'S

Begunci vžerai in danes

Dvakrat v šestih mesecih je uničujoča
vojna vihra prehrumela južno Korejo.
Rdeče tolpe, ki so se 25. junija 1. 1. vsu¬
le čez 38. vzporednik, so jo preplavile
do pusanskega mostišča v nekaj ted¬
nih. Vojska ZN jo je v naslednjih nekaj
tednih osvobodila rdečega terorja, ki se
je skril za mandžursko mejo, odkoder
se je nato znova pognal proti jugu in se
spet širi proti južnim korejskim oba¬
lam. Jeklo in dinamit opravljata svoje
in spreminjata deželo v pravo kameni-
to puščavo. Mesta izginjajo...

Prvi naval rdečih hord je korejski na¬
rod pričakal doma, po skrivališčih in v
gozdovih. Po končanih bitkah se je pri¬
kazal na beli dan in se pokoril novim
gospodarjem. Ni verjel, da se ne bi da¬
lo živeti pod rdečo diktaturo. Navdu¬
šeno je pozneje pozdravil osvobodilne
vojske ZN, ko je ldtako spet svobodno
zadihal. Pred novim rdečim navalom
pa so se začele obenem z vojsko pomi¬
kati na jug nepregledne množice civil¬
nega prebivalstva. Nad dva milijona
beguncev se je že nabralo v Posanu in
novi stotisoči starcev, žena in otrok se
vale kot široka reka z neštetimi roka¬
vi in prelivi proti južnim obalam, bežeč
pred grozotami dvignjene pesti.

"Velika človeška tragedija je to, naj-

vo, s kako težkim kladivom jo mora kdo
dobiti po glavi, da se mu posveti pred
očmi. Čudovito, s kako ostrim srpom
morajo kom« vsekati v meso, da ga za¬
boli.

Leta 1941 do 1945 so razkrila vsemu
svetu nevarnost rdeče kuge. Zahod je
na lastne oči videl preplašene in izmu¬
čene množice. Niso te množice počaka¬
le rdečega terorja doma, da bi ga izku¬
sile do dna, kakor so to storili Korejci.

Evropski narodi, ki so padli za železno
zaveso, so že vedeli, kaj jih bo doletelo,
če počakajo “osvoboditve” z vzhoda.

Svet je videl, pa ni verjel.

Zahodu ne bi bilo treba sedaj vzkli¬
kati nad grozotami v Aziji. Pred seboj
se imeli že takrat prav tako revščino,
prav take proseče roke, prav take klice 1  skih armad na Koreji...

po svobodi kakor danes.. Begunci od
včeraj so bili prav taki demokrati, ka¬
ka r so begunci od danes. Le škoda, da
zahod ni bil takšen takrat, kakršen po¬
staja danes. Pet let je zamudil. Ta za¬
muda zahteva njegovo lastno kri.

Še dva datuma: Frankfurt, 10. juni¬
ja 1945. —• General Eisenhovver je da¬
nes prejel iz rok sovjetskega maršala
Žukova najvišje rdeče odlikovanje: Red
zmage, ki ga doslej ni dobil še noben
tujec in ga nosi samo enajst Rusov. —
Pariš, 5. januarja 1951. — Komunisti
so organizirali velike protestne demon¬
stracije proti generalu Eisenhovverju,
ki je danes prispel v Pariz. — Komen¬
tator pristavlja: Ubogi žukov! Kako
malo spoštujejo komunisti sovjetske od¬
likovance in kako žalostno, da je isti
Žukov sedaj nevidni komandant kitaj-

Ob Eisenhowerjevih naporih

to iz obeh
strank — sedaj celo predlagajo, da naj
USA zapuste Združene narode ter se n-
maknejo v pripravo lastne obrambe. —
V Nemčiji se nadaljuje trenje med vzho¬
dom in zahodom Nemčije, ki se je spro¬
žilo, ko je predsednik vzhodne kom. vla¬
de Grotevrohl predlagal Adenauerju po¬
sebne skupne razgovore za čimprejšnjo
združenje vse Nemčije, kar naj nato po¬
speši odhod okupacijskih vojska z nem¬
škega ozemlja. Poleg obeh glavnih vlad¬
nih osebnosti se udeležuje debat pred¬
vsem vodja socialistične stranke dr.
Schumacher in pa znani nemški prote¬
stantski pastor Niemoeler.

Te dni potuje po Evropi novi poveljnik
vojska držav Atlantske zveze, general
Eisenhovver. V glavnih evropskih pre¬
stolnicah šele nabira podatke o tem, ko¬
likšna bo vojska, ki ji bo poveljeval. —■
V emeriškem kongresu pa se v obeh
zbornicah nadaljuje ostra debata o zu-
večja tragedija Azije v vsej njeni zgo- !  nanji politiki ameriške vlade; nekateri
dovini,’ je vzkliknil general Ridgeway, 1  senatorji in poslanci in
poveljnik 8. ameriške armade, ob po¬
gledu na te lačne, bolne in ustrahovane
množice, ki iščejo zaščite v njegovih ro¬
kah. Pozval je časnikarje in jim naro¬
čil, naj “sporoče vsemu svetu, da to ni
; problem Koreje, ampak strahotna dra¬
ma, od izida  katere je odvisna usoda
sveta.” Ponovil je — čeprav neumest¬
no — Shakespearjev rek: “Mnogo je

med nebom in zemljo stvari, ki vaš jih
duh ne more doumeti.”

Zahodnemu svetu se odpirajo oči —
na Koreji. V letu 1951. Sedaj, ko se sam
■čuti prizadetega. ‘‘Rešimo zahodno kul¬
turo!” —• odmeva z vseh strani. Pet let
je bilo treba, več, celo desetletje, ko je
že toliko milijonov prič kulturne Evro¬
pe vpilo v opozorilo zahodu. Vrstile so
se konference v Teheranu, Jalti in Pots¬
damu in zahod se je klanjal rdečim
veljakom z vzhoda in jim z odprtimi
rokami izročal v klanje evropske naro¬
de. Ni videl, kaj dela ali pa mu ni bilo
mar za to. Kupčija z življenji milijonov
ljudi je cvetela.

Zadnja gorska vas v Sloveniji, sleher¬
no naselje na Poljskem, na Madžarskem,
v Romuniji, Bolgariji in na Finskem je
vedela, Jkaj te kupčije pomenijo. Ni bi¬
lo treba temu evropskemu prepostemu
človeku brskati po londonskih univerzi¬
tetnih knjižnicah ali po sorbonskih ar¬
hivih in študirati rdeče laži-filozofije.

Ni mu bilo treba poznati življenjepisa
Lenina, Trockega ali Stalina, še manj
poznati Molotova ali Vilenskega. Ta
človek je vedel, kaj ga čaka zaradi za¬
slepljenosti “zaveznikov”. Milijoni ev¬
ropskih beguncev so pred šestimi leti
storili isto, kar sedaj delajo Korejci.

Milijoni so iskali zaščite pri istih de¬
mokracijah pred istim rdečim vragom.

Milijoni so zaupali gentlemanstvu zaho¬
da in se zatekli v njegovo varstvo. In
milijoni so doživeli razočaranje. “Vrni¬
te se domov!”, je zahod nervozno cepe¬
tal z nogami. “Vojni zločinci so brezi
zaščite, kolaboracioniste pred sodišča!”,
je zahod kričal na lavorikah, ki so se že
sušile. V Kremlju pa si je brezbožni vla¬
dar mel roke: ‘‘Kogar bogovi udarijo
s  slepoto... ”, se je razlegal grohot po
kremeljskih dvoranah. In tako vseh pet
let.

Milijoni evropskih beguncev, pravih
demokratov in borcev za svobodo, kakrš¬
no oznanja zahod, takrat niso predstav¬
ljali zanj tragedije sveta.

Zgodovina se ponavlja. Tn kako stra¬
hotno! Ali je bilo treba, da se je pono¬
vila že v petih letih? Zakaj ni svet ve¬
rjel že takrat, 1. 1945? Zakaj mora sle¬
herni narod občutiti na lastni koži gro¬
zote peklenske ideje? Neverjetno, da
se skušajo svobodnjaki pogovoriti in
sporazumeti z mogotci Kremlja, ki so
Judežu postavili spomenik. Nerazumlji-

ŠIBKOST VOJSKA ATLANTSKE
ZVEZE

Generala Eisenhowerja so povsod, ka¬
mor je prišel, zelo lepo sprejeli. V Pari¬
zu so mu pri prihodu izkazali enako
čast, kakor je odmerjena samo tujim
vladarjem. V Bruslju in v Haagu je bi¬
lo enako, nič manj različno na Danskem
in Norveškem. Ko je prišel v London,
so se predstavniki delavske vlade celo
potrudili tako daleč, da so Eisenhowerju
obljubili, da bodo omejili nekatere go¬
spodarske in socialne reforme, le da bi
povečali vsoto, ki je določena za oboroži¬
tev angleške vojske, mornarice in letal¬
stva; angleška vlada meni žrtvovati za
oborožitev nad 3 in pol miljarde funtov.
Toda povsod so trenotne številke o voj¬
ski, ki ho gen. Eisenhosverju dana na
razpolago, silno nizke. Tod dobi dve di¬
viziji, tam tri — vse drugo se obljublja
za konec leta ali pa celo za sredine
prihodnjega leta. In še za tisti treno-
tek, ko bodo evropske vojske že organi¬
zirane za uspešno obrambo, bo Eisenho-
werju vsega na razpolago 80 divizij pro¬
ti 300 in še več sovjetskim divizijam.

Sicer je najbolj pozitivno pri vsem
tem ravno dejstvo, da se o teh nizkih
številkah tako javno in naravno razprav¬
lja v listih. Tudi se kar odkrito govori o
tem, kdaj bo opremljenih ostalih evrop¬
skih 80 divizij. Ker vsakdo računa s tem,
da je sovjetska vojska napadalka na to
vojsko in ker vedo za njeno moč in o-
premo, mora biti tedaj na strani zahoda
zadosten element, ki zadržuje sovjetsko
vojsko pred napadom. Mnogi mislijo,
da je ta element skladišče ameriških, a-
tomskih bomb, drugi zopet: velika pre¬
moč zahoda v proizvodnji in v posesti
surovin za vojne namene.

TAFTOVA OFENZIVA
SE NADALJUJE

Toda vse to, kar je tako trdno v ro¬
kah ameriške atomske in vojne industri¬
je, prehaja ravno sedaj v dobo velike
krize ameriške notranje politike. Sena¬
tor Taft nadaljuje s svojo borbo proti
Trumanu in mu očita, da so njegovi

sklepi v zunanji in obrambni politiki že
taki, da krše ameriško ustavo. Ako se
to še nadaljuje, bo kmalu izbruhnila v
USA ena najtežjih ustavnih kriz, kar jih
pozna zgodovina te države.

Slično se iz ameriškega kongresa ru¬
ši vsa zgradba zahodnega sveta po dru¬
gi svetovni vojni; saj so ravno USA bi¬
le tiste, ki so z organizacijo Združenih
narodov postavile nove temelje sodob¬
nemu mednarodnemu sožitju. Sedaj se
pa v kongresu javljajo zastopniki obeh
strank, ki terjajo, da se USA umaknejo
iz te organizacije. Razočaranja nad ne¬
sodelovanjem ostalih članov UNO pri
akciji na Koreji, neučinkovitost UNO
pri karakterizaciji, v kolikšni meri je
kom. Kitajska na Koreji napadalka, pre¬
počasno oboroževanje evropskih držav —
vse to postavlja močne temelje tistim
nazorom, ki zagovarjajo odhod iz UNO
su popolno izolacijo USA.

NIEMOELERJEVA POT V USA

V trenotku, ko prihaja ta gonja v
prid ameriški izolaciji vedno bolj do iz¬
raza, se odpravlja na veliko turnejo po
USA nemški protestantski pastor Nie¬
moeler, ki je bil med prvo svetovno voj¬
no poveljnik na nemški podmornici, ob
koncu vojne je bil najprej bančni urad¬
nik, dokler ni odšel v bogoslovje. Postal
je kmalu pastor vodilne protestantske
cerkvene občine v Berlinu ter tudi kma¬
lu pristaš Hitlerjev. Po letu 1933 je s
prižnic pozdravljal Hitlerjev prihod na
oblast. Toda po 1. 1935 je prehajal v o-
pozicijo in naraščal v najnevarnejšega
nasprotnika Hitlerjevega režima. Z
njegove prižnice so dolgo doneli najhujši
očitki proti nacizmu. V letu 1938 pa ga
je Gestapo zaprla, toda na sodnem pro¬
cesu je bil — oproščen. Vendar ga ni¬
so izpustili na svobodo, ampak ga od¬
vedli v koncentracijsko taborišče v Da¬
chau, kjer so ga 1. 1945 amerikanski vo¬
jaki osvobodili.

Sedaj velja v Nemčiji za najmočnej¬
šega zagovornika združitve vse Nemči¬
je, za sovražnika nemške oborožitve ali
nemškega sodelovanja pri obrambi Ev¬
rope pred komunizmom in za zaščitni¬
ka protestantizma pred ogroženjem s
strani katoliške cerkve. Ena njegovih
glavnih tez je, da se komunizmu ni mo¬
či ustavljati s silo; sila pa tudi ni po¬
trebna, kajti cerkev ima zase najsvetej¬
še zagotovilo, da je tudi sile pekla ne
bodo premagale. Kom. zlu se ni upirati,
zato naj nemški narod ne grabi po oro¬
žju in tudi ne sodeluje pri obrambi pred
napadom z vzhoda.

V Nemčiji sami in tudi v protestant¬
ski cerkvi ima Niemoeler veliko na¬
sprotnikov, ki svare pred njegovim de¬
fetizmom. Toda vkljub temu je še vedno
predsednik združenja protestantskih
cerkva. Kot tak odhaja na kongres teh
verskih združenj v USA in pa na turne¬
jo po vsej USA. Povabile so ga razne
ameriške sekte, ki žele slišati enega naj-
interesantnejših nemških pridigarjev
“odporo zlu brez sile.”

Gotovo je, da končno te njegove pri¬
dige v USA ne bodo segle daleč čez prag

DOS NUEVOS CJHKBtOS DE LA MARINA
DE GUERRA ARGENTINA

Referente al ofrecimiento hecho por el Departamento de Marina
de los Esiados Unidos de Norteamerica de los cruceros "PHOENIX" y
“BOISE" a la Argentina el Poder Ejecutivo dispuso la aceptacion de
mencionados cruceros norteamericanos.

Ceremonia de la adquisicion de dos cruceros tuvo lugar en el edi-
ficio de EL PENTAGONO, en las dependencias del Departamento de
Defensa.

En la ceremonia oficial Estados Unidos estuvo representado por el
subseeretario de marina. DAN KIMBALL y la Argentina por el jefe de
la eseuadra, ALMIRANTE CARLOS J. MARTINEZ. En ese aeto se firma-
ron los documentos del traspaso de los cruceros ’’Phoenix" y “Boise".

El admirante Kimball inicio la ceremonia declarando que era mo-
tivo de complacencia para la armada de Estados Unidos saber que la
Republica Argentina, uno de los buenos vecinos de las Americas, ex-
preso sus intenciones de adquirir dos cruceros que seran dedicados a
la defensa del hemisferio. “Tanto el “Phoenix" como el “Boise" —dijo—
ban ganado farna en su propio derecho como naves de nuestra marina
de guerra. En la paz y en la guerra, han demostrado ser barcos de los
que se puede estar orgulloso con razon. Nosotros, en Estados Unidos,
nos alegramos de su utilidad como preservadores de la paz y en caso
de que surja una guerra, las armas de la causa de la vietoria continua-
rdn bajo el pabellon de nuestra večina sudamericana: la Republica
Argentina".

El almirante MARTINEZ hablo despues de Kimball, y dijo:

“Tengo una gran satisfaccion en firmar, con el subseeretario de
marina de Estados Unidos, senor Kimball, el contrato para la transferen-
cia de los dos cruceros a la marina argentina. Confio en que este aeto
contribuira a reafirmar mas profundamente la tradicional amistad de
nuestros pueblos, gobiernos y marinas de guerra".

El ministro de Marina el ALMIRANTE GARCIA declaro que pro-
pondra que las naves se denominen “9 DE JULIO" y “17 DE OCTUBRE".

DVE NOV! KRIŽARKI ARGENTINSKE VOJNE MORNARICE

Ameriško mornariško ministrstvo je ponudilo Argentini odkup dveh
križark ”PHOENIX" in “BOISE". Argentinska vlada je to ponudbo spre¬
jela in nakup odobrila.

Slavnostni prevzem obeh križark je bil v PENTAGONU, v palači,
ameriškega obrambnega ministrstva. Navzoči so bili ameriški mornarski
podtajnik DAN KIMBALL, šef argentinske vojaške misije ADMIRAL MAR¬
TINEZ in drugi visoki vojaški predstavniki. Ob tej priliki so podpisali
dokumente o prenosu obeh križark.

Ameriški admiral KIMBALL je na slovesnosti v svojem govoru na-
glašal, da je Argentina kot dobra ameriška soseda s odkupom dveh
križark dokazala svojo željo po obrambi zahodne poloble. Križarki
“Phoenix" in “Boise" slovita kot izvrstni vojni ladji ter sta tako v miru,
kakor v vojni dokazali, da sta lahko na to ponosni. Mi Amerikanci smo
veseli, da smo ju lahko uporabljali kot branilki miru in da bosta v slu¬
čaju izbruha nove vojne svojo nalogo nadaljevali pod zastavo naše
južne sosede republike Argentina kot orožje za dosego zmage".

Šef argentinske vojaške misije ADMIRAL MARTINEZ pa je dejal: V
veliko zadovoljstvo mi je podpisati z ameriškim momarškim podtajni¬
kom Kimballom pogodbo o prenosu dveh križark. Prepričan sem, da bo
to dejanje doprineslo k najgloblji utrditvi tradicionalnega prijateljstva
naših narodov, vlad in vojnih mornaric."

Minister za vojno mornarico ADMIRAL GARCIA pa je časnikarjem
v Buenos Aires dejal, da bo predložil, naj bi se novi križarki argentin¬
ske vojne mornarici imenovali “9 DE JULIO" in “17 DE OCTUBRE".

kapel in zbirališč. Tudi bodo do tedaj
kom. s svojimi akcijami poskrbeli, da se
bo gibanje “mir za vsako ceno” otreslo
nekaterih iluzij. Poleg tega odhaja Nie¬
moeler v USA s slovesom, da mu popol¬
noma manjka takozvani “čut za politi¬
ko” in to njegova dosedanja preteklost
v Nemčiji dovolj jasno dokazuje. Ven¬
dar je zadosten izraz razpoloženja med
nekaterimi plastmi prebivalstva v USA
da si skušajo za utrditev svojih nazorov
privoščiti nekaj misli nemškega pastor¬
ja. Niemoeler je v nekaterih svojih pri¬
digah povdarjal, da je protestantizmu
danes najnevarnejši katolicizem. Razne

sekte v USA bodo rade slišale doneti
plat zvona v to smer.

Vse to pa le spremlja glavno delo in
edino skrb sveta: kako, kdaj in kje ob¬
račun s tistim, ki povzroča vse to trenje.
To trenje prinaša polno razlogov za
pesimistično gledanje na zahodni blok.
Voda na mlin za ta razvoj bi bilo more¬
bitno popuščanje sovjetskega bloka ta¬
ko v Aziji, kakor tudi v Evropi. Ako bi
do tega prišlo tedaj bi bil to znak, da je
blizu konec. Toda narava komunizma je
taka, da njega zlo iz dneva v dan nara¬
šča in da se ne more ustaviti prej, do¬
kler se ne zruši.

Naročnina m  Svobodno Slovenijo za leto 1951.

Konzorcij Svobodne Slovenije bo skušal vse storiti, da bi list
izhajal za najnižjo ceno, ki bo mogoča. Zato bo naročnina zaen¬
krat sledeča:

Pri enkratnem plačilu naročnine za celo leto $ 50.—, pri pla¬
čilu naročnine za pol leta $ 25.— in pri plačilu naročnine za četrt
leta $ 13.—.

Če med letom ne bo bistvenega zvišanja tiskarniških stroškov
in cene papirju in če bodo vsi naročniki naročnino za list plačali,
bo ta cena ostala nespremenjena.

Lepo prosimo vse naročnike, da v čim večjem številu poravna¬
jo naročnino za leto 1951 že takoj v prvih tednih novega leta.

UPRAVA SVOBODNE SLOVENIJE

Prispevajte v tiskovni sklad
Podpirajte SVOBODNO SLOVENIJO

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 18. I. 1951

Kanadsko pismo

Silvestrovo 1950.

Lethbrigde, Alberta.

Konec 1950. leta je tik pred durmi.
Nocoj bo spolzelo v preteklost in zgodo¬
vino pol stoletja. Dvajsetega, kot piše¬
mo. Mnogi bodo njegove zadnje ure
vtopili v pijači, mnogi preklečali v mo¬
litvi. Menda najštevilnejšim, pa bo od¬
teklo bez resne in trezne misli, vkljub
vsem pomembnostim, ki so se rodile v
njem.

Pogled v novo pričeto polstoletje je
nerožnat, trnjev in pust. Tudi vsak po¬
sameznik bo moral prispevati k umiva¬
nju in spreminjanju sveta, notranjega in
vidnega. In le v tem je še tudi naše
upanje, nas malih in slabotnih. Čudno
preteči so oblaki, ki temne svet in sa¬
mo On ve, kaj nam prinese leto in de¬
setletje.

že leto 1951. bo pokazalo svoje. Bo
dovolj ljudi in sredstev, da bo svoboden
človek ponesel vest sprave, bratstva in
ljubezni vsem onim, ki le sanjajo o teh
velikih vrednotah? Bo to leto rodilo no¬
ve težave ali umirilo svetovno razbur¬
kanost in razvozljalo desetletja vozlja-
ne neprilike, ki groze požreti cel svet
s skorjo vred? Upajmo, čeprav so nas
doma učili, da so upanja bagastva reve¬
žev. Plodovi svetega leta naj pomorejo
svetu, ki lačen in raztrgan pa spet oša¬
ben in presit grozi, zamajati temelje
sveta inf zrušiti kar je tisočletja gradilo
človeštvo.

Živimo v Canadi in vživljamo se va¬
njo. Različen je tempo kot smo različni
ljudje, še rojenim v njej je težko to,
kaj šele nam privandrancem. Pa je le
tako, dobra volja je že del uspeha. Po¬
vsod, tudi tule. Drugo, nekaterim pa
tretje, leto mineva, odkar smo prišli z
onstran morij. V nov svet. Pa tudi tu,
čuden, bogat in siromašen, celo nor za
naše misli.

Je res Canada dežela, ki je šele v
razvoju. Kot da so njena prirodna bo¬
gastva neizčrpna se zdi, ko čitamo, kaj
vse soi letos odkrili, tu hote tam slučaj¬
no. V naši pokrajini Alberti so navrtali
več novih vrelcev olj, v Labradoru so
odkrili velika ležišča srebra in v sosed¬
nji pokrajini Sasketchevan so našli po¬
membno in danes za svet najdragoce¬
nejšo potrebo: nova ležišča urania. Da¬
lje so na novo našli titanium, baker in
bogate rudnike železa... če pridene-
mo vse to novo najdeno k že obstoječim
črpanjem, se nehote vsili misel, koliko
novih, dela in kruha potrebnih, bodo
lahko zaposlili pri vsem tem. Saj je de¬
žela številčno manj naseljena, kot je bi¬
la Jugoslavija.

Sto in stotisoče novonaseljencev je v
povojnih letih našlo novo domovino tod.
Tudi stotisoč beguncev. Nekateri so,
drugi niso zadovoljni. Canada zelo ceni
Holandce, ki se radi prenaseljenosti po¬
dajajo zdoma in so med redkimi naro¬
di, ki se, novonaseljeni todle res obdrže
na farmah, kjer prav vedno manjka de¬
lavnih moči. Po nekaj letih prične s
prištedenimi tolarji jemati v najem ma¬
le farme in tekom let večina uspe, kupi
farmo in je gospod na svoji zemlji.
Družine so navadno res zelo številne,
kar k uspehu vsekakor pripomore, ker
pozneje ko eden njih uspe, pomagajo k
uspehu drug drugemu. So ali katoliča¬
ni ali protestantje, oboji zelo zavedni
in zadnji celo strupeno zagrizeni. Lani
sem bil na železnici čez zimo in sem
dolgo dobo živel s 5 holandskimi fanti.
Prijetni so bili za družbo. Vsak večer
je eden od njih bral pred spanjem na
glas odlomek sv. pisma, ostali so pozor¬
no poslušali. Pa tudi sicer so se zelo
držali njihovih zapovedi. Naši ljudje so
bili s Holandci kot sodelavci povsod za¬
dovoljni.

Druga narodnost, ki se pa želi raz¬
lesti po canadski zemlji so pa Angleži.
Različni motivi jih ženo po svetu, po
kolonijah, katerim so nekoč direktno,
zdaj pa le še s taktiko ukazovali. Tudi
Canadi in še sedaj. S svojo spretno
trgovsko politiko vštulijo na večino
važnih mest Angleže in tako zlahka ob¬
vladujejo položaj. Pri ostalih narodnos¬
tih niso priljubljeni. Nov rod, tu rojen,
pa je vzgojen, da jih spoštuje in vidi
v njih nekaj več, kot v ostalih. Je to ne¬
kaka suženjska nota, ki jo šola name¬
noma ali pa slučajno vlije v mlade bu¬
če. (Nevem kako je v vzhodnih provin¬
cah, kjer imajo pretežno večino Fran¬
cozi in katoličani, vendar se večno ču¬
tijo trenja) Seve s svojim številnim na¬
seljevanjem se Angleži kaj brž znajde¬
jo in obvladujejo položaj, čeprav se ze¬
lo čuti tudi amerikanski vpliv, ker mno¬
ga, dobičkanosna podjetja’ so v rokah

IZ TEDNA. V TEDEN

Iz svobodnega sveta

USA: Republikanski senator Taft je

imel nov govor, v katerem je izjavil, da
ga Amerikanci ne smejo smatrati za
izolacionista. Zagovarja pa svoje stališ¬
če, da je treba Evropo oborožiti, ne pa
tje poslati ameriške vojske, dokler se
Evropa sama ne bo zedinila proti ko¬
munizmu. Truman je na to odgovoril
na časnikarski konferenci, da ima vse
ustavne pravice, poslati ameriško voj¬
sko v Evropo, da pa bo' prej razpravljal
o stvari s kongresom. Na vprašanje o
“ ‘pojačanju“ ameriških sil v Evropi je
Truman odgovoril pozitivno, taTioj pa
dodal, da je treba razlikovati med “po-
jačanjem” že obstoječih sil in pošilja¬
njem novih v smislu atlantskega pakta.
Za, ta zadnji slučaj se bo prej posveto¬
val s kongresom.

USA je ponovno pozvala sovjetsko
vlado, da naj čim prej vrne dolg 11 mi¬
lijard dolarjev, ki ga ima pri ameriški
vladi na podlagi medvojnega zakona o
najemu in posojilu. Sovjetska delegaci¬
ja je že odpotovala v Washington na
tozadevne razgovore. V slučaju ponov¬
nega sovjetskega zavlačevanja plačila
namerava USA: 1. Zahtevati vrnitev

mnogih industrijskih izdelkov iz ZSSR;
2.Javno obsoditi ZSSR kot nezaneslji"

AMERIŠKA OFENZIVA NA KOREJI

Bojišče na Kdreji se je premikalo
pretekli teden v prostoru južno od Seu¬
la in okoli Wonju-a do Samchoka na
vzhodni korejski obali. Amerikanci so
se umaknili do področja južno od Osa-
na na zahodnem delu polotoka ter glo¬
boko na jug pod Wonju-em ter je 2. a-
meriški diviziji grozila obkolitev in u-
ničenje. V nedeljo pa so sile ZN pričele
z močno ofenzivo proti Osanu, ki so ga
zavzele v ponedeljek, v torek pa je pa¬
del v ameriške roke tudi Suwon, tako
da -se spet bližajo Seulu. Tudi proti
Wonju-u so Amerikanci izvedli močan
pritisk ter se mestu, ki je popolnoma
porušeno, približali na 3 km. Silovite
bitke so se odigravale za gorovje južno
od Wonju-a, ki ščiti važno cesto na jug
proti Pusanu.

Ameriško letalstvo zaradi snežnih vi¬
harjev do sobote ni moglo zadostno po¬
seči v borbo, v nedeljo pa se je nebo
zjasnilo ter so se z vseh latalonosilk in
letališč v južni Koreji dvigale eskadri-
le letečih trdnjav B-29, ki so nad 43
ur nesprestano odmetavale na sovraž¬
nika stotine ton bomb. Področje okoli
Wonju-a a je tako uničeno, da le tu in
tam štrli samotno okleščeno drevo v
nebo. Strahovite izgube so letala priza¬
dejala kitajskim četam z bombami “na¬
palm”, ki ob eksplozijah zasujejo sov¬
ražnika z neko izredno gorljivo snovjo,
ki je ni mogoče, pogasiti. Celi oddelki
tako zgore pri živem 1  telesu.

Vrhovno poveljstvo 8. ameriške arma¬
de je izdalo v sredo ukaz, po katerem
vojni dopisniki ne bodo smeli več objav¬
ljati podrobnosti z bojišča in omenjati
posebej katerih koli enot ZN.

Poročila vojnih dopisnikov bodo mo¬
rala biti v strogem skladu z uradnimi
poročili ameriškega vrhovnega povelj¬
stva.

Po uradnih podatkih znašajo ameriš¬
ke izgube do 10. januarja 42.713 mrtvih,
ranjenih, ujetih in pogrešanih.

vega dolžnika in 3. pričeti s procesom
proti ZSSR na mednarodnem sodišču v
Haagu.

Komisija ZN za sklenitev premirja na
Koreji še vedno deluje ter jo močno pod¬
pira USA. Dulles je imel v tem oziru
deljše razgovore s člani te komisije pred
odhodom v Tokio. Prav tako se je po¬
govarjal z Malikom, ki pa je načrt ko¬
misije napadel in izjavil, da ne more
uspeti, dokler rdeča Kitajska ne bo pri-
puščena v ZN.

*

ANGLIJA: Ob koncu prvega dela kon¬
ference zun. min. poedinih držav angl.
imperija je bilo izdano uradno poročilo
z naslednjimi točkami: 1) sklenitev mi-:
rovne pogodbe z Nemčijo in Japonsko
(s sodelovanjem rdeče Kitajske), 2)':
razgovor med Trumanom. .Attleejem,
Stalinom, Maotsetungom in Plevelnom,
3) vsi navzoči min. v imenu svojih držav
izjavljajo, da se nočejo vmešavati v no¬
tranje zadeve ZSSR, rdeče Kitajske ali
drugih satelitov, pač pa hočejo še na¬
prej voditi “politiko močne roke zno¬
traj lastnih držav,” 4) poedine države
imperija si pridržujejo pravico dogova¬
rjanja in sklepanja pogodb s  katero ko¬
li drugo državo (mišljene so predvsem
države sovj. bloka) 5) vse države impe¬
rija bodo najodločneje podpirale še na"

1  dalje UNO, 6) samo boj proti uboštvu 1
in bedi more ohraniti mir in zagotoviti
svet« napredek. Ena izmed glavnih mi¬
sli konference je bila, kako na Daljnem
vzhodi doseči mir s prenehanjem bojev.
*

FRANCIJA: Uradno so objavili fran¬
coske izgube iz II. svetovne vojne; od
1939—40: 91.252 padlih in 36.877 umrlih
v ujetništvu, od 1940 — 45 60.345 padlib
vojakov ter 22.210 ilegalnih borcev v
zaledju; od civilistov je v vsem tem ča¬
su padlo zaradi kakršnih koli vojaških
operacij 101.424 ljudi.

*

NEMČIJA: K Adeiauerju je prispel
na obisk podtajnik zun. min. Ernest Da"
vies; razgovarjal se je tudi z voditelji
opozicije; vsebina razgovorov: nemško
sodelovanje pri evropski obrambi.

*

ŠPANIJA: Amer. vlada se je odloči¬
la za večje gospodarsko posojilo Španiji,
vendar ne pristane na nikako pomoč
pri oboroževanju Francovih čet. špan¬
ska vlada je zaprosila za posojilo v vi¬
šini 60 mil. dolarjev, lani pa sta že se¬
nat in posl. zbornica USA sprejela
sklep, po katerem se Španiji sme naka¬
zati do 62 mil. dol. posojila.

*

ITALIJA: Nekaj poslancev in en se¬
nator bo postavljenih pred sodišče za¬
radi pozivanja prebivalstva k pobegu
izpod orožja.

De Gasperi je imel v senatu odločen
govor proti vsem poizkusom kom. ro¬
varjenja proti državi, opozarjajoč KP
Italije, da bo odslej vlada postopala
proti njej najstrožje kot proti izdajal¬
cem in škodljivim elementom. Izjavil je
tudi, da vlada ne bo dopustila nikakih
demonstracij proti gen. Eisenhovverju,
ko bo prišel na obisk v Italijo, kajti
“Eisenhovverja bomo sprejeli kot naše¬
ga prijatelja in kot sina naroda, ki nas
je po končani II. svetovni vojni rešil la¬
kote in propada.”

Ea železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: Avstrija je
prodala FLRJ 5000 t surovega železa,
ki ga bodo jug. rečne ladje po Donavi
odpravile v FLRJ; ta bo v zameno dala
večje količine lesa v deblih.

Tito je dopisniku it. agencije “ANSA”
dejal, da je “možno sodelovanje med
vsemi “naprednimi” strankami sveta,
zlasti s socialisti, kajti takšno sodelo¬
vanje zbližuje narode v delu za mir.”
Tako je po Titovem mnenju prav so¬
cialističnim strankam zagoitovaljeno v
bodočnosti mesto “zlate sredine” med
obema sedanjima velikima taboroma,
potem ko se razmerje obeh vsaj nekako
uredi z ohladitvijo svetovnega položaja.

ČEŠKO - SLOVAŠKA: V Bratislavi

sc bili obsojeni na dališe zaporne kazni
trije kat. škofje zaradi “sodelovanja s
Tisom in Nemci. Očitali so jim tudi iz¬
dajanje Judov Gestapu itd.”

*

ZSSR: Sovj. oficirji so pričeli s po¬
polno reorganizacijo poljske in madžar¬
ske armade; poljska armada bo po no¬
vem štela 2 milijona vojakov.

Stalinov drugi sin Vasilij, let. gene¬
ral Rdeče armade, se je pojavil kot kan¬
didat za poslanske volitve v okraju Če¬
hovo (Moskva).

Jožef Džugašvili Stalin je v voj. gla¬
silu sovj. čet v Nemčiji objavil oglas
pod lastnim imenom, s katerim išče
grob svojega prvega sina Jakoba in raz¬
pisuje 1 miljon rubljev nagrade najdi¬
telju. —• Jakob je bil že od vsega po-
četka precej v nasprotju z očetom in
tudi ni hotel stopiti v Partijo. Po smrti
Stalinove druge žene je dokončno pre¬
kinil stike z očetom ter se kot meha¬
nik posvetil lastnemu napredku. Leta
1941 so ga Nemci pri Smolensku zajeli,
poslali v oficirski ujetniški lager na Ba¬
varsko, odkoder ga je Gestapo leta
1943. odpeljala neznano. Nemške pol.
oblasti so ugotovilo samo to, da Jakob
ni komunist in da noče imeti ničesar
skupnega 3 Partijo, o vseh drugih stva¬
reh iz družinskega kroga in moskov¬
skega pa ni hotel govoriti. Kje je Jakob
sedaj,, ni znano. Po nekaterih virih men¬
da v Parizu.

Društvo Slovencev vabi vse rojake na pustno, družabno pri¬
reditev, katero priredi v nedeljo 28. januarja 1951 v klubskih pro¬
storih Kluba "Sumbland" na ulici Azcuenaga 350 v Eamos Mejia.

Ta ulica teče vzporedno z ulico Alvarado in klubski prostori se
nahajajo na isti višini kakor slovenska gostilna Ilirija. Pričetek za¬
bave ob 17. uri. Vstopnine ni! Poskrbljeno bo za muziko, vesel pro¬
gram in zabavo ter za pijačo ter mrzla in topla jedila.

Dohod: s kolodvora v Ramos Mejia (vstevši že vozila, ki vozi¬
jo z Liniersa) do križišča ulic Alvarado in Avda. de Mayo kolekti¬
vi 169, 188, 3 (modre barve); iz San Justa kolektivi 196, 188; s Ta-
blade, Lomas de Mirador kolektiv št. 2; iz Capitala vlak do posta¬
je Ramos Mejia, tramvaj št. 1 in omnibus št. 131.

Amerikancev. Denar je moč. Sicer ne
vedno.

Ni šei dolgo, ko sem čital, da so izde¬
lani načrti, da bi, v slučaju nove voj¬
ne, ko bo šlo tudi vedno zmagonosni An¬
gliji za nohte kot še nedoslej, preselili
do 10 miljonov angleškega prebival¬
stva po raznih deželah imperija in sa¬
mo Canada naj bi sprejela začasno 5
miljonov teh. Če se to uresniči in izve¬
de bi ti tvorili nad 1/4 prebivalstva in
s starimi torej lepo število, ki bi goto¬
vo nerado romalo nazaj v razbito otoč-
no revščino, če bi jim tudi vrnitev bila
možna. Staro pravilo: Moč ne polaga

računov, še živi duh nadvladovanja ne
le na vzhodu, tudi zapad greši in grehi
obeh tepejo svet.

Pri vsem tem prirodnem bogastvu
pa je bogata Canada revna, namreč
skoro do kraja ubožna. V vojaškem ozi¬
ru namreč. Sicer ima dobre tovarne, ki
proizvajajo najmodernejša orožja, do¬
bro mornarico, dobre avijone. nima pa
številčno velikega vojaštva. Dan na dan
vidiš vabljive letake, plakate in poro¬
čila kako vabijo in snubijo mladino naj
stopi prostovoljno k raznim edinicam,
a odziv menda ni prevelik. Prav mladi
fantje, po naše ljudskošolci se največ

prijavljajo in nato šolajo in vežbajo
skupno, pa ne zgleda posebno obetajoče
in upanj polno, če vidiš gručo takihle
uniformiranih Soldatov, ki naj bi obe¬
nem z razredčenimi starimi borci brani¬
la domovino. Nehote se mi vsiljuje mi¬
sel, ko jih vidim, kako bi fantom pristo-
jala ona naša pesem: ‘Mi smo vojaki

korenjaki... papirnate so naše čake in
“in puške naše so brez zla”.. .” Starej¬
ši nočejo veliko čuti o vojski, čeprav so
imele družine vojakov II. svetove vojne
zelo rožnate privilegije in so še vrnje¬
nim po vojni tem vojakom kupili ali
farme ali pa zgradili lepe stanovanjske
hišice, katere odplačujejo oz. jih ima¬
jo v ugodnem najemu. Sicer so za Ko¬
rejsko fronto na vabilo nekako v 2 me¬
secih zbrali željno število 10.000 presto-
voljcev, a kaj mnogo več desettisočev
bi jih skoro težko dobili, ker, kar ima
za vojaštvo navdušenja, so že aktivci
ali pa rezervisti. Večina pa je navduše¬
na le za avijacijo in mornarico.

Orožje ima canadska vojska res mo¬
derno in pred nekaj meseci so v Onta-
'-1  dogradili velik kompleks tovarn za
atomske bombe, ki obsega menda 100
poslopij. Tehnične opreme vojaštva so
torej v vsem prvovrstne, le ljudi je pre¬

malo. In to je revščina, to in premajhna
treznost svetovnih vodij. Za kaj naj se
bori ubog vojak, ko še njihovi vodje ni¬
so povsem na čisto s cilji in nameni.
Bog pomagaj njim in nam!

Božične dni smo kaj prijetno preži¬
veli, samo čuden je bil Božič brez sne¬
ga in mraza. (No pa vi dol na jugu ste
se pa še potili). Neverjetno je vreme,
ki je že v oktobru grozilo s snegom in
viharji, potisnilo toplomer globoko pod
ničlo, no, ko so prišli zimski meseci, je
pa onemoglo. Tako smo imeli ves de¬
cember “brez snega, šele pred Silves¬
trom pa je nasulo nekako 10 cm snega
in malo shladilo ozračje. Sicer nas ni
veliko več tule. Menda nekaj več kot 10
družin, ki smo se te praznike obiskova¬
li, klepetali in uganjali vse kar spada
k praznikom.

Dobro pa nam je naredilo tole vreme,
ker imamo menda še prav vsi delo. Se¬
zona doslej |e ni prenehala, kako bo
poslej, pa nevem. Vsekakor nam je vsaj
prezgodnja zima prizanesla in se je
skrajšala vsaj za poldrugi mesec po ca-
nadskih navadah namreč. No pa mislim,
da prehudega ne bo več in če ne bo pre-
mraz se vam že še kaj oglasim. Vsem
po svetu lep pozdrav. PAK.

ARGENTINA

Slovesna otvoritev 40 sindikalnih
šol. V prostorih Glavne delavske zve¬
ze je bila prejšnji ponedeljek velika
slavnost, na katero je prišel tudi
predsednik republike general Juan
D. Peron z gospo soprogo. Po na¬
rodni himni je govorilo več visokih
I funkcionarjev Glavne delavske zveze
in sindikalne šole Argentina štev. 1.
Absolventi te šole so dobili nato di¬
plome. Vsakemu absolventu jo je
lastnoročno izročila Eva Peron, ki je
častna ravnateljica te prve argen¬
tinske sindikalne šole. Besedo je na¬
to povzel predsednik republike gene¬
ral Peron ter je naslovil na vse ar¬
gentinske delavce poziv, naj se še
bolj oklenejo svojih sindikalnih or¬
ganizacij, ki so pravi izraz hotenja
in stremljenja argentinskih delovnih
slojev. S tem govorom, katerega je
navzoča množica stalno prekinjala z
odobravanjem in ploskanjem, je pred¬
sednik general Peron odprl 40 novih
sindikalnih šol v Argentini, ki bodo
vse v službi delovnih ljudi. Slavnost
so zaključili s koračnico “Los mn-
chachos Peronistas.”

V Poštni hranilnici je stanje hra¬
nilnih vlog v prvih dneh novega leta
prekosilo stanje vlog v prvih dneh ja¬
nuarja 1950. Samo dne 8. januarja je
Poštna hranilnica dobila nad 7 mili¬
jonov pesov na račun novih hranilnih
vlog, v prvih petih dneh skupno pa
28,395,456 pesov.

V Buenos Aires se je mudil na
študijskem obisku ugledni ameriški
časnikar Paul Light.

Državna telefonska uprava je v
minulem letu postavila 72.000 novih
telefonov ter je tako prekosila rekord
iz leta 1939, ko je bilo instaliranih
26.000 telefonov. Ko je leta 1946 pre¬
vzela država v upravo telefonsko
službo, je bilo v obratu 517.000 tele
fonskih aparatov. Toliko aparatov je
prejšnja inozemska telefonska druž¬
ba postavila v 60 letih. Odkar je pa
država prevzela telefonsko službo,,
je v teh letih zvišala število telefon¬
skih aparatov za 200.000 ter jih je da¬
nes vseh v Argentini 719.000. Medkra¬
jevnih telefonskih pogovorov v letu
1950 je bilo 30 milijonov. Za zboljša¬
nje  telefonske službe je bilo v pre¬
teklem letu .izvršenih raznih del v
vrednosti 244 milijonov pesov. Vseh
telefonskih uslužbencev je bilo 1950.
leta 22.600, za katere je bilo izpla¬
čanih 200 milijonov pesov.

V Buenos Airesu je v visoki staro¬
sti preminul vpokojeni admiral Mg-
nuel Domecq Garcia, ki ima velike
zasluge za razvoj argentinske vojne
mornarice. Pok. admirala so položili
k večnemu počitku z vsemi vojaškimi
častmi na pokopališču Recoleta, kjer
je pokopanih več argentinskih zname¬
nitih osebnosti.

V Mar del Plati je bilo v decem¬
bru lanskega leta 170.830 gostov.

Prometni min. polkovnik Juan F.
Castro je podal ostavko. Njegov na¬
slednik je Ing. Juan F. Maggi.

V velikem mesnem industrijskem
podjetju Swift v Berisso je *v nedeljo
ponoči izbruhnil požar, ki je podjetju
povzročil škodo 10 milijonov pesov.
Pri gašenju požaru je podelovalo 400
gasilcev.

Glavna delavska zveza je odredila
volitev novega odbora v Zvezi želez¬
ničarjev, da se bodo tako uredile za¬
deve v tej delavski ustanovi.

Comodoro Rivadavia bo 23. fe¬
bruarja t. 1. slavila 50. letnico svoje
ustanovitve. Leta 1901 je v tem kra¬
ju bilo komaj 8 prebivalcev, danes pa
šteje mesto nad 30.000 prebivalcev
Število prebivalstva v tem kraju je
naraščalo z vedno večjim razvojem
petrolejske industrije.

Williams Henry Bradshaw Mačk
naj bi bil po časopisnih vesteh novi
angleški poslanik v Buenos Airesu.

Ministrstvo za industrijo in trgovi¬
no je izdalo odredbo, po kateri bodo
morali vsi tisti tovarnarji za izdelo¬
vanje čevljev, ki so v času med. 1.
decembrom leta 1949 in 1. decembrom
leta 1950 izdelali več kot 5.000 parov
čevljev, od 22. januarja t. 1. dalje
prodajati čevlje po cenah za malopro-
dajalce ljudem tudi naravnost iz to¬
varne.

Ministrstvo za letalstvo je sporo¬
čilo, da bo obnovilo iskanje vojaške¬
ga letala Avro Lincoln B-019, o ka¬
terem od marca meseca lanskega le¬
ta ni nobenega sledu. Letalo je bilo
na izvidniškem poletu nad področ¬
jem Ognjene zemlje.

Buenos Aires, 18. I. 1951

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Ilovice iz SCovenjtfe^

"Kapitalistični elementi”... “Nekje,
na terenu, ‘podtalno” bi rekli, teče ne- i
ko neoficielno življenje, na svoj način!
idilično; nekateri ga imenujejo resnič- I
no, ker to oficielno je — kakor vemo —
socialistično. Tisto ni. Tisto je prepros¬
to, v nekem pogledu dobrodušno, hodi
v službo, vpisano je v sindikat, daje po¬
sojilo. Skratka živi v okviru zagaranti-
rane preskrbe. Dejal bi človek: poezi¬
ja našega oficielnega življenja, ker
tam včasih še zadehti po n e čem starem,
nekdanjem, o čemer mislimo, da je že
umrlo. Za trenutek se človeku zazdi
skoraj lepo, zato pač, ker je ta naša ofi-
cielnost včasih dolgočasna, kakor sloven¬
ska proza.”

“Delovni sloji s starimi navadami”...
Ljudje smo v nekem pogledu še zelo
stari, nekdanji. Moj prijatelj Mirko
vedno trdi, da se ljudje še niso nič
spremenili, da niso tako socialistični!
kakor to dokazujemo pisatelji in akti¬
visti. In če ga dolgo poslušaš, mu sko¬
raj pritrdiš toliko drobnih, iz življenja
vzetih dokazov ti nagomili, da si ne
veš kaj. Med tem pa mi je stari Fortič
nedavno dejal, da je danes še proces pre¬
bave drugačen kakor je bil pred vojno.
‘In to je razumljivo,” je rekel, “ko pa
danes ne dobiš in ga ne dobiš pravega
cvička. Rad bi le vedel, kam ves ta cvi¬
ček gre, ko ga je bilo pred vojno na
pretek. In kje so naše, po vsem svetu
dobro znane kranjske klobase?”...

“Javna kritika”... Pelješ se z; vla¬
kom. še preden vlak postane na prvi
postaji, je že ves kupe zapleten v raz¬
govor. Kritika seveda. Kritika našega
življenja, od preskrbe do kulture, od bi¬
rokracije do Koreje, od nelepega ve¬
denja nekaterih uslužbencev do trgovi¬
ne z dolarji. Sediš v kavarni in se za¬
pleteš v razgovor z natakarjem. Obira¬
va prekupčevalce s klobasami, ki so jim
podtaknili slabe, “ne najboljše,” dože-
nevava z grenkim nasmehom. “In še ka¬
ko drago”. Z brivcem obereva naš nogo¬
met, s katerim nikdar ne prilezemo v
prvo ligo. Obramka še gre, napad pa
je očitno zanič. Ni donosen, kar se tiče
golov. In nato  okraj ter aktiviste. Na
KLO pa kritiziramo kmete, na okraju
pa KLO. Skratka kritika se bujno raz¬
rašča ”

Ko smo prebrali tako resničen pri¬
kaz stanja doma, smo skraja mislili, da
ga je napisal kak zakrknjen ‘reakcionar”
in nasprotnik sedanje komunistične
“ljudske” oblasti. Pa smo se prepričali,
da je pisec teh -vrstic nihče drugi kot
sam Miško Kranjc, bivši predsednik
Društva pisateljev LR Slovenije, vodil¬
na oseba med slovenskimi komunistič¬
nimi pisatelji, ki je s svojimi komunis¬
tičnimi spisi že pred vojno zastrupljal
slovensko javnost in je sedaj vse gornje

KAM BOSTE ŠLI V NEDELJO 28.
JANUARJA? V Ramos Mejio na za¬
bavo Društva Slovencev! Tam bo
znancev in prijateljev, veselja, do¬
bre jedače in pijače!

za komunistično diktaturo tako poraz¬
ne, ugotovitve objavil v ljubljanski
"Ljudski pravici”, glasilu CK KP Slo¬
venije dne 15. oktobra 1950.

Za nas so važne ugotovitve tako za-
krkujenega komunista kot je Miško
Kranj, ker potrebujejo, da se kom
krvnikom v petih letih kljub terorju
ni posrečilo, da bi se utrdili s
svojim komunističnim naukom med na¬
rodom ter so tudi tu doživeli popolen
polom. Ljudje so ostali to, kar so bili
poprej: zvesti tradicijam svojih de¬

dov in s komunizmom ne marajo imeti
ničesar skupnega. Na zunaj si je sicer
marsikdo nataknil masko, v srcu pa je
ostal to, kar je bil. In to sedaj, ko se je
začela titova komunistična barka po¬
tapljati, tudi javno in odkrito pove. Še
bolj odkrito bo pa to razodel tedaj ko
se bo zrušila komunistična diktatura in
ko bodo morali komunistični krvniki, z
Miškom Kranjcem vred polagati račun
za vsa svoja zverstva.

V Ljubljani je nenadoma umrla zdrav¬
nica dr. Vladimira Vološek, roj. Abram.

Izrabljene točke so prodajali. Pred
sodiščem v Kamniku je bila v prvi po¬
lovici decembra lanskega leta razprava
proti 36 obtožencem, ki so kradli že iz-
. rabljene točke za tekstilno blago v to-,
varni za izdelovanje papirja na količe-
vem in v podružnici Narodne banke v
Kamniku ter jih razpečevali na črni
borzi. Obtoženci so skupno pokradli

37.000 točk, od teh so jih pa prodali

20.000 (najtežji delavci dobe v titovini
na leto 192 točk. Z izkupičkom so si
kupovali ure, čevlje, kolesa, radijske
aparate in druge predmete. Obsojeni
so bili: Jakob Vavpetič in Janko Gro¬
šelj na 20 let (oba delavca v papirnici),
delavec Alojzij Marinšek na 15 let,
Amalija Vavpetič na 14, Mara Lap na
20, Marija Grošelj na 8, Karel Mlakar
na 20, Milena Kosec n a  12, Marija Šarc
na 18, Peter Jenko na 20, Štefka Krum-
pester na 13, Miha Vavpotič na 5, Fran¬
čiška Hribar na 7 let ter n a zaplembo
vsega premoženja. Ostali obtoženci so
dobili nižje kazni.

Trmasti birokrat. Tovarna papirja v
št. liju je oktobra meseca lanskega le¬
ta prijavila na postaji 7.800 kg papirja
v balah za Split. Šef postaje je odklo¬
nil pošiljko, češ, da lahko sprejema sa¬
mo 15.000 kg vagonske pošiljke. Za¬
vrnil je tudi predlog, da bi odposlal po¬
šiljko kot kosovno pošiljko. Čez dva
I tedna je obvestil tovarno, da sprejema
I železnica kosovne pošiljke samo v teži
do 5.000 kg. “Ljudska inšpekcija” je
predlagala naj se blago odpošlje v treh
pošiljkah, pa je tudi ta predlog šef po¬
staje odklonil. Tovarna papirja se je
nato obrnila na direkcijo, ki je njene¬
mu predlogu ugotovila. Šef postaje tega
predstavnikom tovarne ni verjel, ter je
od njih zahteval pismeno rešitev želez¬
niškega ravnateljstva. Papir je tako
čakal na postaji na odpošiljatev 1 mesec

m pol, potrošniki so
brez njega.

pa bili med tem

“Spreobrnili” so se. Titova OZNA po¬
zna zelo dobro vse metode sovjetske
tajne politične policije za izsiljevanje
priznanj od političnih nasprotnikov. Vse
te metode OZNA uporablja tudi v svo¬
jih zaporih proti nasprotnikom komu¬
nistične diktature v Jugoslavij. V nje¬
nih zaporih je bilo v zadnjih mesecih
tudi polno kominformovcev, katere je
OZNA s svojimi metodami “spreobrni¬
la”, da so kmalu spoznali svojo “zmo¬
to” in se znova poklonili titovemu ve¬
ličanstvu. Tito je bil za praznik repu¬
blike “velikodušen” ter jih je 620 amne-
stiral. Vse te kominformovce so pravza¬
prav izpustili že 20. septembra lanske¬
ga leta in so na to kar vsi odšli na “pro¬
stovoljno delo” na cesto Novi Vinodol—
Senj.

Umrli so: Pavla Cutič, lastnica cvet¬
ličarne “Lotos” v Ljubljani, Luka Jerin,
čevlj. mojster v Ljb., Valentin Rems,
uslužb. tov. papirja na Količevem, Ignac
Brvar, upravnik radijske postaje v
Kranju, Marija Drča, roj. Virant, po¬
sest. na Gomilskem, Dr. Jože Karlov-
šek, odvetnik v Celju, Rozalija Kraner,
roj. Kotar v Ljb., Alojz Borovič, kape¬
tan v p. prvi Sv. Juriju ob Ščavnici, Ka¬
tarina Šemerl v Ljb., Anton Seljak, žel.

Frančiška Moškon, rej. Repenšek v Ra¬
čah, Silvo Jerin, uslužb. “Triglav” fil¬
ma v Ljb., Janko Tiselj, dolgoletni or¬
ganista v Vidmu-Dobrepoljah, Janko
Kosovel v Črničah, Franc Pirc, mlinar
in pos. na Hudem, Slavko Boh v Ljb.,

OSEBNE NOVICE

Poroke. V nedeljo, 14. t.m, je v Ramos
Mejia g. Ivan Prešeren iz Comodoro Ri-
vadavia povedel pred oltar svojo neves¬
to gdč. Katarino Poznič. Istočasno se

inšpektor

Cerknem,

v p. v Ljb., Gabrijel Bevk v

ša, magistratni uradnik v p. v Ljb.,
Franc Ograjenšek v Celju, Pavlina Mi-
helak, roj. Jančigaj v Ljb., Jože Remec,
usnjar v p. Ljb., Katarina Pance v
Kloštru, Adolf Kastelic v Zdenski vasi,
Ivana Sever v Črnučah, Franja Završ¬
nik v Ljb., Anton Grajzar v Smledniku,
Štefan Špeletič v Ljb. in Ivan Rajšp v
Št. Vidu.

V Ljubljani je umrl Henrik Zirkel-
bach, star 82. Bil je oddelkovodja v p.
strojne stavnice Jugoslovanske tiskarne.

V Kropi je umrl Amon Žmitek, rav¬
natelj tovarne Plamen v p.

Pritožbe kamniških gospodinj. Tudi v
Kamniku preskrba ljudstva z živili moč¬
no šepa. Zato so ljubljanski dnevniki
polni pritožb kamniških gospodinj. V
eni zadnjih pritožb beremo to — le;
“Gospodinji s kupom otrok danes ni
lahko, čakati mora pri peku in v trgo¬
vini, najhuje pa je večurno čakanje pred
mesnicami. Meso pripeljejo ob 10. uri
dopoldne, deliti ga začnejo okoli pol¬
dneva, pred mesnicami pa čakajo dolge
vrste, često tudi po 8 ur na mrzlem tla-

Minka Kunšek v Celju, Engelbert Gosti- j je v Ramos Mejia tudi poročil g. Ivan

Kovačič, ki je vzel za ženo gdč.Marijo
Janežič. Oba para je poročil g. Kalan.
V cerkvi sv. Julije sta se pa poročila
v ponedeljek, 15. t. m. ga Nerina Zu¬
pančič in g. dr. Edmund Bonin. Poroč¬
ne obrede je opravil g. Orehar. V San-
Andresu sta se pa vzela g. Pavle Osterc
in gdč. Meri Repič. Mladi par je zvezal,
g. Škulj. Čestitamo!

Družinska sreča. V družini g. Jožeta
Korošec in njegove gospe Fanike, roj.
Blažič so dobili sinčka. G. Jože Perme
in ga Dari, roj Grad pa imata hčerko,
ki je bila krščena na ime Marija. Krstil
jo je v nedeljo 14. t. m. g. dr. Mirko
Gogala v San Femandu. Botrovala sta
pa g. Peter Arnj-ek in njegova sestra ga
Marija, por. Dreizibner. Družino Marja¬
na in Marije Willemparta je enako raz¬
veselila hčerka. Srečnim staršem naše
čestitke.

Ladislav Čergonja v Ljb., ku ob mrazu in deževju.”

Slovenci v Argentini

Buenos Aires

KDOR SE ŽELI PRIJETNO ZABA¬
VATI, naj pride na družabno prire¬
ditev Društva Slovencev! Tam bo
godbe in petja in dobre volje v
obilju!

Prihod novih Slovencev. V Argentino
so prispeli dne 5. jan. t. 1. z ladjo “Ge-
noa” naslednji Slovenci: Jožef in Marija
Paušin, Oskar, Katarina,, Herman in
Darina Prinčič, Franc, Pavla ih Albin
Škvor in Stanislava Srenjšček. Z ladjo
“Claude Bernard” dne 7. januarja t. 1.
so pa dopotovali: Marija, Anton in

Franc Kreševič, Marija Makuc in Mi¬
hael Omahna.

GALLUSOV IZLET V JAUREGUI

V nedeljo 14. t. m. je Slov. pevski
zbor Gallus priredil za svoje člane ce¬
lodnevni izlet v Jauregu. Poseben avto¬
bus je že ob sedmih zjutraj od Plaza
Miserere dalje po Rivadaviji pobiral na
določenih mestih pevce in pevke, dokler
ni bil v Ituzaingo polno zaseden in je
nato ubral hitrejšo brzino v “neznano”.

V Lujanu so se pevci ustavili, da so
se mogli udeležiti sv. maše. Zbor je ob
glavnem oltarju pri sv. maši ob desetih
prepeval slov. božične pesmi, kar je
vzbudilo veliko pozornost pri številnih
romarjih, med katerimi je bilo tudi ne¬
kaj Slovencev.

Po maši je zbor nadaljeval svojo pot
v smeri proti Jauregui, na prelepo
drevja in sence bogato, kinto nekega ar¬
gentinskega prijatelja Slovencev. Go¬
spodar kinte in njegova ljubeznjiva gos¬
pa sta bila nenavadne družbe izredno

vesela in sta izletnikom pripravila vseh
mogočih dobrot. Zbor se je gostoljub¬
nim dobrotnikom oddolžil s pesmijo in
jim zapel nekaj lepih narodnih in u-
metnih slovenskih pesmi. “Sveto noč” so
morali na željo kar nekajkrat ponoviti.
Poleg štavilnih domačinov sosedov je
izletnike obiskalo tudi precej Slovencev,
ki žive v Lujanu. Za slovo je zbor Iju-
beznjivim gostiteljem zapel še nekaj
pesmi, potem pa so se izletniki zadovolj¬
ni v večernem hladu odpeljali nazaj v
Buenos Aires, želeč si še več tako pri¬
jetnih dni.

Pri objavi članka “Titove skrbi in nje¬
govi načrti za rešitev” v zadnji številki
“Svobodne Slovenije” (štev. 2. s dne 11.
jan.) je po pomoti izpadel podpis av¬
torja B. B., ki nam je poslal navedeni
članek na podlagi informacij, ki jih je
zbral.

V Lanusu se je te dni mudil na dopu¬
stu pri g.Hladniku g. Tone Ravnikar
ter imel prejšnjo nedeljo mašo za tamoš-
njo slovensko sosesko. /

Težka nesreča. Družino uglednega
slovenskega arhitekta g. Viktorja Sul-
čiča, doma od Sv. Križa pri Trstu, ki je
pred dobrimi dvajsetimi leti prispel v
Argentino in si v Buenos Airesu ustva¬
ril lepo kariero kot arhitekt, je prejšnji
petek zvečer zadela huda nesreča. Ka¬
kor ostale dni, je tudi tega dne odšel
njegov najmlajši sinček enajstletni Igor
k svojemu najboljšemu prijatelju na
stanovanje v soseščini. Ta je v očetovi
omari našel revolver in pritisnil na pe¬
telina. Revolver se je sprožil in strel je
smrtno zadel malega Sulčičevega Igor¬
ja.

Pogreb nesrečne mlade žrtve na poko¬
pališče na Chacarito je bil prejšnjo so¬
boto. Ker je bil g. Janez Hladnik, ki je
pok. Igorja krstil, zadržan, je pogrebni
sprevod vodil g. Orehar, pok. Igorja pa
so na njegovi zadnji poti spremljali šte¬
vilni prijatelji in znanci njegovih star¬
šev, ki so jih tolažili ter jim izražali
sožalje ob tej težki nesreči. Vsem -tem
se pridružujemo tudi mi ter tako hudo
prizadeti družini izrekamo iskreno soža¬
lje.

ČETRTI VZPON NA GLAVNI KATEDRALSKI STOLP

Bariloche, 6. januarja.

Na jutranji strani nizkega sedla, ki
loči dolino potoka Rucaco od brezimne
krnice južnega Catedrala, leže prostra¬
na snežišča. Njihovi jeziki se pnejo vi¬
soko med grušč in melišča razsekanega
grebena, iz katerega se dvijajo kame-
niti stebri v fantastičnih oblikah. On¬
stran gorskega kotla rastejo strme ste¬
ne globoko iz krnice, skalnate plasti se
utesnjujejo proti vrhovom, silijo v vi¬
šino, kipe v gladkih ploščah proti nebu
in se izoblikujejo v mogočen stolp, ki
kraljuje grozeče in nedosegljivo nad raz¬
drapano divjino gorskega sveta.

Čez krajne robove snežišč se vleče

dobro vidna sled udrtih stopinj. Tam je
prečkal bele krpe pred dobro uro Ton¬
ček, ko se je napotil na raziskovanje
terena, da najde primeren prostor za no¬
cojšnji bivak.

Popoldanske ure se nagibljejo h kra¬
ju. Poglavitni del poti je za danes o-
p^avljen. Prebrodila sva brezkončna
peščena pobočja, ki naju ločijo od pla¬
ninskega zavetišča pod snežnim vrhom,
obšla Princese in Nagnjeno skalo (Roča
Inclinada). Leno dremljem v senci več¬
jega kamna, izgubljenega v peščeni
brezupnosti razsežnega plazu.

Dve leti že govorimo o catedralskem
(Nadaljevanje na 4. strani)

HUGO WAST

54.

6  6  0

DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO
S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM.

Ko je napisal zadnje besede, je vno¬
vič zazvonil telefon.

Avion sta vodila dva mehanika, za
postrežbo in kuho so bili tu tri sluge
in dva potnika: Ivana Tabor in oče Si¬
mon.

Vse, kar si je mogel izmisliti človeš¬
ki duh za čim večjo  udobnost, vse je bi¬
lo uporabljeno v tej zračni ladji iz ste¬
klovine in srebra kot majhna palača v.
slogu "koncem sveta”.

Kaj naj bi tu manjkalo za uživanje
čutov in duha? Bilo je v njej celo gle¬
dališče, zveza telefonije in televizije, s
katero si lahko zasledoval katerokoli
predstavo v kateremkoli svetovnem gle¬
dališču. Treba je samo ujeti zračni val
;n barve in gledaš in poslušaš predsta¬
vo na tisoč milj razdalje.

Avion je letel v stratosferi in bi mo¬
gel priti okrog sveta v osemdesetih u-
rah. ;

Toda tokrat bi hotela gospodarica za¬
držati svojega gosta čim dlje na krovu
svoje zračne ladje, zato je naročila, naj
se polet vrši samo s četrtino navadne

hitrosti in ne od Vzhoda na Zahod, tem¬
več od Zahoda na Vzhod.

Prerezala sta poševnike pošev in pre¬
letela Malo Azijo, Perzijo, Indijo, Ben¬
galski zaliv, Condsko otočje, Koralsko
morje, neizmerni Pacifik, dokler nista
prišla na razpotje Amerike.

Ko se je Ivana Tabor vkrcala v Rimu,
je rekla patra:

“ Ne bova se mudila niti več, da, pri¬
šla bova še prej, kakor pa, če bi se na¬
merila čez Atlantski ocean proti Brazi¬
liji”.

Šele ko sta bila že visoko nad oblaki,
mu je zaupala, da je dala svojemu pilo¬
tu ukaz, naj vozi v nasprotni smeri in
da se s tem ne bosta zamudila več, kot
osem dni.

Oče Simon se ni upiral. Zakaj tudi
neki? S težavo je pripomnil samo to, da
mu bo težko opravičiti zamudo, zlasti
pa tudi to, da je spremenil smer in po¬
vrhu napravil to pot še v avionu, ki je
zasebna last ženske.

Ona se je zasmejala.

"Ali vam je treba povedati vse po
pravici? Izmislite si kakšno drugo stvar.

V Buenos Airesu ni zdaj ljudi, zlasti
pa n e  med tistimi nekaj menihi, ki bi
imeli željo zasledovati do podrobnosti
posle svojega predstojnika. Sporočila,
ki prihajajo, govore q  dveh milijonih ju-
dov, ki da jih je pobila pocestna drhal.”

Malo pred določeno uro je dala Ivana
Tabor navodilo svojemu strežniku, naj
pripelje patra v njeno kabino, ki je bi¬
la pod vrhom aviona in kjer sta dve okni
predstavljali lepi stekleni vzboklini.

Oče je vstopil in obstal začudeno pred
tem preprostim razkošjem kabine. Za
krasnim obeskom je visela zataknjena
veja vrtnic izmed tistih, ki jih je samal
negovala v svojem vrtu, s katerimi je
krasila podokna palače v Martinezu.
Kako naj bi sicer prišje iste rože na ol¬
tar patru v Buenos Airesu in potem v
Rimu in zdaj v njeni kabini? Okrenil se
je in videl Ivano še vedno ležečo v po¬
stelji, celo prevezano z  rdečo prevezko.

Naval krvi je zabil hledi obraz redov¬
nika. Koleni sta se mu zašibili in padel
je na tla.

“Oh, Ivana, kaj se godi z menoj?” je
vzkliknil in si hladil bobneče sence nad
roko, ki mu jo je sprožila. “Ves se tre¬
sem kot v mrzlici.”

“Dvignite svoje srce!” mu je zamr¬
mrala z navidno strogostjo. “Sem bol¬
na in danes bo ta dan zame še bolj po¬
memben, kot je bil včerajšnji. Danes
hočem biti krščena po vaših rokah in
se hočem še enkrat udeležiti vaše maše!

On je molčal. Kaj bi dekli v Rim«, če
bi zvedeli, da je dal sveto obhajilo kri-
voverki še preden je bila krščena? In da
je pripravljen brati sveto mašo v nje¬
ni kabini v avionu poleg njene postelje,
v kateri leži?

Potihoma ji je zaupal svoj nemir, ona
Pa je smeje se odgovorila:

“Kako dolgo boste še imeli rimske po¬
misleke? Vrzite že vstran to navlako!
Vi boste neprimerno bolj služili Bagu,
če boste vsak dan napravili kaj naskri¬
vaj ali pa javno proti temu “rimstvu”
v Cerkvi!”

‘Da, da,” je vzdihnil on in se dvignil,
“proti tej birokraciji, tiraniji, rimski li-
turgiki. .. Napraviti sleherni dan kak¬
šno stvar proti ze gotovo pravi služiti
Bogu...”

Na oltarju je že našel svoja mašna
oblačila: kelih, pateno, pokrito z belim
prtičem, na eni strani misal, vino in dve
hostiji: eno veliko in eno majhno...

“Kdo je vse to pripravil?” je začude¬
no vprašal.

“Jaz... sama. Predpostavljala sem si,
da boste šli z mano, za to sem vse to!
preskrbela.”

‘Kje ste dobili?”

“Redovnice Pričakovanja so moje pri¬
jateljice in so mi za marsikaj lahko hva¬
ležne. Mati prednica je pripravila vse
potrebne stvari za mojo molilnico. Bo¬
ste videli sami, če je na kaj pozabila.”

“Vse v redu!” je dejal pater Simon

in si nataknil štolo na vrat. “Najprej
bova zdaj molila molitev Pija IV. za
odpuščanje grehov protestantov. .. po¬
tem vas bom krstil...”

“Jaz nisem protestantka!” ga je za¬
vrnila. ”Sem poganka. Hočem reči, ve¬
rovala sem bolj v Satana, kakor v Bo¬
ga. Zdaj verujem bolj v Boga in veru¬
jem v Kristusa, kakor ste me učili vi;
toda nisem še prepričana, če ne ljubim
in ne verujem še vedno bolj v Satana...”

“Ljubite Satana?” jo je vprašal.

“Da, Ne morem pozabiti tega, v kate¬
rega imenu so me moji starši vzgojili
in ki je prej vladal nad mojo dušo, ka¬
kor Bog sam, in ki je v zemskem raju,
kot pravi Knjiga o ustvarjenju, obljub¬
ljal veliko plačilo tistim, ki bodo jedli
od prepovedanega drevesa...”

“Boste kakor bogovi!” je vzkliknil oče
Simon.

“Da, kot bogovi... človeštvo je že
jedlo od sadu tega drevesa in vsi smo
kakor bogovi... Ali naj se odpovemo
temu, ki nas je naučil razpoznavati sla¬
bo in dobro?”

Govorila je s tujim, toda izredno le¬
pim glasom.

Pater se je zdrznil. Lepota te čudo¬
vite ženske je odsevala hudičevo bleščo-
bo. Ubogo meseno srce ubogega moža
je bilo kot polna čaša, ki bo vsak čas
vzkipela.

“Hočem, da me krstite in da pripa¬
dam Kristusovi Cerkvi v novi obliki, v

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 18. I. 1951

(Nadaljevanje s 3. strani)

stolpu (Torre Principal de Catedral).
Prav dobro vemo, kako so se okrog nje¬
ga trudili Meiling, štrukelj, Kammerer
in Fischer. Vemo, kako so vsi obstali
pred zadnjim kamnitim blokom in kako
jo slednjič Pablo Fischer v družbi s
Kammererjem s tehničnimi sredstvi
premagal neprehodno steno (1. 1943).
Vemo tudi, da sta leta 1945 Štrukelj in
Schmoll ponovila Fischerjev vzpon in
da so lansko leto aprila Štrukelj,
Schmoll in Sonntag ponesli spominsko
zastavico sanmartinskega leta na po¬
nosno špico. — To so edini trije pozna¬
ni poskusi, ki jim je bil usojen uspeh.

Ali bomo imeli srečo tudi mi?

Naglo me vrže pokonci. Mar ni na
plazovih pod Nagnjeno skalo zajodlai
Dinko? — Odzovem se klicu in pomi¬
rjen se spet vržem na mehke blazine
spalne vreče. Če se je Dinko izmaknil
svojemu delu in pride za nama, kot smo
se zmenili, se lahko z dosti večjim za¬
upanjem podamo težkemu podvigu na¬
sproti.

Ne mine slaba ura, že me predrami
dinč iz mojih sanjarij. Tam pod stolpom
se prešerno razlega med razbitim ska¬
lovjem Tončkovo ukanje.

XXX

srednja masa stebra. Previdno in vztraj- Sunntag in vzameta s seboj malo Štruk¬
ljevo stekleničico, da dokažeta morebit¬
nim dvomljivcem svoj podvig. Pošteno
se odpočijeta in pojužinata svojo čoko¬
lado.

Sestop ni manj nevaren kot vzpon.
Dinko, ki varuje od zgoraj, se spušča
po dvojni vrvi. Sredi poti, v prislonjeni
plošči, se eden obeh koncev zatakne.
Treba je nazaj po zajedi, prav do vrha
plošče, brez gotovega varovanja. Tudi
ta smola se slednjič srečno izteče.

Ob štirih popoldne postrežen zmago¬
valcema z malico. Sedem ur stene, med
temi dve uri izgubljeni pod bolvanom v
levem kaminu.

Še isti dan se vrnemo v zavetišče pod
Punta Nevada. VA.

no zmagujete fanta steno..

S prižnice bi skoraj ne bilo prehoda
v kamine zgornjega stolpa, če ne bi slo¬
nela na njegovih rebrih ogromna štirio¬
glata plošča, preklana po sredi. Po tej
razpoki se vzpenja Dinko do metuljčka
sredi plošče. Od tam je treba prestopiti
v razpoko na levo — vsa plošča je dokaj
zračna. Pojejo klini in čas teče.

Ko se prebudim iz trenutne dremavi¬
ce, sta prijatelja že premagala ploščo.
Stena postane popolnoma navpična in
edino pot navzgor predstavljata dva ka¬
mina.

Dinko krene v levega in tik pod zgor¬
njo teraso ga ustavi mogočna zagvoz-
da. Ne vem dobro, kaj vse sta fanta po¬
skusila, da bi obšla oviro. Klin, ki sta
ga našla pod kamenito streho, ju je u-
trdil v upornosti in odločnosti. Vendar
sta morala nazaj. Izgubila sta najmanj
dve uri.

Desni žleb od spodaj ni izgledal dosti
boljši. Tudi tega zapira pod vrhom pre¬
vis. Na gledalca napravi še poseben
vtis, ker je izredno izpostavljen. Par
kamnov, ki jih je sprožil Dinko, je od¬
letelo v praznino in ni bilo čuti konč¬
nega udarca. Stene stolpa padajo na
tem mestu nekaj sto metrov v krnico.
Radovedno je krožil andski orel nad pe-

Silvester nas sreča skrite med peči- i činami in si čisto od blizu ogledoval

nami catedralskega grebena. Hlad noči'
se spušča na zemljo, snežne plasti diha¬
jo mraz in naglo ledenijo. V zadnjih
odsevih sončne svetlobe, v mesečnem
siju in lesketanju zvezd zadobivajo skal¬
nate gmote čudovite barve v odtenkih
ki jih noben umetnik ne more posneti.
— Pod nami se razpenjajoi gorske veri¬
ge severnega Catedrala in v globokih
dolinah, ki jih ločijo, segajo snežišča
vse do zelenih gozdov. V kotanjah zgor-
nih podov ždita zasneženi catedralski
jezerci. Ko postavamo okrog alkohol¬
nega gorilnika, in čakamo, da se segre¬
je kava, opazimo lučko, ki se pomika
po eni obeh kotanj. Ugibamo, kdo neki
se potika v tem času po oddaljenih in
malo poznanih predelih pogorja. Mraz
nam kmalu ohladi radovednost in spra¬
vimo se v naša ležišča.

Dinko, ki nima spalne vreče, in ga to¬
rej pošteno zebe v njegovi odeji, je
prvi na nogah. Nobene debate ni o tem,
kdo bo poskusil vzpon. Mlajši imajo
prednost in pisec članka je določen za
kuharja. Pijemo čaj in ko se poslovi
jutranji hlad, se Dinko in Tonček spra¬
vita na delo.

Ob robu snežene vdolbine se povzpne-
ta na sedelce med stolpom in sosednjo
gmoto. Tam se začne skalnata prižnica,
ki izgleda lahka in ki pripelje do glad¬
kih plošč, iz katerih je sestavljena o-

DRUŠTVENI OGLASNIK

Slovenska maša v Floridi bo dne 21.
januarja t. 1. ob pol deseti uri. Po maši
bo v cerkven; dvorani poleg cerkve
društveni sestanek. Vabljeni vsi člani
Društva Slovencev, pa tudi vsi ostali
Slovenci.

SLOV

Anglija

ENCI PO SVETU

Avstralija

vsiljivca, ki sta udrla v njegovo doma¬
čijo.

Fanta sta se počasi pomikala po ka¬
minu. Ko je Dinko, dosegel previs, je
pribil klin in potem je bil v nekaj mi¬
nutah preko ovire. Pozneje mi je pra¬
vil, da so oprimki na kritičnem mestu
dobri in da torej ni bilo izrednih težav.

Naprej do terase je prehod lahek. Po¬
tem se začne zadnji, strmi nadzidek, ki | ge  ji na  naslov: Francka Hočevar, calle

POIZVEDBA

Kdor ve za naslov novonaseljen-
ca Rajmunda Cartl iz Svetega Le¬
narta v Slovenskih goricah, ga napro¬
šamo, da ga sporoči ali upravi Svobod¬
ne Slovenije ali pa Feliksu Jančič, Chi-
vilcoy 108, Capital.

Francka Hočevar išče moža Alojza
Hočevarja, nadalje brate Henrika, Lud¬
vika in Miho Hočevarja ter moževega
brata Jožeta Hočevarja in svojo prija¬
teljico Katarino Hudorovac. Javijo naj

ga sestavlja en sam kameniti blok, po¬
polnoma gladek. “Terasa” je slednjič
popolnoma napačen izraz, kajti med
skrajnima nosovoma stolpa je le oster
greben, ki ga je treba s kladivom boža¬
ti, da postane malo bolj prijazen.

Še nekaj previdnih stopinj po glad¬
kem masivu — tu so Fischerjevi klini,
še vedno trdno zabiti in zacementirani
v neprehodni steni.

Fanta sta na vrhu. Najdeta zastavico,
ki so jo pustili Štrukelj, Schmoll in

Marija Poženel, rojena 5. 9. 1922
v Logatcu naj se javi v pisarni
IRO na uhci Guido 2499 v Capitalu.

Vse naročnike našega lisia, ki še
niso poravnali naročnine za leto
1950, prosimo da to store takoj v teh
dneh. Prihranite nam delo in stroške
s pošiljanjem opominov!

SLOVENCI, POZOR!

Po Rdečem križu na Reki (Fiume) pošilja moko v vrečah in ostale večje
pošiljke vsakovrstnih živil znano izvozniško podjetje

J. FABRIS & C o., NEW Y 0 R K

Pojasnila dajejo zastopniki za Južno Ameriko

BUENOS AIRES, CALLE ESTADOS UNIDOS 4359

Telefon 60 - 7080
Uradne ure: od 15.30—19.30 ure.

Na razpolago tudi izvrstno vino — belo in clarete — v pletenkah
po 10 litrov naravnost iz kleti Yuma (Rioja)

Carril 8567, Villa Carril, San Juan -—
FCNGSM. Prav tako prosi tudi druga,
če jim je kaj znano, da ji zaprošene
naslove sporoče. Javite ali poročate lah¬
ko tudi na Društvo Slovencev, Victor
Martinez 50, Buenos Aires.

Poštni urad v Ramos Mejia je vrnil
paket, naslovljen na Anton Osredkar,
črni vrh 2, p. Polhov gradeč nad Lju¬
bljano. Pred 14 dnevi ga je omenjena
pošta dostavila v slov. hišo v Ramos
Mejia, Necochea 440 s sledečim naslo¬
vom odpošiljatelja: Janez Kokalj, Ne¬
cochea 440, Ramos Mejia.

Stanovalci v slov hiši v Ramos Me¬
jia so poizvedovali po lastniku omenje¬
nega paketa, a še jim dosedaj še pi po¬
srečilo ga izslediti. Lastnik paketa naj
se javi pri Bidovčevi družini, ki mu bo
vrnila zavitek.

Na Silvestrovo nedeljo, 31. decembra
1950 smo v Rocdale vprizorili veseloigro
“Pri belem konjičku”. Udeležba pri
predstavi je bila velika, čeprav je pro¬
ti angleški navadi cel dan snežilo. Lju¬
dje so s svojo številno udeležbo poka¬
zali, da znajo ceniti trud onih svojih ro¬
jakov, ki jim z velikimi osebnimi žrtva¬
mi nudijo možnost, da pridejo do pošte¬
nega razvedrila in družbe, v kateri se
s starimi znanci in prijatelji lahko po¬
menijo.

Igralci so se pa res potrudili in so bi¬
li vsi udeleženci z uprizoritvijo nad vse
zadovoljni. Nekateri so morali doprine¬
sti tudi precej gmotnih žrtev. Tako se
je ena igralka pripeljala celo iz Londo¬
na 180 milj daleč, samo, da je lahko na¬
stopila v igri. Zelo okusno in v našem
stilu je bil napravljen oder s sliko Ble¬
da in blejskega jezera z gorami v oza-
rju.

Ta, kakor tudi prejšnje prireditve do¬
kazujejo, da je Rocdale postal pravo zbi¬
rališče Slovencev v Angliji. Saj je pa
tudi tu že največja slovenska skupina v
Angliji, še več jih pa želi priti sem.
Upamo, da se jim bo to tudi posrečilo.
Potem bomo pa skušali kulturno življe¬
nje še bolj poživiti. Posebno z našo pes¬
mijo in kakšno gledališko predstavo.
Gal Bog, da hi se te naše želie uresni¬
čile!

Večina naših ljudi tukaj je zaposlena
v tekstilni in volneni industriji. V sosed¬
njem Yorkshiru pa tudi v rudnikih.

Društvu Slovencev v Argentini se is¬
kreno zahvaljujemo za vso pomoč, ki
nam jo je nudilo tudi to pot, ko nam
je poslalo igro “Pri belem konjičku”, za
katero smo ga prosili. Tu smo revni in
nimamo na razpolago večje izbire iger.

Vsem Slovencen v Angliji, Argentini
in drugod po svetu pošiljamo Slovenci
iz Rochdale prisrčne pozdrave.

K.

Iz Avstralije smo dobili te dni še na¬
slednje zakasnelo voščilo za Božič in
novo leto:

Vsem, katerim je Božič največji praz¬
nik v letu, vsem Slovencem, kateri se
spominjajo naših božičnih praznikov, že¬
lim v svetu vse najboljše, kar jim srce
poželi tam v Argentini in povsod v dru¬
gih delih sveta in srečno novo leto iz
petega kontinenta.

Konrad Medved.

Še o titovih vžigalicah. Zadruga na
Koroški Beli je prodala stranki zavojček
z desetimi škatlicami vžigalic. Ko je
stranka odprla zavojček je ugotovila, da
je bila ena škatlica popolnoma prazna,
v drugih pa je bilo komaj dve tretjini
šibic, med temi se je pa vžgala komaj
vsaka šesta, ker so bile druge s tako
majhno vžigalno kapico, da se niso vnes¬
le ali pa sploh brez nje. Na tak način
Tito pač lahko dosega ali presega do¬
ločene plane!

VAS MIKA SLIŠATI PRIJETNO
PA PREPROSTO SLOVENSKO NA¬
RODNO PESEM? Pridite na veselico
Društva Slovencev! Tam bomo za¬
peli, kakor nekoč doma!

DARILA

ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO,
ZDRAVILA.

ZA VSE DRŽAVE.

Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬
ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo,
Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬
žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬
lje, usnje, rabljeno obleko: mast,

slanino, šunko, med, salame
in čokolado.

F AN E T H g €ia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810
T. E. 30-7352

tisti, ki jo hočeva midva obnoviti...
prosto predsodkov in verig... V njej se
bo vse združilo, nobeno telo in nobena
duša ne bo izljučena, niti hudobni duh,
da niti Človek greha ne... Ali veste,
na koga mislim?”

“Na Antikrista,” je zamrmral oče Si¬
mon tako tiho, da je komaj slišal same¬
ga sebe.

“Da, na Antikrista mislim, ki ho
pil Kristusovo krvi v zlatem oltarnem
kelihu... Zakaj ne?”

“Zakaj ne?” je ponovil on, presene¬
čeno. ‘‘To je Cerkev, o kateri sem sa¬
njal jaz; Cerkev brez oblik, iz katere
ni izobčen niti sam Satan in se vsi hra¬
nijo od Kristusovega mesa...”

Ivana je z veseljem poslušala blasfe¬
mijo nesrečnega redovnika, katerega je
sama naščuvala proti Rimu in ga pod¬
pihovala, da se zdaj dviguje kot vretje
pekla.

Krstil vas bom, ini ne bom vas vpra¬
šal ničesar več. In ničesar vas ne bom
odvezoval, kajti prepričan sem, da so
angeli v nebesih slišali podoben glas
pred dvajsetini stoletji ob bregovih Jor¬
dana: Ti si moja ljubljena hčerka, v
kateri sem našel svoje dopadenje!’ ”

Ivana se je drignila v postelji in re¬
dovnik je zlil čez njeno glavo, povezano
čez čelo z rdečim trakom, prenavljajo¬
če kaplje krstne vode. In resnično: iz
višin neba se je utrgal dolgo doneč
glas, ki je udaril skozi oblako in zarezal
kot nož v meso in zazebel do samih
kosti.

Ona, za hip prestrašena, se je takoj
znašla, in da bi pomirila očeta Simona,
ki je stal preplašen in z bledim licem,
je rekla:

“To je samo tromba kakšnega druge¬
ga aviona, ki se je srečal z našim in da¬
je znamenje...”

Toda nebesna neizmernost je bila
prazna, kakor daleč je segalo in videlo
oko.

“Ne mislite na to!” je vzkliknila in se
vlegla nazaj.

Oče Simon je prižgal sveče na oltarju
in začal brati mašo, hoteč že končati s
tem prizorom.

In on, novi Juda, je vdingič izdal svo¬
jega Učitelja, ko je obhajal vnovič Iva¬
no Tabor.

Ko se je po maši vrnil v svojo kabino,
je zabeležil v svoj dnevnik strastne vti¬
se, v katerih so se mešali izbruhi nje¬
govega srca s čudno logiko njegove ka-
zuistike, ”hoteč opravičiti tudi greh.”

“Pravkar sem končal mašo z veliko
vero, zbranostjo in gorečnostjo. Res¬
nično: nikdar je še nisem opravil s tako
duhovno svobodo in s tako voljo: razlo¬
čiti se od rimske Cerkve. Med obhaji¬
lom sem govoril s tihim glasom istočas¬
no kot moje srce: Naj zapustim rim¬
sko Cerkev! Naj ustvarim Tvojo res¬
nično Cerkev, o Jezus Kristus!”

Kakor hitro sem končal, je prinesel
njen strežnik obilen zajtrk, ki sva ga!
družno z veseljem zavžila.”

"Oh, družinsko življenje, življenje lju-

TRANSITO

Encomiendas Inlernacionales

CANGALLO 439, of. 602

Uradne ure od 9. dop. do 18. pop.

Koledar Svobodna Slovenija za
leto 1951 lahko kupite na sledečih
krajih:

1. Pisarna Društva Slovencev, c.
Victor Martinez 50;

2. Časa Boyu, Olazabal 2336;

3. Santeria y Papeleria "Santa
Julija", Victor Martinez 39;

4. Foto atelje Lojze Erjavec, Al-
varado 350, Ramos Mejia;

5. Slovenska hiša na Blanco En-
calada 149, Villa Martelli;

6. Ivan Žnidar, brivski mojster,
"Los Alpes" - Drysdale 5614,
Carapachay-

7. Janez Lužovec, Brown 423,
Quilmes.

8- Homan Pavle, Temple 2147,
Munro, FCNGB.

CENA KOLEDARJU 32 PESOV.

bežni, nebeška dišava, ki sem jo užival
ob njeni postelji! Nič to ne bo brez ko¬
risti za mojo dušo, za njeno in za vse
človeštvo!”

“Ivana me je vprašala, kakšne so mo¬
je misli o nAtikristu.”

“Ko sem ji govoril o Sinu Pogublje¬
nja, kakor ga imenuje sveti Pavel, je
blestelo njeno oko in je postala zme¬
dena.”

‘‘Na vsak način je hotela, da njegovo
znamenje, številko 666, vtisnem na svo¬
jo roko v znak svobode in ljubezni...
Kakšna otroška želja! Nisem se odlo¬
čil, da bi ji ugodil, dasi ne vidim v tem
nič slabega... Morda, ko bom v Bue¬
nos Airesu... Mislim pa in sem ji re¬
kel: ‘Zakaj naj bi to znamenje nosil
jaz, dočiml ga vi sami ne nosite, če vam
je tako všeč?’ in pokazal sem na njeno
roko, čisto in tako lepo oblikovano...
In se je smejela.”

Naslednjega dne je menih bral vdru-
gič mašo v avionu, plavajočem nad mo¬
rji in otoki azijskih oceanov. Vsakokrat
bolj se je oče Simon oddaljeval od ka¬
toliške skupnosti, čeprav sam ni opazil
tega, ko je pisal v svoj zvezek:

“Pravkar sem drugič bral mašo z
istim občutkom svobode, kakor jo ima
protestant, ki veruje le v stvarno pri¬
sotnost, ne da bi ga vznemirjalo spre-
minjevanje. čutim dovolj svobode, da
lahko obhajam tudi nekatoličana, da
posvetim hostijo lahko tudi v privatni
hiši in da skrajšam molitve in obrede
pri maši...”

Trgovina z nabožnimi predmeti
in papirjem

"SANTA  J U L IA  "

Victor Martinez 39

PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA,
črnilo, svinčnike, BIROME, lepa NALIVNA
PERESA, ZVEZKE, šolske TORBICE, pisarniške
POTREBŠČINE,

DAMSKE ROČNE TORBICE in lepe AKTOVKE,

RAZGLEDNICE za voščila, božič in mesta
Buenos Airesa,

ALBUME in vogličke za albume, beležnice in različne NOTESE,
KIPE, podobe, KRIŽE, svetinjice, ROŽNE VEN¬
CE, kropilnike, BREZIJANSKE PODOBE etc.,
KADILO in SVEČE  #

Vse to in še mrjogo drugega koristno-potreb¬
nega Vam nudimo po zmernih in nizkih cenah.
POPRAVLJAMO Vam hitro in dobro Vaše spominske rožne vence.
Priporoča se Vaši naklonjenosti

Santeria y Papeleria
"SANTA  J U L I A "
Victor Martinez 39

POM®€ DRUŽINAM V SLOVENIJI

B«g»ta izbira paketov
z vsemi potreknliiii živili

in ostalimi koristnimi predmeti

Zahtevajte cenike! - EUROPLATA

POZOS 129-1.  nadstropje BUENOS AIRES

"HOTEL G AR D ENI A" - MAR DEL PLATA

PLAYA PERLA — AVENIDA INDEPENDENCIA 1122 — T. E. 2-38-57

Odprt celo leto. Sobe imajo razgled na morje

Kuhinja domača-primorska. — Dnevno sveže morske ribe.- — Cene zmerne

ČASA B0YU

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

1/2 kvadre Cabildo 2300

Nudimo ure OMEGA, UNVER, RECORD, DELOS — avtomatične, vo¬
dotesne in antimagnetične — najmodernejše oblike in vse s tovarniško
garancijo.

Opozarjamo, da si nabavite budilke, dokler je še zaloga.

Vsa popravila ur in zlatnine — točno in zanesljivo.

Našim strankam nudimo kot olajšavo pri nakupu plačilo na obroke.
(Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa
lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338,
1. nadstr. dto. 5.)

Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644