. V orisu se omenjajo: lokalni dvorec, ki ga obdaja izsušen jarek, potem katoliška cerkev in ena gostilna. Navedeno je tudi, da je potok ob pristavi močvirnat. 1767 Urbarialni popis iz tega leta izkazuje v M. Soboti kot zemljiška gospodarja Imreja Batthyanyja in Petra Szaparyja ter skupno 42 tlačanskih "port" (hišnih posesti) in 13 želirjev; k soboško-rakičanskemu dominiju je spadalo 40 okoliških in drugih krajev (npr. Čikečka ves, Košarovci itn.) Tega leta so se soboški tlačani pritožili kralju, ker jim zemljiški posestniki nočejo priznati najemniškega privilegija, ki so ga prejeli že leta 1476 in ga okrepili leta 1630 (namesto 4 forintov zahtevajo zdaj za najemnino 12-14 forintov). 1786-1789 V popisu iz tega obdobja se v M. Soboti izkazuje 554 katoliških duš (z župnikom in kaplanom). 1808 V repertoarju Johanna Lipskega se omenja M. Sobota v treh jezikih: madžarski Szombat(Mura), nemški Oisnitz in "hrvaški" (slovenski) Szobota. 1828 Popis iz tega leta izkazuje v M. Soboti naslednje kategorije in število prebivalstva: 184 davkoplačevalcev, 68 želirjev, 26 želirjev brez hiš, 22 dečkov, 15 deklic, 8 služabnikov, 15 obrtnikov, 4 trgovcev. Živinski stalež je obsegal: 10 vprežnih volov, 32 konj in 53 ovac. Sezidano prvo šolsko poslopje. 1836 V statistično-zemljepisni publikaciji iz tega leta Elek Fenyes ugotavlja, da je Sobota (ime je navedeno tudi v tej obliki) "podeželsko mesto" s slovenskim "vindus" prebivalstvom. V njem živi 665 katolikov, 30 evangeličanov in 98 Židov. Poleg omembe katoliške župnijske cerkve in grajskega dvorca z angleškim vrtom navaja še: "Zemljišče je ravninsko in plodno, vendar ga prizadevajo mnoge ovodnji, in to tako, da se je po ulicah pogosto treba premikati na konju, tudi čiste vode ni mogoče piti." Poudarja siromaštvo prebivalstva, ki je oproščeno tlake, in prav tako tradicijo znanih živinskih sejmov. V M. Soboti je sedež veleposestva, ki je last grofa Jožefa Szaparyja in grofovske družina Batthyanyjev. 18 5 8 lz šolskega poročila za to leto je razvidno, da je v M. Soboti delovala katoliška osnovna šola, ki je vključevala v pouk 182 učencev iz Sobote in 10 okoliških krajev. Za pouk v slovenskem, madžarskem in nemškem jeziku sta skrbela učitelj in en pomožni učitelj. 1858 Ustanovljena farna javna šola. 1860 Prva katastrska izmera soboškega zemljišča. 1871 Ustanovljena veletrgovina z železom. Nekaj let pozneje še parni mlin (prvi v kraju) - lastnik Geza Hartner. 1873 Tega leta je bila v M. Soboti ustanovljena dvorazredna državna ljudska šola, prva te vrste v županiji, z madžarskim učnim jezikom, ki je dve leti pozneje dobila novo zgradbo. V tem letu je začela obratovati tovarna ruma in likerja, verjetno ena prvih manufaktur z omenjenim nazivom, ki je leta 1893 vzpostavila podružnični obrat na Vaneči. Lastnik podjetja je bil Franc Kirbisch. To leto je bila ustanovljena Muraszombati Takarekpenztar, hranilnica, z osnovnim kapitalom v višini 30.000 forintov. Začetek pouka na državni ljudski šoli. 1884 Konec leta (25. decembra) je začel v M. Soboti izhajati v madžarščini in prekmurščini prvi lokalni list MURA-SZOMBAT ES VIDEKE (Murska Sobota in okolica), ki je bil po letu 1889 tiskan samo v madžarščini. 1889 V katoliškem popisu se tega leta v M. Soboti izkazuje 1244 katoličanov, 227 evangeličanov, 4 kalvinci in 311 Židov. 1893 V M. Soboti je bila zgrajena bolnišnica. 1898 M. Sobota je sedež okraja z okrajnim sodiščem, davčno upravo in kraljevskim notariatom. 1897 Ustanovljeno Madžarsko izobraževalno društvo za Slovensko krajino (Vendvideki magyar kozmuvelodesi egysulet), ki se je razvilo iz odseka za izobraževanje in madžarizacijo pri učiteljskem društvu soboškega okraja iz leta 1893; društvo je bilo madžarizacijsko usmerjeno. 1901 Ustanovljena parna žaga; lastnik Geza Hartner. 1913 Ustanovljena deška meščanska šola, ki je bila predana v upravljanje državi. 1918 Kapetan Jure Jurišič je 28. decembra s četo prostovoljcev prodrl v Prekmurje in zasedel M. Soboto. 20 1919 3. januarja je madžarska vojska pregnala Jurišičeve prostovoljce in ponovno zavzela M. Soboto. 16. februarja je bila v Turkovi gostilni ustanovljena območna organizacija socialdemokratske stranke Madžarske; predsednik je postal Šandor Černjavič. 22. marca - takoj po oklicu republike svetov na Madžarskem -je bil v M. Soboti vzpostavljen tričlanski direktorij, ki se je v posebnem v prekmurščini tiskanem "razglasu" obrnil na "lüsztvo szlovenszke okrogline". 29. maja je Vilmoš Tklaec v M. Soboti razglasil z balkona hotela Dobrai Mursko republiko, le-ta je razpadla 3. junija istega leta. 6. julija je bilo v M. Soboti ustanovljeno društvo mladih komunističnih delavcev. 21. julija sta se v M. Soboti združili socialdemokratska stranka in komunisti. 12. avgusta so regularne čete jugoslovanske vojske zasedle M. Soboto in Prekmurje in ga priključile krajevini SHS. 1922 Na občnem zboru prekmurskih evangeličanskih cerkva v M. Soboti je bil ustanovljen seniorat - Prekmurska sinjorija. Začetek obratovanja Tovarne mesnih izdelkov in izvozne klavnice Josipa Benka. 1924 Zgrajena železniška proga M. Sobota-Ljutomer. 1925 Začetek obratovanja Tovarne perila Janeza Cvetiča. 12. novembra v M. Soboti poplava. 1926 Priključitev mesta na električno omrežje. 1932 Začetek obratovanja Tovarne perila Ludvika Šiftarja. Lastnik soboškega gradu Ladislav Szapay naredil na Dunaju samomor (skočil skozi hotelsko okno) zaradi velike prezadolženosti. (Prim. Murska krajina, 29. 5. 1932, str. 2). 1934 Ustanovljen Klub prekmurskih akademikov. 1935 v Fazaneriji zgrajeno javno kopališče. 1936 V Fazaneriji zgrajeno nogometno igrišče. 1938 1. junija začne poslovatri Okrožno sodišče v M. Soboti. 1939 Zgrajen Trgovski dom. Začela delovati zasebna dvorazredna trgovska šola združbe trgovcev za okraj M. Sobota - danes srednja ekonomska šola. 1941 6. aprila so nemške čete zasedle M. Soboto. 16. aprila je madžarska okupacijska vojska zamenjala nemško. 31. 10. so Madžari na grajskem dvorišču obesili Štefana Cvetka in Evgena Kardoša. 1944 aprila, oktobra in novembra so Madžari izvedli množične aretacije in deportacije Židov in Slovencev. 1945 3. aprila je Rdeča armada osvobodila mesto. 12. 8. slovesnost ob odkritju spomenika bratstva jugoslovanskih in sovjetskih narodov. Načrt je izdelal sovjetski vojni inženir Arončik, vsa gradbena dela pa vodil arhitekt F. Novak. Delati so začeli 24. 3. Spomenik je zgrajen iz železobetona, obložen z italijanskim kararskim marmorjem, višina 17,35 m. Kip sovjetskega rdečearmejca je izdelal Boris Kalin, partizana pa Zdenko Kalin, brata iz Ljubljane. Kipa sta visoka 2,40 m. 1949 Začel izhajati tednik Ljudski glas, sedaj Vestnik. 1950 Dograjeno poslopje nove gimnazije, sedaj osnovne šole, delo arh. Novaka. 1953 Ustanovljena Obmurska tiskarna. 1955 M. Sobota postane sedež okraja za Pomurje; to funkcijo je mesto opravljalo do leta 1962. Ustanovljen Pokrajinski muzej. Ustanovljena Študijska knjižnica. Začela delovati Tovarna mlečnega prahu. 1956 Dograjen 7,6 km dolg razbremenilni prekop Ledava-Mura; odtlej mesto zavarovano pred visokimi vodami. Začela izhajati revija Svet ob Muri; izhajala do 1958. 1958 Soboški aeroklub odprl Pomurski letalski center s športnim letališčem na zemljišču Muzge. Začetek oddaj Radia Murska Sobota. 1959 Ustanovljena šola za zdravstvene delavce. 1961 V mestu odprta prva samopostrežnica trg. podjetja Potrošnik (takratna Titova). Zgrajeno novo poslopje Tovarne perila in oblačil Mura (v takratni Panonski ulici); leta 1975 so se vsi obrati preselili v industrijsko cono. 1962 Ustanovljen Kmetijski kombinat Pomurka, pozneje ABC Pomurka. 1963 Odprtje avtomatske telefonske centrale. 1966 Mesto je obiskal predsednik države Josip Broz-Tito. 1967 Odprt hotel Diana. Zgrajena prva blagovnica v mestu; zgradilo trg. podjetje Potrošnik. Začetek meddržavne likovne razstave Pannonia. 1971 Mesto priključeno na vodovodno omrežje. Podjetje Mlinopek zgradilo mlin z žitnim skladiščem. 1972 Začela delovati mestna biološka čistilna naprava ob Ledavi. 1974 Zgrajen nakupovalni center z blagovnico Merkur (t. i. šo-ping). 1976 Nova klavnica s hladilnico v okviru Tovarne mesnih izdelkov. 1980 Odprt Srednješolski center tehniško-pedagoške usmeritve. 1981 Ustanovljene Invalidske delavnice Solidarnost. 1987 Odprtje kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Rakičanu, grajene s finančno pomočjo Pomurcev in solidarnostjo republike; 1988 preselitev vseh oddelkov iz mesta. 1988 Zgrajena mestna športna dvorana ob Osnovni šoli 3. Zgrajen Blagovno-transportni center. Franc KUZMIČ Prijetna osvežitev je bil prvi nastop domače glasbene skupine Children of the Nigh, ki jo sestavljajo trije "muzikalični Celeči": Silvo (vokal in kitara), Ana (klaviature in vokal) in Maja (bobni) ter Tilen Sapač (flavta), Klementina Cipot (violina), Sašo Benko (kitara) in Tadej Titan (bas kitara). Svojo glasbo imenujejo epsko-poetični melanholični rock, kar je glede na neobičajno sestavo res. Le malo vaje, ki dela mojstre, jim je potrebne, pa tak izbor skladb, ki ne bodo ostale v ušesih in ne bodo preveč moreče. To, da so poetične, namreč ne moti in mlada skupina ima prihodnost. Ob že vpeljanem Hobby Brass Bandu, ki je posnel svojo prvo zgoščenko in tokrat nastopil na otvoritveni večer ter požel upravičen aplavz. Blues, swing in soul, ki ga izvaja skupina desetih glasbenikov: solistka je Mojca Györek, za klaviaturami je oče Ladislav Györek, saksofonist pa sin Miha Györek, z bas kitaro Željko Marušič, sin Andrej s trobento in še en trobentač Bojan Pap, Franc Sever za bobni, Peter Bico s pozavno, Blaž Bejek s kitaro in Andrej Grabar za tolkali. Ritmično prepričljiv je bil nastop prav tako desetčlanske bobnarske skupine Afir Bafir iz Maribora, ki je tudi popestril otvoritveni večer letošnje manifestacije na ploščadi pred vhodom v soboški grad. Na njegovem dvorišču sta bila multimedijski dogodek Čarovniki iz Beletrine in plesna predstava Steklenika, večer pa je dopolnjevala razstava stripov in baletnih plakatov. Gledališki Torpedniki so z Morsko republiko nasmejali v poulični predstavi pred mestno hranilnico. Vilmoš Tkalec je tokrat razglasil Mursko republiko kar na pločniku in ne na znamenitem Zvezdinem balkonu. Sicer pa so poleg Vladimirja Vlaškaliča in Gorazda Žilavca Veliko je bilo tudi živopisnih, atraktivnih in melodičnih skupin, ki so zapele in zaigrale, pa tudi zaplesale v svojim ritmih tako na soboškem kot na mariborskem odru na Lentu. Kot folklorna skupina iz Bolgarije. Nastopile so še folklorna skupina Rodrigez z otoka Mauricius, pa mediteransko-orientalsko in kubansko obarvana glasbena skupina Barrio Chino iz Marseilla v Franciji, kije obvladala ritme držav, iz katerih so nastopajoči. zaigrali še Andrej Grabar, Blaž Bejek, Boštjan Lačen in Simon Glavač. Poulična je bila tudi predstava Kuga Gledališča Ane Monro, ki je v svoji komedijantski maniri spraševala, ali je kuga okoli nas ali v nas samih, v njej so bili posredniki stebri slovenske družbe: dohtar, policaj, far in klošar citiramo zapisano iz brošure Soboški dnevi 99. Odziven poulični nastop je imel tudi Marco Carolei kot Don Giovani iz Italije, ki s svojim starim kolesom in kovčkom, polnim rekvizitov, izpolnjuje svoje mednarodno poslanstvo komedijanta, pantomimika in klovna. Na grajskem dvorišču je bil brez bicikla, zato pa je z veliko šarma in situacijske komike prepričal navzoče v svojem sicer kratkem nastopu pod žarometom, ki mu zaradi hitrega gibanja med obiskovalci, ki jih je vključeval v igro, ni uspel slediti. Sicer pa je bilo letos ozvočenje boljše kot lani, ko je bil Lačni Franc tudi jezen, še bolj pa obiskovalci, ki kar nismo mogli dočakati nastopa znane glasbene skupine. Letos posebno znanih imen s slovenske scene ni bilo (naj mi Jan Plestenjak ne zameri), pa tudi Faraoni so bolj ogreli z zimzelenčki kot lastno produkcijo in to šele v drugem sklopu celovečernega nedeljskega nastopa. Odmevni Soboški dnevi 99 so izzveneli s koncertom mednarodnega pevskega zbora VoxEuropae/Glas Evrope. Brigita BAVČAR Nastop domačih plesnih skupin Folklorna skupina iz Bolgarije na grajskem dvorišču Poulično gledališče Ane Monro V okviru letošnjih Soboških dnevov je potekalo tudi tekmovanje Konjeniškega kluba grad Rakičan v preskakovanju ovir. Na turnirju je sodelovala in se ponovno izkazala Maja Vohar. Tekmovanje v preskakovanju ovir INFORMATIVNA STOJNICA AMNESTY INTERNATIONAL V MURSKI SOBOTI V okviru Soboških dni 99 je bila v času od 8. do 11. junija na ploščadi pred gradom informativna stojnica, za kateri so se z gradivom predstavili člani te človekoljubne organizacije. Prireditve ob 80. obletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji v nedeljo, 1. avgusta 1999, v Murski Soboti 8.00 Budnica Pihalnega orkestra Murska Sobota 19.00 Glasbeni program: Dorina in Dejan (igrišče pri OŠ IIl) 20.30 Sprejem predsednika Republike Slovenije z vojaškimi častmi (pred vhodom v OŠ III iz Bakovske ulice) 21.00 Slavnostna akademija (dvorana pri OŠ IIl) Program povezujeta: Nataša Matjašec in Dario Varga Skupina za sodobni ples Flota, koreograf Matjaž Farič Orkester Slovenske policije Jože Olaj: Daleč je - recitira Evgen Car Tomaž Rauch: Prekmurski zvoki - izvajajo Tomaž Rauch, Iztok Rodež, Boštjan Rous Tomaž Rauch: Starišinstvo in zvačinstvo, koncert za besedo - recitirajo Marjan Maučec, Borut Siherle, Milan Zrinski Slavnostni govor: predsednik Republike Slovenije Milan Kučan Slavko Šuklar: Aura 99, solo za violino in elektroniko - izvaja violinistka Kristina Šuklar Prekmurska ljudska: Zajšlo je lejpo sunce - Vlado Kreslin in Orkester Slovenske policije 22.00 Glasbeni program: Vlado Kreslin, Posodi mi jurja (igrišče pri OŠ lIl) Zaradi neposrednega televizijskega in radijskega prenosa slavnostne akademije obiskovalce naprošamo, naj zasedejo svoja mesta v dvorani najkasneje do 21. ure. Vstop v dvorano skozi glavni vhod je prost. Neposredni prenos slavnostne akademije bo mogoče spremljati tudi na posebni videosteni na igrišču pri OŠ III.