251 številka«
Ijjibljaia, ? četrtek 2 novembra 1905.
XXXVIII. leto.
IsJuga vaak £ac svsčar. SsiaSs i*d*lja in praraik*, tat v«JJ» po pošt! arsjonuui m av*iro-o§;r*k* caStle m vi« i«u H K, »a »s« iata     K, ia Satrt lata 6 K 60 fc, m an nsset t K 80 k.   Za LjubHanc i pehanjem na dos *s vi* M K, sa »«! teta IS X, %> Satrt lata 6 K, a m hm«( t K. Kdor hodi iaa panj, alača aa m lata ti K, u pai lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 a, aa an taeaee 1 K JO h. - Za tuja dežela tolika ved, kolikor anaSa poStuiat J a »igeeV brca istcdobn« saoSHJatra cara&iio« m oe esira. — Za oznanila aa »Utaja ed pstaroatopna patlt-vrata pa IS h, H aa ta ataanila tlaka enkrat, pa 10 h, Ce ae dvakrat, ia pe 8 h, čt ia tiska trikrat ali večkrat. — Dcplil I aa fav»!£ Lackova«. — BokonitJ «a na vrafiaja, — Uredništvo te uprevnlifvo Ia v Knaflavin aiieab It 6, Ia ilaer »radništva v I. nadatrozja, ipravailtva pa v pritličja. — Upravništvn na) ia blagovolile pošiljati naročnine, reklamaettc
eananila, t J. administrativna atvari.
slovenski Warod" telefon št, 34, Posamezne številke po lO h. „Narodna tiskarna" telefon št, 85.
Po knežaški razpravi.
Knsžfcški d oprod ki so tedaj po dolgem ča»u vendar le priromali pred kriminal. Vsakomur je de v spominu, k&ko žalostno sliko o Um podivjanem nastopu nam je razgrnila sodna razprava! Sedaj je zadeva več ali manj končana ter dognana. In zategadelj hočemo danes izpregoveriti svoj epilog o tem izvenrednena poglavju.
Naše slovensko ljudstvo je dobrega srca in mirne narave. Kdor cbču;e ž njim, mora potrditi, da je slovenski kmet sam ob sebi pohlevna stvarca, ki pravzaprav nikomur nič zalega neče in tudi ničesar hudega ne stori. Te naše trditve ne more epofreči nobena kriminalna statistika, ker se v tem oziru s številkami in s statistiko v obče ne da ničesar dokazati. K*r stori posameznik, iz tega se ne da sklepati na značaj in na nsrave celote, ker vsak tak sklep in zaključek šepa na obeh nogah!
Kakor rečeno tedaj, naše slovensko ljudstvo je v vsakem pogledu pohlevno in bije brez vsakih strastij in veake r^burjenoc*! svoj bej za vsakdanji svoj kruh in — obstanek. Le-ta mu je glavna in prva »briga«. Vas drago mu je več sli manj postranska stvar.
P* tudi hvaUžno j* naše ljudstvo. In kdor mu stori kaj dobrega in izkaže k; ko dobrota ali dobrotioo, nsjde obilo hvaležnosti. Ljudstvo se ga oklene in spoštuje. V vsakem kraju n*jdeš ta pojav, bi je lepo spričevalo z« dobrotnika, kakor tudi za ljudstvo samo.
Tako bi lahko še pisali dalje in povedali marsikaj dobrega in lepega o n&šem prebivalstvu po deželi. Vsak prijatelj slovenskega kmeta — o tem smo prepričani — podpiše gorenje naše misli. Toda žalibtg to ljudstvo z vsemi dobrimi lastnostmi nima še pravega spoznanja, nima Še svoje sodbe, ker mu manjka potrebne   razsodnosti  in re-
šilne o 11 k e In to, prav to je njegova ns)večja in najhujša nesreča! Zategadelj je dostopno vsakemu še tako prgubonosnemu vplivu in zategadelj se da— brez najmanjšega obotavljanja podjarmiti od vsakega najbolj zabitega in fanatičnega — k* plana.
Ia tu smo prispeli do tistega »znamenja«, ki nam prejasno pokaže pot »n — vzroke, s čimer naj si razlagamo kneŽ9Ške dogodke, ki so nam podali s'iko popolne kmetske podivjanosti! To pa seveda le na klerikalni strani, ker pri vsi ti aferi niti eden liberalec ni zakrivilniti najmanjšega kaznivega dejanja!
Župan Č?snik je v svoji občini zelo spoštovana oseba. Ne da bi ga hoteli hvaliti in povzdigovati s praznimi frazami, moramo poudarjati, da ima on v resmei srce za svoje ljudstvo, da mu pomaga, kjer mu more in da vsakemu posamezniku stori vsaso uslugo. To pa že ves čas, odkar je nastopil službo nadučitelja v Knežaku. Posledica temu je bila njegova izvolitev za Župana. Na tem meta p« si je svoje simpatije le še prmaožil in lahko se reče, da svoj Ča- ni imel niti enega sovražnika v svojem kraju. Mogoč?, da so mu ne-katerniki zavidali županski ste-liček! A še ti s? vedno skrivali svoje osebnosti in ga le zahrbtno opravljali in rovali proti njemu!
Toda česiik je poleg vsega tega tudi najodlečnejši liberalec, ki se ni nikdar ukloni nobeni »sveti« volji in ki se ne premakne od svojih liberalnih principov niti za laB. Ia ker pa je župan liberalec, je seveda tudi občana liberalna in sicer če dalje bolj — napredna.
To je začelo boleti klerikalce in zlasti ljubljanski klerikalni generalštab, ki ima v sedanjem Času zlasti Notranjsko »na piki«. Treba je bilo temo Gssnikovemu liberalizmu nspra-viti hitri konec, sicer je Knežak izgnb-
Ijen! In vsled tega se je uprizorila vsa komedija, ki se malodane ponavlja v vsaki liberalni občini, katero hočejo klerikaloi požreti. Škcf Jeglič je pregledal vrsto svojih ka-planetov in izbral Notranjca Magajno za ćesnikovega — rablja. Ta »Hetz-kaplsn« je v drulbi župnika Peha-nija in v družbi še neke n; odkritosrčne in nezanesljive osebe v Knežaku po natančnem taktičnem načrtu začel vojsko zoper liberalnega župana. Poleg ustanovljene posojilnice, poleg m~ške in ženske Marijine družbe, poleg »kvantarskih« pridig le tli se se ti elementi vsak?ga po-eamnega vaŠčcns, klicali njihove žene v župnišče, obdelavali jih na vse dopustne in nedopustne načine, — vse to v znamenju sv. katoliške cerkve in njenih svetih zapovedi! Kakcr pa je povsod nekaj omahljivoev, tako se je našlo tudi v Knežaku nekaj »molkih bitij«, ki s-j se končno vdala strastem njihovih boljših polovic ter poveljem z njimi zvezanih farovških gospodov. Vc6 to se je sistematično gojilo zlaBti zadnje mesece pred novimi občinskimi volitvami, ki bi se imele vršiti 2 marca t. 1. v Knežaku. Ker se je ta dan vsled pritožbe župnika Pehanija volitev onemogočila in sta se župnik ter kapi&n, — ki sta zbrano zmagonosco armado že dopoldne malo n&pojila in potsm pripeljala na bojišče, — ujela takorekoč v lastno past; lotila se je teh dveh božjih in Jegličevih namestnikov satanska jeza. Kaj sta stori Is? Ves popoldne sta napajala ljudi, vlačila jih po vseh knežaskih gostilnah, hujakala in 8£u vala zoper liberalnega »zlodeja« in končno napodila posredno ali neposredno to opito in vinsko tolpo na Ćesnika, ki si je le po srečnem naključju rešil svoje življenje, svojo rodbino in svojo lastnino. Saj je vse polno prič pred sodnijo izpovedalo, da bi se zgo-d i 1 o p ač naj h u jše, če bi se razgrajačem posrečilo vdreti v h i š c!
Kje sta bila vtem kritičnem času in sploh tisti popoldan Župnik Pehani in kaplan Magajna? To je tiBto zanimivo vprašanje, ki se ni rešilo pred sodnijo. Zakaj tadvaJe-gličeva organa nista poskrbela, da bi se bili voli 1 c i mirno razšli? Kdo je v UrbanČičevi, kdo je v Ć u č -kovi gostilni plačeval za pijačo, ki je v »Štefanih« hodila in romala na mize? Kako je bilo mogoče, daje župnik Pehtfni takoj drugi dan po teh izgredih laž-njivo ovadil župana Časnika, da je iz hiše streljal in zadel Jožefa Smrdelja, prvaka »M arijinih dečkov«? Kako je on mogel slišati strel, ko ni slišal žvenketa šip in oken,v katera je suval in na katerih se je obrez&l podivjani Jožef Smrdelj?
Vsa to so vprašsnja, g'ede ka terih nam otf■ n-t* župnik Pehani in kaplan Magajna s svojim odgovorom na večnem dolgu, ki nam pa naj-krepkejše osvetljujejo žalostne dogodke, vsled katerih so si njihove zapeljane ovčice priborile vsega vkup 55 mesecev ječe! Sedaj na le obračunata dušna pastirja sama s svojimi žrtvami, ki sedaj lahko uvidijo, kam da pripeljm slepa strast in kam se pride, če se stepi v službo klerikalne in farovške politike! Saj tega nihče izmed obsojencev ne more tajiti, da župan Cesnik nikomur izmed njih ni storil nitinajmanjšekri-v i c e , nasprotno da kot njihov rojak je vsakomur ob svojem času storil večjo ali manjšo uslugo.
Za vse to pa je moral doživeti ne samo tolovajski napad od njih samih, ampak tudi najgrša žaljenja od njihovih zagovornikov. Da tudi napadi ljubljanskih klerikalcev za žnpana Češnika so se izjalovili in osramotili edino le —
napadalce same! Sodba je sedaj dognana in klerikalci so se vzpričo žalostnega, a neizogibnega izida poprijeli zadnjega sredstva, napadli so sodnijo samo, češ, „politika v sodni dvorani« je zakrivila klerikalni poraz in klerikalno — blamažo. To obupno in ostudno sredstvo naj tedaj pred Klerikalnim svetom opere klerikalnega zagovor-nikad r. Šusteršič a, na katere g a s o z ida 1 i obto ženci vse svoje upe in nade! Kdor je imel
0 tem politika in o tem zagovorniku sploh še kako trohico dobrega mnenja, po tej ostudni ataki na sodno oblast in njene organe jo je moral izgubiti! Dr. Šusteršič sedaj razsaja nad g. nadsvet nikom Polcem, češ, da ni storil svoje dolžnosti napram g. dr. Konradu Vo-dušku, češ, da je sam sumničil g. kaplana Magajno, da je bil n a-hujskan od »tistega votanta," glede katerega je včeraj „S 1 o-venec"   sam  sebe postavil na
1 a ž. Kakor pa se je s tem preklicem na krvav način osramotil samega sebe glede votanta g. dr. Travnerja, tako je tudi vse drugo pisarenje in napadanje sodne oblasti sama in gola neresnica, s katero se hoče blatiti najvest-nejše stare sodnike, ki jih dr. Šusteršič in njegova politika kakor tudi vsaka politika vobče ravno toliko briga kakor »predlanski4* sneg. Gotovo pa je, da zasluži dr. Šusteršič pošteno brco od merodajnih faktorjev za ta svoj neka-valirski in vsakega odvetnika nevreden Čin, kojega si dr. Šusteršič v sodni dvorani ni upal izvršiti in s čimer sedaj naknadno — kot nekaka višja instanca — hoče postavljati celo nad sodnike, nad so nijo samo. Prezreti pa ne smemo, da je to storil človek, ki je svoj čas za svojo osebo in svojo čast dobil pred sodnijo in od sodnije najgrši pečat „žlindreu in ki bi se — po znanih besedah — že davno moral vsled moralično uničujoče znane sodbe pognati kroglo v glavo! Ta pečat se ga drži Še dandanes in zategadelj se ne sme  Čuditi nihče, da
j
I
LISTEK.
Slovensko - nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B.
(Dalje.)
Na pokopališču je večina napisov še slovenskih. Neka posebnost je v tej in sosednjih — slovenskih in nemških — župnijah, da imajo domače „poeteu, ki sestavljajo »ganljive" nagrobne napise. Zato se mi naj oprosti, ako omenjam tudi nekaj pokopališč. Saj se iz napisov spoznava narodno mišljenje in kulturna stopnja. Pri Sv. Jerneju n. pr. sem našel napise: -Tukaj počiva Matilda Terglav . . . Zapustila solzno dolino in šla v večno domovino. Zdaj se pri Bogu veseli, in za nas Boga prosi." (Joj, rima !) Ali pa : „Poglej o Človek, kraj pokopa. Tukaj sem je naša hoja. Kdor pravičen gre od tod, v sveti raj veselja pot (?) (No, pa to so pesniške Bvoboščine!). — Še redkejša posebnost, kakor ti napisi pa je pri Sv. Jerneju iz desk zbita mrtvašnica, v kateri stanuje mežnar, organist, ministrant in grobar v eni osebi s svojo ženo. Stara
dvojica je prav zadovoljna stranka, ki I ljubi mir, kakršnega pač „svet ne more dati" v popolnejši meri kakor v mrt vaščnici na pokopališču. Mrmrata nekoliko samo tedaj, ako ju prežene iz mirnega bivališča kak mrtvec, ki pride v njuno stanovanje čakat sodne obdukcije. No, pa to traja k večjemu le dva dni ter taki slučaji tam v gorovju tudi niso prepogosti.
G. prof. Orožen omenja v svojem
potopisu od slovensko nemške meje, da je zadnji slovenski napis proti severu na radeljskem sedlu med Marenbergom in Ivnico. Zadnji slovenski napis pa ni ta, temuč oni med Sv. Jernejem in Soboto ob meji občine Sv. Primož. Ta napis se glasi: Kraj so. (sv.) Arnej (tudi Kozlerjev zemljevid ima Arnej za Jernej), občina so. PrimuŽ, sodni okraj Marnberg. Pol. okraj Slov. Gradec."
Goro Sv. Jerneja loči od Sobote globok jarek, po katerem teče Krum-bach (pri Šumanu najdemo tudi slovensko ime Kriva, a ljudstvo tega imena ne pozna), Soboto od Pernic enako globok jarek z Bistrico, dolim tečeta po jarku med bv. Jernejem in Pernicami združena ta dva potoka. Blizu razvodja, ki ga Nemci imenujejo „Zweiwassera, je zadnji zavedni slovenski kmet Ribič,
ki je naročen na slovenske liste in Čigar sinovi Še sploh nemški ne znajo. Seveda so se brati učili le doma, ker je na vsako izmed treh gora v šolo predaleč. — Vredno se mi se zdi omeniti jezikovno posebnost, da ljudstvo naglašuje ime tega potoka Bistrica, dasi sicer navadno in Čestokrat povsem napačno naglašuje mnogozložnice na prvem zlogu. Vse druge Bistrice, kar jih je na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem | so naglašene na prvem zlogu.
K Pernicam, ki so na 1060 m visoki gori ob koroški meji, nisem lezel, ker se mi je povedalo, da so jezikovne razmere slične, v arsičem celo ugodnejše kot pri Sv. Jerneju. Šola in cerkev sta še slovenski. Sploh ni nevarnosti za Pernice, dokler se Se oglašajo slovenski učitelji za službo. Seveda iz-prašanega učitelja le težko dobijo na tako visočiuo, kjer se „sliši nebeški petelin peti." Leta 1880 so uradno našteli 507 Slovencev in 74 Nemcev, leta 1900 pa 472 Slovencev in 93 Nemcev. Neumevno! Družba sv. Mohorja šteje celo 27 udov.
IV. Sobota. (1070 m)
Ime Sobota (prav Sopotje, Sopot) je v zgodovini slovenskega naroda tako žalostnega spomina kakor Solferino za
avstrijsko armado. Nobena slovenska Župnija se ni tako naglo ponemČila, kakor Sobota Preobrat se je izvršil v 50 letih. „Prijatelj" je pisal leta 1855., tedaj ravno pred 50 leti: „ Sobota, zadnja kuracija v hudih planinah na koroški meji, je menda na pol slovenska. Sedanji kurat gosp. Jožef Divjak, pred kratkim še kaplan pri Sv. Jurju na Šavnici, mi je pisal sledeče: Ravno pretečeno nedeljo sem slovenski predekoval (pridigoval) pa sliši! s kakim veseljem so me posebno stari So-botančarji poslušali. Solze so me polile, kader po pridigi stari možje in ženske k meni v hišo pridejo s solzna-timi očmi hvalit, rekoč: „Ljubi česti vredni gosp. fajmoŠter! Bog se je smilil čez nas, da nam je pa enkrat slo venskega gospoda dal ; takse pridige še svoje žive dni nismo Čuli itd." Ne vem, kako Sobotčani umijo to, ker so njihovikurati vselej bili Slovenci, kakor pred sedanjim hvale vredni gosp. Anton Kegl, in v Časi je se njim pridi-govalo tudi po slovenski. Jaz mislim, da nove okolšine napeljavajo ljudi na nove misli, in da se bolj dopade, kteri bolj po narečji domaČih govori. Res pa je, da se Sobota jako ponemčuje in da je šola celo nemška. Pa
tudi tu bi se kaj storiti dalo." (To pismo je pisal kurat Divjak najbrže gomilskemu župniku Muršcu, ki ga je priobčil v „Prijatelju" v dopisu „0d slovensko nemške meje na Štajerskem.")
Uradno ljudsko Štetje leta 1880. je še našlo v Soboti poleg 701 Nemca 184 Slovencev, leta 1900 pa še samo 12 Slovencev in 774 Nemcev.
Dokler je bila v župniji steklarna (Spiegelhiltte) je štela Sobota 1400 prebivalcev ter je bila pri steklarni tudi posebna šola. Župnija je bila ustanovljena leta 1777., a že leta 1788. je prešla k sekovski škofiji,[ker je tako želel takratni graški škof grof Attems, češ, da „Slovence zelo ljubiu. In res jih je imel rad Mza znesti," zakaj, ko je pri delitvi Škofije leta 1859. prišla Sobota nazaj k lavantinski Škofiji, bila je Že grdo ponemčena, dasi so ji bili župniki, kakor že piše Divjak, vedno Slovenci« Tako navaja župna kronika od leta 1783. do 1792. nekega Maujo Kalana z opazko „ein Krainer". Lahko pa se trdi,I da so k ponemčenju Sobote največ pripomogli lavantinski župniki, posebno umrli Hainschek in Še živeči župnik v Gor. Ponikvi Jos. Kunej. Ta dva sta po nemško pačila krajevna in lastna imena v uradnih spisih. (Dalje prih. >
■O ljudje pritrkavali, kar ae je dale, in vse je drlo v ceikftv.
— Nujni predlog glede volilne reforme je vložil v goriškem deželnem zboru poslanec Š t r e-k e 1 j. V predlogu se pozivlje vlada, da predloži kar najhitreje državnemu zboru zakonski načrt za spremembo državnozborskega volilnega reda po načelih s p 1 o 8 u e, direktne, tajne in enake volilne pravice, ker le po tej poti je pričakovati volilne reforme tudi za deželne zbore na isti podlagi. V volilnem redu pa morajo biti točno dane garancije, da se bodo volitve vršile resnično svobodno, zlasti morajo biti garancije naperjene proti zlorabi vere in cerkve v politične svrhe. Komaj pa je stavil Štrekelj ta svoj nujni predlog, skoval je klerikalec Grča med sejo predlog za tako pravico za deželni zbor in ker so klerikalci in Pajer v tesni zvezi, smel je Grča proti vsem običajem Čitati svoj predlog med dnevnim redom. Klerikalci so pa stavili neumesten predlog, umesten je le Štrek-1 je v : ta kaže pravo pot do uresničenja klica po splošni in enaki volilni pravici.
— Spremembe v politični službi. Provizorični okrajni višji komisar grof L u d o v i k K ti n i g 1 je imenovan pravim okrajnim višjim komisarjem v Postojni. Dežtlnovladni konoipist Pavel Sveten v Litiji je imenovan okrajnim komisarjem in deželnovladni koneeptni praktikant Maks W i n k U r v Litiji dež. vladnim konoipistom.
— Vojaftke vesti. Za poveljnika 44. domobranske brigade je imenovan polkovnik Feliks Bonjeau, ki je obenem povišan za generalnega majorja. Bivši ljubljanski brigadir, generalni major pl. An gerh olz er je postal podmaršal. Generalni major je postal poveljnik 56. pehotne brigade v Ljubljani, G. Seibt. Polkovnik pri 17. polku je postal K. Scotti. Nad-poročniki so postali: Alfonz S v e t e k pri 2. bos. bere. polku, Emil [Petsche pri bram. polku 27 in Josip Novak pri 87. polku. Poročniki so postali: Ig. Hočevar pri bramb. polku 3, Bogumil Kačič pri bram. polku G in Iv. Možina pri bramb. polku 27. Provi-jantni poročniki so postali Ludo vik Karba pri 87., Fr. Pintar pri 27. in Jos. Podboj.
— Učiteljske vesti.! Absol-virana nčiteJjsza kandidatinja gdč. Ljudmila Sirce! j je imonovana za suplentinjo na petrazredni ljudski šoli v Postojni. — Gosp J?sip Kramar, učitelj na štirirazredni l|udski šoli v Št. Vidu na Štajerskem, je premeščen v Piešivec Na njegovo mesto je imenovan g. učitelj France P o ga 5 n i k.
— Postna vest. Poštni blagajnik g. I v a c K i e m e n č i 6 je premeščen iz Novega mesta k glavni pošti v LtuHijani.
— Umrl je včeraj popoldne župnik pn Sv. Petru v Ljubljen*, g. Mtrtin Malenšek. Po obedu je ostal v svoji sobi in se pripravlial za popoldanski nauk Ko ga je prišel
kaplan klicat, ga je nalel mrtvega
na tleh. Zadela ga je bila srana kap. Pokojnik je bil rojen 1. 1853 v Semiču. Udeležil se je bosanske oku paeije in je za avojo hrabrost bil odlikovan z vojno svetinjo. Župnik pri Sv. Petru je bil od 1. 1889 Užival je splošno spoštovanje in bil aaradi svoje konoilijantnosti in dobrosrčnosti obče priljubljen. P/ijazen mu spomin!
— Družba   sv.   Cirile in
Metodo žaluje ob mrtvašknm odru ene svojih najboljših moči. bentpeterski župnik v Ljubljani, vč. g. Martin Malenšek, nadzornik „Družbe sv. Cirila in Metodau in prvomes'nik šent-peterske moške podružnice, je nenadno preminil. Pokažite vse ljubljanske podružnice, Ženske in moške, ob ju trajšnjem pogrebu, ki bode ob 3. uri popoldan, kako ste ga nosile v svojem srcu in kako da ga ne pozabite tudi ne po njegovi smrti. Z vami vred mu vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda hoče zaklicati doli v prerani grob : Hvaležen spomin Ti je zajamčen tu med nami; tam pa naj Ti sveti večna luč. Tomo Zupan.
— Šenklavdko-f ranČiNkan-sflca in ženijakobskotrnov* ska podružnica sv. Cirile in Metoda vauita svoje odbora ce in članice sploh k pogrebu prvomestnika šentpetrske podružnice or konz svetnika Martina Malenika Pogreb bi lutri 3 t. m. ob 3. uri popoldne od šentpetrskega župmšča.
— Bojevniki v bosanski okupaciji i. 1878 so polotili na krsto sv »emu sob' jevmku, šent-petrskemu župniku M Malenšku, venec ter vabilo vse sobojevnike, da se udeleže jutri pogreba.
— Slovensko gledališče
Iz  pisarne   »Dramatičnega društva« se nam javlja, da se danes vprizo-rijo tri kratke novitete, namreč dram* »Salom*.«, prelepa dramatična opera »Mara« in trag Čoa slika is Brbskeg« »aroda »Knez Semberijski«. Gledališče  obiskujočama  občinstvu se nudi izvanredan užitek. K obvestilu objavljenem že 31. m. m. se š** pn pomni, da je dobila opera »Mara« prvo nagrado izmed 66 enodejansk'h oper, ki so je na poziv kneza Ko burškega spisali in v oceno pred lcž>li različni pisatelji.
— Slovensko gledališče.
SnoČi se je uprizorila na našem odr kakor je to običajno o Vseh svetih, stara Raupachova  žaloigra „Mlina in njegova hči".  Kakor vselej, kadar se igra ta drama, je bilo tudi vče raj gledališče napolnjeno, in to od občinstva,  ki  sicer  nikdar ne prestopi I prada gledališkega našega hrama. Igr. 1 se je srednje dobro, režija je bila za I dovoljiva. Naslovni vlogi mlinarja in njegove hčere s a igrala gosp. režiš. Dobrovolnv in gospa Ronovska, ki je to  pot prvič nastopila v večji vlogi. G. Dobrovolny je prav dobro po godil značaj starega, skopega mlinari in ga igra povsem diskretno, ne da bi pretiraval.   Gospa Ronovska je igrala Marico   povoljno,   vendar   pa  smo p grešali v njeni igri toplih tonov in p< trebne   čuvstvenosti. Vloga   Marice je za igralko zelo  hvaležna, v njej lahk pokaže  vso  svojo  igralsko sposobno-in spretnost. Duševno razpoloženje, n-tranje boje, mišljenje in Čuvstvovanje, propadanje telesnih sil itd. lahko pod z vso dovršenostjo,  ki ji je sploh m goča, skratka^v tej vlogi se lahko pokaže, kakšna igralka da je. Ako s tega stališča presojamo gospo Ronovsko, n ni mogoče izreči o njej baš zelo laska\ sodbe. Gospa Ronovska   je porabna moč, toda za velike vloge še ni zrela.
ta dr. Šusteršič na tako kavalirski na Sin, odet v plašč svoje imunitete, strelja izza požlindranega plota ter pisari o „politiki v sodni dvorani !a Kakor je ta Čas, pri lastni pravdi, ovadil in denuncira! dotičnega sodnika, ravnotako vali sedaj krivdo na sodnike ter skuša, ker mu je vsako sredstvo dobro došlo, b povsem neopravičenim sumniČenjem gg. sodnikov zakriti svojo — zagovorni-sko in politično blamažo.
Deželni zbori.
Gradec, 1. novembra. V včeraj-Inji seji je utemeljeval pas!. R e s e 1 svoj predlog glede spremembe ob -Č i n s k e g a volilnega reda, po Bebno glede talne volitve. Njegov predlog se je izročil političnemu odseku. — Posl. Kern j klerikalec) je utemeljeval svoj predlog glede postopanja pri odmeri osebne dohoda-rine. Rekel je, da naše davčne oblasti postopajo krutejše kot ruska birokracija. Govornik ima dva sina, eden Studira na gimnaziji, eden pa na univerzi, a če bi vedel, da se kateri posveti finančni strok', cavil bi mu pri rojstvu vrat. (Veselost.)
Celovec, 1, novembra. Posl. dr. Waidner je predlagal v včerajšnji seji, naj bi dežela vzela v najem državno n ž i t n i n o; poslanec Dobernig je predlaga), naj se uvede monopol na vžigalice, a dohodki naj se prepuste deželi; poslanec Ghon je prediagal spremembo občinskega volilnega reda z ustanovitvijo 4. volilne kurije za take volilce, ki so dosedaj izključeni cd volitev, varstvo takih vcliicev, ki plačujejo občinske doklade, pred majoriziranjem. — Nadalje se je sprejelo več predlog gospodarskega značaja.
Kriza na Ogrskem.
Dunaj, 1. novembra. Vojni minister je odredil, da je podčastnike, ki so doslužili tretje leto pri ogrskih polkih, takoj odpustiti, ako se dobi zadostno število mlajših vojakov, ki se zavežejo služiti četrto leto, ako postsneto vsaj desetniki.
Ustava na Ruskem.
Petrograd, 1. novembra. Vsi zmerni elementi so sprejeli carjev manifest z velikim zadovoljstvom, dočim pravijo radtkalci, da je manifest le slepilo ter skušajo narod še nadalje hujskati. Socialno-demokra-tična stranka razširja med narod tiskane pozive, naj ne veruje carjevemu manifestu, temuč naj nadaljuje boj, dekier ne dobi zanesljivega jamstva, da se bodo obljubljene pravice res dale
Moskva, 1 novembra. Carjev manifest je bil navdušeno sprejet. Na ulicah so si množce medsebojno čestitale ter se objemale. Takoj so se tudi vršiti na ulicah ljudski shodi Prvi je govcril rektor vseučilišča. Potem se je kakih 10.000 oseb zbralo v sprevod po mestu. Pred guberna* torjevo palačo so macifestanti burno zahtevali izpust političnih zločincev.
Na devinski skali,
Zgodovinska povest. Tretji del. iDalje.)
»Slušaj, moj Konrad,« je rekla Juta, ko je zopet sedela na svileni blazmi poleg zaljubljenega mladeniča »in jaz ti zaupam, kar bi smel prav za prav izvedeti šele čez več Časa. Iz ljubezni ti zaupam tajnost, ki bi znala uničiti mnogo nadej, če bi se razvedtla. Lej, Konrad, jaz te ljubim že davno, a ker se mi nisi približal, sem morala molčati in skrivati svojo ljubezen na dnu svojega srca. Hii-nila bi se, ko bi rekla, da nisem koprnela po tvojih poljubih, ali če bi ti poznal ženske, bi vedel, da je ljubezensko koprnenje zadnja stvar, ki jo kaka ženska izda. Svojo ljubezen sem nosila v svoji duši in ti bi morda ne bil nikdar zanjo izvedel, da mi niso zunanje okoliščine prisilile, iskati moža, ki bi hotel posredovati med menoj in med Jurjem Devinskim. Obrnila sem se najprej do goriškega grofa Majnharda, ali ta je mojo prošnjo meral odbiti, ker živi v sovraštvu z devinskim vladarjem.   Dalje s m naprosila Otona Vi-
Ker so hoteli a silo oprostiti politične kažnjeno?, so policaji streljali ter ubili dve osebi.
Varšava, 1. novembra. Množice so prirejale po ulicah velike demon strftoije za pomiloščenje in splošno volilno pravico Ob 6. sveder ae je preklicalo vojno stanje ter se obljubila politična amnestija.
Petrcgrad, 1. novembra. Iz provincijalnih mest dohajajo različne veati. Ponekod je napravil carjev manifest ugoden vtisk ter bo ae duhovi takoj pomirili, drugod pa so bile strasti že tako razpaljene, da jih ni mogoče tiko brž poravnati. — V Odesi so bili včeraj nemiri do noči. Zvečer je bila na Dalmieaji prava bitka ter je bilo ubitih 41 (7) oseb. Valed nenrrov je promet z ladjami med O.leso in Scbastopolom pretrgan. — Veliki irgredi so bili še danes v Kijevu Revolucionarji so opetovano streljali na vojake. Vojaki so odgovorili s salvami. Garmaija se je tako pomnožila, da šteje že seli voj. — V Poltavi in v B i ja? istoku so skušali demonstracije s silo udreti v kaznilnice, da osvohode kasnjenee. Na obeh krajih so streljali vojaki ter ubili več oseb. — 2elo resen je tudi položaj v Lodžu Pri siaoČnjh izgredih je bilo pet oseb ubitih, 15 pa ranjenih. — Na Finskem se splošni štrajk nadaljuje. V Helsingforsu štraj-kajo delavci v pristaniščih, pri elektrarnah in tudi policaji. Mestni svet je izrekel štrajkujočim simpatije.
Petrograd, 1. novembra. Ko se je obelodanil carski manifest, s katerim se podeljuje Rušili ustava in svoboda, ,e poklical grof V i 11 e urednike vseh ugiednejših ruskih listov ter jih prosil, da bi ga podpirali v njegovem delu, da se narod upokoji in da se zopet vrnejo normalne razmere v Rusijo. V imenu urednikov mu je odgovoril Suvorin, urednik »Novega Vremenat, da so časnikarji pač pripravljeni sodelovati pri upokojenju javnosti, vendar pa so prepričani, da se bode to le težko dalo doseči, dasi se je obljubila svoboda, in to zaradi tega ne, ker javnost nis več ne zaupa vladnim obljubam, ki so ostale doslej vedno le obljube in jim niso nikdar sledila tudi obljubljena dejanja. Gref Vitte je nato vnovič ponovil svojo prošnjo na časnikarje in jim zastavil svojo pošteno in častno besedo, da se bodo vse v carskem manifestu napovedane reforme izvedle in vestno iipolnile.
Novo ministrstvo na Španskem.
Rim. L novet-nbra   Nova mini strstvo ae je danes predstavilo zbornici.   Predsedstvo  ima  zopet M o n -tero-Rios; minister zunanjih tadev je Guli on, vojni min. pa W yler.
Vstaja v nemški Afriki.
Berolin, 1. novembra. Z pet so doživele nemške čete poraz, in sicer blizu reke Oranje. Nemoi t imeli mrtve 3 častnike in 13 vojakov, težko
pavakega za to posredovanje, ali tudi ta mi ni mogel ugoditi, nego mi je povedal, da zna že tekom prihod-nj h tednov priti med njim in med Jurjem do vojne. Ali kar me je najbolj presenetilo, to so bile nje gove besede: Obrnite se do Konrada Sežanskega; ta je pri devinskem vladarju skoro vseg&mogočen.«
»Ali je bil to pevod, da si me poklicala semkaj.
»Di, moj lepi gospod« je s ko ketnim smehljajem odgovorila Juta V tem, ko so se njeni beli prsti igrali z dolgimi Konradovimi kodri, jo nekako aanjavo nadaljevala: »Ko asm se odločila, da te pokličem, sem si rekla, naj si Konrad že misli karkoli, tega ne ve in si tudi misliti ne more, da umiram ljubezni do njega. In dalje sem si rekla: Ker me Konrad ne ljubi, me bo resno in važno izpraševal in kot vitez mi ne bo odrekel s veje pomoči, jaz pa po nesem svojo ljubezensko skrivnost zopet seboj v svoj samotni grad. Ali če se človtk pripravi na hlmjenje, se mu najlaglje zgodi, da ga premagajo njegova čuvstva. Tako ae je meni zgodilo. Ko sem te klicala, sem
ranjene 3 častnike in 8 vojakov, 5 vojakov pa pogrešajo. O izgubah vatašev ne vedo poročevalci ničesar positivnega povedat*.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2. novembra.
— Deželni zbor kranjski.
Na dnevnem redu druge seje dežel* nega tbora dne 3 novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne so naslednje točke: Branje zapisnika prve deŽelnosborske seje dne 25. oktobra t. 1. Naznanila dežel nos bo rskega predsedstva. Volitev dveh rediteljev. Volitev dveh verifikatorjev. Utemeljevanje nujnih predlogov. Volitev finančnega odseka 12 Članov. Volitev upravnega odseka 12 Članov. Volitev verifikaeijskega odseka 9 članov. Volitev odseka za letno poročilo 9 članov. Poročilo o delovanju deželnega odbora za dobo od 1. januarja do konoa deeembra 1904 in različna poročila deželnega odbora.
— Poljedelski minister grof Buquoy je vračajoč se iz Dalmacije pričel v torek v Št. Peter, kjer ai je ogledal najprej neke dele pogozdovanja Krasa in petem obiskal Prestranek in Postojno. Zvečer je prišel v Ljubljano. Včeraj je bil pri dež. predsedstvu sprejem. Popoldne je minister obiskal Kamnik, zvečer pa se je udeležil banketa, ki mu ga je priredil deželni odbor v hotelu »Union«. Danea se je minister odpeljal v Logatec, kjer si ogleda mlekarno, potem pa pojde v Idrijo.
— V Sori je tekla kri in pred okrajnim glavarjem ljubljanskim so se dogajale bestijalnosti, kakor niti v Ruaiji niso v navadi. Dvakrat pre-bodenega človeka so kakor psa po blatu valjali, ga uklepali v verige, ter ga naposled — in to v zimi — še dve uri daleč v Škofjo Loko vlekli. Vse to se je zgodilo pred očmi okr. glavarja, vbo to je ta okrajni glavar sam odredi), za vse to je nesposobni ta okrajni glavar v prvi vrsti odgo voren. V prvi vrati? Morda. Gospod Teodor Schwarz je po krvavi stezi prišel v deželo, in sedaj se mora prav hitro odkriti, je li sam hotel, ali ga je pa Gron v to zapeljal. Čd je prvo, podem bodemo vedeli pri čem smo, za drugi slučaj pa zahtevamo, da se nesposobnež enkrat za vselej odstrani, da ne bode dalje nevaren javnemu blagru na Kranjskem. Dolžnost deželnega predsednika je torej, da da hitra in objektivna pojasnila. Prikrivalo se ne bo nič!
— Dogodki v# Sori. V aoboto zvečer smo dobili iz Medvod naslednjo brzojavko: »V Sori je razburjenje še večje. Orožniki so kaplana Brajoa z bajoneti stražili pri maši in do šole. Ljubljana — pomagaj.« — Včeraj so v Sori vsi ljudje zapustili cerkev, ko je začel Brajee maševati. Med mašo sta Brajca varovala dva žandarja. Pozneje je maše-val odstavljeni župnik Berae in tedaj
bisa prepričana: da bom lahko prikrivala svoja vreča čustva, a ko si pokleknil pred menoj, ko sem pila siaj tvojih poljubov, tedaj sem pozabila na vae svoje sklepe in namene, ca vse, kar stm mislila in računala, tedaj sem se omamljena sreče vdala ljubezenskemu blaženstvu — in zato, moj lepi gospod Konrad, ne moreš ti več postati posredovalec med menoj in Jurjem Devinskim.
Koncu £ to dolgo pojasnilo seje gospa Juta obrnila zopet h Konradu in ga pogledala z milim očitanjem v očeh. Ia Konrad jo je gledal, zaljubljeno, kakor more b ti zaljubljen samo csemnajstletni mladenič in niti slutil ni, da je postal orodje brez lastne volje v rokab lokave žene. Konrad ni vedel, da je gospa Juta že prekoračila trideset) leto in ni poj mil, kako g* nadkriljuje, videl je samo, da je lepa in da ga ljubi.
Ponosen je bil, da se je zaupno obrnila do njega in da je prvotno njega hotela imeti za svojega posredovalca in se ni hotel odpovedati tej pravici.
»Lepa gospa,« je šaljivo dejal Juti »ljubezen nalaga tudi dolžnoati.
čo sem bil kot piemenitaš vreden, da postanem tvoj zaupnik, imam zdaj dvojno praiioo do tega.«
»Kako naj mirno govorim s seboj, ko me vsak tvoj pogled razburja«
»Gledal bom v tla, gospa Juta, poslušal bom resno in mirno in resno odgovarjal.«
»Ab, ne, to ni več mogoče.«
»Ca te prosim, Juta.«
»Nikar!«
»Ali jaz to zahtevam; zdaj je to moja pravica«
Gospa Juta je naslonila svojo glavo na Konradovo ramo.
»Govoriva raje o čem drugem; govoriva o najini ljubezni moj Konrad«.
»Ne, jaz hočem vse vedeti.«
»Kaj hočeš vedeti ?< je zakričala gospa Juta in solze so ji zalile oči. »Ali hcčefi vedeti, da sem izgubljena žena? Saj je reanioa, saj sem se ti vdala; in vdala sem ee ti prosto voljno. Zakaj tudi ne? Saj je na svetu mož, ki se je predranil trditi, da me je pijano ljubezenskega koprnenje peljal iz slavnostne dvorane in užil mojo ljubesen?   Ali mar ni
tega rtket.^ali mu mar ljudje ni verjeli? In ker je to trdil in so Ljad to verjeli, velja to za golo resnic)
— ali ne? Rs je, jaz stm za k, prelomila in imam ljubimca. A ta ljubimec si ti, Konrad, ti ed ni. Ti lahko to poveš vsemu svetu in jaz bom to sama povedala vsakemu, kdor me bo hotel poslušat*. Povedala bom, da te ljubim, s vso strastjo svojega srca in svoje duše, da hočrin biti tvoja sužnja in da ti bom sU dila kamor hodeč. Da, Konrad, lahko te javno ponašaš, da sera tvoja me-tresa, ka,ti to je reanioa. Ali kar sj govori o meni in Jurju Devinskem
— ah —«
Udarila je z nogo ob tla in at-dito dvigala stisnjene pesti, da je Konrad trepetajo planil po koncu
»Torej je lai in obrekovanje, kar se govori o tebi in o devinskem vladariu «
»Ti vprašuješ — torej dvomiš! Ah, Konrad, da tmdi ti tako slabo sodiš o meni —«
»Ne, Juta, jaz ne sodim slabo o tebi in tudi ne dvomim Moje sroe plamti sovraštva do Jurja in kriči po mašSevanju.« (Dalje prih
dasi jej morda ne primanjkuje sposobnosti. Ostali igralci so nastopili v tej drami že večkrat, zato se nam ne zdi potrebno o njih še posebe govoriti. V splošnosti bi pripomnili, da je pri upri zori-vi včasih tudi treba paziti na malenkosti, zlasti ker se s[prezretjem teh uni Cijo vse gledalčeve iluzije in zbnde v njem mesto resnega razpoloženja veselost. Tako je pri včerajšnji predstavi zbudilo splošno veselost, ko si je grobar otresal raz plašč snežne kosmiče v obliki okroglih papirnatih koščkov, in ko je Konrad na pokopališča legal v sneg, ki ga je predstavljal bel pogrnjeni prt. — lj —
— Bratom Sokolom \ vednost. V odnorovi seji ljubl|anskega »Sokola« dne 30 oktobra t 1. se je sklenilo, da mora biti ime vsakega, fcdor hoče postati član društva, v telovadnici objavljeno na oglasni deski. Kdor izmed bratov Sokolov bi bil zoper sprejem katerega oglašenoev, na) vzrok naznani pismeno, ugo-Tor potrdi z lastnoročnim podpisom in izjavo oddavna fciralnik v telovadnioi.
— Javno predavanje. »Slovensko ž r—6.0 društvo« v Liubljani priredi, kakor smo poročali, dna 5 t m. javno predavanje v »Mestnem lomu«. D.uštvo »Akademija« je za ta dan določeno predavanje blagohotno preložilo na poznejši čas. V nedeljo ob 7 zvečer predava torej gosood profesor Josip W e -ster o EllenKevevi in o oje* n i h nazorih o vzgoji.
— Strankarska reklama — ali kaj? V »Slovenčevem« po rčiiu o otvoritvi hotela »Union« se naštevajo   tvrdke,   katerim  je bila zgradba poverjena. Cad-io  d* se iz-. iš£ata dve  svetovnosnani dunajski : rdsi za izdelovanje električnih svetilk in lestencev, katerim je družba sUnicn« poverila izvrš tev modernih e.ektnčnih svetilk in l-stencev. Domačemu pasariu, g. KregarjU, kate rsmu se po »Sloveačevem« poroč lo, prišteva izvršitev lestencev in sretilk pa je družba poverila le nekaj preprost h svetils;  za hodnike in stra-i šla. Toliko v pojasnilo siav. občin b-tu da se po »Siovenčcvem« poro-č iu ne deia g. Kregarju s tujimi izdelki nezaslužene reklame.
— K učiteljski usposob« ijenostni skušnji, ki se prične jutri ae je oglasilo skupaj 64 kandidatov in fc*n^:d»tinj
— Shod postnih uradni-
44.0 v. L uDljsnss« poarefnica društva poštnh uradnikov na Dunaju priredi v nedeljo, 5 novembra, cb 4 uri popoldne v salonu notela »Hi rija« eho<i, na katerega dnevnem redu je skrajšanje službene dobe na 55 let, službena pragmatika ter se-danje stanje- pt štnih prometnih urad :kov v Avstrj vsled slabih razmer pri avanr'rurju
— Odsek za Vseslovenski legitimacijski list11 v korist »D užoe sv. Cirile in Metoda«, ki ga ie založilo društvo svobodomiseln h slovenskih akademikov -■>*■-&« na Duoajo, naznanja, da so sprejela sledeča društva »leg list« kot društveno izkaznico: si. »Dru štvo slovenskih kn|;ževo>kov in caa-n karjev v L ubijani«, — 300 kom, akademično društvo »Klub slovenskih tehnikov v Prag:« — 50 kom, akad. društvo »Ilrija« v Pragi — 50 kom. Dalje je naročil pripravljalni odbor »Mariborskega Sokola« v s?rho rdzpečavanja — 300 kom, Zc» kar se mu tem potom najiskre neje zahvaljujemo Ooenem se obračamo na vsa el. društva, da vpeljejo društveno iikaznico, kajti s tem ne koristijo le 8>b?, ćmp-k tudi naš) prepotrebni »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Obračamo se tudi na slav. akad društva 8 prošnjo, da naroče društvene izkaznice, ki j h je odsek nalašč v to svrho dal opremiti s plačilno lestvico. Naročila iu informacije naj se pošiljajo na naslov: 01-a?k za »Vseslov. leg list« — Dunaj VIII/1 — Als^^strasse 7 II 17.
— Družba sv. Mohorja naznanja: Letošnja prezgodnja z ma, ki je zadnji teden napravila po mnogih delih slovenskih dežel občutljivo škodo ter deloma zaprla ves promet, močno ovira tudi redno razpo š Ijatev naših letošnjih družbenih knjig. Zato nam sedaj ni mogoče raiposiati knjig v nekatere dekanije Notranjske, na goriško in v t r ž a š k o - k o p e rs k o škofijo. T ka k h 10 dnevih bo promet, kakor nam naznanja železniško ravnateljstvo, fcopet otvorjen in potem se knjige takoj odpošljejo. Med tem časom se razpoš 1 ajo družbene knjige v druge kraje.
— Rudarski shod v/ Idriji,
ki ga sklicujejo zastopniki delavatva vseh trek strank, se vrši v nedeljo, dne i. t. m, ob 9 uri dopoldne v pifarni pri »Črnem orlu«. Želeti je, da se shoda udeleži kar največ de lavstva, tako da bo shod izraz mo gočne in solidarne zahteve za nujno potrebno zboljšanje gmotnega polo-
žaja idrijskemu delavstvu. V zadnjem času ae pogosteje dogajajo nesreče v idrijskem rudniku, predvsem radi slaboznanega »sparsvstema« rudni ške uprave, ki ne skrbi aa zadostno varnost delavatva. Na) bo shod tudi v tem osiru odločen protest.
— Idrijska postna zveza je bila minoli teden kar za dva dni pretrgana vsled snežnega zameta. V sredo zvečer ob 9 uri je doŠel poštni voz iz Logatca potem pa šele v petek ob 7 uri zvečer. Idrija je bila dva dneva brez vsake pošte in vesti od zunaj. Časnike od srede zvečer se je dobilo šele v soboto dopoldne. Ker so pa tako v četrtek, kakor v petek dohajal'' zasebni vozovi v Idrijo, je bilo ogorčenje vsled malomarnosti poštne uprave veliko in opravičeno. Saj pa je tudi čudno, da se mesto s 6000 prebivalci kar tako bagatelizira od poštne uprave! Če nista zmogla dva konja privleči poštni voz v Idrijo, naj bi se bili vpregli štirje. In če z vozom nikakor ni šlo, naj bi se vsaj z jezdecem doneslo pisma in časnike v Idrijo. A Čemu tratiti denar, saj potrpežljiva Idrija potrpi voljno. Pa vendar si dovoljujemo, vprašati poštno ravnateljstvo v Trstu, ali je pošta naprava v korist ljudstva ali zato, da si nekateri pri dobe lepe dobičke. Nestrpno je Čakala Idrija poročil o zborovanju deželnega zbora, ki je bilo v sredo, prejela jih je šele v soboto, dasi je Ljubljana od daljena od Idrije samo za 60 km. Za koliko so oškodovani trgovci in obrt niki v svojih interesih radi neumevne brezbrižnosti poštne uprave. In končno tudi zasebniki pričakujejo težko vesti od svojcev, in marsikomu taka nered-nost pošte more povzročiti velikih neprijetnosti, če ne celo zlih posledic. Vemo da se bo poštna uprava izgo varjala na cestni odbor, a z ozirom na dejstvo, da so drugi vozovi došli v Idrijo, je ta izgovor prazen. Snežni plug je došel iz Logatca v Idrijo, v petek ob 1 ,2 uri popoldne, poštni voz pa ob 7 uri zvečer. Tudi to pobija prej omenjeni izgovor. In če se take poštne nerednosti pojavijo ob prvem snegu sredi oktobra, kaj nas pričakuje šele ob hudi zimi? Taki slučaji so pač najlepši dokaz, kako potrebno je, da se Idrijska pošta podržavi, da ne bomo izročeni na milost iu nemilost kakega mogotca. Vzbudijo pa tudi v prebivalstvu iskreno željo, da dobi mesto Idrija prej ko prej železnično zvezo. Poštno ravnateljstvo v Trstu pa prosimo, naj vendar potrebno ukrene, da se take malomarnosti v poštni zvezi idrijski ne bodo ponavljale.
— Menice je ponarejal mariborsa? usnjarski fadrisant Viljem Stark. N egov knjigovodja Viljem Pouch je že pod ključem. Stark ]e pa zbežal in ga išče zdaj sodišče s t'raloc"!. Stark je našel nekoč v družni več gospodov ležati nekega i.!-;«.*!* ara vintčarja blzu svo|?ga vino grada v Lmbudi. G >spodje so polo žiti pijanca na desko in ga nosili okrog ter peli ncrt?aške p^smi. »Ztd-njega bmdišar;a pokopavamo!« dej*li so takrat Suho* se je pa obrnila in dandanes padajo nemški pogrebe! drug za drugim v grob konkurza aii težke ječe, Slovenci v L'mbušt pa š^ vedn^ žive.
— Obesil sa je strojar Ferdinand G - ričan v Veliki Nedelji pri Piuju. Pred sinrtio |e uredil vs^ eoje stvari in pisal na sodišče v Ormož in zahteval otvoritev ker kursa rtnri   •,■ i >n premr ženj^m.
— Deželno učiteljsko dri
dtvo za p'jau-žeuo grofi o Goriško Grad s   psko  je na gonšii deželni zbor   vložilo   vlogo   za izboitšanje gmotoih   razmer   u6 »eljstva. Virga končaje s presojo: »Visoka zbornica naj do!oč* iz deželne b'againioe tako dravinjsko doklado za 1 1905 vsemu uČitelpUu. da bode poravnana r&Uika med s d*u;o f;ktično plačo in ono — ki se i« sgtasno sprejela po zad njem zakonskem načrtu, katero naj prejema vse učiteljstvo v dwžel?f dokler se stalno zakonito ne izboltŠa njegovega obupnega gmotnega eti nja «
— Samomor. V soboto zvečer se je ustrelil s B&m~>kreBcm v goriškem mestnem vr u 521etni Miha Pregelj iz Rnnč B 1 je takoj mrtev. Pregelj zapušča sedem nedoraslih otrok, katerih mati se nahaja Že sedem let v Aleksandriji. Vzrok samomoru ni znan
— Zastrupila se je v Trstu 27(etna soproga bančnega uradnika Levija vsled neozdravljive bolezni. Sla je v mestno kopališče, kjer ie v neki kabini izpila steklenico kar-bolne ksline. Kljub vsej vtramiČki umetnosti je ni bilo mogoče rešiji m v dveh urah je bila mlada gospa žrtev zastrupljenja.
— Zasrametalec slovenskih dijakov. 14 oktobra je za sramoval Soefienbauer, učitelj risanja na koi>r**em učiteljišču, slovenske prvoletnike med poukom z besedami: »Windisohe H u nde, verflueh-tes Pack, loh sobmeiss' euch h m a u *!« Povod tej nesramnosti je bila prošnja dveh dijakov aa neko
pojasnilo, ker nihče ne umeje nemškega mrmranja tega čistokrvnega S vaba, ki je pa po mišljenju hud Labou. Upamo, da ta aasraoaovalee slovenskih dijakov ne odide zasluženi kaanl!
— Obfini zbor podpornega društva za slovanska visoko-solce nm Dunaju bode v torek, 14 novembra t. I, ob Čestih a večer v dvorani »Slovanska Besede«, Dunaj, I, Fleischmarkt 16 (vhod Dra-ehengasse 3). Druitvo je letos podpiralo nad sta revnih vsenč liščoi-kov. Sredstva so pa zelo skromna. Zato prosi odbor najvljudneje, da kdor le količka j more, priteče druitvu ne pomoč. Vsako darilo bode hvaležno sprejel društveni blagajnik, gosp dr. Klement Seshun, dvorni ia sodni odvetnik na Danaju, I, Singerstr. št 7
— Izobraževalno, zabavno in podporno društvo .Zvezda1 na Dunaju priredi v nedeljo 5 t m. v dvorani »Zum Senator«, Duoaj, I. Re chsratsstriiase 19 (vhod Faldtr-*trasse 2 zabavni večer Sporerl: Berilo irosp Fridolina Kaučiča: • Dra Slovenca, imenitna profesorja dunajske univerze« ter koncert, pri katerem sodelujejo gospiea Marica Steharjttva, g. J s B'var, gosp Ivan Tomaževih, g Jos Kunaver in društveni p bk zbor. Začetek ob 7. uri sveČer. Prijatelji društva dobro došli!
— Akad. dru**no „Slovenija" na Dunaju priredi v soboto, dne 4 listopada t. 1., ob polu 8 uri zvečer v restavraciji »3ohw&rz« (I, Landesgeriobtsgas8e 6) svoj drugi redni občni zbor z običajnim sporedom. S ovanski gostje dobrodošli!
— Panorama-kosmorama nam kaže ta teden » vsej umetniški dovršenosti glavoo mesto naših žila vih bratov Cehov, Prago. S csr nt s znamenitosti mest ne vlečejo tselej s poBebno Bilo v panoremo, a ta-tedenska serija panorame koaraerame mora vsakega stojega obiskovalca napolniti s popolno zadovoljnostjo. Zgodovinskih znamenitosti je Praga — rekli bi — ntsičena. Razni nagrobni iu dru^i spomeniki, staro judovsko pokopališče iz 18 stoletja, obilica stolpov in zvonikov, med njimi Črni stolp iz 13 stoletja različne cerkve, n. pr cerkev sv. Jjrja ie 10. stoletja, velikanski mostovi itd. so tako krasno izvršeni, da se j h oko ne more dovolj nagledati. Mnogo sik prikazuje sgodovinsko znameniti Hradšin in Malo stran. Aso orne n m - še, da ta serija ne štedi z različnimi modernimi stavbami, na katere je Praga pon.sna in ki njen pomen zuatno povečujejo, smo opozorili občinstvo na glavne slike, katere naj si pride ogledat v svoj prid in izobrazbo ter razvedrilo.
— Že osivela Je postala nepoštena. Bivša kuhar;c* Manta L*v«eva, rojena leta 1840 v Ustju pri Š nartnem pri Litiji, je veljala pri svojih soprijateljicah za silno pešleno in reduo žensko, vs'ed česar je imela pri njih tako zaupanje, da so ji dajale danar, katerega je dajala v hranilo ci in tudi hranilnične knjižice je imela v varstvu. Levčeva pa je povračila to zaupanje z veliko ne hvaležnostjo. Marija Trohova, dela*ka v tobačni tovarni, ji je izdajala 240 kron, katere je vložila v »Kranjsko hranilnico« Ko je pa sila potrkala na vrata, je LdvČava dvignila ves denar in ga zapravila. Pioti Tronovi se pa izg varja, da je denar pogodila svoji prijateljici, ki ji ga bode km u ooslala n-zaj. S'oer ji pa l&hko sama povrne, češ, da ima »1000 ajld dote« Kuharica Marija K'rinova je pa »nasla pri L^včevi spr rljen koyč^g, v ka* t-rem je im u hranilnično kmižioo »Ljudske posojilnice« z vlogo 210 K. Tudi te je starka izvohala in »za frečkala« Tudi za ta denarr se izgovarja, da ga je posodila neki »ame-riČanki«, toda samo smola je ta, da je dottčnioa Že leto dni preje odšla v Ameriko, kakor pa je bil de nar sploh d v g jen. L*včovo so are-tovali in izročili oes kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
— Napadel je včeraj br •« vsa keara povoda p sestnik Fran Š*tina v Zbiljah pri Medvodah 23 etnega posestnikovega sina Ivana 2*rovnika, ko se je vračal iz gostilne domov. Napadel ga je z nožem ter mu pri zadel na hrbtu tri, na glavi tri, na obrazu pa eno rano. Žerovnika so pripeljali ▼ deželno bolnišnico.
— Nesreća. Včeraj je ogledo val posestnik Janez Kraker iz Kočevja svojo novo puško, ki jo je bil nabasal, in sieer ttko, da je imel cev obrnjeno k sebi. Puška se mu sproži in ga zadene v levo stran pis , kjer so Šibre obtičale. Ponesreeeuoa so danes pripeljali z južnvg* kolodvora i rešilnim vozom v deželno bol-n šnioo.
— Kurji tat se je pojavil te dni da Rimski sesti in v Igriških ulicah Ukradel je gostilničarju g. An dreju Doktoricu 5 piščancev, gostilničarju g. Alojaijn Kuneju pa velikega purana.
— Tatvina. S uikinji Ani J« kopičevi je bilo ukradenih is neke škatulje, ki jo j* imela v odklenjeni sobi, 41 K denarja.   Osumljenec je znan.
— Do prepira je prišlo med zastopniki parobrodnih družb v torek zvečer na južnem kolodvoru, in ker so se tudi Še pesti rabile, bi bilo prišlo gotovo tudi do pravega tepaža, da ni bil slučajno stražnik navsnčen
— Delavsko gibanja. V torek se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 80 Slovencev, 70 Hrvatov in 25 Ogrov. V Iiomost je šlo 25, v Saheibbs 35 v Meran 25, v Ljubno 15, v Heb 30, v Hrušioo pa 15 Hrvatov in 20 Maoedonoev. It Hruiioe je prišlo 90 Hrvatov in 25 Ogrov. — Včeraj ie prišlo iz G trnje Avstrije 18 Hrvatov, iz Bohinja pa 35 Maeedonoev in 24 Lahov.
— Izgubljene in najdene
reci. S uzainja Neža Jermanov« j* izgubila črno torb oo s 6 K. — Neki pravnik je ispubil zlat šdipalnik, vre «-*en 8 K. — Uradnikova soproga ga Terezija Haverjeva je izgubila ročno torbioa, v kateri ie imela zlato žen-ako uro z varičtoo in denarnico s 7 K. — Čr^vljar Fran Rumar je na šel denarnico s srednjo va to denarja in jo oddal na magistratu.
— Jugoslovanske vesti. Nekaj posebnega se je origo-dilo te dni v Zagrebu. V torek je priobčil »Oizor« Članek iz peresa grofa Apponvija oreški resoluoiji Ta Članek te državno pravdn štvo zaplenilo; »Ooz>rovo« uredništvo se je proti konfiskaciji pritoŽ lo in zgodilo se je na Hrvafinkem čudo, da je sodiščetej pritožbiugo-dilo in konfiskaoijo razveljavilo. Včerajšnji »O >ior« priobčuje sedaj konOsoirani Apponjjev članek v celoti. To je menda prvi slučaj, da je btla razveljavljena zaplemba, v zadnjih desetletjih na Hrv«t*kem. — Ali je zapihal svobodnejši veter na Hrvatskem, ali je pa zavladal strah med madjaroni — pred ogrsko kc-alioijo?
— Poljedelski minister v Dalmaciji. V »Svobodi«, ki izhaja v Splitu, čitamo tole značilno stvar o ministru Baquoiju: Razgovarjajoa sa po rsinistr8ko z raznimi uradniki, je vprašal Buqjoj navzočega davkar-skega uradniaa, kako napreduje osno vanje zemljštih knjig v Dalmasiji. Uradnik mu je z vsem dolžnim spoštovanjem odvrni), da tega ne ve, ker to ne spada v njegivo stroko. H >iel je še pristaviti, da je tO posti sodišč, a e to opustil, boječ se se veda, da bi mu tega ne zameril minister Ii tako bo poljedelski minister se nadalje mislil, da izielujejo davčni uradi — zemljiške knjige. Ai kaj mu to škodi? On še lahko nadalje ostane avstrijski minister!
— Razpisane naknadne volitve za hrvatski sabor. V ko-privniškem in vukovarskem okraju so raspisane volitve na dan 9 t. m., v perušićkem okraju pa 4 t m. V koprivniškem okraju kandidira združena hrvatska in srb ska opiicija dr. Potočn ja k a, čist« stranka prava pa žuonega upravite j* I Posilovića. V Peruš ca kandidira »čt*t<« pretiš župnik Canjuga, v Vukovaru pa še ni nobena stranka imenovala kandidata.
— Kralj Peter se namerava odreči prestolu, tako pišejo v zadnjem Času nekateri Židovski listi, a ne samo zase, marveč za vso svojo rodbino. Ni nam pač treba naglašati, da je to pobožna želja raznih sovražnikov slovanstva, ker jih jezi, da sedi na srbskem prestola mož, ki uživa splošne simpatije pri vseh Jugoslovanih. Vidijo, kako se širi ideja jugoslovanskega edinstva pod egido kralja Petra, zato jih je strah in žele si, da bi se kralj Peter odrekel prestolu. Toda te njihove želje bodo vedno ostaL samo želje in Če jih tudi z gorkimi svojimi simpatijami spremlja — „Hrvatsko Pravo".
— »Avtonomna Makedonija". Pod tem naslovom je jel izhajati pod uredništvom Haci-Taškovica list, ki bo zagovarjal avtonomijo Makedonije pod nadzorstvom velesil in balkanskih držav ter deloval za konfederacijo balkanskih držav, kateri naj bi se priklopila tudi Makedonija.
— Najnovejše novice. —
Tožba grofa Sternb*rga proti • Arbeiter Zeituog«, ki mu je očitala, da je izgubil častniško šaržo zaradi dolgov, se je končala s oprostitvijo odgovornega urednika dr. Auspi-tzerja.
— C i v i Ini adlatus deželne vlade aa Bosno in Hercego|-vino baron Benko je postal tajni svetnik.
— NepoSten odvetnik. V Barolinu so aaprli odvetnika dr. Eiobbofa, ki je ponaveril hambur-sti hipotečni banki 150000 K
— Vsled   potresa  v Kala briji   ie  nad   100  otrok izgubilo starše. Osirotele otroke so sprejeli v dobrodelni zavod v Turinu.
_ Za nčvo   ČeSko cerkev
na Dunaju je sačel grof Harraeh nabirati prispevke potomjpozivov po Časopisju.
Telefonska is briojatna
poročila.
Dunaj 2. novembra. Socialni dfmokratje nameravajo takoj v prvi seji poslanske zbornice zadeti veliko akcij n za splošno in enako volilno pravico
Praga 9. novembra Včeraj je bila velika češka demonstracija za splešno volilno pravico. Posebno se je demonstriralo proti tistim nemškim poslancem, ki so v državnem zboru glasovali proti splošni volilni pravici
Opava 2 novembra Ustanovil se je posebni narodni svet za vzhodco Šlezijo, ki mu je glavna nalega, odpraviti poljske paralelke z učiteljišča v Tešnu
Petrograd 2. novembra Vrhovni prokurator sv. sinoda je bil odstavljen s posebnim carskim pismom, v katerem ma cur priznava velike zasluga ter mu pušča c stala njegova dostojanstvi*, kakor članstvo državnega sveta, državnega tajništva in senat^rstva
Petrograd 2. novembra. Vodstvo delavcev je sklenilo ustaviti stavko.
Petrograd 2. n vembra Danes izide carjev apel na narod, naj pomorejo vsi sloji, da se uve Ijavi novi državni red in zagotovi mir. Danes se tudi razglasi carjev ukaz o reorganiziranem min:str-skem svetu ter o njegovih pravicah in d lžno3tih
Petrograd 2. novembra Po ročila iz R'-stova, Kijeva, Novgo-roda in Kersona naznanjajo velikansko gibanje proti zidom. Povsod je ljudstvo pobilo vse polno zidov. Povod temu je, da smatra ljudstvo ž-de za provzročitelje revolucije
Petrograd 2. novembra Minister n tranj'h zadev je zooet dovelil prost} kolportsžo za vse časopise, katerim se je svoječasno odvzela kolportaža za kazen
Petrograd 2. novembra. Uraden komentar carskemu manifestu naznauja, da pomeni obljubljena svoboda besede tudi popolno tiskovno svobodo.
Varšava 2 novembra. Včeraj so bile velike demonstracije. Vojaštvo jih je zadušilo V dotiČ-nem boju je bilo 7 oseb ubitih in mnogo ranjenih. Popoldne je bil razdan carski manifest in zavladalo je splošuo veselje. Vse mesto je bilo razsvetljeno: vojaštvo je fraterniziralo s prebivalstvom. Zvečer je prišlo več tisoč ljudi pred policijo z zahtevo, da naj se izpuste vsi aretovanci. Policija je izpustila 480 oseb; množica je zahtevala, naj izpuste še druge, a ker se to ni zgodilo, je napadla policijsko poslopje. Prišli so ko-zaki in vnel se je nov boj, v katerem je bilo ubitih IG oseb ubitih. 23 težko bi mnogo lahko ranjenih.
Odesa 2* novembra. Vojna proti Židom je strastna. Žid je so se zabarikadirali in streljajo iz oken na delavce. Včeraj se je po nekaterih ulicah ves dan streljalo. Danes so vojaki streljali na kozake in jih pognali v bc«;.
Odesa 2. novembra. 4000 delavcev se je danes z zastavami poklonilo geuer. guvernerju, potem pa so šli v boj proti Zidom. Več Židov je bilo ubitih in ranjenih.
Kijev 2 novembra Masto je v rokah revolucionarjev. Prišlo je do strašnih bojev. Po ulicah leže ranjenci in mrliči. Dalavci ropajo po hišah
Kazan 2. novembra. Uradno se razglaša, da je velika množica začela ropati in pleniti po prodajalnah in po hišah. Vojaštvo je opetovano streljalo. Celo vojaki so se pridružili roparjem. Iz hiš streljajo na roparje, roparji pa v hiše. Eksplodirala je tudi bomba in ubila dva dijaka.
roti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana*
TaDEO-clilBin Mttra
leteorologično poročilo
nUam umA morjtm b06V    Hrstfajt meni Itak 7100 m
katera ©fejre|*eujr Immimie, o«!f«trn» njujr 1 u alte in pr^pr«»«uje Izpadanje 5»3N.
t strklenlea z nuvudoiu I 14.
Razpošilja se 2 cbratno poste ne man.) kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina*, vin. specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičmh obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Lensteka
v Ljubljani, Resljeta cesta it 1
poteg novozgrajenega Fran Jožefevega fabuVtnostn
1 M O	Cea vaac-	Stanje oaro-H)«fcra V f«J."-	ti § e Jo B		S8**v
31	B. av.	730 8	45	al. avzhod	oblačno
1	7. rj. a. pop	730 9 7310	26 68	brezvetr. brezvetr.	dež pol. oblač.
m	&av.	7314	30	brezvetr.	jasno
S.	7. »j. 8. pop.	728 9 7288	17 61	al. sever si. zahod	megla del. jasno
Srednja temperatura sobote 3 61 nor-male: 7'4° in nedelje: 3-8', norm. 71°. Mo krina 24 orah: 0 0 mm in 61 mm.
21-44
Kožuhovina
za gospode in dame v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEIN
DUNAJ, I.,   30,3 13 Doroinikanerbastei 19.
Najboljše in najcenejše nakupo-valiŠČe za damske plašče., žakete in moške kožuhe.
Ilustrirani katalogi grati3 in franko.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v LJubljani
•Jrxdui kuni dun. bor»« 2.
novembra * 906
lc/8 ro^jevt renta . 4°/e srebrna renta . 4*/0 a«atr. kronska rent*
l*U » »hrti a i9i- oarrak* kronska „
V,\      n    ai*ta       ,,   .   . .
posojilo dežel« Krani-kc . i1 , . posojilo taeftta Sp"-t
*V«Va » Sad«
*l/i0/c rto^.-Oer«. Žel. uoe. 1903 4% SeRk«, dež. bank* k. e.
»ViVa
<1
4I ■
* . * 'a
j-     ■   a\-
r-sL pisma gaj. d. Ml. i"; pr korr kos l0*/g t»r......
•as;   p:sip* Iuz?*r&t. hr. n      ,     og?-ke cen
de*, hi.......
z. pis. ogr- hip. o a;-. . obl.  ogr.  lokalnih ž«
lesni« d. dr.....
45 „L,0 obi. češke iad. banke . 48/, prior. Trat-PoreS lok. že!.
prior. aol. žel. ... ••/, B Jaž. Sol. kap. ■/,•/. . AVa9/i tT,t- P08, n °-
akfftl «i I. 18601 .
.      ,   , 1864 .   .   .   . .
*    tkaaka   . •
,    sen?, kred. 1. »aiiije .
»gr. hip. bank« ,     trbska a £ra. 100 -„     turške   ... c
šaiilika         sr«5k« ,   . .
Kreditne «
laooivdV*« >
SrakoTekt
Ljab^acske a
JltsL rud. kril? ,
Ogr.    B    *      , .
BadoKovo »
Salcboršktt a ....
DvnaJsk« tt-rc      c ....
Molil r vsi -   železnica ... Državne leieznioa 4.Titr.-ogrflke bmena delnic* avitr. kreditne Dank*    .   . . Ogrske      , m Žimoatensk« m Premogokop v Mostu (Brni) ,
Alpinako mootaa.....
Pražke žel. in dr. dr.....
Bhca-Moranji   f . .
TrbovUake prtn drolbe . « Ivitr. orožne tovr. družb« ■ . 'loške iladkome dmžbe .   , ,
tavIvH Q. kič aeai&     f   ,   . .
tO franki . ......
tO marke.......
Sovereigui ...
Marke...... •  . .
Laiki bankavei ......
Bubii..... ...
Dolarji.  . . .
	
10O-1O]	i oo-?o
iOtV66!	1O0 85
100 06	100 2^
118*30	118 bO
95-70	95 £0
; 1405	i 14 2b
b0'99!	101-
00 60	!0f6(j
10« i	|WV—
1 0 10	Ivi —
4> l-VB	06
99 76	;l 005
ICC 40	1  1 40
100-ao	1^7 SO
|00>M	Id ho
iOtr—	10O 15
100-—	ICO 30
100--	101 -
100'7c	10i*7f
99'90	
80*50	100'--
816 18	3t8 15
: 0 70	101 70
190 85	192-85
S94 —	296 —
161 50	163'čO
soo —	808-—
300 —	308 —
S66 —	t70 —
103 —	m —
145 25	14626
24-70	2670
471 —	481 —
74 —	«4 —
90 —	56 —
65-	70 50
63-	56 —
34 —	36 —
Ć0-	64 —
72' —	78 —
534 —	64b —
126 90	12T*90
675 50	f-76 60
1<*40 —	1650 —
676 7b	676 75
784 —	785 —
t47-—	24750
684 —	690 —
f.44 40	64540
*830 —	^841 -
6B2 —	563 —
2»0 —	294 - -
57» —	683 —
144 —	us-
11*49	ii 67
16 3	19« ,6
23 49	2356
*4*—	r4 08
li7 42	117-62
9fi 65	9685
t * :> 75	164-60
4-84	6 —
Žitne cene v Byo!rr?i>eit;.
Dne 28. oktobra 1906. TeraMin.
Pfieniea aa april 1906  . . Rž        „ april .... **raaa   m maj 1906 Ovee     , april  .   .   .   . , KffVikOav 20 vin. ceneje
n 100 n 100 , 100 , 100
. 17 12 , 1430 , 13 88 1366
Surovo maslo! moiolmod!
Sirovo maslo is kravjega mleka, koli s 10 fanti H 76 ti, čebeljni med prirodno čist koli s lo funti 2-50 ti. Za poizkušnjo koli z lo fanti tir, masla in 6 funtov medu 3 - ti. Ovčje meso, (stegno),* vsak dan sveže, debelo po poljnbnosti. Košara z 10 funti 2 25 fl titeralleti, eksportna   trgovina   Tluste   (Avstr.)   3534 -j
ne odda na novembrski termin. Pojasnila na Resljevi cesti 22
v gostilni.
<64i—i
'Ti
v v
•nenlpetrMka nioiiLa In zeusltn podružnlett u%\ f i-rila In Tlt-Unl« naznanjati preža-lostno vest, da je umrl njen velezaslužni mnogoletni predsednik velečastiti gosp.
Martin Malenšek
predmestni župnik, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem.
Pogreb bode dne 3. novembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv Petra cesta št. 7*. 3547
V  Ljub lian i, dne 2. nov. 190*.
Tnžnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljub-Ijeni soprog oz. oče, stari oče, tast, stric in brat. gospod
Jakob Indof
žel. sprevodnik v p.
po kratki a mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v torek SI. nov. ob
V. uri popoldne v starosti 8 I let izdihnil svojo blago dušo. Pogreb se vrsi danes dne 2. nov ob 4. uri pop. V Javorju na tarno pokopališče. Mase zadušnice se bodo brale v tamošnji župni cerkvi. Pokojnika priporočamo v blag spomin. 3&43
Javorje pri Litiji, dne. '2 vembra 190£.
In sploh vse deželne pridelke
kupuje 3444-5
Ant. Kolenc v Celju.
Učenca
j iz poštene hiše iu  s  potrebno šolsko izobrazbo sprejme takoj
P r j* n c Picok
trgovec s špecer. blagom in železnino
v Ribnici« 3535—1
Prodam
j dobro ohranjen klavir,  za 120 K,
] posebno pripraven za z&Č^toike ! Stružnica za les, mo&na, z& 100 K.
JOSIP OBLAK 354i~i
Selenburgove ulice I.
no-
Žalujoči ostati.
Vsak petek sveže
morske ribe
okusno pripravljene se dobe
v gostilni „Miramar"
Stari trg štev. 19.   3542 1 Se priporoča s spoštovanjem
lian Tostfj gostilničar.
Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske javlja prežalostno vest, da je umrl njen velezaslužni mnogoletni upravni odbornik, velečastiti gospod
Martin Malenšek
predmestni župni , odlikovan z zlatim zasluž. križcem.
Pogreb bode v petek, dne 3. nov. ob o. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 76.
V Ljubljani, dne 2. novembra 1905.
RUDOLF KIRBISCH ? Ljubljani {
Kongresnem trgu fttetr* 8 r?
priporoča Kar najbolj: fave dl mor ti, vsesvetn>ške štruce, pince, najfinejše čajno pecivo in veliko izbiro najfinejšega m najboljšega peciva, bonbonov in tort. 3497-4
Tukajšnjo In zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Hlobus -
Včistilni eksfrakl-.
Zastopniki
ae aprejmo. — Ponudbe z referencami na Josipa Eisner, tvomu*, eteridkih olj, esenc in nestrupenih bar? v Pragi, kraljevski vinogradi. 35.C
u«t«novt|erio Itta i 84 2
W Ćr?KC5LIK/1rtJA. SLiZAKJA'iJ N/ir!50V IN QKBOV   trn f
BRATA EBERLl
UUBUnrift, lgri5Ue u!ke it 6 = feieton it. !54.
Izprašan spreten
strojnik in kurjač
z dobrimi izpričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika, izučen kljucavni carskih in kovaških del ter popravil pri strojih, želi primerne službe v mestu ali zunaj mesta.
Naslov pove upravništvo nSlov. Narodau. 3B15-2
Dražbeni razglas.
V soboto, dne 4. listopada t. L od politreh popoldne naprej se bodo razprodajale v velikem salonu hotela ,,pri Maliču" elegantne in preproste damske toalete, klobuki itd. ter obenem v Zgornji Šiški štev. 13 navadna hišna in kuhinjska op-ava. 3338
se odda s 1. novembrom v najem.
Kje — pove upravniitvo „Slov. Naroda". 3523-2
Sprejme ae takoj
spreten sedlar
pri Tereziji Flander, Železniki
Gorenjsko. 3374 l
Dva dobra čevljarska
pomočnika
sprejme takoj IVAN ^ I. I HA« čevljar na Ble.du. 3537
Išče se pod jako ugodnimi pogoji
v
dobro izurjen pri mizarskih strojih, k si zna sam napraviti potrebno orodj za struje. Nezmožni naj se ne oglaša:
Kje — pove upravništvo „8I01 Naroda". 345 <
5 kron in već zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših  strojih. — Preprosto in hitro delo  vse leto doma.  —  Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost De škodi nič  in blago prodamo mi.
Družba pletilnih strojev za domače delavce 3477
THOS. 11. WHITTIOH Ac Co.
Praga, Petrske nžmesti 7 15S.   Trst, Viaa Campanile 13 156.
Oddaja stavbe
novega enonadstrop. šolskega poslopja
8 3 učnimi sobami, eno sobo za učila in konference, z nadnČiteljevim stanovanjem obstoječim iz ene večje in dveh manjših sob in kuhinje, kletmi, dalje z eno sobo za 2. učitelja in s potrebnimi hodniki in drugimi prostori v Bočni.
Dstmena zniževalna drafcba se bo vršila
v ponedeljek, dna 13. listopada ob 9 uri predpoldne
v Šolskem poslopju v Bočni.
Stavba se bo oddala le enemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 35.290 K
Stavbni operat obstoječ iz stavbnih načrtov, stroškovnika, stavbnga dovoljenja in stavbnih pogojev je razpoložen na vpogled v šolski pisarni v Bočni in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju.
Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v zoeska po 3529 kron.
Kr&jni  šolski  svet Bočna
dne 20. oktobra 1905. 3544—1 Načelnik : Fran &tig!tc.
Ne I 162/5/1.
3534
C. kr. okrajno sodišča v Ljubljani naznanja, da se je dovolila
prostovoljna dražba
hipnega posestva Marije Pollak, vi. št. 1/8 kat. obe. mesto Ljubljana bišno Stavili 5 v Židovskih ulicah v Ljubljani, in se ho vršila dne 10. novembra 11)05 ob 11. uri dopoldne v pisarni e.ki\ notarja Ivana Plantaiu v Sodnijskih ulicah st. 2, I. nadstropje.
Vsak ponudnik mora založiti na roke prodajnega poverjenika pred ponad-kom kot vadij 10% na 90 000 K določene   izklicne cene, tedaj 9000 K i gotovini ali v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev po kur/.u dunajske borze prejšnjega dne, ali v vložnih knjižicah tnzemskih I nilnic ali posojilnic z neomejeno zavezo.
Zdražitelj prevzame terjatve knjižnih upnikov v osebno plačilno zavezo iu obrestovanje od 1. svečana 1906 dalje. — Ostanek najvišjega pouudka pa nna poplačati v 5 zaporednih letnih obrokih s 5" 0 obrestmi od 1. svečana 1906 dalje.
Dražbeni pogoji se lahko pregledajo med navadnimi radnimi urami pn sodišču ali v pisarni g. dr. Frana Voka, c. kr. notarja v Ljubljani.
Lastnici posestva, ki se bode prodajalo, se pridrži pravica, doseženi najvišji ponudek takoj po sklepu prodaje ali sprejeti ali pa odkloniti.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. I
dne 28. oktobra 1905.
Sprejema oavarovanja Človeškega življenja po naj razno vrstne j Sib kombinacijah pod tako agodnimi pogoji, ko nobena draga aa varovalni ca. Zlasti je agodno zavarovanje na doživetje m smrt z Bmanj&njocimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih iet
pravico do dividende.
ry>    a. zaTarovAiaii o ^ n Xz a* v ^F* r m s Raz. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačan« odškodnina in kapitalljo: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
e vMfrsItozl iloviinMko • narodno upravo. D—187
Vm pojMuil« cUj«
Seneratlni z«stop v Ljubljani, tagar
pisarne so
iastnej banftnej hiii
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cen j nje takoj in najknlantneje Oživa najboljši sloves, koder poslan.
Dovoljuje is Čistega dobička iodatnt> podpore v narodne m občnokoristne namene.
Udajaielj in odgovorni arednik: Dr. I?an Tftfiar.
Laatnina Id tisk Htfarodn« u*L*rui~
85
7463
C^8C